NARODA list slovenskih delavcev y AmerikL largest Slovenian Dally in the United States* and legal Holiday«. 75,000 No. 279. — Štev. 279. Ohm Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 28, 1936—SOBOTA, 28. NOVEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. SPANSKIM FASISTOM PRIMANJKUJE VOJAKOV Zadnji ameriški državljani odšli iz Madrida KER SE MUSSOI INI POGAJA Z ANGLUO JE PREPUSTIL NEMČIJI SVOJO VLOGO V ŠPANSKI VOJNI General Franco dobiva novince le še med Maro-kanci. — Franco je vstregel angleški zahtevi. — V Madridu ni varnega prostora niti za tuje diplomate. — Albanija priznala vlado generala Franca. * 1 j PARIZ, Francija, 27. novembra. — Iz zanesljivega vira je bil francoski vnanji urad obveščen, da je general Francisco Franco obvestil Hitlerja in Mussolinija, da so fašisti brezupno izgubljeni, ako boste Anglija in Francija držali nepristranski embargo na orožje. Stališče španskih upornikov je kritično, vsled česar je bila naglo sklenjena pogodba med Nemčijo in Japonsko in je Hitler za danes sklical v Berch-tesgadenu konferenco svojih vojaških svetovalcev, da mu predlože načrt, kako bi bilo najbolise mogoče pomagati generalu Francu. General Franco zelo potrebuje več vojaštva ter se poslužuje vseh sredstev, da dobi kaj novincev. Na različne načine se mu je posrečilo dobiti samo J 1,000 Marokancev. Ker je Italija za španske upornike storila že mnogo in se (ravno sedaj pogaja z Anglijo, da doseže ž njo boljši sporazum, se ne vmešava več toliko v špansko državljansko vojno ter je to zadevo prepustila Nemčiji. Ker je Hitlerju znano, da generalu Francu primanjkuje vojakov, bo na konferenci generalnega štaba najbrže sklenjeno, da Nemčija španskim u-pomikom pomaga tudi z vojaštvom. Vojaki bodo prepeljani v Maroko, kjer se bodo oblekli v španske uniforme in bodo preko gibraltarske morske ožine prepeljani na Špansko. LONDON, Anglija, 27. novembra. — General Franco je vstregel angleški zahtevi in določil varnostno zono za tuje ladje v Barceloni. Do tega koraka se je general Franco odločil najbrže na Mus-solinijevo priporočilo, ker želi Mussolini priti do sporazuma z Anglijo. General Franco je sporočil angleški vladi, da tuje ladje ne bodo nadlegovane, ako so zasidrane tri četrt milje južno od barcelonskega svetilnika. Anglija ne bo nasprotovala generalu Francu, ako blokira Barcelono, samo da španske fašistične ladje ne bodo nadlegovale in preiskovale angleških ladij. MADRID, Španska, 27. novembra. — Evropski diplomati, ki so še ostali v Madridu, so sporočili svojim vladam, da noben kraj v Madridu ni varen pred bombami. Za malo število Amerikancev, ki so ostali v Madridu, je bil klavern Zahvalni dan. Zjutraj je odšlo iz ameriškega poslaništva 76 Amerikancev med grmenj en topov in so se odpeljali v Valencijo. VALENCIA, Španska, 27. nov. — Na križarko Raleigh se je vkrcalo 34 Amerikancev ter čakajo še na 21 svojih tovarišev, ki sej se zakasnili, ker se jim je pokvaril bus. TIRANA, Albanija, 27, novemBra. — Albanska Wada je uradno naznanila, da je generalu Francisco Francu brzojavno sporočila, da ga priznava za m elnika španske vlade. Albanska vlada v svojem priznala generala Franca, ker nevarndsti. I NADOMESTILO ZA MONROE DOKTRINO Monroe doktrina bo odpadla.— Graf Zeppelin je pozdravil križarko, na kateri se nahaja predsednik. RIO DE JANEIRO, Brazilija. 27. nov. — Na predvečer prihoda ameriškega predsednika Roosevelta v Rio de Janeiro ie brazilska vlada naznanila svoj načrt, po katerem bo zastarela Monroe doktrina nadomeščena z obrambno zvezo "seh ameriških -držav. Ta načrt bo brazil, delegacija predložila 1. decembra na paname-i iški mirovni konferenci iv Buenos Airesu. Jedro brazilskega predloga je skupna izjava, da se bo vsaka država, ki bi napadla kako ameriško državo, nahajala v vojnem stanju z vsemi ameriškimi državami. Kot napadal-ka bo označena ona država, ki bo kršila teritorjalno oblast kake ameriške države. Za sedaj bi bili iz .te zveze izvzeti Bolivija in Paragvaj, ki svojega spora zaradi Cliaeo še vedne nizte poravnali. Na krovu križarke Chester, 27. novembra. — Predsednik Roosevelt je is velikim tekom jedel purana v svoji kabini na veliki 'križarki Indianapolis. Kot gosti so bili pri njem čast niki H. K. Hewitt, O. C. Badger, Wilks in C. V. Ellis. Ob lepem vremenu ste obe križarki vozili hitrejše, kot so pričakovali »ter 'ste pozneje zmanjšali hitrost, da ne bi prišli prezgodaj v Rio de Janeiro. Proti večeru je letel aiad križarko Indianapolis nemški zrakoplov Graf Zeppelin in je s svetilkami pozdravil križarko Tekom dneva je mimo križarke vozila neka nemška bojna ladja, ki je s streli pozdravila predsednika Roosevelta. Predsednik: se je po radio zahvalil nemški bojni ladji za pozdrav. Požar na Marconijevi jahti "Electra" RIM, Italija, 26. nov. — Požar je nastal na Marconi jevi jahti Electra, ko je bila zasidrana v pristanišču v Črvi ta Veochia. Marc-and je spal v svoji kabini, ko je pričelo goreti. Ogeno je nastal vsled kratkega .stika v strojnici in ni dosegel Mjarconijevega laboratorija. Skoda pa je le neznatna. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu s konvencije A. F. L. se ima glasiti, da bo znašel sklad za starostne pokojnine leta 1980 šest-intridesettisoč milijonov dolar je\, jne pa leta 1928. DEPRESIJA JE ZMANJŠALA ROJSTVA Depreisija je zelo vplivala na družabno življenje. — Mnogo parov se ni poročilo. — Tudi v bodoče je pričakovati manj rojstev. CHICAGO, 111., 27. nov. -Profesor za socijalne zadeve na eikaškem Vseučilišču Samuel Stonffer in Lyle.M. Spencer sta po dolgem raziskavanju skušala dognati vpliv šestletno depresije na poroke in zakonske ločitve. V nekem članku v "Annals of the American Academy of Political and Social Science" pišeta o uspehu svoje preiskave, ki seže do leta 1930. Od leta 1930 do 1935 je bilo sklenjenih 748,000 zakonov, ločenih pa jih je bilo 171,000. Vsled (nazadovanja porok je padlo v šestih let število rojstev za en milijon. Oba profesorja sta prišla do sklepa, da bo navzlic izboljšanju gospodarskega položaja še \ ed.no veliko število neporočenih ljudi. Mnogi pari, ki so po roko zaradi depresije odložili, se bodo še poročili,- Toda v tem času so postali starejši ijn je pričakovati manj rojstev, kot pa če bi se poročili, ko so bili še mlajši. KITAJCI ODBILI NAPAD MONGOLCEV