mrem nw v mcmu «Seni ti rekel, da nam bodo ti ljudje vse pokvarili« Winen6u, Nieder-Schon, Reiničken. \ političnih tatu 8o 0 sinočnjem aten-nHh 0nlSe. nekatere izmed ^arn0SfSde in izrekle so-9a ogorčenjem vse- kv ' stva. Pred meseci na-na dvorišču tiskar-. kjer se pn Sv. Ja- smn Podobnih iz- p rej S,aH in brali tu-^kar precej: med ^otislov rasističnimi ‘simi j Inskimi genocid-ng^nsiracijami in , a.di na naše usta- e n/h*6 in nib veb‘ 88 demn* kaznovan ne tM0rfraci?e ob kriča-? napau 6 ai S6avi». ne 5 niti obljubije- > slSvtina škodo b• p0Plačn knjigarni še ?°CSna’kaj da r atentnt Ug°i°vila bomb-ko pa niti » m ie i. “»oho"" kam” - «ff0(lc nas 1 u6iVilfia naSih Zofi ,a Je Hfaci^elo se krajev bilo vedno i« ~"iarm „ ’ z demon- novnanjim Snlo?encem Si J,h na stra, iZ^iali oifami k* ' P°iiont. ln komuniste u6alo ta* njih ™dežev, se je z de-in napadi . ter°ri*it* 3 /ašistič- na?a fOoiovinT režunom- in L jddstvo nauka m itjansv slovenske *4>Uo^eZ0dn°stl ~ sleher a 86 nem aten- 0 is besed sito. ljudstvo pozna na 2. strani) le To je Berlin ~~ vzrok sedanje hude mednarodne napetosti. Razdeljen je (prekinjena črta 1) na zahodni in vzhodni del, oba pa ležita sredi Vzhodne Nemčije. Zahodni Berlin je tako odrezan od Adenauerjeve Zahodne Nemčije, ki hoče za vsako ceno obdržati svojo oblast v njem in s tem atlantsko oporišče v srcu Vzhodne Nemčije. (Prekinjena črta 2 označuje zunanjo mejo mesta.) Ali bo prišlo do pogajanj, za rešitev tako perečega vprašanja? O tem čitajte v današnjem uvodnem članku in našem tedenskem političnem pregledu lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllIMnilllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllUIIIIMIIllllllilllllHlIllllllllllllllllllllllllllllllllUIIMIiHIIHIIIIItUlllllllillHlIllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilll Še nepojasnjeno politično ozadje dogodkov v noči od petka na soboto Ponesrečen poizkus državnega udara proti Frondizijevi vladi v Argentini Uporniki zasedli radijske postaje in telefonsko centralo v Buenos Airesu in oddajali revolucionaren proglas na prebivalstvo - Po štirih urah so se vdali - Upor so vodili višji častniki letalstva - Sindikati proglasili splošno stavko za nedoločen čas v protest proti nevzdržnemu gospodarskemu položaju delavstva 'bbn * delavci 'ce eksplozije fašistične bombe **°«i n,o ,efiU ltl'ož*ta '» sedeža KPI pri Sv. Ja-***** at *k°rova in soboto. Poročilo o pro- ent»ta čit-JU za,at*' tcka najnovejšega fašistič-aJte na šesti strani našega dnevnika BUENOS AIRES, 12. — Danes ponočii je prišlo v Argentini do poskusa državnega udara. Ob žš.15 (po krajevnem času), je skupina vojakov za.sedla radijsKo postajo v Buenos Airesu in začela oddajati s cetrtur nimi presledki naslednji proglas: «Ne gre za drzavm udar, ki naj zamenja vlado, ampak za glob:Ijo evolucijo, da bi spremenili zaostalo gospodarsko strukturo dežele in politično zasužnjenost, v katero je zašla, gre za gibanje, ki naj resi Argentino iz moralne in gospodarske stiske, ki je posledica gospodarske politike v nasprotju s skupnim blagrom. Revolucionarno gibanje hoče odvzeti oblast finančni manjšini in bo obdržala deželo izven hladne vojne. Revolucionarni odbor bo podpiral načelo o samoodločbi narodov v borbi proti monopolom. Argentinski narod želi vzeti usodo dežele v svoje roke: nahajamo se pred odločilno borbo. Sedanja revolucija ni tlelo nobene politične stranke. Vrši se pod edino zastavo domovine in ima za cilj nacionalno obnovo«. Vojaški revolucionarni odbor je hkrati pozival prebivalstvo, naj se zbere v , središču Buenos Aires na Plaza Italia, blizu vojašnice prvega pešpolka. To množično zborovanje je v načrtih vojaškega odbora bilo namenjeno, da se strmoglavi Fron-dizijeva vlada. Radijske oddaje, v katerih se je najavljal začetek revolucije v deželi, je povzročilo med mestnim prebivalstvom, precejšnje razburjenje in občutek negotovosti. Čim je predsednik Frondizi izvedel za poziv k uporu, je sklical ministre na sedež vlade v Casa Rosada. Prvi je prispel (opolnoči, po krajevnem času, t. j. ob 4. zjutraj po srednjeevropskem času) obrambni minister Justo P Villar. Uro kasneje je prispel tudi Frondizi. Toda tedaj so že bile prenehale oddaje upornikov. Vojaki letalstva so že nadzorovali Radio Estado in ključne postojanke v mestu, ki je bilo v splošnem mimo. Medtem pa so se z raznih stran; obračali na vlado in zahtevali pojasnila. Tiskovni urad predsedstva republike je spričo tega objavil prvo sporočilo, v katerem je bilo rečeno, da je Frondizi v stalnem stiku s tajnikom obrambnega ministrstva Frago in da v Cordobi in drugih mestih, kjer se nahajajo vojaške posadke, vlada popoln mir. Kasneje je radio Buenos Aires oddajal naslednje uradno sporočilo: «Včeraj, nekaj pred polnočjo, je skupina ne-premišljencev zasedla nekatere radijske postaje, preko katerih je oddajala revolucionaren proglas. Na ta način se je skušalo motiti mir in javni red znotraj dežele in njen prestiž v inozemstvu. Kljub temu pa je to dejanje le ponovno, dokazalo, da sta ljudstvo in oborožene sile Argentine nepreklicno Združeni v volji, da se ustvari nacionalna usoda z ohranitvijo zakonitosti in nadaljevanjem ustavnega režima. Izvršna oblast daje na znanje, da vlada popoln mir na vsem ozemlju dežele in da bodo oborožene sile, s po-močjo ljudstva, zajamčile mir in ustavno trdnosti). Kasneje pa se je izvedelo za podrobnosti. Razen radijskih postaj, so uporniki za-sedli tudi glavno telefonsko centralo v Buenos Airesu. Revolucionarni odbor se je za širjenje svojih pozivov baje posluževal tudi na tovor-njakih montiranih radijskih oddajnikov. Zasedba radijskih postaj in telefonske centrale je trajala okrog štiri ure. Nato so vladne čete, ki so obkolile poslopja, zahtevale predajo upornikov. Pri tem je padlo tudi nekaj strelov, žrtev pa ni bilo. Končno so se uporniki vdali. Skupini, ki je zasedla telefonsko centralo, je poveljeval Oscar Vincente Corres, častnik obmejnih straž. Sef policije je izjavil, da je telefonsko centralo za oddajanje revolucionarnega proglasa zasedel višji oficir s 50 osebami in da so začeli streljati na policijo, ko se je približala poslopju. Argentinska tiskovna agencija «Saporiti» javlja, da so visokega častnika, ki je vodil skupino upornikov, nazivali »komandant Maldonadon, Po drugih vesteh, pa je bij voditelj upora letalski visoki častnik De La Vega. General Alfredo I.agala-ye, šef državne informacijske službe, je izjavil novinarjem, da je položaj v deželj povsem normalen. V sporočilu, ki ga je danes zjutraj izdal državni podtajnik ministrstva za obrambo Jose Caceres, javljajo, da so aretirali nekega letalskega oficirja, 25 vojakov in 2 civilista. Caceres je dodal, cia je telefonsko centralo zasedla skupina civilistov in vojakov v uniformi, ki so baje pripadali letalstvu. Uporniki so se vdali po pogajanjih, kj so trajala nekaj ur. Skupina, ki je zasedla radijsko postajo (kakih 30 oseb) pa se je vdala že prej. Caceres je še dodal, da je gibanje imelo »ultranacionalistič-ni» značaj. Večina prebivalstva je za poskus državnega urada izvedela šele v prvih jutranjih urah, ko je pokušala radij ske vesti in čitala o dogodku v časopisju. V n' nikjer nobenih znakov o nočnih dogodkih; le v mestnih četrtih, kjer se nahajajo poslopja radijske postaje in telefonske centrale, so ojačiti stražo; v ostalih predelih mesta pa je policijska služba povsem normalna. Iz uradnih virov javljajo, da so v zvezi s poskusom državnega udara aretirali do sedaj 130 oseb. To ni prvi poskus strmoglavljenja Frondizijeve vlade. Spominjamo se, da sta generala Montero in Fraga v preteklem oktobru prisilila predsednika Frondizija, da je odslovil obrambnega ministra Larcherja, ki ga je zamenjal general Fraga. Podobni poskusi so se dogodili v prejšnjih mesecih, neki drugi poskus pa v marcu 1959. V glavnem so vojaški krogi skušali izkoristiti razdobja, v katerih vlada večje nezadovoljstvo prebivalstva zaradi gospodarske politike Frondizijeve vlade. Stavka nameščencev v februarju-marcu (ki je trajala poldrugi mesec) zaradi povečanja življenjskih stroškov in devalvacije pezosa, je bila ena tolikih prilik, ki so jo vojaški krogi skušali izkoristiti, a do sedaj brez uspeha. Tudi sedaj se nahajamo v težavnem gospodarskem položaju. To dokazuje tudi splošna stavka, ki jo je argentinska Splošna zveza dela sklenila proglasiti v vsej de želi, ker vlada »noče poiskati rešitve sindikalnim vprašanjem, ki jih ji je Zveza obrazložila#. Datuma spiošne stavke še niso določili. S svoje strani pa so sindikat: železničarjev sklenili proglasiti 48-urno stavko za 21. in 22. avgust kot prjtest prot. vladnemu načrtu o ukmpvi deficitarnih želemičl-ih proff Segnijevo poročilo pred poslansko zunanjepolitično komisijo Nenni: Fanfanija je treba spodbujati da konkretizira sedanjo pobudo za mir Togliatti: Pripadnost NATO ne vključuje za Italijo nobene odgovornosti za berlinsko in nemško vprašanje - Saragat je poudaril, da se mora ves spor postaviti pred OZN v primeru neuspeha pogajanj - Segni je izjavil, da bo z zanimanjem in pazljivo spremljal beograjsko konferenco (Od našega dopisnika) RIM 12. — Danes je bila napovedana razprava v poslanski zunanjepolitični komisiji in Segni je podal poročilo o Fanfanijevem in svojem obisku v Moskvi, o razgovorih z Ruskom in Adenauerjem. Seja je trajala pet ur in v članku, ki bo izšel jutri v glasilu PSI, «A-vanti!«, in ki se pripisuje Nenr.i.lu, je razprava takole ocenjena: «Razprava je dodala kaj malo k tistemu, kar se je že vedelo in tisto malo je treba dodati k pasivi desnice. Desnica je govorila z glasom Pacciardija, fašista De Marsanicha, monarhista Covellija in je govorila, da bi povedala običajne stvari: V Moskvo se ne gre, zavezništvo ima svoje načelnike, katerim se je treba podrediti glede sklepov v smislu klasičnega gesla; verovati in ubogati; lahko se vršijo pogajanja, toda samo zaradi tega, da bi se zavrnil vsak predlog komunističnega vzhoda«. To so stališča skrajnežev — nadaljuje člankar — ki jih ie stvarnost že zavrgla. Od teh stališč se je lovi] Malagodi, in sicer ne zaradi manj neprimernega načina, kako se uganja antikomunizem, razlikovala se je tud; krščanska-demokracija, v imenu katere je govoril Martino na način, da se ne bi preveč kompromitirat. Vsaj v tonu se je lo-il od teh stališč Segni, ki je pozitivno ocenil razgovor o miru, ki se je,za-čel v Moskvi med Fanfanijem in Hruščevom. Fanfani ni skrival svojega zadovoljstva z moskovskim sestankom, kajti zdi se, da vendarle ima nekoliko ambicije, da bi Italija samostojno prispevala nekaj k stvari miru« Svoj članek zaključuje «A-vanti« takole: «če vlada hoče, lahko deluje v okviru svoje odgovornosti. Potrebno je pa, da se zgane vsa dežela z organiziranjem pritiska od spodaj navzgor, da bi se podrle pregrade groženj, ambicij in šole in da bi se ohranil mir, ki je najvišja dobrina človeštva.« Segni, ki je govoril tri četrt ure, je med drugim poudaril zadovoljstvo zaradi pristopa Anglije k skupnem evropskemu tržišču. Glede francosko-tunizijskih odnosov je izrazil upanje, da bo v prihodnjih dneh prišlo do rešitve spora s posredovanjem nekaterih držav s pomirljivimi pobudami, katerim se je pridružila tudi Italija. Ko je poročal o obisku v Sovjetski zvezi, je poudaril • dostojanstvo, jasnost in lojalnost Italije do njenih zaveznikov« ter izjavil, da se je govorilo v Moskvi tudi o IIIMIIHIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllHIMIIIIHIIIIIIIIHIMItllllllllllllllHIIIIIIIlilllilllllllllllllllllllll Borba mladine za mir Svetovni mladinski forum je beograjsko konferenco pozitivno ocenil BEOGRAD, 12. — V Beograd se je vrnila delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki se je udeležila svetovnega mladinskega foruma v Moskvi. Na tem moskovskem sestanku je okrog 700 delegatov mladinskih organizacij iz .vsega sveta obravnavalo vlogo mladine v borbi za mir. Svetovni forum je pozitivno ocenil beograjsko konferenco izvenblokovskih držav v Beogradu. Forum je sprejel sklepe o miroljubnem sodelovanju med narodi. Neki ugledni ameriški list, ki izhaja v St. Louisu, komentira beograjsko konferenco in piše, da bo ta sestanek velikega pomena za prihodnje redno zasedanje generalne skupščine OZN, ki bo obremenjeno s številnimi konkretnimi vprašanji v vem zapletenem in težavnem mednarodnem položaju. V komentarju | idej, ki povezujejo te države, v prvi vrsti pa privrženost ideji, da se ohrani mir. List poudarja istovetnost pogledov na vprašanje kolonializma in novega kolonializma, kakor tudi nujnost splošne razorožitve. Burgiba Tilu BRIONI, 12. — Predsednik Tito je sprejel danes na Brionih tunizijskega ministra za zunanje zadeve, dr. Sadoka Mokadema, ki mu je izročil posebno pismo predsednika Rurgibe. ZSSR-Ekvador MOSKVA, 12 — Predsednik republike Ekvador Velasco I-barra je v intervjuju za TASS se poudaria vrsta osnovnih ' napovedal, da bo ekvadorska trgo/inska misija odpotovala ............................... v bližnji prihodnosti v Sovjet- sko zvezo, ker se Ekvador zlasti zanima za vzpostavitev bombe kulturnih in gospodarskih odnosov s Sovjetsko zvezo. (Nada'jevanje s 1. strani) dejanja. Ono zahteva dejanja, s katerimi se izvaja republiška ustava, s katerimi se izvajajo mednarodno spreiete določbe za dosego narodne enakopravnosti, dejunja, s katerimi se ukinjajo fašistični zakoni. Teh in takih dejanj pa ni. Namesto aejanj smo priča nekaznovanju jašistič-nih zločincev, smo priča vsakounevnemu kršenju u-stavnih in mednarodnih določb, smo priča umetnemu naseljevanju za dosego un.ei ne spremembe narodnostnega sestava v naših krajih, smo priča skoro vsakodnevnemu hujskanju v šovinističnem tisku z ogabno izmišljeno in lažnivo efcjbarsko« propagando, smo priča objavljanju ne-demantiranih izjav najvišjega predstavnika rimske vlade, da si bo dal prej odrezati roke, kot da bi uvedel tisto, kar glede uporabe slovenščine določa mednarodni sporazum, ki je zgolj izvedba člena « republiške ustave Spričo vsega tega ni naša zahteva samo, da se prepove obstoj fašistične Mikojan v Tokio MOSKVA, 12. — TASS javlja, da je prvi podpredsednik vlade ZSSR Anastazij Mikojan odpotoval danes iz Moskve v Tokio, kjer bo otvoril sovjetsko industrijsko razsta vo. Spremljata ga namestnik ministra za zunanjo trgovino Kuzmin ter predsednik prezi-| dija trgovinske zbornice ZSSR in predsednik združenja ZSSR-Japonska Nestorov, Vesoljski teleskop SANTA BARBARA (Katifor. nija), 12. — Armenski astronom prof. Viktor Ambarsu-main, ki se nahaja v Kaliforniji na mednarodni konferenci o astronomiji, je danes izjavil, da Sovjetska zveza pripravlja načrt za izstrelitev vesoljskega satelita s teleskopom. Ambarsumain, ki je direktor opazovalnice Burakan v Armeniji, ni dal podatkov o tem vesoljskem teleskopu. vojnih ujetnikih, gospodarskih in kulturnih odnosih in o splošnih vprašanjih, kakor tuni o razorožitvi, odpravi kolonizacije in o nemškem vprašanju. Segni je dejal, da Hru-ščev nasprotuje nemškemu zedinjenju in predlaga dva separatna mira z dvema Nem-čijama. Če pa to ne bo doseženo, potem pa separatni mir s Sovjetsko zvezo in članicami varšavskega pakta. Segni je nato izjavil, da bi tak separatni mir povzročil izgubo pravic, ki jih imajo zavezniki v Berlinu, hkarti pa bi bilo petrebno urediti nov status zn Berlin. Toda Sovjeti so cbljubili, da bi zajamčili dostop v mesto, ki bi moralo ostati mednarodno zajamčeno svobodno mesto. Če ta sovjetski predlog ne bi bil sprejet, bi po izjavah Hruščeva pri-šio do blokade zahodnega Eerlina z vsemi posledicami. Dalje je Segni povedal, da je o možnostih pogajanj go- vi ril z ameriškim državnim tajnikom Ruskom in kanclerjem Adenauerjem, «ki sta se oba strinjala z ravnanjem italijanske vlade«. O teh možnosti se seveda ne morejo objaviti podrobnosti, tudi zaradi tega, »ker spadajo v pristojnost neposredno odgovornih sil za berlinsko vprašanje«. Vsekakor pa bodo napori, ki jih bo storila Italija »navdihnjeni z željo po miru, kakor tudi z obrambnimi potrebami Zahoda«. Segni je tudi povedal, da se je sovjetska vlada obvezala, da bo pohitela z odgovori na vprašanja, ki prihajajo iz Italije glede italijanskih vojakov, ki so se izgubili v Sovjetski zvezi. Od dosedanjih 2000 primerov povpraševanj je sovjetska vlada odgovorila na 600, Končno je govoril Segni tudi o Južnem Tirolu. Omenil je noto, ki jo je poslala italijanska vlada avstrijski «z dokumenti o zločinski dejavnosti na italijanskem ozemlju«. Poudaril je, da Avstrija ni sprejela vabila Italije za obnovo razgovorov, temveč je poslala rajši pritožbo na OZN. «Mi pa bomo poslali obširno dokumentacijo prav tako na OZN.« Ob zaključku svojega govora je omenil tudi Jugoslavijo, kjer bo v septembru lzven-blokovska konferenca, ((katero bo italijanska vlada pazljivo in z zanimanjem spremljala«. V razpravi je prvi govoril voditelj republikanskega desničarskega krila Pacciardi, ki je izjavil, da je jasno, da bo prišlo do pogajanj, toda pri tem morajo tri zahodne sile «najti tako podlago za pogajanja, ki bo različna od tiste, ki jo' hoče vsiliti ZSSR«. Nato je spregovoril Togliatti, kateremu je Fanfani večkrat vpadel v besedo. Dejal je med drugim: #0 možnosti in nujnost: pogajanj se je govorilo v vseh sovjetskih dokumentih že od začetka, toda zadevo so potlačile kampanje skr jnežtv. Čudno pa je, da revija «Esetn» ki je v določenem smislu povezana z zunanjim ministrstvom, zavzela stMišče prot, možnosti pogajanj. Morda obstaja bojazen, da bodo pogajanja škodovala Adenauerjevemu ugledu?« Fanfani: «Morda pa bo prišlo do povečanja tega ugleda.« Togliatti: «Ce ta medklic pomeni, da je predsednik vlade za takojšnja pogajanja, sem ga vesel. Toda potem ko je načelo pogajanj sprejeto, je potrebno iskati podlago za začetek in v tem smislu zahtevamo, naj se nasa vlada obveže v pozitivni akciji. Nase mnenje je, da nam pripadnost NATO še ne nalaga odgovornosti glede vprašanja Berlina in Nemčije, ki je iz dneva v dan bolj pereče. Spričo te perspektive, ki je edina realna, zahtevamo, da vlada skliče parlament, prej kot bi pristala na kakršen koli zahodni ukrep.« Za Togliattijem je govoril Nenni, ki je izjavil, da mora komisija spodbujati predsednika vlade, naj konkretizira svojo sedanjo pobudo za mir, ki se je pokazala za koristno, tako za Italijo, kakor tudi za stvar miru. Po Nennijevem mnenju leži važnost razgovo- rov v Moskvi v vprašanju Hruščeva, ki ga je naslovil Fanfaniju: «Ali imate kak predlog« in v Fanfanijevem odgovoru, da so potrebna pogajanja. Nenni je nato poudaril, da je treba sedaj vedeti, ali bodo pogajanja takoj ali samo med krizo, ki nas vodi na rob brezna. Nenni je nato spodbujal vlado, naj bi prišlo do pogajanj hitro in obširno. Glede nemškega vprašanja obstaja splošni sporazum, naj se ga pusti v sedanjem stanju nevarne začasnosti. Po njegovem mnenju ne bo demokratične Nemčije, ki bo činitelj miru v Evropi, če ne bomo imeli združene in nevtralne Nemčije v okviru brezatom-skih in nevezanih držav. V tem smislu je nevtralizacija pogoj za zedinienie. Zanimive so bile Saragato-ve izjave, ki je med drugim dejal, da odgovornost za Berlin ne pada samo na eno stran. Ni dovolj reči, da Sovjetska zveza noče zedinjenja, kajti resnica je. da tega niso hotele tudi nekatere zahodne vlade. Jasno je torej, da se postavlja berlinsko vprašanje danes v takem ozračju, da ga je nemogoče rešiti z zedinjenjem Nemčije. Ne Sovjetska z\eza ne ZDA niso pripravljene na spremembo sedanjega odnosa sil. Če bi neposredna pogajanja doživela neuspeh, potem bi morali vso zadevo spraviti pred OZN. Po govoru Malagodija, Covellija in Marsanicha, je vsem odgovoril predsednik vlade Fanfani. Fanfani je govoril najprej o simpaiiji, ki jo je kazalo prebivalstvo Leningrada in Moskve za Italijo in je dejal, da bi poglobitev odnosov in o-sebnih stikov utegnila imeti dober vpliv na razvoj narodov, ki imajo «različen sistem od našega«. Glede važnosti političnih razgovorov pa je ponovil, da so bili jasni in iskreni. Nato je pojasnil zamisel pogajanj, ki se je danes že kar dovolj ukoreninila. Ta zamisel se je pojavila prvič, ko je Fanfani odgovoril Hruščevu ki je razlagal vzroke za sklenitev ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo in vprašal Fanfanija za nasvet glede drugih mogočih poti. Dejal je, da se tudi zavezniki strinjajo o koristnosti njegovega potovanja, vendar pa je pot pogajanj težavna in potrebno je izogibati se hudih posledic pomanjkanja piiprav, ki morajo biti opravljene s previdnostjo in s primernimi jamstvi, ker ni priporočljivo delati prenagljenih korakov in zavzemati stališč, ki jih pozneje ne bi bilo moč obdržati. Če je torej pot pogajanj tudi pot miru, potem se je treba pripraviti brez odlašanja. Glede pomanjkanja njegovih izjav o razgovorih z Adenauerjem je Fanfani dejal, da lezi vzrok pomanjkanja v dejstvu, ker je Adenauer zapleten v volivno kampanjo. Fanfapi je nato poudaril, da po njegovem mnenju Italija lahko precej prispeva k mirne: i razvoju dogodkov, vendar pa ne sme dajati preveč glasnih pobud in njena dolžnost je, da poglobi proces na-dalj jega ugotavljanja elementov sedanjega položaja. Dalje je dolžnost poglobitve sondiranja in vzpodbujanja na razmišljanje. Ko je govoril o dvostranskih odnosih, je Fanfani dejal, da razgovorov o petroleju ni bilo, razen v okviru analize trgovinske bilance med obema državama. Po razpravi je Fanfani izjavil, da je z njo zadovoljen. Segni pa je dejal, da tistega članka v reviji «Esteri», ki ga je omenil Togliatti, niti ni prečital. kar pomeni, da so v zunanjem ministrstvu še vedno taki desničarski funkcionarji, ki so pripravljeni sleherno pozitivno akcijo vlade sabotirati. A. P. Muennih v Indonezijo DUNiAJ, 12. — Radio Budimpešta javlja, da je madžarski predsednik vlade dr. Ferenc Muennih zapustil danes z letalom prestolnico na poti v Indonezijo na povabilo predsednika Sukarna. Muenniha spremljajo žena in številne vladne osebnosti. m' * v V ^ (Iz beograj**ega «Jeza») Predvolilna kampanja v Zahodni Nemčiji Ollenhauer in Brandt napadata Adenauerjevo zunanjo politiko Predsednik socialdemokratske stranke zahteva čimprejšnjo politično upokojitev starega kanclerja - Nehru in Berlin BONN 12. — Nemška zvezna republika se nahaja pred splošnimi političnimi volitvami. Spričo zaostritve mednarodnega položaja v zvezi z vprašanjem Berlina in nemške mirovne pogodbe, ki jo Sovjetska zveza namerava skleniti še v teku letošnjega leta, prihajajo ta vprašanja vedno bolj v ospredje tudi med predvolilno kampanjo. Kancler Adenauer, ki se je pred dnevi vrnil s počitnic v Italiji, ima v načrtu kar 50 volilnih govorov. V govoru, ki ga je imel danes v Luebecku, je kancler Adenauer izjavil, da je optimist glede nadaljnjega razvoja diplomatske krize glede Berlina, «ki se bo rešila na miroljuben način*. Adenauer je še podčrtal, da more biti cnemški narod prepričan ,da se glede teh vprašanj ne bodo podvzele nepremišljene pobude. Pogajanja se bodo vršila tako glede Berlina, kakor tudi glede drugih aktualnih vprašanj*. Kancler Adenauer je nato ponovno poudaril svoje prepričanje, da Hruščev noče vojne, «ker se zaveda strahotnih posledic svetovflega spopada in ker se mora Sovjetska zveza, kljub napredku na vseh področjih, še vedno spopasti s precejšnjimi gospodarskimi težkočami, zaradi česar je prisiljena računati z gospodarskim sodelovanjem z deželami, ki so članice atlantskega zavezništva. Embargo vseh dežel NATO nasproti ZSSR — nedvomno povzročil svoj učinek. Ce bi gospod Hruščev bil zadostno informiran o gospodarski moči držav atlantskega pakta, bi verjetno uporabljal drugačen jezik«, Nato se je kancler zadržal na pojavu beguncev iz Vzhodne Nemčije in izjavil, da nemška zvezna vlada ne podpira tega pojava. Po njegovem mnenju Nemci zapuščajo Vzhodno Nemčijo, da bi se odtegnili političnemu režimu, ki jim je bil vsiljen. Na prebivalstvo Vzhodne Nemčije je naslovil poziv, naj se ne predaja paniki. «Prišel bo dan, ko se bodo Nemci Nemške zvezne republike mogli pridružiti 16 milijonom soroja-kov, ki žive onstran conske demarkacijske črte. Socialdemokratski kandidat za nemškega kanclerja, župan zahodnega Berlina Willy Brandt, je na zborovanju socialdemokratskih voditeljev, ki se vrši v teh dneh v Niirn- bergu, podvrgel ostri kritiki kriterije, ki vodijo zunanjo politiko demokristjanske vlade: «Naša zunanja politika se je znašla v tako resnem položaju, da nima primere v tem povojnem času.