PEIPING, Kitajska, 26. nov. — Kitajci so uspešno odbili M o n gole in Maciikuan.ce, ki so vpadli v pro vino Suivuan. Go verne r Fu Tso-yi je nepričakovano vda ril s svojo voj-fcko na sovražno armado pri Peilingmiiao in pri Wuchuanu. Več ur se je bil boj na bajonete okoii hiš pri Peiling-miao in ko je bil boj končan, so vpad niki imeli velike izgube, ostali pa so se razpršili v divjem begu proti vzhodu. Od 4000 vpiadnikov je na bojišču obležalo 300 mrtvih in 600 ranjenih, 300 pa jih je bilo ujetih. Ta zmaga je za Kitajce dvojnega pomena: prvič so se polastili mesta Peilingmiao, ki je bilo središče delovanja upornega princa Teha, drugič pa jim je odprta pot za napad proti vzhodu na važno mesto Šamgtu. Sedaj so Kitajci postavili geslo: "Naprej na Cahar, da si zopet pridobimo izgubljeno provinco!" Kitajci bodo sedaj poskušali zopet zavzeti severni del Čaharja, (ki je bil pred enim letom razglašen za avtonomno provinco. Pri tem pa bo najbrže prišlo do spopada z Japonci. Kitajci trdijo, de. je vpadlni-kom pri Peilingmiao poveljevalo 200 japonskih častnikov. policija bo pomagala pijancem TAM?A, Fla., 27. novembra. — Policijski načelnik je podal sledečo izjavo: — Če se kakšen ugleden možak napije, bo prišel i>o n j polici j-ski voz in ga odpeljal domov. S tem hočemo preprečiti, da bi vozili i>ijani ljudje avtomobile. Kaj se bo zgodilo s pijanim revežem, pa policijski načelnik ni omenil. Najbrž ga bo dal zapreti. po 250 letih prva deklica FORT ROYAL, Va., 27. nov. — Družini L. C. Grannis je bila rojena deklica. To je tv družini Grannis v 250 letih prvi slučaj. Vsi drugi nrvorojenci so bili dečki. PROTEST PROTI SMRTNI KAZNI radikalec" je pojasnil svoj program ST. PAUL, Minn., 23. nov —. Elmer Benson, ki je bil izvoljen za governerja, je danes povedal minnesot^kim biznci-manom, da jim ni treba " skrbeti' * glede njegovih davčnih načrtov. Benson je bil izvoljen na tiketu farmersko - delavske stranke ter se javno izdaja za ''radikalca". Dejal je, da bo priporočal državmo regulacijo električne sile, postavo, ki bi primorala lobbyste, da bi se registrirali kot taki, povišanje davkov na višje dohodke in na dedščine ter višji davek na železno rudo. psi bodo spremljali policiste PHILADELPHIA, Pa., 27. rov. — Župan Wilson je naročil kupiti osein nemških policijskih psov, 'ki bodo spremljali policiste na nevarnih podin. smrtTdomovbt. Ivana Draider v Delhi, Iowa, je dobila žalostno sporočilo iz stare domovine, da ji je 3. novembra umrl ljubi oče Franc Urh v Boroivnici. Dočakal je skoraj 85 let. Bil je zidarski mojster. Bolan je bil dolgo časa. Zapušča dve hčerki: Ivano Drasler v Delhi, Iowa, in Fran-čiško v Greensburg, Pa. spopad med rusi in japonci MOSKVA, Rusija, 26. nov. — Ruska vladia uradno naznanja, da je prišlo do spopada med rusko stražo in mančuku-afn^kimi vojaki v sibirski meji. Več japonsJkih in mančuku-anskih vojakov je bilo ubitih ob tsi'birsiki meji v spopadu z rusko obmejno stražo. Sovjetska vlada bo poslala Japonski oster protest. Petdeset japonskih in man-čulkuansikih vojakov je pri mejniku prekoračilo mejo ter do-spelq, eno miljo na rusko o-zemlje. Ko se jim je približala ruska straža^ so vpadniki pri- Osrednji izvrševalni odbor je odputsil smrtno kazen E. Sticklingu. — Obsojen je bil na 10-letno ječo. MOSKVA, Rusija, 25. nov. — Nemčija je v 24 urah vložila že drugi protest proti smrtni obsodbi nemškega inžinir-ja Emila E. Sticklinga zaradi sabotaže v rudniku. Nevarnost je, da se bodo že itak napete razmere med Rusijo in Nemči-jo^še bolj poostrile. Nemški poslanik krof Fried-rili von der Schulenburg je prosil vnanjega podkomisarja Nikolaja H. Krestinskega. da naj priznase Sticklingovemi. življenju ali pa naj saj odgo-\ »li učvmrtitev, da bo mogel preiskati, koliko je resnice na Sticklingovem priznanju. Neko Havasovo poročilo pravi,, da je Nemčija že prekinila diplomatske zveze z Rusijo zaradi Stickliaigove smrtne ob sodbe. St-ickuig, ki je bil 10 let zaposlen v ruskih rudnikih, je bil z osmimi Rusi Obsojen na smrt, ker so bili v zarot i, da porušijo rudnik Kamerovo v Sibiriji. Obsojenci so povzrocli, da tse je v rudniku zadušilo 14 rudarjev. Ker je Stickling sam priznal sokrivdo pri sabotaži, bo navzlic ostremu nemškemu protestu moral svoj zločin plačati s svojim življenjem. MOSKVA, Rusija, 26. nov. — Sovjetska vlada je prizanesla nemškemu inžinirju Emilu I. Sticklingu, ki je bil zaradi sabotaže obsojen na smrt in mu je smrtpo kazen premeniia v 10-letno ječo. Vsled tega je napetost med Nemčijo in Rusijo znatno ponehala. Stickling in 8 Rusov je bilo 22. novembra obsojenih na smrt, ker so po svojem lastnem priznanju. hoteli porušiti Kamerova rudnik v zapadni Sibiriji. Tudi dva Rusa, ki sta bila obsojena na smrt, sta bila po-miloščena ma 10-letno ječo, o-stalih ,šest pa je bilo ustreljenih. Nemško poslaništvo, ki je ruski vladi poslalo oster protest proti obsodbi, je zelo zadovoljno s pomilostitvijo. BERLIN, Nemčija, 24. no. vembra. — Nek zastopnik nemškega vnanyega urada je priznal, da se je Nemčiga dogovorila z Japonsko za »kampanjo proti bolj sevik-om. Rekel pa je, da ni bila sklenjena pismena pogodba, temveč samo ustmem dogovor, da si boste medsebojno pomagali pri pobijanju komunizma. čeli na njo streljati, toda so bili slednjič potisnjeni nazaj čez mejo, pustivši z\a seboj več mrtvih, in japonsko orožje. SPLOŠEN BOJKOT AMERIŠKIH PARNIK0V Francoski pristaniški delavci nočejo razkladati ameriških parnikov. — Potniki s parnika Washington morajo potovati po železnici. PARIZ, Francija, 27. nov. — Voditelji francoskih pristaniških delavcev so sporočili zastopnikom ameriškega poslaništva, la ne bodo zložili tovora ameriškega paomika "Washington, ki &e nahaja v Havre in da francoski pristaniški delavci delajo v soglasju z mednarodnim bojkotom ameriških ladij. Voditelji pravijo, da so vsi organiziram pristaniški delavci po celem svetu sklenili, da ne bodo razkladali ameriških ladij, ki zapustile ameriška pristanišča po izbruhu ameriške mornariške stavke. Navzlic temu, da je ameriški poslanik prosil voditelje francoskih pristaniških delavcev, da razložijo parnik Washington, so ostali pri svojem sklepu in parnika niso razložili. Parobrodna črta United States Line, čije last je parnik Washington, se je obrnila na francosko vlado s prošnjo, da sku.