« «Kriza, v katero smo zapadli, je polna nevarnosti ne le za stranke, ki se borijo v sedanji predvolilni kampanji, ampak predvsem za nemški narod... Nam sedaj ne preostane drugega, kakor upanje in prispevanje k temu, da bi bližnji meseci minili brez krvavih žrtev.« 10 Iz članka v zadnji ^ i ((Katoliškega glasa« P00/. j slovom «Da ali ne 2* * nostno štetje« se družuje tistemu beg«"*1 j« priseljencu, ki se je P proti zahtevi ogromne - ^ ne Slovencev v It®“D -a namreč pogojev za V°v . j, bivalstva po narodnos ^ nes ni in da naj obl izvedejo takega poP,s'“ fi tošnjem oktobru. Vena je vsebina članka taka j|ii. slovna, da bralec ko J(1 kako se v članku k rege ((Katoliška glasa«. Prvi «K. G.»: Toda tiP°fc so ostali posebno n°oB|ii»| vencem v slabem SP jji kajti pri njih so se vsakovrstne potvorbe- ^ j ni aparat, ki je vodil t jl troliral štetje, je bil nC' -v-j--, j- . .g v rokah Nemcev, »i jj datke štetja vedno Vr ,(f sebi v prid ali pa so e ^ štetju samŠAn delali « ji tisk na prebivalce, da j izjavili za kako drugo ^ nost in ne za sloveli* značilnejše primere ta*■ strahovanja in prikroj' a/ podatkov imamo s ga. Pa tudi v Trstu "hgitf ci ni bilo vedno vse P..ji( ‘l lZli narodno* - - - - Zaradi takih slabih 12 -J ■tif sB Slovenci naroam’-:^ štetja, ki ga vodi le k aparat večinskega na jitno in mu ne zaupaffl® Drugi «K. G.»: «Z®t°Jfjf še mnenje tako: ne napak, ko bi se na_ Pr’' ■ način in pod določeni jpj goji ugotovilo števil’ ^;(| nje slovenske narodne šine bivajoče v ItalU,1’ f to bi se moralo izvrši^ sod, ne samo na ^ .jji* Tržaškem, tudi ski pokrajini in v vse} vi. Saj živi nekaj tj* Jj/ff ljudi tudi po starin P Drugičt, ”j, !| c ah Italije. _ . nje bi ne smelo bit’ Slovenec ali ne, teO>t^r katere jezike poznaš! ^ izven dvoma, da 99 °Jj kov tistih, ki znajo rodu so tudi po ruuu. - a Tretjič: Pri popisov*’j morali biti navzoči ta venski uradniki za k^J^ da bi se ne vršile P?,:, d in bi se ne delalo nas'f iA trtič: Slovenci bi ti vpogled tudi v ko"jjjB zultate, da bi jih ce« oblasti ne prikrojile V f} je. Mislimo, da bi P°P Jfi bivalstva pod takimi lahko vsi sprejeli in Hude obtožbe na račun A-denauerja je izrekel tudi ptedsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer, ki je izrazil upanje, da bi starega kanclerja čimprej zapodili z oblasti. «Cas je, da se ga Iznebimo kot odgovornega voditelja nemške zvezne vlade Potrebujemo novih ljudi, z novimi idejami in novimi pobudami, da hi bili kos nalogam, ki nas čakajo«. Ollenhauer pa je s tem v zvezi dejal, da bi zvezna Nemčija bila izpostavljena »nevarnim eksperimentom«, če bi Adenauerja zamenjal sedanji o-brambni minister Strauss. V zvezi z vprašanjem Ber- jo, da bi se mogli znajti \c.jni zaradi vprašanja, kakršno je vprašanje Berlina«. A-meriški senator Wayne Morse, član senatne komisije za zunanje zadeve, pa je danes piedlagal, da bi vprašanje Berlina predložili Združenim narodom. Londonski dnevnik »Eve-ning News» zatrjuje, da je »vse pripravljeno za vrhunsko konferenco glede Berlina«. Sovjetski veleposlanik Smir-nov se bo v teh dneh vrnil v Bonn, od koder so ga nenadno poklicali v Moskvo na posvetovanje, da bi ga seznanili s sklepi voditeljev komunističnih strank dežel varšavskega pakta v zvezi z vprašanjem nemške mirovne pogodbe. S tem v zvezi pripominjajo v bonnskih političnih kiogih, da so v Moskvi dali Smirnovu navodila, da bi sondiral stališče nemške zvezne vlade glede predvidene konference štirih velesil, na kateri bodo razpravljali o Nemčiji in Berlinu. Vročina v Beogradu BEOGRAD, 12 — V Beogra. lina je indijski predsednik du je velika vročina, ki je do-vlade Nehru v intervjuju za1 segla danes 38 stopinj. V Ti-revijo »Link«, izjavil, da se togradu pa je znašala tempe je »težko sprijazniti z misli- ratura 40 stopinj. iiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiii iimiinimiim muh u ihiiiimiiii imunimi umu Potres na Japonskem? potresni snek. Epicenter potresa se nahaja v oddaljenosti okrog 9000 kilometrov proti Vzhodu. Strokovnjaki opazovalnice smatrajo, da je do po-Itranke in vseh njenih or- j tresa prišlo na področju japon ganizacij. Potrebno je pred- j skega otočja Vsem, da tisti vladni poli- TARANTO, 12. — Seizmogra-1 enajst šolskih poslopij. Proti fi krajevne vremenoslovske upornikom so nastopili celo z opazovalnice so v prvih popol- j letali in jih obsipali s solzilni-danskih urah zabeležili hud 1 1 je nadaljeval kancler, — bi za zahodne velesile skoro ne- «Vostok II.» Preteklo nedeljo so v SZ izstrelili raketo z vesoljsko ladjo, v kateri je major Herman Stepanovič Titov letel 25 ur in 18 minut in 17-krat obkrožil našo Zemljo. Vesoljska ladja •Vostolc II.* je tehtala 4731 kilogramov, to je le ponoven dokaz sovjetske pre-7 kilogramov več od vesolj- i moči na raketnem področju in skv ladje »Vostok I.», s kate-1 dosegla senzacionalno pred- ro je enkrat obkrožil Zemljo nosi na propagandističnem mogoče pogajati se z Vzhodno .............ea< Nemčijo glede statusa Berlina kot demilitarizirano mesto. tični funkcionarji, katerih stranke izražajo tudi ob priliki najnovejše fašistične bombe svojo solidarno obsodbo atentata, preidejo od besed k dejanjem: od kršenja veljavnih določb ustave in ostale zakonodaje k njihovemu izvajanju in od dajanja potuhe fašistom in vsem rasistom, k iejanskemu zatrtju njih delovanja. Incidenti Severni Rodeziji mi bombami. Pogrešani alpinisti LUSAKA, 12. — Sedem Osei je bilo ubitih, številne pa «< bile ranjene v teku pretekle ga tedna v severni' pokrajin. Severne Rodezije zaradi incidentov, uporov in oboroženih napadov, do katerih je prišlo na tem področju. Prekinili so nekatere ceste, porušili nekaj mostov in zažgali trgovine in COURMAYEUR. 12. — Pet iipinistov, ki so se 5. avgusta odpravili na pot da bi preplezali Triolet na področju Mont Blanca, in ki bi se morali vrnili 8. t. m., se je verjetno ponesrečilo. Gre za 25-letnega vi-sokošolca iz Milana Giuseppa De Capitani D’Arzago, uradni-sa iz Meleniana Giorgija Bian-•hija, 25-letnega Eugenia Lez-arinija iz Milana, Emilia Gat-. i j a in Ermanno Navo iz Monze Poleg teh pogrešajo tudi skupino alpinistov, ki so se hoteli povzpeti na Mont Blanc du Tanil. G'ed? teh m znano niti n"hovo število niti na-l odnosi. prvi sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin. Pemgej »Vosto-ka II.» (najmanjša oddaljenost od naše Žemlje) je znašal 178 kilometrov, apogej (r.ujvečja oddaljenost od nase Zemlje) pa je znašal 257 kilometrov. Ta izreden uspeh sovjetske znanosti in tehnike je navdušil ves svet in smatra se, da je sedaj že odprta pot najmanj do Lune tn nazaj, saj je Titov preletel nad 700.001) kilometrov, kar je mnogo vel kot znaša razdalja od naše Zemlje na Luno tn nazaj. V zvezi s tem uspehom sovjetske znanosti in tehnike se namreč ugotavlja: 1. da je iluvek sposoben fiziološko m psihološko vzdržati polet z Zemlje na Luno tn nazaj; 2. kozmonavt je postal resnični vesoljski pilot, ki ima določeno avtonomijo, tn kt je sposoben pluti po svoji volji v okviru poti, ki so mu jo določili že vre j; 3. sedaj je mogoče pričeti s proučevanjem gradnje resničnih ve- siljskili opazovalnih postaj s človeškimi posadkami. Edino negotovost predstavlja le še pas močnih žarčenj »Van Al-len« okrog naše Zemlje, za katere še ne vedo kakšen vpliv utegnejo imeti na člo viški organizem, ker so se vsi dosedanji poleti okrog Zemlje držali tzpod tega pasu. Politični pomen tega sovjetskega uspeha pa je angleški tisk strnil v naslednje tri točke. 1. SZ je prisilila za vedno k molku zatrjevanja ame-r-ških m angleških Junkcio-i.urjev, ki pravijo, da je bil Mroljski polet Gagarina o-gtomna prepara; 2. dala je področju; 3. poslanice dobre vi lje, ki jih je Titov oddajal med poletom, bodo naletele na širok odmev v Afriki tn nevezanih deželah. Sovjetska zveza in nemško vprašanje teku letošnjega leta. Vlada godbe z Nemčijo je povzročila V ospredju političnih dogodkov je bilo tudi v preteklem teanu nemško vprašanje m zadeva zahodnega Berlina. Takoj po vesoljskem uspehu majorja Titova je predsednik sovjetske vlade Hruščev imel govor, v katerem je ponovno podčrtal odločenost sovjetske vlade, da sklene čim prej mirovno pogodbo z Nemčijo in reši vprašanje Berlina, ker ta nerešena vprašanja dedi- ščina druge svetovne vojne zastruplja mednarodno ozračje in večajo že itak napete odnose med velesilami. Hruščev je poudaril, da bo SZ povabila na nemško mirovno konferenco vse države bivše protihitlerjevske vojaške koalicije, da bi sklenili mirovno pr-godbo z obema Nemčijama in rešili dokončno tudi vsa ostala vprašanja, ki so s tem povezana; v primeru pa, da bi zahodne velesile odrekle svoje sodelovanje na tej konferenci, bo SZ sklicala na konferenco predstavnike dežel socialističnega tabora in vse one, ki bi se te konference hoteli udeležiti (gre seveda; le za dežele, ki jih te Nem-j čija zasedla in so se v drugi svetovni vojni borile proti njej J, in podpisala mirovno pogodbo le z Vzhodno Nemčijo. To pa da bo storila že sovjetske zveze sicer ne verjame da bi zahodne velesile nskirale vojno v primeru sklenitve mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo in ureditve vprašanja Berlina s tem, da se Berlin spremeni v demilitarizirano svobodno me sto, kamor bi imele tudi zahodne velesile prost dohod in dostop; v primeru pa, da bi prevladala blaznost in bi zahodne velesile kapitulirale pred izsiljevanjem Adenauerja in sprožile vojno zaradi tega, je SZ dovolj močna, da bi prisilila k tlom morebitnega napadalca. Vlada Vzhodne Nemčije je s svoje strani tudi povedala, da je že sita sedanjega stanja tn da je pripravljena skleniti mirovno pogodbo z vsemi tistimi deželami bivše protihit-lerjevske koalicije, ki to žele. V ta namen bodo sklicali se to jesen konferenco zunanjih ministrov dežel varšavskega pakta, na kateri bodo pripravili osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo, hkrati pa tudi osnutek mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, če zahodne velesile ne bi hotele sodelovati na mirovni konfe-rtnei. V tem primeru bodo določbe o statusu Berlina kot demilitarizirano svobodno mesto vključili v mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, odnose s tem mestom pa bodo zahodne velesile morale ure- živahno diplomatsko in politično dejavnost predstavnikov zahodnih velesil in atlantskega pakta. V začetku tedna so zasedali zunanji ministri ZDA, Vel. Britanije in Francije, na to zasedanje pa so povabili tudi bonnskega zunanjega ministra von Brentana, s katerim so se posvetovali tudi glede stališča bonnske vlade o vprašanju mirovne pogodbe in Berlina. Nato se je vršilo še zasedanje atlantskega pakta, na katerem so proučili to vprašanje še z vojaške plati. Iz uradnega sporočila o tem sestanku sicer izhaja, da se stališče zahodnih velesil glede nemškega vprašanja sicer formalno ni spremenilo, vendar pa je že splošno znano, da v zahodnem taboru nihče ne misli resno na vojno v primeru sklenitve mirovne pogodbe med socialističnim taborom m Vzhodno Nemčijo. Tudi predsednik Kennedj/ je na svoji tiskovni konferenci pretekli četrtek poudaril, da ZDA ne bodo štedile z napori, da se najde miroljubna rešitev za vsa sjtorna vprašanja med Zahodom in Vzhodom, in da to velja tudi za vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo ter vprašanje zahodnega Berlina. Tudi Adenauer pravi, da bodo pogajanja s SZ. Skratka: Zahod je pripravljen na pogajanja s SZ glede nemškega vprašanja, predvsem pa glede Berlina. Kak- Spor med Francijo in lunizijo rhii neposi edno z ustreznimi bo postopek za ta poga- sp o razumi z vlado Vzhodne janja, še ni znano; vendar je gotovo, da sklenitev mirovne Nemčije same. Zahodne velesile m vprašanje Odločenost SZ da še Ir pogodbe z Vzhodno Nemčijo ne bo predstavljala «casusa belli«. Kar zadeva Berlin, pa se v zahodnih političnih krogih uveljavlja mnenje, da bi bilo pametno priznati Nemško demokratično republiko, ker reši vprašanje mirovne po-, bi bilo v nasprotnem primeru njega imeli korist 2 morda komunistovo v Prvi »K.G.«: Toda «z» s'abih izkušenj se Slo* K'; narodnostnega štetja, ((< vodi driavni apara* t skega naroda bojim° . ne zaupamo•. Drugi »K.G.«: Saj rekel, da *bi morah popisovanju navzoči * venski uradniki z? Jjlfl io, da bi se ne vršilf ,^ be in bi in bi se ne del° j ^ l;e» in da bi *S\°v* 1 rali imeti vpogled končne rezultate, centralne oblasti ne | jile po svoje• Prvi «K.G.»: To PKTjlt1 ci kontrol'.J bi kljub taki skih uradnikov 'jil i*' štetje vendarle vod” aparat večinskgea nar«-/ na*' SM ‘.ali Drugi »K.G. bilo poizvedovanje fi Slovenec ali ne, ta g-ff. tire jezike pozn«"’’^!«1! izven dvoma, da 99 a p, tistih, ki znajo slov’ tudi po rodu Slove J Prvi »K.G.»: Al* aparat večinskega 71 ^ « d tvojega mnenja, j stotkov tistih ttnski so venci? ki Drugi «K.G.»: tudi P« roi* | O te* ]t čem nič. Jaz le tr&^jff od takega štetja P r)St 1 pogoji imeti vsi g. jemo morda koru«" Prvi »K.G.«: Alt večinskega naroda njt vzoči tudi sloven5' da bodo pri p°P'*y «r aparat ved"^ P Kljub naporom ZDA, da bi prišlo do miroljubne poravnave spora med žrancijo m Tunizijo glede francoskega vojaškega oporišča v Bizerti, bo to vprašanje prišlo na dnevni red izrednega zasedanja generalne skupščine ZN, ki ba prihodnjega 21. avgusta. To zasedanje so sklicali na pobudo afriških in azijskih dežel katerim so se pridružile tud dežele socialističnega tabora in še nekatere nevezane ar žave, med njimi tudi Jugoslavija. Do 21. t. m. je sicer te malo časa, vendar še niso izgubili povsem upanja, da bi do takrat nastal neki nov moment, spričo katerega bi postala razprava v generalni skupščini brezpredmetna. V tem smislu si je zlasti državni tajnik ZDA Dean Rusk pri zadeval doseči pri de Gaullu ((razumevanje« za čimprejšnjo likvidacijo tega spora, ker gredo ZDA za to, da ne bi razprava o lem vprašanju na izrednem zasedanju generalne skupščine razgrela ozračja med «kolonialisti# in sprotiko-lonialistt», ker bi to imelo neugodne posledice tudi na rednem zasedanju te skupščine, ki bo 19. septembra. Hkrati z Ruskom pa so na de Gaulla skušali vplivati tudi predstavniki francosko govoreč ih dežel francoske skupnosti, ki so hkrati zaveznice Francije in v prijateljskih odnosih s Tunizijo. Zdi se, da so te pobude le imele nekaj uspeha, ker je francoska vlada pretekli petek odpoklicala iz Bizerte en polk svojih čet, ki so jih bili poslali tja kot ojačenje. V tem vidijo prvi pomirljiv korak francoske vlade in pripravo na začetek pogajanj med Francijo in Tunizijo še pred začetkom debate v generalni skupščini ZN. ki in roda kontrolirali. ,n ne vršile potvorb* ^ ne delalo nasilje-Slovenci imeli v končne rezultate' ne Drugi K.G.«: „ rečem nič tn e T/‘$ ou bi s vonisom- J* „ist ste slovenski W*(0l 7 i edno zaigrali ^0 uO -1 ranila slovenj fj manjšine :n nie1\e0 1 F' smejali. Drugi «K.G.: bom zoper 'JO šemu odgovoru* a pa nat on prav; jaz uh *'• h p E: HEMINGWAY ^HnT!!TnTTTTnnnnTTnnT!TTfTITn'TTTTnnTTTTnTTTTTT?TfTfTTTTTTTTTTTI Jlm G»more je prišel Hortons Bay iz Kanade. Ku-je kovačijo od starega f°rt°na. Jim je bil nizek crn. irnei je velike brke »'močne roke. Dobro je ni v/1 konie- kovaču pa ‘ ..1 Podoben, čeravno je novai USniCr PredP“snik. S‘a-dpi ?e nad kovačijo in je-‘ .PIP J. Smithu. Srnin, °ates ie delala pri hudi Gospa Smithova, ska • in čista žen- nai«je-pravila- da ie Liz kdaft vSe de’*le’ kar iih ie MajkoU videla. Liz Je imela la čin Su in vedno je nosi-viste bombažne predpasni- iaiela P,a> opazil. d“ ie ne la v ®i skrbno počesali vXč Nuen obraz mu ie venila j® bil vesel, »an[o ni Dikdar poraislil UgaLi 3* zeI° všeč. Prthiajal^izi13""’ kak° je krat i delavni.ee, in vec-Vratnm *jC>pila h kuhinjskim odhai ’ b* videla, kako ji nia p° nesti. Ugajali so l a fovi brki. Ugajala u dar «„ njegovih zob. kuje v*.smeje!. Ugajalo ji vaču n / podoben ko-imeia p.®9!?10 ji ie. ker sta Smith/ J' smith in gospa ga (jr, 3 • rada Jima. Neke- bEaiai6 spoznala, da SajaJ° dlake Ji njegovih robom ■ so bile črne pod koder ^ >Vetle nad njim, do dala g 13 bil zagorel. Gle-Val v 1?’ kako se je umita „>,ium'va*niku pred hišo. **vademtek le bil prav ne' ‘ntelTu6 Hortons Bay je cest; m j Pet na Slavni Charle„! Boyne Cityjem in la trgov1X°m- V njem je bi-v'SokiTn ma -in Pnštui urad z Pred u’. ^aZnim pročeljem, Katerim kakšen'a"erirn Je včasih stal Str0uj Voz- Smithova hiša, Va hijVa hiša. Dillwortho-^an J' Hortonova hiša in •lop j j °0senova hiša. Po-lini , 'J® elala v široki dobila D«--testb eesta je bila bili j, SQena. Ob cesti so In g/ °beh straneh njive 1* bila°vh Gb cesti navzgor * dtuE metodistična cerkev, Jela, v° smer pa občinska ®*t»jj3?^®6ija je bila po-®aW rdeče in stala je «5‘W e: vala BoPeaiena cesta je pe- 0 tali,, hregu skozi gozd hjih v. “• S Smithovih zad- *do Vrst 'Ve, JT Je bilo videti go-®mii ' if1 so se razprostirali miadi ir,2arU' pa zaliv. Pq-• • zal' p0?etl je bilo sila IKkob -lv Je bil moder in N*to 3ezeru pa so bili ■ ilb ie jBneel se valovi, h*® ^avigal veter, piha. ?'8an. i3 W- J ali m list iz Grand *uV;>thomsta v 2alivu lev- J® s c —r-MCMiii. uc- ia a01. 'Vym//om in. Char' h *e u Psa in odpeljali harpu ob svetilki nami. Je- ymanom W dvrrano> 5ektre šk/V -.••"‘■o ,0 in A. rano vzel voz pu- StTati v/orove bt. 'j. Vana^V' Sor-dove on-ia' , *deif ? lovit jele. *UbU°Ha . ,°d^H> ata Liz Hra^ z“n7e rVa štiri dni 8a 'ii jim Je botela ttosi»*ndar se kai Posebne-iajca *osn„ Je. bala po- >1» moko S-mithovo za iz bou’ kupiti pa ni ko , Smithuv2ni’ da bi j° ^K.L p a zalotila, ka- Smithova SfS’;Gospa v* *2 Se 'je1*!, z“merila, to- in * ča. bala ^d6, ie’uz 3e Jim lovil bil0 aje8ovo n?11*1118 nani-‘h a! ko odsotnostjo je > 'ega m je "“"J 4» i. “etn Ba ni mogla spa-»rav ,p“ ie %i Prav tak" Je odkrila, U ma“nj. Ce“koe prijetno mi- ■Utn, loči ^ ' /ie" ‘Ploh * y\* Preji bilo biti, /en b. hi Je prepusti- bolje, V sc morali 8Pala, ali j :>;»»»' asu „ k »«). & * n*, spi, in , u, misli, Nlcdn/ote * dejstvo, da r la voz*Pa i' ‘n ko ie “'V0 cesti' se je bli- ]« ^ in ^ ’ ’ rt»a kaia, /občna. v.J ^ Nkim obstal b° Prijel- ta JZ N in?d“j v ° lme'i bra-Ne ji ni, /au so bili bh »• 55re#e! i'***™ « •**•** . x' .*,K !***>«» ;>*** Vi^Sc r><’r,y.'-.*zzvvrvb,'., m i Plakati v Kopru ob priliki folklornega festivala Preporoditelj srbske književnosti DOSITEJ OBRADOVIČ in njegovi stiki s Trstom Letos v aprilu so se vršile Po vsej Jugoslaviji slovesnosti v počastitev 150. obletnice smrti Dositeja Obradovi-ča. Po vsem slovanskem svetu in med slavisti vsega o-stalega sveta so bile proslave tistega Obradoviča, ki je dobil vzdevek «prvi evropski Srb«. Za naše bralce posnemamo zanimivosti iz razprave zgodovinarja prof. Božidarja Kovačeviča. »Dositej Obradovič v prvem srbskem ustanku«, ki jo je izdala Prosveta v Beogradu v zbirki »Iz srpske prošlosti«. Zgodovinar je osvetlil Ob-radovičevo delovanje izza zadnjih sedem let njegovega življenja, zlasti ko je bil svetovalec Djordjev in ko je bil minister prosvete prve srbske vlade. Junak iz Topole, nesmrtni Karadjordje, čigar spominu je Petrovič Njegoš posvetil Gorski venec, in ki je osvobodil Srbijo v prvem ustan-ku proti Turkom, se je leta 1817 vrnil v domovino, da b; nadaljeval borbo s stoletnim sovražnikom. Pri Smederevu pa je bil ubit po naročilu Milana Obrenoviča, ki je dve leti poprej vodil drugi ustanek. V svojem slovitem življenjepisu «2ivot i priključe-nja« pripoveduje Dositej Obradovič o svojih potovanjih po Grčiji, Mali Aziji, Italiji, Avstriji, in Nemčiji, Franciji, Angliji in Rusiji ter govori tudi o svojih bivanjih v Trstu. Mimo prvega obiska leta 1771 in drugega, nekaj mesecev trajajočega 1779, je Dositej Obradovič preživel štiri leta (1802 do 1806) v Trstu, ki je imel takrat 33 tisoč prebivalcev. Srbska kolonija je štela okoli 800 lju. di in med srbskimi bogataši, ki so tedaj prebivali v Trstu, je Obradovič upal najti mecena, ki naj bi mu pomagal objavljati knjige, katere je nameraval tiskati v Benetkah v grškoslovanski tiskarni Demetrija Teodosiu-ja. In res je bila v Benetkah tiskana njegova Etika, ki jo je dovršil v Trstu. Tu je spesnil tudi »Pjesmu za msurekciju Serbijanov«, ki pe bila potem tiskana v Benetkah in se je. širila tudi med častniki avstrijske posadke z namenom, da bi se zbrala sredstva za nakup o-rožja in streliva v prid u-stajnikom. V ta namen je Obradovič ponudil 400 flo-rintov, »polovico vsega svojega imetja«. Tisk Solaričeve Geografije in drugih priročnikov, ki so se pripravljali za bodoče šole v domovini, bi bil Obradoviča še dalje zadržal v Trstu, da ga ni prisilila k odhodu druga francoska zasedba (Francozi so prišli v Trst 19. novembra 1805 in so tu ostali do 4. marca 1807). Solarič opisuje zadnji ve- iiiiiiiniiiiiHiiimniiimimiiimiiiifiimiiiiiimiriiiiiiinniiiiHiiiiiiiiimitHiHmiiimiim u, ititiiiiiiiiiiinii, uinm n, mmni mn iniiinmiiiimHiiiimimininitMiimmmuMHi, m iiimHiiMniiniHimiimuiiimiuiimiiimumniu, im, PR0FEST1VASLM RAZMIŠLJANJA IZ NOVINARSKIH BELEŽK Koper in slovenska center festivalov jugoslovanske folklore Izjava švedskega novinarja: «0d ponedeljka do sobote sem lahko spoznal vse elemente te čudovite jugoslovanske folklore, ne da bi moral zaradi tega prepotovati vso deželo.» «Šote», albanski ljubezenski ples. (Izvedba: Taneč) Zdaj, ko je šest festivalski dni za nami, ko so ugasnili venci barvnih luči po koprskih ulicah, ko so spuščene zastave, z grbi petih mest slovenske obale na pretorski palači, zdaj se zcu, kot da si je tudi Koper oddahnil in da jo prišla renesansa Titovega trga spet do svoje tradicionalne veijave. Končan je II. lesti al jugoslovanske folklore, ki je poleg filmskega v Buli sprožil val različnih polemik in komentarjev in globoko odjeknil na straneh domačega in tujega tiska. Organizator festivala, zavod «Hrimorske prireditve« v Kopru, ki je minulo leto postavil I. jugoslovanski folklorni festival še v precej skromnih okvirih in ko še ni bilo povsem jasno, kakšno fiziognomijo naj i-maio bodoči festivali, je tokrat, ob II. festivalu, to zelo zgovorno nakazal: v zgoščeni, strnjeni obliki in v i Fran Korojan A’d strah obsojeni (Linorez v «Miadju», literarnem glasilu mladih, ki izhaja v Celovcu) tesno omejenem času v začetku avgusta pokazati tri faze jugoslovanske folklore: 1. izvirno folkloro kot vsakoletno svečano otvoritev festivala — plese, pesmi in stara, do danes ohranjena ljudska obredja, t. j, bazo, na kateri temelji vsa druga, reproduktivna plesno -glasbena folklora; 2. ljudske plese v izvedbah najboljših jugoslovanskih amaterskih skupin — to je stilizirana folklora z avtentičnimi koreografskimi