-a pristaniško stavko poravnati. V Marseillesu delavci tudi niso hotel zložiti koksa z nekega majhjnega ameriškega tovornega parnika. Portniki. ki -so se pripeljali s parnikom Washington in s> imeli vozne listke do Hamburga, so se večinoma z železnico odpeljali v Nemčijo, ker je moral parnik ostati v Havre. Nekaj potnikov pa je ostalo na parniku in so na niem obhajali Zahvalni dan. Campagnie Industrielle, ki je prevzela razlaganje in nalaganje ameriških ladij, se je obrnila nasvlado, da poravna stavko. United States Lines parobrodna družba je v sporazumu z ameriškim konzulom naznanila, da tudi ameriški pristaniški delavci v ameriških pristaniščih ne bodo razkladali fra/nco-coiskiii parnikov. Ml ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKA N-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c y BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo...............$1-50 Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu. KNTJIGARNA "Glas Nar^a" 216 W. 18th Stre.-i . New Yor£ CiH _j n9LrA9 WAXOVM** THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.82. "Glas Naroda" t A OorporatUm) Owned and Published by -SLOVENEC PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President U Benedlk, Tteaa. Place of business of the corporation and srtilr—am at «bore officers: fit Wert ISA Street, Bsrseth «f Manhattan, New ¥erk Qty, N. J. GLAS NABODA" CVaiee al Um> Peeple) lamed Rrerj Day Except 8nndays and Holiday* Sa celo leto velja sa Ameriko in Kanado ..................... 96.00 £a pol leta.................... $3.00 Za Četrt leta..................$U0 Za Ntew York aa celo leto......f7.00 Za pol leta......................... Za inozemstvo aa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................fs.BC Subscription Yearly $6.00 DopM bres podpisa in osebnosti se ne priobCoJejo. Denar naj se blagovoli DoSIljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da * nam tudi prejSnJe MvaliSče naaianl, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement -Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvaemSl nedelj In prasnlko? "GLAS NARODA". 216 W. I8th Street. New York. N. I. Telephone: CHeisea 3—1242 ZBLI2ANJE MED ITALUO IN JUGOSLAVIJO Jugoslovanska analnj&ina v Italiji napeto zasleduje, s Kakšno vnemo se je začelo obmejno italijansko časopisje 'zavzemati za prijateljstvo Jugoslavije. Tržaški "II Piccolo", ki že petnajst let ni erhml nobene dobre besede o Jugoslaviji im jugoslovanskem narodu, je izne-nada začel pisati o potrebi boljših in pidsrenejsih odnošajev med obema državama. 600,000 Jugoslovanov v Italiji se je vedno zavedalo, da vodi pot iz Italije k srcu jugoslovanskega naroda preko Julijske Krajane ter so si nenehoma prizadevali tvoriti vez med obema državama. Vaa njihova prizadevanja so bila pa brezuspešna. Ita lijani so že spočetka smatrali J ugoslovane v Italiji za svoje sovražnike, A J niTK't URN J A J v s n v A ' /rv* <*rRFMEMB1 fjORI ALI DOLI ■ ----■ ■ 1 ■■ ■ ■ i Za Izplačilo večjih /nexkov kol agnraj naveden«, bodisi v dinarjih al) lirah fluruljiijemu se boljše podnje. IZPLAČILA V AMKK1ŠKIII DOLARJIH Ka toplnfifn & 5.— morate poslati ......................% 5.75 $10.— " - ....................310.85 *15_ - ....................,$16.— *20._ " " ..._________________..»I.— $40,— " » _______________W1JSS " " ......................mw Pre>»»rooHi »l«W t *tirr**m kr«Ju w dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVK^IURMO PO CAB LP. LRTTER ZA PRI •FTflJTlINO $1,— SLOVENK PUBLISHING COMPANY rGl^s I^Bjroda" Itth STBEBT NEW X. SI, Tre nary, Mich. Prosim, oprostite, ker že prej ■nisem obnovila naročnine. — Zmotila sem se, misleč, da je šele deseti mesec, pa je že enajstij. Hvala Vam, ker mi ini-ste lista ustavili, kajti brez nje-ira bi res ne mogla biti. Slovenskih novic je le malo, omeniti pa moram, da je 'Mrs. Fr. Debelak v bolnišnici v Marquette. Slišala sem, da se bo podala v Rochester, Minn. Želim ji, da bi kmalu okrevala. Pozdrav! Cecilija Vesel. Chicago, III. 2 delom gre v našem mestu bolj srednje. Prav dobro seveda ni, je pa že boljše, in upanje imamo, da se postavi vse v tir in pride do prave veljave. Vreme je bilo v prvi polovici jeseni mrzlo iju mokro, zadnjih par tednov so pa zopet solnčni dnevi. Da bi bili le še kaj -dolgo, bi bila krajša zima. Malo j-o bomo pa sami skrajšali z raznimi prireditvami po dvoranah. Tako smo se članice Kluba '4Bled?' odločile, da napravimo veselico na Miklavžev večer, dne 5. decembra. Na veselico vabimo vse cenjene rojake in rojakinje iz Oh i cage in okolice, da se je v obilnem številu udeleže. Klub "Bled" je še vedno nudil pri vseh svojih priredbah dovolj veselja in zabave, tako bomo itudi na tej i veselici skušale zadovoljiti vse. Za to bodo poskrbele kuharice in natakarice, posebno pa še Johnnv :n /njegov Merry Makers orkester. Veselica se vrši v Fiaincrje- vi dvorani v soboto, dne 5. decembra, na 1638 N. Halstead St. Začetek ob pol 8 uri a večer. Vstopnina z vstopnico 25 centov, brez vstopnice 35c. Na. svidenje! Za obilno udeležbo se priporočajo Članice — Kluba "Bled". E. Helena. M oni. A staro mi teme zapada že sneg, odeva plaaiinske vrhove . . . Zdaj je jesen, pozna jesen. Po golih planjavah montan-skih, tožijo ivetrovi. Polja so prazna. Ptice selivke, so odletele proti jugu. Kam je kras poletja ali bogastvo jeseni? Kje iste vi, čaroviti upi mladosti f Mine vse mine, in se ne vrne več. In človek fv jeseni življenja! Peter Zgaga Takrat spozna, ♦ kakq globoko resnico hranijo v^žbi vrstice Prešernove pro^asne pesmi "Slovo od mladosti": Da vest čisto, dobro d'janje Svet za nič vat i, se je zagovoril. In ko gleda to podobo, ta o-stauek mladih let, se spomni olne tihe sreče, in v prsih se mu zaziblje nekaj mehkega, nekaj kakor davno odbegla s-reča. Ravno je minilo leto dni. odkar je bil potres. Večina hiš je nanovo zidanih in popravljenih. ("1as celi rane. Mestno hišo, ki je bila po potresu poškodovana so podrli, in sezidali novo, moderno poslopje. Rudotopolinica obratuje dobro, in večina rojakov je zaposlenih. Za večno je zatisnil oči blag rnož in oče. Frank Lesar. Naj v miru počiva. Minule so volitve, strasti so se pomirile. Depresije je konec, in pod vodstvom modrega predsednika so nam zajamčena zopet štiri leta prosperitete. France. VELIKE DEBATE O VZGOJI OTROKA V neki zapuščeni