postavitvami in 3. folklorno-plesne koreografije v izvedbah poklicnih ansamblov LADO, KO-VO in TANEČ? t. j. — imenujmo jo — »koncertno folkloro«. Tako je letošnji festival na slovensk, obali dal logičen in sistematično urejen ter oblikovno-vsebinsko ooravičen prikaz razvoja jugoslovanske folklore od izvirni«., živil, oblik vaškega obredja (»Kumpanija« z Blata na otoku Korčuli, istrski «ba!un», panonski’ «kurenti» itd.) preko najboljših republiških amaterskih skupin («Vaso Miskin-Crni» iz Sarajeva, »Vinko Jedjut« iz Zagreba, «Kočo Racin« iz Skopja in »Branko Krsmanovič« iz Beograda) do treh svetovno reno-miranih ansamblov «KOLO» »LADO« in «TANFC». To[ kar je torej treba poudariti ob koncu II. festivala je stil tega festivala, ki ga je rahlo nakazal že lanskoletni I. festival, dokončno P »trdil pa letošnji. Švedski novinar in folklorist Dag Bjoernson iz Mal-moe ja je sredi najbolj živahne folklorne noči pripomnil; »Od ponedeljka do sobote sem lahko spoznal vse elemente te čudovite jugoslovanske folklore ne da hi moral zaradi tega preootovati vso deželo. Spoznal sem elementarnost starega obredja, spoznal ognjevitost amaterizma in se prvič srečal z dovršenostjo stila treh poklicnih ansamblov, ki jih štejem med najboljše plesne skupine na svetu, saj prekašajo po temperamentu in disciplini plesnega koraka najboljše ruslke ansamble«. To je seveda le ena od številnih precej trez- nih izjav, ki v nekem smislu opravičujejo obstoj in perspektive tega velikega folklorno-plesnega spektakla »Frimorskib prireditev« na slovenski obali. Opravičujejo in zdai celo terjajo ga pa tudi drugi vidiki, zlasti turizem saj je znano, da n. pr tuji turisti radi prihajalo na obale jugoslovanskega Jadrana zaradi naravnih lepot, ki jim jih to področje nudi, vendar pa so se doslej skoraj vsi pritoževali nad mrtvilom, ki se je razpotegnilo v vseh teh mestih, ko razen klavrnih plesnih orkestrov ob večerih ne vidijo ničesar in ne slišijo ničesar. Tako pomeni ta jugoslovanski folklorni festival tucr velikansko turistično privlačnost, ki se bo odslej zaključevala s tradicionalno folklorno nočjo v Kopru, morda pa tudi v vseh obalnih mestih. II. Nekaj pa je vendar, če že ne zmeš.Jo štrene, pa vsaj neugodno odjeknilo med ti-• timi ljudmi, ki so bili naklonjeni tej veliki paradi jugoslovanskih ljudskih plesov na slovenski obali. Ze nekaj mesecev prej je namreč tudi Sarajevo ustanovilo svoj «festivalski odbor« in začelo pripravljati «1. jugoslovanski folklorni festival*. In tako poteka zdaj, ko sta za Koprom že dva uradna in tudi v mednarodnem registru uveljavljena folklorna festivala, v Sarajevu spet nek «prvi» festival. Marsikomu se zdi ta podatek smešen, toda ta šala ne more spodbiti dejstva, da sarajevski festival dejansko obstaja, da izdaja celo svoj bilten, da so ob velikih lepakih II. festivala v Kopru nalepljeni tudi sarajevski, ki vabijo domačina in tujca na ogled istih programov, ki jih je ta ali oni videl že v Kopru. In še to: ko-prski »uradni« (kajti to je res uradni festival, saj so člani festivalnega odbora direktorji vseh treh poklicnih ansamblov, predstavniki folklornih Inštitutov iz vse Jugoslavije in mnogi drugi!) festival je strnjen na šest dni, kajti le na ta način je mogo e vsebinsko pokazati dosež- ke najboljših plesnih skupin, medtem ko je sarajevski festival razpotegnjen n3 cel mesec, nastopajo pa vse mogoče dom?*«* in tuje skupine, ki s folkloro nimajo prav nobenega opravka Tako je n. pr. najavljen tudi moskovski Estradni ansambel z akrobatskimi, baletnimi, glasbenimi in operetnimi točkami, ki smo ga videli tudi že v Kopru toda strogo ločenega od folklornega festivala. Tudi Skopje se je baje pripravljalo na prvi ((balkanski fe-st.:val», a ie kasneje od te zamisli odstopilo, ko je — prav zaradi uspeha in re-nomiranosti festivala v Kopru — spoznalo nesmiselnost svojih načrtov. Vsi, ki so letos sledili poteku II. festivala jugoslovanske folklore na petih prizoriščih slovenske obale, in to v Ankaranu, Kopru, v Izoli, Portorožu in Piranu, so doživeli jugoslovansko folkloro v vsej njeni veličini, v celovitosti in popol.iisti izvedb, spoznali so folkloro, ki diši po stoletjih in tisto, ki se je dvignila nad plemeniti primitivizem in poustvarila ljudske plese v obliki, ki je obenem sodobna in ohranjujoča. Zato je trditev o nesmiselnosti dveh festivalov povsem upravičena in zato ima želja, da bi se ohranil in nadaljeval koprski folklorni festival, tudi svoje logične razloge. III. Prvi festivalski dan: «ZEMIJA — ČLOVEK — PLES«. Folklora zemlje, gibanje m pesem in obredje človeka, ritem starodavnega, a še danes ž vega plesa. Korčulanska skupina je poaazala svojo tradicionalno »kumpanjijo«; ohranjena je iz -asov pred približno 500 leti in simbolično odkriva obdobje gusarskih vpadov na otok Korčulo. «Kumpa-njija« prihaja z zastavonošo na čelu med avtoditorijem do odra, tam jo zaustavi napoleonski vojak (kar pomeni, da je bilo obredje aktualno ie za časa Ilirije), vodja skupine pa od »mestnega župana« izprosi dovoljenje, da njegova »kumpa-njija« pokaže, kaj zna. Skupina »Seljačka sloga« je prikazala svoj starinski istrski obredni «balun», ki ga še danes plešejo ob svatov-ščinah. Dve skupini manjšinskih Italijanov iz Gale-žane in Vodnjana sta zaplesali staro »furlano«, Josip in Anton Rudan iz Rudanov v Utri pa sta navdušenemu občinstvu prikazala vrsto tipičnih istrskih instrumentov: sopile, mih, vidalice, dovjnice in znamenite rože-nice. Iz Slavonije je prinesla živahnost, smeh, ritem in vaški «drmeš» folklorna skupina iz Koristne, nastop teh izvirnih skupin pa so zaključili pogansko - atavistični «koranti» iz Markovcev pri Ptuju. Z živalskim poskakovanjem, pa s poka-čem, ki je opletal svoj velikanski bič in je njegovo pokanje odmevalo med starimi fasadami koprskega trga, z orači in »kuranti«, ovešenimi s kravjimi zvonci je skupina iz Markovcev pokazala eno najstarejših slovanskih obredij sploh, obredje, ko kurenti pozdravljajo pomlad in pokopujejo zimo. Drugi in tretji festivalski dan: Republike predstavljajo svoje najboljše amaterske ansamble. Medtem ko sta bili skupini «Vaso Mi-skin-Crni« iz Sarajeva in «Vinko Jedjut« iz Zagreba še neuglašeni, pa sta pokazali skupini «Branko Krsmanovič« in «Kočo Racin« iz Skopia vrhunsko koreograf- sko-plesno znanje. A kar je-treba še posebej poudariti: to je bil živ ogenj prizadevnost' in neprecenljivega elana. Kdor si je ogledal zaključno revijo teh ansamblov v sredo v Ankaranu, ne bo nikoli pozabil skoraj dvometerskih skokov Makedoncev na kolena, ne bo pozabil zane-enosti in temperature, s katero so pokazali vse, kar je najboljšega v njihovem repertoarju. Četrti dan: nastop festivalskega gosta, arabske skupine »Reda« iz Kaira. O-rientalho o^Tajčn spored, zanimiva glasba, a stilizacija, egiplovskb-Vrab-kih plesov,. ki jim lahko prisojamo kategorijo night-cluba. Peti dan; Kolo, Lado in Taneč v Piranu, Ankaranu in Portorožu. Navdušenje in iskrena žalost prehitrih koncev. Sesti dan; ((Jugoslavija plese in poje« — zaključna rev.ja II. fe tivala jugoslo-van ,ke folklore. Prenos v Evrov!7ijo. In zategadelj je posta' Koper festivalsko mesto,. ker ga zdaj priznava deloma že tudi Evropa. In ker ze te dni, komaj ko je utihnil zvok zadnjega koraka na odru, priha.iajo pohvalna pisma na zavod »Primorske prireditve« in prosijo za informacije o pripravah na III. festival. IV. Folklorna noč: noč ognjemeta nad Koprom, noč nekega pozabljen ia in plesa. Noč iskanja «voia na ražnju«, ki s- ga navsezadnje zaslea.li na letnem igriš-u »Partizana« Noč dobre volje, dobrega vina in na žaro pečenih rib. Noč nemirnega spanja sredi brlečih lučk, ki so prepajčevinile ves Koper. In tudi noč. ko so se vžigate iskre medsebojnih pogovorov, spoznavanj, noč, kje' so člani ansamblov KOLO, LADO m TANEČ pozabili na profesionalno konkurenco in plesali kolo kar na trgu. Noč, ki je mla folklor ia zategadelj, ker jo je oplodilo ljudstvo s svojin, zdravim smehom in zabavo. Mi. Li. čer »srbskega Sokrata* v Trstu med prijatelji Srbi, Grki in Italijani, med slednjimi dr. Vordoni, predsednik »Minerve*, popisuje tisti večer v neki predmestni vili in trenutke, ki jih je po »tajni večerji* preživel v »Stella Polare*. Razen grščine in albanščine se je Obradovič naučil tudi nemščine, francoščine, ruščine, angleščine in je bil učitelj za italijanščino ruskemu arhimandritu Varlaa-mu, katerega je spremljal v Benetke. Ferraro, Pistoio, Lucco, Piso in Livorno. Na univerzi v Hallu je bil u-čenec filozofa Ebharda, v Leipzigu, kjer je izdal 1783 svoje prvo delo »Život i pri-ključenja* in leto nato »Sovjete zdravago razuma*, pa fizika Borna V Leipzigu je izdal tudi »Basne*. Pevec »Voštani Serbie* je prevajal tudi iz glavnih evropskih jezikov: iz italijanščine je prevajal Gozzija. O-bradovi« ie spoznaval Srbe z evropsko civilizacijo in se je približal mimo svojih predhodnikov in sodobnikov ljudskemu jeziku. Na ta način je pripravljal pot jezikovnim reformam Vuka Ka-radžiča. Prvi, ki je osvetlil čudovito Dositejevo delo, je bil znani slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar. Leta 1810 je pisal o njem v »Annalen der oesterreichischen Literatur und Kunst* pod naslovom »Dositej Obradovič er-ster serbiseber Volksschrift-steller* (D. O. prvi srbski ljudski pisatelj). Napisal mu je tudi nekrolog v »Vater-laendische Blatter*. O tem značilnem razsvetljenskem pisatelju so pisali tudi Dobrovski, Safarik, Tommaseo (v Gazzetta di Venezia 1854), Jagič, Gavri-lovič (Dositej v Trstu 1802-1806), Petar Skok, Jovan Skerlič, Marko Car (Dositej i Tommaseo), Fran Ilešič (Dositej Obradovič pri Slovencih), Pavle Popovič (Dositej Obradovič u Engle-skoj) in še mnogi drugi. Da bi bolje spoznali O-bradoviča, naj navedemo odstavek iz »Pisma Hara-lampiji*, ki ga je pisal iz Leipziga 13, aprila 1783. Do-sitej naznanja plemenitemu drugu Haralampiji, da se je preselil v Leipzig v upanju, da bo dal v tisk knjigo »Sovjete ^(jr«vagc(rrazJjma*. »ki naj br VorisHli* mčffemu narodu*, piše Obradovič, »in tako tudi moj trud in dolga popotovanja ne bodo zaman. Moja knjiga bo pisana v čisti srbščini, da jo bodo lahko razumeli v«i sinovi in hčere Srbije od Črne gore do Smedereva in do Banata*. Na drugem mestu pravi: »Ce tr(jim, da bo moja knjiga koristna, ne mislim s tem hvaliti samega sebe pač pa tiste može, ki so mi dali koristnih naukov; kajti iz njihovih pametnih in u-čenih knjig, pisanih v francoščini, nemščini in italijanščini, nameravam nabrati kakor cvetice najlepše misli in jih nato priobčiti v našem preprostem ljudskem jeziku*. Dositej zagovarja mnenje, naj »razsvetljeni* evropski narodi in tudi Srbi prepustijo učenjakom stan književni jezik in naj gojijo ljudskega, da bi tako lahko širili omiko tudi po vaseh do preprostih pastirjev. »Francozi in Italijani so začeli pisati v svojih govoricah in se niso ustrašili, da bo latinščina propadla (in zares latinščina ni propadla). Naposled tudi naš književni jezik ne bo pro- UMBERTO URBANI (Nadaljevanje na 5. strani) Josip Tominc Portret očetu Josip Tominc Ko smo v teh zadnjih časih opazili precejšnje zanimanje naše publike do raznih slikarskih razstav starejših in mlajših primorskih u-metnikov in ne samo slovenskega rodu in porekla, je v našem spominu vzrasla podoba velikega goriškega slikarja Josipa Tominca, katerega, na žalost, mnogi premalo poznajo ali jim je celo tuj. Josip Tominc se je rodil v Gorici, na Stolnem trgu, leta 1790. Oče in mati sta bila Slovenca, po rodu Goričana, oba iz trdnih slovenskih družin. Oče je trgoval z železnino, obenem pa je bil tudi mestni blagajnik. Mati je bila hči premožnega goriškega obrtnika. Lahko rečemo, da je bila Tominčeva družina zelo bogata, kajti poleg trgovine, ki jo je vodil oče, so Tominčevi imeli velika poseslv i bodisi v mestu kot na deželi. V Gradi, šču pri Gorici so Tominčevi imeli patriarhalno vilo, zidano po vzorcu beneških dvorcev. Ko sc starši videli v malem Josipu živo zanimanje in velike sposobnosti za risanje, so ga po končam o-snovni šoli v Gorici poslali še zelo mladega na risarsko šolo v Benetke Od tu je komaj šestnajst leten odpotoval v Rim, kjer je verjetno obiskoval raško akademijo S. Luca, ki jo je tedaj vodil znameniti klasični kipar Antonio Canova V teh letih ie posnemal de!a velikih klasikov >n po njihovem vzorcu sestav'jul semostojne osnutke. Mnogo teh Tominčevih risb se je ohranilo do danes. V tej dobi nastane tudi prvo njegovo izvirno delo s sliko »Svetnica pri branju«. Študije je nekaj časa nadaljeval v Neaplju, nato pa se zopet vrnil v Rim in se leta 1817 poročil z Marijo Ric-ci. Po končanih študijah v Rimu se je leta 1820 vrnil v Gorico. Tu se je sprva u-kvarjal s cerkvenim slikarstvom. V goriški stolnici je naslikal podobi Sv. Kilarija in Tacijana, v kapucinski cerkvi pa »Vnebovzetje«. Ta vrsta slikarstva Josipu To- mincu ni ugajala, ker se je že od mladega skoraj iz- ključno posvetil portretiranju Ker je v Gorici imel le malo naročnikov, se je leta 1821 preselil v Trst. V velikem in bogatem obmorskem mestu je kmalu zaslovel kot odličen portretist, kar mu je poleg slave prinašalo tudi piecejšnje dohodke. V razkošnih hišah imenitnih tržaških meščanov, ki jih je razvoj pristaniškega mesta naglo obogatil, je spadal seveda tudi umetniški porriet. Zaiadi tega si ie Tominc pridobil veliko slikarsko znanie in s tem toliko naročil, da jih je komaj zmagoval. Pravijo da je bil v teh letih nenavadno delaven in spreten in da je včas.h v e-nem samem anevu djkonč il doprsni pr i’ ret naravne velikosti. lemu pa je, no na-šen. mnenju, nemogoče ver. jeti, ko vendar vidimo, s kakšno skrbnostjo in natančnostjo je izdelana vsaka malenkost in razni doceia ne-važni nredmeti. V teh tržaških letih je Tominčevo slikarsko ustvaija-nje najbolj plodovito. Izmed vseh portretnih del sta vredna posebne pozornosti pot-treta črnogorskega vladike Petra Petroviča Njegoša, ki je bil v letih 1833 do 1851 šestkrat v Trstu, in pa podoba neapeljskega kralja Joahima Murata. Vrsta uru-gih portretov tržaške gospo-sk.e je skoraj neskončna. Med temi naj omenimo najvažnejše kot so portret dru. žine De Bruckerjevih, mlinar Ignac Furlan iz Dorn-berga, portret Tominčevega prijatelja Bisona in portret škofa Lušina. p0 svoji drzni humornosti — pravi obraz njegove veseljaške čudi — pa se odlikuje njegov last-m, zares nenavadni portret, ki ga lahko danes občudujemo v tržaški umetnostni galeriji «Revoltelli». Kaj pravi o Josipu Tomincu današnja slikarska kritika, je težko reči. Mnenje mnogih je, da Tominc ni nikoli dosegel prave slikarske umetnosti; v svojih portretih je skušal doseči čimveč-jo in bolj zunanje označeho sličnost kot pa kako individualno duhovno poglobitev. Drugi pa, ki se zavedajo, da pri tolikšnem številu portretov, od katerih mnogi so bi. li narejeni po okusih in zahtevah naročnikov, ni mogoče doseči nikake slikarske bistvene umetnosti, skušajo rešiti nekatera najpomembnejša Tominčeva dela, ki smo jih že zgoraj omenili. Jasno je, da sta spočetka bili vzor Tomincu klasična in sodobna italijanska umetnost in da se je v teh letih razvil kot izrazito meščanski romantik. Pozneje pa se je v njegovih portretih za-čelo pojavljati vedno bolj resnično gledanje na predmet. Mnogo je na njega vplival dunajski slikar Wald-mueller, od katerega se je navzel predvsem skrbnosti in natančnosti, s katero obravnava tudi docela nevaž-ne sestavine svojih slik. Z letom 1855, ko se je vinil iz Trsta v Gorico in se od tu preselil na domače posestvo v Gradišče, se je končala tudi doba njegove največje in aktivne slikarske delavnosti. V mogočni gosposki hiši je Tominc nadaljeval s slikanjem skoraj do zadnjih let življenja, da-si so mu v starosti oči tako opešale, da je nazadnje skoraj oslepel Zato so dela iz teh zadnjih let manj skladna, zlasti v barvi. Ko je leta 1866 umrl, ga (Nadaljevanje na 5. strani) '.V.VV.V.VV j i i Velik vzgojni l pomen taborništva w.w.,.w.v.v. Za zadovoljstvom, ugotavljamo, da se slovenska mladina zadnja leta vedno bolj organizira in da se naše mladinsko gibanje ugodno razvija tako po svoji notranji vsebini, kot po vedno večjem številu aktivnih pripadnikov. Prav gotovo vpliva vsaka organizacija, v kateri se naši mladinci udejstvujejo, vzgojno pozitivno. Zato stremimo za najbolj razločnimi aktivnostmi, ki naj mlade ljudi spontano pritegnejo po njihovem lastnem nagnjenju in zanimanju. U-dejstvovanje v športnih in telovadnih društvih in skupinah, v pevskem zboru ali orkestru, v dijaškem ali filatelističnem krožku, ali kjerkoli odteguje mladega človeka od negativnih vplivov nekontrolirane, brezciljne in brezidejne družbe, ki ga lahko pahne na pot moralnega in fizičnega propadanja. Ce ocenjujemo mladinske organizacije s tega vaznega, vzgojnega stališča, moramo po vrednosti, po intenzivnosti pozitivnih vplivov, ki delujejo na mladega človeka, postaviti taborniško na prvo mesto. Taborništvo zajema celega človeka, ker mu poleg športnega in kulturnega udejstvovanja daje s svojimi zakoni in pravili trdno osnovo za njegovo duhovno rast. Način dela taborniške organizacije o- mogoča, da ne ostanejo ti zakoni in pravila le prazna črka. Na taborjenjih prihaja velika vzgojna vrednost taborništva do veljave. Ko je mlad človek postavljen v tabor, mu skromna sredstva, ki jih ima na razpolago, življenje v neposrednem stiku z naravo in njegova osamosvojitev od domače družine, omogočajo, da na lastni koži preizkusi in utrjuje moralne vrline, ki morajo sčasoma postati poteze njegovega značaja. Kje bolj, kot na taborjenjih, more v mladem človeku rasti pogum, samozavest, marljivost, skromnost, požrtvovalnost itd. Bivanje v skupnem taboru, nujna organizacija dela in sožitja sploh, pa vzgaja mladega človeka v pravilnem odnosu do sočloveka. Tu raste pravo tovarištvo in smisel za medsebojno pomoč. Prav gotovo more taborništvo v odlični meri vplivati na rastočega, razvijajočega se mladinca, da postane njegov odnos do človeške družbe pravilen, pozitiven. Zaradi teh svojih vzgojnih prednosti zasluži taborništvo, da se zanj zanimajo vsi naši starši in da ga v njegovem poslanstvu podpre vsa naša javnost. PERUN Veselo je v taborniški gozdni šoli. Gozdna šola uci praktične stvari in vzgaja tabornike v samozavesti Malo za šalo malo za res, vendar se pod drevesi ali na izletih mnogo praktičnega nauči Gozdna šola! Kaj neki je to? boste vprašali! Beseda šola vsiljuje misel na zatohle prostore recimo v ulici Lazzaretto Vecchio, spomine na prepisane kilometrske domače naloge in budi rahel odpor do vsiljivega znanja. če jo torej primerjamo s pravo šolo, je prva ugotovitev, da se «gozdna šola» pravzaprav ne bi smela imenovati IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllHIIIIIIlIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Nad šotori se je zabliskala raketa Tojebilznakzapravinapadnatabor Vsak je stekel na določeno mesto: «Stoj, lovi ga!», so se culi klici - Kaj kmalu so pripeljali k ognju prve «ujetnike» sc Vsako jutro so se člani zbrali in s pesmijo pričeli dan. Med jutranjim zborom se prečita dnevni red in svečano dvigne zastavo. Tedaj so prišli vodniki in določili menjavo straže. Nihče ni hotel leči ravno sedaj, ko se je pričel napad. Zato so nove straže ostale s prejšnjimi in čakale drugi znak napada, kajti kmalu po prejšnjem hrupu je znova nastala tišina in slišala so se kratka povelja. Naenkrat je zadonel strel; postajalo je svetleje in svet-leje, nad šbtbri se je zabliskala raketa. Bil je znak pravega napada. V obeh taborih je zadonel žvižg in kmalu je bilo ob jamboru vse živo. Vsak je stekel na določeno mesto, od vseh strani so doneli klici «Stoj, !ot>» gabt, žvižgi, čulo se je odme-vanje korakov, šumenje pohojenih vej. Obrazi, ki so bili v začetku tako zaspani so zdaj živo zrli v grmovje, napenjali ušesa in nenehno iskali napadalce, da bi se potem lahko hvalili s številom ujetih. Na manj nevarnih mestih so straže mežikale in se dolpočasile, ker niso imele drugega dela, so spraševale sosede o «ujetnikih)). Ob tabornem ognju je bilo žc polno «ujetnikov», manjkali so le voditelji. Nekaj članov je obkrožilo in preiskalo grme, kjer so sumili, da je sovražnik. Cul se je lov in pokanje vej, kajti sovražnik se ni pustil ujeti kar zlepa. Sedaj so iskali samo še vodnika napada. Medtem ko smo vse preiskaii je na nasprotni strani padel strel. Nad šotori se je zasvetilo, druga, bela raketa je švignila proti nebu. Cas igre je pretekel, ura je kazala eno in pol po not-noči. Zbrali smo se ob tabornem ognju in skupno s Tolminci zapeli še nekaj pesmi na zaključek prejšnjega ognja, ki je bit prav na višku prekinjen. Ko smo se poslavljali, smo videli za pasom nekega tolminskega prijatelja Vinka čudno pištolo. Spraševali smo ga in za odgovor je ustrelil proti nebu. Velika rdeča raketa je sfr-(ala nad ognjem. Navdušeni smo zrli v okolico, ki je za hip vsa pordela. Želeli smo si še videti rakete, toda naš prijatelj jih ni imel več s seboj. čebelica sinička • «»------- Ne bos ušel! Z živimi barvami okrašeno kopje se je nepričakovano zarilo v bližino tabornega ognja. Brat Mirko je takoj priskočil in s pomočjo brata Triglava prebral listek, ki je bil pritrjen na kopju. Tolminski fantje so nam napovedovali še za isto noč napad. Vsi vznemirjeni smo takoj stekli v tabor in se domenili, na kakšen način ga bomo branili. Mrtve stra- iiiiiiMiiiiiiMiiiMiiiiHiiMiiiiiiniiiiiiHiiminnmHiMmMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiinMiiiiiiiiiitiiHNmintiiMiitiiniiiittnnniiiiiiiiiiMiHiiiiHiiiimiii šina, ki nas obdaja, žubore- Priljubljena zabava: plesanje jugoslovanskih kol, ki so se jili taborniki naučili na ekskurzijah po Srbiji in Bosni. že, to je straže, kt so morale opozoriti člane udarniških skupin, lovce na sovražnike, so bile razpostavljene ne daleč ena od druge okoli tabora. Zapustila sem svoje mesto v grmovju naslednji straži in sem se vrgla na pograd, ko je že oster žvižg pretrgal nočno tišino. 