bosanski vasi" so že. pred meseci turisti J30 naključju odkrili, da je mali Meho Fočič, ki še v osnovno šolo ne hodi, nenavaden talent. Otrok, ki je sin revnega vaškega čevljarja, rešuje ha pamet matematične naloge, kakršne lahko izurjeni računarji rešijo samo na papirju in s pomočjo raznih tabel. Izredni talent malega Mehe so preizkusili tudi v raznih učnih zavodih v Sarajevu in Zagrebu in pred tedni je malega feno-menalnega računanja vzela v oskrbo gospa Marija, vdova Stepjana Radica. O izredni nadarjenosti otroka so listi mnogo pisali in eo -se v zadnjem času lastniki nekih zagrebških zabaval i šč oprijeli otrokovega očeta ter mu ponujali lepe zaslužke, če dovoli, da bi njegov sinček kazal svoj računarski talent pred publiko v zabava-liščih. Mehov oče je že prispel v Zagreb in se pogajal z nekim Rojakinja je pripovedovala svoji prijateljici: — Oh, ti ne veš. kako je moj mož pil. Tako je pil, da sem se začela bati zanj in sem že vprašala zdravnika za svet. Zdravnik mi jc dal nekak prašek in mi rekel, na i mu ga nasiljem v kavo. — Pa si storila tako, kot ti je rekel zdravnik? i—> Seveda sem storila. — In mož ne pije več ? — O. vino še pije kot prej, ampak kave več ne poku »j. K precej strogemu očetu je stopila sedemnajstletna hči in ga zaupjno vprašala; — Ali mi hočeš pomagati, oče? Stvar se tiče neke ljubav-ne zadeve. Saj se menda še spominjaš tistega fanta, ki je bil pred dvema mesecema enkrat pri nas? Oče je za'kasljal in se pripravil na dolgo pridigo. Hčerki je hotel reči, da jo še dosti premlada za ženiitev in da mora najmanj še par let po-čakati. — No, kaj je ž njim1? — je o-£orno vprašal. — Pomagaj mi, oče, — ga je prosila solznih oči. — Ne morem ga več prenašati; nič več mi ne ugaja. Očetu se je zjasnil obraz. — Torej si se vseeno spametovala, draga moja? Saj si res še dosti premlada za žemtev. Kar pusti ga, pa bo mir besedi. Še pogledati ga ni več tre ba. — Ni mogoče, —■ mu je odvrnila, — ne gre tako laliko. Svetuj mi, kako naj se ločim od njega. Jaz sem namreč že osem tednov ž njim tajno poročena. O, ženske! Kdo vas razume ' Prej bi človek pregruntal ^veto Trojico nego vas. Samo majhen primer: Mož in žena sta bila namenjena na t veselico. Mož je bil že praznično oblečen in je nestr-po čakal v veži, do čim se je žena še 'vedno oblačila v prvem nadstropju. Čakal je pol ure. čakal je ce- kinopodjetjem in varietjem.Jlo uro, predno je prišla. Gospa Radičeva pa se je obrnila na profesorje višje pedagoške šole in prof. Bujas se od-lločno protivi javnemu nastopanju nadarjenega otroka. Malega Meha naj primerno vzgojijo, da bo prispeval k razvoju naše kulture in na vsak način naj se prepreči izrabljanje njegove nadarjenosti. RUSKA POMOČ ŠPANSKI VLADI • M Wi&'W- '^mm Ko je dospel ruski parnik z živili iv špansko pristanišče Barcelono. je ogromna ljudska množica navdušeno pozdravila posadko. Živila so bila kupljena s prostovoljnimi prispevki ruskih delavcev. — Tak pojdiva no, ■— je rekel. — Skrajni čas je. Savi sva že tako ali tako polovico zamudila. — Čakaj, — je rekla. — Ali je zidana pentlja, ki jo imam pri paisu, na sredi ? — Da. čisto na sredi, — je odvrnil mož. — Ali je res na sredi? " — No, če ti rečem, da je. — Ves, pa ne -sme biti na sredi, mora brti malo na strani, — mu je pojasnila in zopet odšla v gora je nadstropje petljo popravljat. Delavec je šel v javno knjižnico ter začel ogledovati velike skladovnice raznih knjig. Po-ebjno ena knjiga ga je presenetila. Bija je poldruga ped debela, platnice je pa imela diva jarda v kvadratu. N — Kakšna knjiga je to? — je vprašal knjižničarja ves presenečen. «■—' To je državni zakonik, — mu je pojasnil knjižničar. — V .tej knjigi so vse postave in vse določbe. Delavec se je »ami^lil ter sam pri sebi .modrov&I: — Do s?ti^pcredefeela, dosti predebela. Že v šoli smo se učili, da debeloart škoduje. Posledica debelosti je vČftsi paraliza, vča i vodenica-.. a "BL TLB VABOVZ*9 New York, Saturday, November 28, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3J9 ŽIVOJIN CVETKO VIČ: POD ZEMLJO GREDO €t. . . in Martin Košak uajl vodi svojo skupino na številko 40 v tretjem horizontu!" jo zapovedoval strogi paznik, ki je razporejal rudarje na njilio- V začetku prve delavne tretjine v rudniški remizi se je vsedel vozač Rado Klopčič ua trdo sedišee stare lokomotive, odprl bencinski ventil in za- va mesta. "Tam se je zrušil del gnal motor. Lokomotiva s 15 «tropa; treba je zrušeni premog HP je zaklopotala, začela «e nlrm A< lof n *4-t Z—_________• JI« a M* • i * * . • > T po tirnicah. takoj odstraniti m popraviti oboke. V slučaju nevarnosti tresti in zdrčala Klopčie jo je upravil po dne.v nadaljnega rušenja ali pojave! nem tiru do praznili vozičkov, plinov me takoj poiščite ali ob- j jih priključil in potegnil skozi; vestite." glavni hodnik v podzemlje. Petorica mladih ljudi Mar-j Oh koncu glavnega hodnika! trnove skupine je krenila z njim j na ranžirnem prostoru je stal | na čelu v rov. Po polurni ho-: niz preko noči s premogom na i ji skozi vlažne in blatne rove.' polnjenih vozičkov. Klopčič je' napolnjene s slabim zrakom, so obrnil lokomotivo s praznimi j prišli na mesto, odložili orodje vozički na pomožno -progo in; in svetiljke, slekli suknjiče in jih tam pustil. Nato je z lo-j srajce. Kmalu so začutili po jkomotivo prišel pred garnituro I manjkanje zraka in neznosno,25 vozičkov, pripravljenih za' 3 vročino. Veliki kupi premoga so ležali sredi odkopa, a tri metre nad njim so visele debele črne plošče premoga in pretile, da «e vsak trenotek zrušijo. *4Toda nam ho predla; previdni moramo biti. * * se je o-glasil Martin in izdal navodila. 1 'Lojze naj gre po prazne vozičke, Adam in Stane prinesete lesene stropnike in podpornike, France in Jan naj pre-mečeta premog bliže k progi, da ga bo lažje nakladati; jaz bom odkopo1 val istrop in oboke." Vsi so odšli po svojih opravilih in delo «se je začelo. Po treh urah neumornega dela je bil odkop počiščen in treba ga je bilo samo še zavarovati s podporniki. Šestorica rudarjev se je trudila, da dvigne težko debelo gredo pod strop. Pot je oblival njihova mišičasta, močna telesa. Težko in hitro so dihali v nepopisni vročini. Napor je bil velik. Greda je že stala na določenem mestu, Četvorica jo je držala vodoravno pod stropom, o-stala dvojica pa jo je hotela poodzemlja . . . V severnem rudsniškem reviru je občutno padla produkcija premoga baš sredi zime. Uprava rudnika je preiskala slučaj in dognala, da leži vzrok v izčrpanosti delavcev, ki so bolehali, nekateri od revme, drugi od srčnih napak, nekaterih pa s«1 je lotevala jetika. Zato je bilo treba izmenjati oslabele delavske moči in jih zamenjati z novimi. Nastopil je čas re dukcije delavcev v tem reviru Tako je Ivan Rape izgubil službo rudniškega kopača. Po. slovi) s«1 je od svojih tovarišev, šel na cesto in začel premišljevati, kam in kod bi zdaj. Doma je imel deset otrok z bolehno ženo. Revščina jih je morila že od davna j, kruha se niso mogli najesti, s premogom so skrajno varčevali in prezebali, čeprav je Ivan nakopal tone premoga v rudniku. Ali naj gre domov in jim prinese nesrečno obvestilo, da so ga pognali zaradi onemoglosti iz služlu1, kot bi vrgel cunjo na smeti! Ivan Rape se je ]»otipal po žepu; obračun nekoliko stota-kov, ki ga je dobil za odpust, za mesec dni življenja bo že zadostovalo. In potem — potem pa bo Bog poslal kakšno sreč-no rešitev. Nekoliko pomirjen je šel proti domu in premišljeval, kako naj tolažilno pozdrayi svoje domače. Nenadoma se je spomnil, da je njegova bolezen resnejše narave. V ustih je čutil slano-grenki okus. Globoko je zahropel in izpljunil. Kolena so se mu zatresla; izpljunek je bil črnordeč. Namesto, da bi nadaljeval pot domov, je krenil s poti, ne meneč se za to, kam bo prišel . . . Ko je šel mimo ene številnih gostiln, ga je nekdo potegnil notri. — Delavci so tamkaj pili, prepevali, govorili o bodočem štrajku, prerivali se in pretepali. Tovariš, ki je Ivana pripeljal v krčmo, je izbral mizo v kotu. Sedla sta molče in dala znak, da jima natakarica prinest1 pijače. Po premolku ja zavzdihnil Ivanov tovariš; "Oba sva zdaj brez zaslužka. (\stane nama se zadnja možnost: iti na cesto in prositi vbogajme!" Tvan je molčal in pil trpko. Pozabil je kmalu na okolico in na svojega prijatelja in se je zavedel šele tedaj, ko mu je bilo treba ponovno naročiti pijače. Napil se je in njegova preostala zavest je odplavala nekam daleč skozi temna gostilniška okna. Prihodnjega dne so našli truplo rudarja Ivana Rapeta v zasneženem jarku ob cesti. Zmrznil je, ko je omt obležal v njem . . . ZA PREPRECENJE NESREČ gradnji Golden Gate mostu t San FrancLscu se je dose daj smrtno ponesrečilo dvajset bodoče nesreče prepreči, je dalo vodstvo napeti po«d mostom mreže. Smolež • •• Če bi priredili v dunajskem podzemlju tekmo na vprašanje: "Kdo ima največjo smolo?" bi 31-letni železolivar Alfred Bani-sch gotovo odnesel prvo nagrado. Ne zato, ker je nepoboljšljiv zmikavt, tem več zato, ker ga vedno primejo. Prej ali slej se mora sicer vsak njegov tovariš pokoriti za svoja zla dejanja, toda Banisch bi se lahko ponašal s tem, da nima od svojih zločinskih dejanj nikoli nobenega dobička. In to je smola. Leta 1924 — takrat mu je bilo komaj 19 let — je v nekem poštnem uradu v Favori-tenu videl uradnika, ko je baš zaključeval blagajno. Opazil je v njegovih rokah mnogo, zelo mnogo denarja, celih 35,000 šilingov. Hitro seje odločil in iztrgal uradniku ves šop bankovcev, pa so ga prijeli takoj, in ga obsodili na štiri leta težke ječe. Štiri leta — pa nič plena . . Leta 1928, se je splazil v neko stanovanje, da bi kaj ukradel. Zasačili so ga že v predsobi. Dve in pol leta ječe. Leta 1931, je potrkal na vrata neke fotografske delavnice. Vrata so bila baje odprta. Vstopil je. Pravkar je prihajala neka dama iz delavnice. Banisch je vljudno pozdravil: "Dober dan!" Tn zbežal. Zasledovali so ga in prijeli. Naložili so mu dve leti, dve leti za 11 Dober dan ..." In sedaj je stal spet pred sodniki, ker so našli pri njem zastavne listke za 27 m moškega blaga. Mož se je izgovarjal, da je to blago prevzel od nekega 4 4 Maver ja" da bi g-a prodal dalje. Pa kako naj mu verjamejo? Blaga, ki naj bi ga prodal z dobičkom dalje, ne boš vendar nosil v zastavljalnico. Poleg tega tudi niso mogli najti nekega Maverja, ki bi lahko smoleža razbremenil — če bi pač ne imel takšne smole. A vendar mož nima same smole, ima — z nekimi omejitvami — tudi srečo. Že mnogo let je na smrt bolan, nima več obisti in organi, ki jih ima, mu delujejo kaj slabo. In tako ostajajo njegove kazni po večini samo na papirju. L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: 65 Mali lovski sprevod je dospel do vzpetega gorskega gozda. Dve uri je šlo »v senci biikev in smrek po dovolj zložni poti 'vkreber. Ko se je zasvetlikala med drevjem odprta Spodnja planina. jih je srečal tsluga, ki je vodil oba kočija nazaj na Hubertovo. Pri planšarski koči je čakal Robert Menda se v jopiču in irhovih ni počutil kaj prida dobro. Brata je komaj da pozdravil in je bil med zajtrkom, ki so ga použi 11 v koči, nemilo slabe volje. Ko je vzel inekaj grižljajev, je -skočil kvišku, si z nervozno na glico prižgal cigareto in stopil pred kočo. -kakor bi želel biti sam s svojimi nemirnimi mislimi. Staremu Moser ju se je zdelo nezapopadno, dia je na svetu še človek, ki gre inad garnze in ni sine j oče se lovsko židane volje. "O ti pre sveti slamnjak! Kaj mu je neki '" Vili »se je zasmejal, ne da bi-odgovoril; toda ko je opazil vprašanje v Tas i lovili očeh, je de jal: "Radoveden sem. kako bo prišel to pot i očetom na čisto?" France priganjal na odhod. Ko so bili nja-redni, se je en nosač ločil od onih dveh in za vi1 vstran proti gozdu. "Ali mož ni naš.'" je vprašal Tasilo. "Seveda je." je pritrdil Moser in pomiži-fanil, "nosi pa skrivni živež, tja gor v drvar sko bajto. Saj moramo vse poskriti pred milostnim gospodom grofom. Sami veste, kakšen je!" Tasilo je nainršil obrvi. "Kdo je to ukazal.'" "Jaz!" je segel vmes Vili, "in videl boš, da ,;em poskrbel za nas vse z materinsko rahločutnostjo : nirštajnec, pivo, guljaž v konzer vali." "To m bilo pravo. Veš. da papa ne trpi v lovski koči nobenih sprememb svojih navad, in če ga nočemo jeziti, se moramo ukloniti njegovi vol j i.'' 4'Mi ne hodi na misel! Da bi živel osem dni ob samem o vrt ju ini vodi? Hvala lepa! Če se ne maraš okoristiti z mojo genijalno previdnostjo, prosim! Jaz bom tihotapil. Če se bom po cele dneve pehal na lovu, hočem zvečer jesti in piti. kakor se spodobi poštenemu človeku." Vili si je zadel puško nsa rame in krenil dalje. "Filister!" je zamrmral in skušal dohi- 