2ivž-gu je sledil pok. Bila je pr-va raketa - znak za začetek napada. Takoj sem skočila iz šotora in se pripravila, da bi skupno z drugimi branila čast našega tabora in ujela vsaj enega od napadalcev. Ob vhodu v tabor sem slišala lomastenje, ki me je spominjalo na merjasca, ki si utira pot skozi goščo. Skupno s Slavčkom sva tekli v tisto smer. Postavili sva se za grm. Noč je bila svetla. Čakali sva. Za menoj je nekdo prihajal. «Aha,» sem si mislila, «si že tukaj. Ne boš mi ušel, svinčnik!)) Okrenila sem se in se zagnala v napadalca. Kar objela sem ga. Vesela nad zmago sem ga že hotela peljati k tabornemu ognju, kjer je bilo zbirališče za ujetnike, pa se je moj ujetnik nenadoma oglasil in v njem sem spoznala enega naših bratov. Kakšno je bilo moje razočaranje! Zgubila sem vso voljo za nadaljnji lov. Spet sem sedla in čakala. Napenjala sem oči in ušesa, da bi videla vsako senco in ujela vsak najmanjši šum. Nisem čakala zaman. Proti taboru so prihajale tri osebe: sestra Zala, Tomaž in u-jetnik. Ze sva hoteli s Slavčkom čestitati sestri Zai., ko se je ujetnik nenadoma o krenil in hotel zbežati. Se prej pa je hotel Tomaža postaviti k. o. Obadva sta zgr-mela na tla. Zala se je oklenila sovražnikovega vratu, Slavček je bil nekje tudi na napadalcu, jaz pa sem mu skočila na hrbet in ga krepko držala. Vsi smo kričali ter klicali straži. Oziroma nismo vsi kričali. Tomaž sploh ni mogel kričati, ker je ležal pod napadalcem in nami tremi ženskami. Pritekla je straža in odvedli so napadalca k tabornemu ognju Kmalu sem tudi jaz šla tja in se kar začudila, ko sem videla celo vrsto ujetnikov sedeti okoli ognja. (Sploh, slaba organizacija, njihova namreč!) Nekateri so se sezuvali, drugi so sušili nogavice in trenirke, ker jih je nekaj prej bredlo do pasu v Tolminki. Nekdo je celo na ramenih prenesel tovariša čez deročo Tolminko. Prinesli so nam čaj in skupno z napadalci smo začeli prepevat) okoli tabornega ognja. Ves čas smo se smejali, ko so naši jetniki pripovedovali, kako so nas napadali in ka-i ko šo bili ujeti. SESTRA JELENKA šola. Vendar se človek v njej marsikaj nauči in to takih stvari, ki mu jih nobena druga šola ne da. Znanje, ki si ga pridobimo zbrani v bukovi, borovi ali topolovi senci, pod vedrim nebom ali na poučnem pohodu, je zelo raznovrstno. Podlaga gozdni šoli je snov za prvi in drugi taborniški izpit, ki ga mora opraviti vsak tabornik, ki je določeno dobo v organizaciji. Najbolje se pripravi zanj na taborenju, pri gozdni šoli. Znanje, ki ga osvojimo je praktično: vozli, postavljanje šotorov, pogradov, zasilnih ležišč, prva pomoč, signalizacija z zastavicami v Morsejevi abecedi in še vse tja do pravilnega zabijanja žebljev. Mestni ljudje smo praviloma precej nerodni, še pred nedavnim sem nekje opazil takega «maminega srčka», ki je zaman napeljal vse svoje umske in telesne sile, da bi odprl navadno konzervo. Tako praktično-tehnično znanje nam zato zelo prav pride. K vsemu temu pa dodamo še teoretski del, kjer govorimo o pomenu taborniške organizacije, o pravilnem obnašanju na izletih v gorah, o tabor- niških zakonih in podobnem. Program izpitov vključuje 'tudi šport. Za drugi izpit mora tabornik obvladati: vožnjo s kolesom, plavanje, (s tem je povezano tudi reševanje utopljenca), skakanje v vodo Letošnje taborjenje rodu «Mo. drega vala» je bilo razdeljeno v dva tabora: tabor medvedkov in čebelic (starih od 10 do 14 let) in članov (bratje in sestre od 14 dalje). Pred zaključkom taborjenja so vsi napisali krajši spis na temo: «Najiepši doživljaj na taborjenju«. Iz tega obširnega materiala smo izbrali za naše čitatelje nekaj zanimivih odlom, kov. z višine 3 metrov, veslanje in še mnogo drugih športnih disciplin. «Profesorji> — to so taborniki sami, od katerih si vsak izbere temo, o kateri predava — skušajo svojo lekcijo podati čim boli nazorno in večkrat dodajo pestre šale, s katerimi predavanje «zabe-lijo.» Bolničar, ki na «u- toolieneu*, preizkiv4* ? ■ tode umetnega dihati'1 izvaja prijeme s t»* zavzetostjo, da se «utoP-Ijenecs, še dolgo ne oP0, more in prijema za nate gnjene ude. Pri pouku nesrečnež* brata, ki je služil za skusnega morskega P šička, še dolgo od*® smeh učencev, istoca?L pa seveda tudi tarj(n «bolnika». Na tak pa se bratje in sestre *J! pol v šali in na Po1 res naučijo stvari, ki P. bodo lahko v življ®1^ prišle zelo prav. V gozi.ni šoli se ne ^ mejimo samo na sn°v' je predvidena za taa niške izpite, temveč r slušamo tudi druga Pr davanja, kot na PTCv o etnografskih in vinskih značilnostih *[’■ ja, v katerem tabor®'", ali hodimo na izlete. Taborniška gozdna da mlademu človeku r jtt leg znanja še nekaj ,M važnej**” utr gega, morda od znananja samega » di v nas samozavest,-si lahko v mnogih PTC: rih sami pogamago, ja nas v samost o jn®> da zrelo ocenjujemo vS položaj. f BRAT CRI iiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiitiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiihihiihiiiiiiiimiiiiiiii im Hlinim Pogumni stražar in mrzla kopel Trudni smo se vračali proti domu, ker nas je nočni pohod precej izmučil. Misel, da bom moral nastopiti najtežavnejšo stražo, mi je težila korak. Usoda me je določila in jaz, njen pokorni sluga, sem nastopil stražo in pustil brata Juga, da je šel uživat najlepše ure sna. Na straži stojim. Nenadoma zaslišim v kuhinji ropot. Kozice, krožniki, vilice, žlice .. . vse to je hrupno padalo po tleh. Neka senca pa je zginlia v grmovje. Za hip sem stal kot pribit, nato pa se ojunačil in skočil za senco, da bi ujel napadalca. Zopet sem zagledal senco na bregu Tolminke. Skril sem se za grm in čakal u-godnega trenutka, da naskočim neznanega napadalca. Pognal sem se proti senci, ki se premakne in spotakne, jaz pa na njo. Čudovito presenečenje: ujel sem brata Pipota, ki si je privoščil samostojni napad na tabor. Sele takrat sem ugotovil, da oba leživa do vratu v mrzli Tolminki. Mokra do kože sva stekla v šotor in zlezla pod tople odeje. BRAT SMOKY Veljaven od 13. do 19. avgusta M OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Simpatija do neke osebe, ki ste jo pred kratkim spoznali, se bo utrdila in razvi-Lepi načrti. V poklicnem delu vam bodo zvezde zelo zelo naklonjene in .--boste dosegli krasne ur soehe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Lepi načrti. Bodite veseli, ker bodo izginile vse ljubezenske težave. V poklicnem delu nekaj ovir v prvi polovici tedna nato bo bolje. Za morebiten neuspeh ne bo kriva usoda, pač pa vaša malomarnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ljubezenski izlivi in sladke besede. Redno poklicno delo brez sprememb. Urediti morate nekatere zasebne zadeve. Privoščite si malo razvedrila in poiščite si veselo družbo, da ne boste potrti. RAK (od 23. \ 6. do 22. 7.) f f N \ Odločilni dnevi [ A za rešitev kočlji- V j vc zadeve. La- V / skave besede bo- ' do vzbudile no- vo upanje. Ugodna priložnost za uspeh v finančnih poslih. Bodite bolj pogumni in samozavestni. godne pobude LEV (od 23. 7. do 22. 8. Vse se ne bo razvijalo tako kot ste si misli. Odložiti boste mo- rali nekatere sestanke zaradi nepredvidenih dogodkov. V poslovnem delu pa boste imeli večjo srečo, če boste pogumni. Pismo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spremenljivo raz-| položenje; nepredvideni dogodki pa vas bodo zelo razveselili. U-razmere za nove poklicnem delu uresničitev načrtov. Možnost izboljšanja gmotnih razmer. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Presenečenja. Sumničenja o dragi osebi bodo izginila, ker niso utemeljena. V poslovnih zadevah kritični dnevi. Lahko boste marsikaj izgubili, če ne boste v stiku z osebami, ki vam lahko pomagajo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekdo bo izrabil priložnost in vas bo obrekoval. Odgovorite mu kar mu gre. Poklicno delo se bo dobro razvijalo in boste uresničili neki svoj načrt. Nevšečnosti, če boste preveč ošabni. STRELEC 20. I*-! ) /PK 23. 11. do 20. 1*1 r~%—l \ Bodite b °‘b t [ IM vljudni in’ P°‘ l- \ /l / pežljivi, sicer “ >- M V lahko prišlo “f spora z drago .J, sebo. Pri poklicnem “6» bodite bolj vestni, si%: bodo padale kritike. boste neko zasebno zadavil A. te KOZOROG m 21. 12. do 20. m Neko vaše nje se bo tirčsPil čilo. Zvezde."^ vam naklonl/SjJ v sentimentab-j zadevah. Lepa priloh® za razvedrilo in za P° .£s. no delo. Možnost zaslu*^ , Diskusije. VODNAR (,°t 21. 1. do 19- t. | S!uČajno J>. I j nje bo vas zani®3 Prijetni radovedo o! i i JU1’ ’ klir Vesele novice glede P?,„j-nega dela. Lahko raC'gir te na neko obljubo, ristna sprememba. R I B I 2. do 20. Neugodne ra*sK* re za ljubezej1 nj zadeve. Uzab^ boste in slabe lje. Poklicn® ^k, lo vam ne bo šlo 0 n0d Ne spuščajte se V Me posle, pač pa se h* ,;n( potruditi, da rešite zadeve. Ko leže zvečer mrak na zemljo in zaplove po temnem nebu srebrni mesec, ko se utrujeni ljudje odpravljajo k počitku in lega na zemljo tišina, ni v našem taboru še miru. Taborni ogenj bo kmalu zagorel, pričel se bc eden najlepših trenutkov tabornikovega dne. Z živahnim klepetom posedemo okoli grmade. V e-nem kotu posede jedro našega pevskega zbora z «or-kestrom«, ali bolje rečeno s harmoniko in kitaro, na nasprotno stran pa sede starosta. Kulturni referent zbira recitatorje, pevce in inter-pretatorje smešnic. Vse je razgibano, toda le do tedaj, ko pristopi h grmadi dežurni, da jo prižge. Tedaj utihnemo. Tiho, brez besede čakamo, da zagori brinje. Ko prasketajoče zaplapolajo plameni. zadoni v nebo naša pe- T aborni ogenj sem. Preprosta pesem je to, pesem o tabornem ognju, o taboru, o našem življenju. Ne vem zakaj, a opazila sem, da nas navdaja ob tabornem ognju nekaka zamišljenost. Nekako začudeno zremo v ogenj, kot da bi i-skali v njegovih plamenih odgovorov na naša neslišna vprašanja. A ogenj plapola in prasketa .. . Nato se prične taborni spored. Vrste se recitacije, pesmi in smešnice. Taborni ogenj je najlepši del taborjenja. Vsa tista ti- nje vode, ki se mi zdi kot trgajoči jok, naša tiha pesem, ki jo spremlja šepetanje borov, vse to in ogenj, ki ožarja naše začarane o-braze. Toda čas ob tabornem ognju teče hitro, preveč hitro. Treba je končati. Brat starosta stopi naprej. Stisnemo se okoli ognja in prav tiho, nekoliko žalostno zapojemo zadnjo pesem: Dan je šel .. . Se zadnji plameni švigajo kvišku. V naših očeh bereš nekoliko žalosti. Zakaj? Pretekel je že nov dan. Vedno bliže je dan odhoda. Nočemo se ločiti od tega družitelja vseh tabornikov. Toda treba je ubogati. Razidemo se po šotorih in kmalu počiva tudi naš tabor v tišini. Le straže neslišno hodijo po taboru . . . SESTRA ZARJA TO NI LEPO 00 VAS LINU^ANI , DA BOSTE NA PADLI PRIJATELJSKI PLA NET ZARADI TE RODE ZAVRI OST A ZEMLJAH SV103E MNENJE POVEJ LINUSU ,\)RWOVNRMVj •POGLAVARJU UNbSAVJOV ,.. TER KMALU PRISTALA NA POSEBNI PRISTAJALNI STEZI V GLAVNE M MESTU unusa, KOUITSO ZDAJ tooa PRIŠEL DO tA-s , KO VAM VRNEMO MILO ZA ORAfeO* VA KMALU*' NAPREJ’" VRATOM PELJITE 3\H U UMMtf. % % UNVJSANSKA KMALU ZAŠLA LAČNOSTI Na pobudo Kmetijske zadruge v Trstu Danes ob IG. uri na Opčinah otvoritev kmečkega tabora Tabor z razstavo kmetijskih strojev, orodja in pridelkov bo trajal tri dni pStetiiem T °pčinah v leto mu že tretJe J*tos bo na Opčinah domu že ti Priredi k^1 rtabor’ ki §a V T«f Kmetllska zadruga ci naše»nkUPj° s kmetoval-tega f?a Področja. Namen kmete 7 a. seznaniti srca-, • najboli sodobnimi 'dPetijstvu* St uP°rabliai° v orodem ^u jfi s stroji' izstavit’- branimi semeni; PhdeS* ,naib0lj nudit; A Področja in Splob miariI?nt0Val,cem in bave oh t nekoliko za' Metnih tradicionalnih jo Vs? praznikih. ko išče-bude v!lekoliko oddiha od malce °čme in so radi drijo. povesele in razvedela tabora sta prePričam-° lep usPeh in letošrrii f Sm°’ da bo imel mesto rio v.Večje§a- Tu ni men n.« 1 Poudarjali po- da kn!ega kmetijstva, ki radi imajo Tržačani domače sadje, povrtnino in kapljico, pa če tudi so nekoliko dražji, ko pa vse poplača odlična kakovost. Kot smo že preteklo nedeljo pisali, bodo tabor u-radno otvorili danes ob 10. uri in bo trajal tri dni, to je danes, jutri in ves dan na veliki šmaren. Tabor bo odprt za občinstvo nepretrgoma vse tri dni od 9. do 24. ure. Danes ob 17. uri bodo prinesli kmetovalcem pozdrave predstavniki italijanskega in jugoslovanskega zadružništva, nato pa bodo razdelili nagrade razstav-ljalcem in zaslužnim kmetovalcem. Zvečer pa bo ples in pri tem opozarjamo, da bodo vse tri večere igrali «Veseli planšarji* iz Ljubljane, ki bodo s svojimi poskočnimi plesi in narodnimi pesmimi gotovo oživili vse. Jutri ob 10. uri bo poskusno delo s kmetijskimi stroji, ki se bo ponovilo tudi na veliki šmaren. Tega - -„vl51 . dne bodo predvajali tudi mo vi(jel n vin°. ki jih bo- J poučne kratkomet.ražne fil- Cenieni . -na razstavi, zelo I me. Prav tako se bodo lah- ' aJ je znano, kako | ko tudi jutri zvečer in kaj- ""'"""(UiiiHlilllllllimiltmiiiiiiilimiliitiimiimiiiiimiiiiiiiiimimHiuiiiiiil fee stare korenine t kljub Motnji precejšnji delež v v'dezonjUU„^.sem_ nasProtnim le P°Udarin?SP^darStVU- Nai prideikj j a so domači le POt zanesla v zvedeli za naj-... v v.ažuana- Vstopili ker in° pri Župano-j^istareis; Sm°. zvedeli, da je .p*51* sm0 VasSan njihov oče. , .hmorsiti^ga v kuhinji s r am Ka- dnevnikom« v J? ■ !