4» • - kirurgija v starem veku V Tei-Duvciru pri Laliišu v Palestini, je ekspedieija prof. Wellcomea odkrila tri človeške lobanje, ki kažejo znake primitivnih kirurgičnih posežkov. To so prve najdbe svoje vrste v Aziji, našli pa so jih v grobovih iz časa osemnajste egiptske dinastije ali židovskega kraljestva. Nad 1500 trupel je bilo v teh grobovih in menijo, da gre za žrtve upepelitve Laliiša po a-sirskem kralju Senaheribu 701, pred našim štetjem. Starejša okostja pa izvirajo gotovo iz 15 stoletja pred našim štetjem. Ob lobanj, ki kažejo znake operacij, stp dve s sledovi tre-nanacij, kakor smo jih poznali doslej samo iz Peruja v času pred Inki in med njihovim časom. Skoraj izključeno je, da bi bila kakšna zveza meti obema-kulturama v Sprednji Aziji in Južni Ameriki, vsekako pa so v obeh primerih izdelali isto metodo, da so iz lobanjskih kosti izrezavali majhne, kvadratne kose. V Peruju so v ta namen uporabljali kamenite sekire, ki so morale pacientom prizadevati strašne bolečine, ne da bi pri tem popolnoma dosegli svoj namen. Kirurgi starega Kanaana so imeli po vsej priliki več strokovnega znanja in spretnosti. Kost je prežaga-na na nekem mestu, kjer je Sest milimetrov debela. Jz raznih znakov je razvidno, da so palestinski pacienti razen enega srečno preatali teško operacijo. teti Roberta, ki je bil že odšel čez odprto planino, kakor bi ne mogel dočakati, da pride v kočo. Začel se je nov gozd s stilnimi in težavnimi stezami. Robert se je neugmano žuril -vedno na čelu sprevoda. Vili ja je menda že zmagovalo i:i vsake četrt ure se je vrgel za nekaj minut v senco kakšnega drevesa. Samo Ttasilo je hodi! nespremenljivo mirno ki se zamišljeno oziral v kjer je med temne sence tkalo sonce sve-tie lise. Enkrat se je ozrl in videl, da se Vili izmučen našla«ja na drevo in pije iz majhne steklenice za žganje, ki mu jo je dal Moser. V skrbeli je stekel Tasilo k bratu. "Kaj ti je?" "Nekako smešno se mi je zavitelo. Menda sem prehitro hodil in izgubil sapo." "Ali nisem vedno pravil: ne ženite se tako! * oroka Ctinrn ----------------Jtf« Ž O T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom: Jama draguljev; Končno —; Rih, in njegova poslednja pot Cena ..................—1.5« Naročite jih lahko pri: U 216 West fBth Sfcreet Glas Naroda" New York, N. Y. «ta j* -e; WL3| R3IOI1 Pot-navzgor New York, Saturday, November 28, 1936 □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 39 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Temu pismu so sledila še druga pisma v rednih presledkih. V njih je Giti pripovedoval o svojem življenju in delih, o svojem hrepenenju in nadah. Pod Mosseniorovim vodstvom se je učil marljivo in uda-no, in učitelj se je zelo zanimal za svojega učenca. Pri obilici utisov, ki so se v tuji okolici zgrnili nad Džor-Žem, ga je gnalo, da je sledil svojim mislim in občutkom in jih naslikal na platno. Toda premagoval se je. Tukaj je bil, da se uči, kako obvladati barve. Kaj so mu koristile naj-krasnejše misli, če barve ni mogel pokoriti svoji volji, da bi jo vresnicil. Mossenior ga je držal zelo strogo in je od njega mnogo zahteval. In to je Džorž smatral za svojo ugodnost. Pri rizbah mojster ni videl nikakih napak. Vsaka črta je bila na pravem mestu; to je videlo njegovo skozi leta izkušeno oko. Profesor ga je že takoj po prvih urah oprostil risanja. Džorž se ni imel ničesar več učiti. Samo pridno se je moral vaditi risati po živih modelih. Mossenior je kmalu spoznal Džorževo nenavadno nadarjenost in ga je veselilo temu izvanrednemu talentu na vse načine pomagati. Skozi težke, navadno pol zaprte trepalnice je poletel njegov pogled k Džc ržu. Globoko resne poteze so se poostrile in poglobile, deloma vsled napete marljivosti in resne borbe, deloma pa-vsled hrepenenja po Giti. Svoje proste ure je porabil, da je hodil po Parizu, da spozna življenje in vrvenje po ulicah in trgih. Ob nedeljah je hodil navadno na Bois de Boulogne, da je gledal elegantne Pa-rižane in Parižalnke. Vabljive in zapeljive žene v izzivajočib oblekah so hodile mimo njega. Iz marsikaterega ognjevitega ženskega očesa je zadel po-gled njegove oči in marsikatera lepa usta so se nasmejala mlademu možu z resno izrezanim obrazom. Toda vse to mu ni moglo izbri-saati spomina na Gitine oči in omamiti njegovega hrepenenja pc njej. Samo, kadar je šla mimo njega kaka postava, kot Gita, se je zganil in je postavo obdržal v svojih cfeeh, dokler je mogel. V splošnem je živel sam za sebe. J je redkokdaj je s svojimi tovariši prebil kak večer v krčmi, kamor so zahajali umetniki. Navadno so ga nazivali sanjača in ga dražili, da hre peni po kaki blondinld v svojo domovini. Nikdo ni vedel, da je bil oženjen, celo Mossenioru je to zamolčal, ker se je bal, da ga ne bi sprejel kot učenca. Mossenior je bil sam poročen in pri njem zakoni umetnikov niso bili v veljavi. Zato je Džorž vedno molčal o svojem zakonu. Ne bi mogel prenesti, ako bi kdo kaj žaljivega o njem pripomnil. Naglo je naipredoval in sam je čutil, kako so se mu odprle oči in kako so roke postale bolj proste. Mossenior je bil mojster v barvah in Džorž je srkal njegovo znanje in si ga prilastil. V potapljanju v samega sebe je tudi v svoji notranjosti postal drugačen. Prememba njegovega bitja, ki se je pričela z ženitvijo in s stalnim občevanjem z Gito, je bila vsled bolestne ločitve in hrepenenja dokončana. Sam sebi se je zdel, da .je drugačem in kadar je mislil na svoje malenkostno, večno godrnjavo mater, se je zgodilo z občutkom, kot bi oddaljenost od nje raztrgalo prokletstvo, ki je v njem zadušilo mnogo velikega in lepega. V svoji notranjosti je bil ta čas nje popolnoma prost. Nikdar več ne bo imela nobenega vpliva na njegove misli in občutke. Prerastel je samega Sebe, čez ozki krog, katerega sta potegnila okoli njego rojstvo in vzgoja. • • • Gita je bila prve čase po Džorževem odhodu nezmožna, da bi svoje misli obrnila na svoje najljubše delo. Peresa se ni dotaknila in je hodila nemirno okoli, kot bi kaj iskala. Mati ji je s svojim obnašanjem kazala jezno zaprtost. Gita pa tega skoro ni opazila; tako je bila zatopljena v svojo bolečino, ki je prešinjala cc-io njene bitje. Pri srcu ji je bilo, kot bi zopet bil?, zapuščena učiteljica, kateri ni nikdo izkazoval ljubezni, nikdo se za njo zmenil. Brezmejno se je čutila zapuščeno. Srce ji je ležalo v prsih težko kot kamen. Ilartman je prišel že takoj prvi teden in jo je hotel vzeti v opero. Gita pa je odklonila. "Ne bodite hudi, dragi prijatelj. Sedaj ne morem med ljudi. Pustite me še nekaj časa samo v moji bolečini, ki se mora najprej poleči. V Džorževi prisotnosti sem se mogla obvladati in to se sedaj maščuje." "Ravno zaradi tega bi morali kaj delati, da bi se raztresli. Proti Džorža se ne bom mogel zagovarjati, da sem vas pustil samo v takem razpoloženju." Gita prisili smeh na ulstnice. "Obljubim vam, da bom kmalu zopet pametna. Samo še nekaj dni mi dajte časa. Potem pa bom šla včasih rada z vami v gledališče, ali na koncert. Saj naju more spremiti tudi mati, da bo tudi sama imela kaj razvedrila. Kaj ne, mati T" Stara žena pa temno odkloni. "Pusti me; ne hrepenim po nobenem razvedrilu." "Toda mama Feldman, ne bodite vendar taki. Če že nočete zaradi sebe, pa boste saj zaradi gospe Gite šli včasih iz tega zidovja." Ostro ga pogleda čez svoje naočnike. "Za mojo druščino vam je kaj malo. Pa vam tudi ne zamerita. Tako stara in sitna ženska ni za zabavo." "Zakaj pa ste sitni?" "Ker imam velike skrbi.'' "Zaradi Džorža?" "Za koga pat" Hartman si z roko potegne preko čela. "Da — teh skrbi vam, žal, tudi ne more nikdo odvzeti. Vas predobro poznam. S pravo iskrenostjo se jih oklepate, kot bi bile kaj prav lepega in ljubeznivega. Mislim, da vam ni niti prav, ako ne vlačite za seboj težkih skrbi in nadlog. Pa vse nič ne pomaga, ako vam rečem, da so te skrbi ne------- »» TWB LHUTKBT BWVWTB UttLT IN 17JJJS, BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA. . . .5. decembra NEW YORK. .10. decembra HAMBURG ..15. decembra BREMEN ... 16. decembra Krzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. I zborne železniške zveze od Cherbourg* ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY NEW YORK * HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD J PISIte nam za cene rosnih II-stor, reserracljo kabin ln pojasnila sa potovanj* S LOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York tragedija zdravnika ned gobavci. Pred koloiiijalnim sodiščem v Haipongn, glavnem pristanišču Tonkina, je bil obsojen zdravnik Marcel Merceir na tri leta težke ječe, ker je ubil mlado Malajko. Kazni mu pa ne bo treba odsedeti, ker bo itak v doglediipni času umrl v ton-kinski naselbini gobavcev. Iz Haiponga se lahko pride s pomot-jo dobrega vodnika po reki Songfcoi in po enem njenih pritokov do vasice belih koč. Pred leti je bil poslan v to naselbino gobavcev v študijske s vrhe dr. Mercier. Ni se bal te strašne bolezni, kajti zdaj je znano, da gobavost ni posebno nalezljiva, če se človek izogib-lje neposrednemu telesnemu dotiku z gobavci. Dr. Mercier ie hotel ostati med gobavci sa-Imo nekaj mesecev. Poslušal je samo mimogrede, ko mu je vodnik v zmesi angleščine in francoščine opisoval strahote belih koč in mu pokazal pot naprej, češ, da sam ne gro med gobavce, ker se boji. Dr. Mercier se je sestal v naselbini "gobavcev z dvema zdravnikoma in petimi strežnicami. Nekateri so bili med gobavci 10 do 15 let in sprijaznili iso se 'bili že z mislijo da bodo nekega dne tudi sami podlegli tej strašni bolezni. Dr. Mercier je občudoval te junake iz ljubezni do bližnjega. Kmalu je pa spoznal tudi druga požrtvovalna bitja. V naselbini gobavcev je namreč večkrat srečeval lepe mlade Malajke, Ton. kinesanske in Kitajke, na kate- rih ni bilo nobenih sledov gobavosti. Prišle so v naselbino prostovoljno s svojim bolnim očetom ali možem, dobro ve-doč, da jih čaka prej ali slej strašna tragedija počasnega umiranja. Najlepša med njimi je bila Malajka Lin To. ki je bila prišla v naselbino gobavcev s svojim gobavim možem in mu obljubila, da ostane pri njem do njegove smrti. Zvesto in požrtvovalno je stregla umirajočemu. Ko je pa stopil v n;uno kočo novi zdravnik, je bila vsa zbegana, nobene besede ni megla spraviti iz sebe, samo nepremično je gledala prišelca. Dr. Mercier je bil z znanstvenim delom v naselbini gobavcev zaposlen bolj, nego je prvotno mislil. Zdelo se mu ie, da je med gobavci Št-le nekaj mesecev, a minilo je bilo že le to dni. Tako je bil priča, kako se je vsak dan bolj bližala smrt možu lepe Lin To. Nekega dne je nesrečnež v strašnih mukali izdihnil. V Tonkinu imajo po-eben zakon, po 'katerem je prepovedano braniti ženam spremljati može ali druge rodbinsko člane v naselbino gobavcev. Zakon tudi določi, da morajo ostati žene po smrti mo? v naselbini gobavcev še dve leti. 0e se je namreč žena okužila, se navadno pojavi gobavost v dveh letih. Tako se je zgodilo, da je ostala tudi Lin To po smrti svojega moža v naselbini. Zaposlili so jo blizu zdravi!?'- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven tke mmniiEyniMEifUMiiiHEMnt»g»i v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA r platno rez...............90 r fino nsnje vez ..........1.50 r najfinejše usnje rez .... 1.80 r najfinejše nsnje trda rez 1.80 SKRBI ZA DUŠO r platno rez '.......... r fino nsnje rez ...... r najfinejše nsnje rez KVIŠKU SRCA . .90 1.50 L80 r imltirano usnje res...... r usnje rez .............. r fino usnje \ez.......... r najfinejše usnje rez .... ▼ najfinejše usnje trda res ▼ bel ceUulold rez......... .60 .80 L— 1.20 1.50 1.20 1.— 1.50 1.60 NEBESA NAŠ DOM r ponarejeno ............. r najfinejSe usnje rez. .... r najfinejSe usnje trda Tez. Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina res. .... Slava Basu, a mir ljudem fina res. ................lit najfinejša rez.............L60 Zvončee nebeški, r platno.......80 fina rez. .................1.— Vienac. najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki; (ZA MLADINO) Child's Prayerboob: r barvaste platnice rezano .30 r belo kost rezano........1.10 Come Unto Me r platnice rezano .........30 r belo kost rezano.........35 Key of Heaven fino reisano ...............35 r usnje rezano.............70 r najfinejSe usnje rezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRAoLE) Key of Heaven r celluloid rezano.........1.20 r celluloid najfinejša rez. ..1.50 - V fino usnje rezano.......L50 Catholic Pocket Manual: r fino usnje rezano Ave Marta: v fino usnje rezano . KNJIGARNA "GLAS NARODA kili stanovanj. Kadarkoli je pa zagledala dr. Merciera, ni mogla spraviti iz sebe noben? besede, samo gledabi ga je. Tovariši so ga dražili, da se je lepa Malajka zaljubila vanj. Dr. Mercier je prestrašeno odklanjal te šale in njegova groza je bila tem večja, ko je nekega dne opazil na obrazu in roki lepe Malajko znake gobavosti. Nekoč je m\ša I.in To k njemu in mu priznala svojo ljubezen. Zdravnik je skušal o-brniti njeno pozornost drugam in tolažil jo je. Xi .pa imel poguma povedati ji, da vidi na njenem obrazu sledove grozne bolezni. Neki uslužbcnec naselbine je slučajno slišal pogovor zdravnikov, in drugi dan je povedal Lin To, kaj je slišal. Naslednje noči se je lepa Malajka priplazila v sobo dr. Merciera in še predno se je zbudil in prav zavedel, kaj se godi, ga je ugriznila v obraz, rekoč: "Vem, da nosim v sebi smrt, dala sem jo tudi tebi in zdaj si moj." Dr. Mercier se je v nepopisni grozi branil pobesnele Malajke, •slednjič je pa pograbil na mizici ležeče malajsko bodalo in ji jo zabodel v prsi. Pred sodišče mu sploh ni bilo treba stopiti. Njegova obsodba ni pisana na papir. V naselbini gobavcev ga čaka grozna tragedija, kajti zaljubljena Malajka «ra je okužila, ko ga je u.vrizbila v obraz, na katerem so se že pokazali znaki gobavost"'. Na parnikih, U so debela tiskani, m vrte v domovino izleti pod relstvem izkušenega spremljevalca. 2. decembra: Queen Mary r Cherbourg Manhattan v Havre 3. deecmbra: C ham p La in r Havre 4. decembra: Europa r Bremen 5. deecmbra: Vulcania r Trst 9. decembra: Normandie r Harre Berengaria v Cherbru^g 12. deecmbra: Rex r Genoa 15. decembra: Brpmon r Bremen Washington v Havre 16. decembra: Queen Mary r Cherbourg 26- decembra: Normandie r Harre 5. januarja : Chnmplain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 9. januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v Havre 13. januarja: Washington r Havre Aquitania r Cherbourg 15. januarja: Bremen r Bremen 16. januarja: Rex r Genoa Paris r Harre 20. januarja: Berengaria r Cherbourg 22. januarja-Europa v Bremen 23. januarja: Conte di Savoia r Genoa Cliamplain r Havre 27. januarja : Aquitania v Cherbourg * Manhattan v Harre 2. februarja: Bremen r Eremen Berengaria r Cherbourg 1. februarja: Paris r Havre Rex v Genoa J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja: » Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen r Bremen < 20. februarja: lie de France r Havre Saturnia r Trst -4. februarja: Manhattan r Havre Queen Mary v Cherbourg 2*5. februarja : Europa v Bremen IT. februarja : Paris v Haire Rex v Genoa h : VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslora Je razvidno do '-daj imate plačano naročnino. Prra številka pomeni mesec, druga dan In tretjs pt leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skušate naroCnl-no pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku r Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. odkod lokomotiva? Razvoj parne lokomotive se je začel leta 1767, s Cugnoto-vim pamim vozom, ki je v ostalem že pri eni svojih prvih voženj podrl neki zid. Veliko senzacijo je potem povzročila Trevitchicksova parna kočija, ki je napravila svojo poskusno vožnjo v neki božični noči. Še-le okrog 1. 1800, pa se je začela prava zgodovina tirne lokomotive. Kar smatramo danes za samo ob sebi umevno, pa je bilo tedaj še zelo sporno. Poskušali so izdelati celo "stopajoče'* lokomotive, ker tračnicam niso zaupali in so pripisovali trenju med njimi in kolesom premajhno gotovost za gibanje. Mnogi strokovnjaki so menili, da je pnavi železniški promet mogoč samo s stroji, ki bi stali na mestu in gnali vozove s pomočjo vrvi. Njih nasprotniki pa so nastopali prav taiko energično za stroj, ki bi se gajpre-mikali, za lokomotive engine, kakor so ga imenovali. Tako je nastalo ime lokomotiva, ki je torej nekakšen bojni krik zmagovalcev. Lokomotive ni ustvaril kakšen posamezni inženjer, temveč celo ljudstvo inženjerjev, kakor je dejal nekoč Robert Stephenson, sloviti sin še slovi-tejšega očeta Georgea ©tephen-aona. To ljudstvo so bili Angleži. V Ameriki so razvijali lokomotivo posebno v velikost, ker so imeli tam še svobodnejšo gradbene razmere. Mnoga druga ljudstva pa so potem sodelovala, da je dobila lokomotiva tisto dokončno aerodinamično obliko, v kateri jo pozna najnovejši svet. Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik t Združenih dršavaK CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lanshin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Baruk INDIANA : Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago. J. BerČiC, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero. in Illinois) Jollet, Mary Bambicb La Salle, J. Kpelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopirec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Ereleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel HibbiDg, John Porfie Virgina, Frank Hrratich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW TORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Full*. Frank Mast* 'OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slaraik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton Klkelj | OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar | PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Corerdale in okolica, H. Rupnik Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Norak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro- gar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrawest Newton, Joseph Joran WISCONSIN: Milwaukee, West Allis. Fr. Sheboygan, Joseph fiakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanehar Dlamondrille, Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdila sa sv#> to, katero je preJeL Zastopnike toplo priporočamo. rrPRAVA "OLW NARODA" Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh strareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vso potrebno preskrbeti, da je potoranje udobno in hitic. se sa-opno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proinje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse. kar Je sa potovanje potrebna v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše xl- Nedriarljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker _ se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee. Pišite torej takoj za brezplačna naredila ln zagotarljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y.