*Jr2 ppS »tiri »,* J.e’ kjer je delal ko jutro vsta- *e Vsaki h?1^0 m ^ 'i Ure ter gre na Stm n°- Po n i* dokler ie še k, r1Se' najprej ^ razne f a" Uam . J Pa seveda, ka- "evn^ 3e °n rekel, naš .."Stric luzeri' “°^a«ini - 'tl>čej01Cri karel» __ J0 dom, kakor ga je zelo pri- n^al. mnogo ?, nam je po' njeri Je rekoi lyan- Najprej H, rekel 1, najprej - še druL- a sta v L°- 8i| ien; do) fa ‘»k, S amp, aj ip(Uga dva možakar-starejša od nje- 'ak 4a , v j a dva nista roje- lt*t vJn^erJu* živita že vr* ko avi Lonjerc «pa- A»d'r 188°- ‘ni»V Lonieriu 3- !taSj,Cok eg°hYtari °Če jih , 'ke za.„ f, bl1 za časa »th-n Pah za' y v teh krasiš',. ?at0 ' je jer in Nati- k k Pri %°Stal Pri hiš' C°k .*2upVovih». C»ka V*‘nika t rat Pokojne-Pate)'. Pokojne« a Ma‘'>je f« L°lskega rav- tfn,UVLnika Antonln^poko;inega t»t ; 0 so tri ka- ,Med- stjji ‘P šli v J,e.hratie študi- **«“• kmeti“ -r vodil go-a' i‘Sk°». kat 111 kamnolom t-,"1''' Avstrij jo se je atše 'itij. V ftarorTa”lu za Pravice kie. ,'0rbo p&(J nadalje\-al je zapri; ’ ,-t:; ?>‘h domov in U. bo./'1* n:>še„ a"es Je vedno *«k ‘et je • naroda. e% * hranil on zaupnik „Tr. S' k°nipr, p ‘rtn, Pc,s°ji'ni" Sv m Hočr.) ,onjer- Ka-Ša,, Svsr->valmr ^"‘k ln Itihe, «°veje n-»č pe.r, KP.,’ ,8atnik Pri do- ^ r,rr-'d~*wu, Strii p*i • *t = ?.Vn.° v°iri° DUta .* * naijitA- Sj?1 Prt _ Ve,'krat v de- 1,6 Pot^^djske*"!^'011111 te-n«. P°trek. e vl» ;e za raz. :^i vašča-naših ljudi, 4*sa fašizma za' n, m i 1 »ati m«1,! A j so mu zaprle gostil- UP0, t« letih za-''‘Oljenje, so mu na policiji odgovorih, da mu ne morejo dati dovoljenja, ker so se v njegovi gostilni zbirali protifašistovski elementi in seveda za fašiste «nezaupljivi pivci«. Povedati še moramo, da je Korel Cok najstarejši šofer v Lonjerju in morda celo na Tržaškem, ker ima šofersko izkaznico že od leta 1923. Ce dandanes vozi svoj mali kamion skoraj vsak dan, saj- je pred nekaj dnevi pripeljal seno s senožeti blizu Padrič. Povedal nam je, da je v vseh teh letih plačal samo enkrat globo, in to, ker ni takoj v začetku predora pri Senenem trgu prižgal luči. Kljub svojim 81 letom je Karel zelo gibčen in čil. Vsak dan gre na delo na njive in tudi doma mu ne zmanjka nikoli opravila. Najstarejša žena v vasi pa je njegova soproga Marija Ulčnik. Gospa Marija ni iz Lonjerja, temveč iz Šmarij pri Kopru, kjer se je rodila 16. julija 1879. Ze v mladih letih je prišla na Katinaro k stricu župniku msgr. Korošcu. Učila se je za šiviljo, spoznala se je s Karlom in se čez nekaj let, to je 21. aprila 19-r.ice, vsega 28 pikastih živalic. V Avstraliji so najprej menili, da uničuje tudi pri njih znano listno uš neka muha. Zastopnik kalifornijskih sadjarjev je prinesel roj teh muh. ki pa listnim ušem niso mogle do živega. Potem so za poskušnjo prišle na vrsto pikapolonice, ker so avstralski sadjarji ugitavjali, da napravi listna uš v nasadih tem manj Jkofle, čim več je pikapolonic. Nič kaj prepričani o možnosti uspeha so kaifornijski sadjarji porazdelili po listih 28 pikapolonic po nekaj okuženih pomarar.čevcih. Naslednje leto (1889) se je «paslo» v kalifornijskih pomarančnih nasadih nadaljnjih 514 avstralskih pikapolonic, ki so se v 2 letih presenetljivo razmnožile, vzporedno pa so naglo izg*' njale azijske listne uši, ki Jih je bilo sčasoma tako malo, -l-r riso več mogle delati večje škode v kalifornijskih sadovnjakih. Uspeh drobnih živflic s pičicami na krilcih je pomenil začetek nove dobe v sadjarstvu. Na eksperimentalni znanosti zasnovano zatiranje listnih uši in drugih zajedalcev s pikapolonicami se je postop' no razširilo po vsem svetu, pionirsko nalogo na tem področju pa je opravilo tistih 28 polonic, ki jih je bil neki Koebele leta 1888 prr.esel v škatlici iz Avstralije v Kalifornijo, deželo sadja ob pacifiški obali ameriške celine. C. BRISCE Kohišče na Grmadi šteje le eno, Zagrajec nad Repničem dve, naše naselje pa štiri hišne številke. Smo torej tretje najmanjše naselje na tržaškem Krasu, ki se kot takšno le redko predstavi javnosti. Je pa toliko bolj vidno kot privesek Križa na majhni vzpetini severovzhodno od železnice. Zaselek ima menda ime po prvem naseljenem Briščaku, ki si je postavil tukaj svoj dom že pred nekaj stoletji, nedvomno kot podložnik-kmet devinskih grofov. S kmetijstvom so se havili njegovi potomci in s tem se edino u-kvarja tudi sedanja družina Briščak. Ostale tri družine (Godnič, Grilanc, Pahor) so delavske družine, navezane samo na zaslužek, ker ni pogojev (orne zemlje) za kmetovanje. Kaže, da so bili Briščakovi pravi zemljaki, spojeni v vseh svojih nagibih z zemljo. Tudi njihov sedanji potomec je to vklesal v svoj dom in v zemljo ter jima s tem vtisnil bolj kulturno lice, predvsem pa z naprednim gospodarjenjem večjo donosnost: 10 glav živine, trtni nasadi za okrog 60 hi vina je v danih razmerah lep uspeh. Je razveseljivo, da bo tudi naš skromni zaselek imel šolanca z visokošolsko izobrazbo, ki bo s svojo sposobnostjo mogel pomagati naši skupnosti 2e od leta 1933 je tik pod vasjo kamnolom rdečega kamna (stalaktita), last podjetja Caharija. Sodi se, da je tega dekorativnega kamna, po ka terem je veliko povpraševa-nje, še dosti. Trenutno pa je delo iz varnostnih razlogov prekinjeno. Mimo nas vodi pot Križ -Kresija. Občina Zgonik, kamor spada naš zaselek, jo je pred leti asfaltirala. Ostali del (med železnico in Križem), ki spada pod občino Nabrežina, pa je v slabem stanju. SAMOTORCA Nenavadno dolg sprevod se je v nedeljo premikal od Koc-manovega doma na Kresiji proti našemu pokopališču, kamor smo položili zemske o-stanke 74-1 etne Josipine Kocman. Tolikšnega spremstva so bili deležni redki preminili To pa pove, kako je bila ta zena priljubljena in spoštovana. Vaščani in drugi, ki so poznal; njene vrline, so cenili to vzorno mater in gospodinjo. Vse svoje moči sta s svojim še živim možem vla-gaia v svoj dum, ki sla si ga skrbno uredila in z veliko prizadevnostjo vzgojila četve ro otrok (2 moška in 2 ženski). Pokojna jih je pravilno uvajala v življenje in jim dala najlepšo doto: poštenje, delavnost, pridnost, narodno zavest. En sin je bil v partizanih in je za posledicami borbe umrl. Vse težave je znala dobro prenašati in tudi v dolgi bolezni se je krepka držala. Vzorno ženo bomo o-hranili v lepem spominu. Miren ji počitek v večnem snu! Izrekamo preostalim naše globoko sožalje. Pred nekaj tedni smo računali, da nam je slabo vreme odneslo eno tretjino, sedaj pa vidimo, da smo se vračunali, ger je grozdja za polovico normalne letine. Le z veliko pozornostjo smo preprečili, da nam ni peronospora povzročila večjo škodo, a popolnoma le nismo mogli uspeti. Kmalu bo pot proti Saležu docela asfaltirana. Upamo, da nam bo občina uredila tudi vaške poti, ki so, kot smo že poročali, v slabem stanju. Smo kakega pol kilometra vstran od pokrajinske ceste Prosek-Šempolaj-državna meja, a o-blaki cestnega prahu te skrajno zanemarjene ceste povzročajo škodo tudi nam. Pomilujemo obcestne domove. {(Primorski dnevnik«, bilo je že nešteto prošenj in pritožb ter še mnogo več kritik ne le od naših najbolj prizadetih ljudi, marveč tudi od uglednih oseb, in celo takih, ki so zelo blizu odločujočih činite-Ijev. To se ponavlja že vrsto let. Vse bob ob steno. Del ceste od Kresije proti državni meji stoji kot zaklet. Eno pa se mora priznati: ((dobre volje« — takšne, ki skuša namesto z dejanji mašiti luknje z bogatim zakladom prelepih obljub in zagotovil, te je bilo res že toliko, da že smatramo vsako nadaljnjo obljubo za neporavnani dolg. Ce primerjamo to zadevo z nauki o zdravstvu in gospodarstvu, vidimo, da so ti s prakso navzkriž. Mogoče pa to ne velja za naše kraško ljudstvo? Sicer pa cesta ne služi našim železnim kolesom s tremi kilometri brzine, ampak tujim gumijastim kolesom z 80 in več kilometri na uro. Ce bi to cesto rabilo le za svojo krajevno potrebo, bi se prizadeti nikoli ne pritoževali ne o njenem cestišču ne o prahu. Ce pa cesta služi vedno širši javnosti in je ljudstvo pri tem prizadeto, i-m« polno pravico in celo dolžnost, da se v tem javno oglasi, ustrezna oblast pa je dolžna njegovo mnenje, prošnje ir pritožbe ovreči ali pa upoštevati. Ker pa jih v tem primeru ne more ovreči, bi jib bila morala po tolikih letih vzeti v poštev in z razumevanjem rešiti to zanje in sploš-nost tako važno vprašanje. Ne moremo razumeti, kaj Na Katinari spravljajo seno ■iiuiiimiiiiiiiiMiiiiiimmmmmiiiinniiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiimiuimuiiiimiiiiiHMmmiiinMiiRanuiiitiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiininiiimiiiiimun ZA NASE GOSPODINJE i za pecivo GREHOVE VREČIČE Testo: 10 dkg olja, 2 rumenjaka, 8 dkg sladkorja, 1 zaje ' vitek vaniljinega sladkorja, 2 vzrok, da se to še ni zgodilo. V zadnjem času slišimo, da se z asfaltiranjem odlaša zaradi ureditve ceste (ovinkov), ki naj bi se hkrati vršila. To bi zahtevalo večji račun. Večji stroški pa so tudi večja ovira za izvedbo načrta. Obcestne družine bi bile zadovoljne, da bi se cesta asfaltirala vsaj ob njih domovih in bi jih na ta način vsaj delno zaščitili pred zdravju tako nevarnim cestnim prahom. in pol žlice mleka, 30 dkg mehke moke, 1 žlička pecilnega praška: čokoladna al rumova glazura. Orehov nadev: 20 dkg ore hov, 1 rumenjak, 10 dkg slad korja, 2 žlici smetane, 1 žlica marelične marmelade, sneg iz enega beljaka. V skledi dobro umešamo o-lje, rumenjaka, sladkor, vani-ljin sladkor, mleko in dodamo 20 dkg moke s pecilnim praškom. Na deski primeša- NAROČITE KMEČKO KNJIŽNO ZBIRKO! Za leto 1962 bodo izšle sledeče knjige pri Glavni zadružni zvezi — oddelku za tisk in propagando: 1. Redni koledar kmečke knjižne zbirke — s pestro, poučno in zanimivo vsebino. 2. Zbirka partizanskih povesti. 3. V. zvezek Zgodovine slovenskega naroda — prof. Bogo Grafenauer, kjer bo opisano razdobje 1750-1848. 4. Pitanje živine z domačo krmo — inž. Ferčej. 5. Nega sadnega drevja — inž, Hliščeva. Vseh pet knjig bo stalo 600 lir. Naročite jih lahko v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 61-792. iiiiiiimiiiiiiHiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiitiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii jno testu še 10 dkg moke, dobro ugnetemo, razvaljamo in izrežemo okrogle kekse. Na polovico keksov damo po eno žličko nadeva, z drugo polovico keksov pa jih pokrijemo, vendar ne pritisnemo, temveč le položimo na nadev. Nato jih 25 minut pečemo in pečene ter ohlajene oblijemo s čokoladno glazuro. Za nadev zmešamo vse naštete sestavine in narahlo primešamo še sneg iz beljaka. SIROVO PECIVO 1 rumenjak, 4 dkg olja, 3 žlice mleka, sol, 4 dkg naribanega sira (navadni ali parme- zan); 10 dkg mehke moke, za noževo konico pecilnega praška, 1 beljak, kumina in sol za potresanje. V skledi umešamo rumenjak, olje, mleko, sol, nariban sir m dodamo še moko s pecilnim praškom vred. Nato stresemo testo na desko 'n dodamo še toliko moke, da dobimo srednje mehko testo. Do. bro zgnetemo, zvaljamo, izrežemo razne oblike, ki jih na vrhnji strani namažemo z beljakom in potresemo s kum'-nc in soljo. V zelo vroči pečici lepo rumeno spečemo. Pecivo serviramo k vinu. NADALJEVANJA Zgoraj v Michiganu (Nadaljevanje s 3. strani) enesu Preteklo nedeljo in ponedeljek je bila v Prebe-negu «šagra». Domači fantje so priredili ples in mladina se je oba večera vrtela ob zvokih «Dolin-skega kvinteta* do polnoči. Seveda so se malce poveselili tudi starejši, saj mora biti na «šagri* dovolj zabave za vse. Foto BAJT lo je čutila Jima in ni mogla vzdržati, potem pa se je v njej nekaj pretrgalo in občutek je Dil toplejši in mehkejši. Jim jo je stiskal trdno k stolu, zdaj ji je bilo tako všeč, in zatem je zašepetal: ((Sprehodiva se.» Liz je snela svoj plašč z obešalnika na kuhinjski steni in odšla sta skozi vrata. Jimova roka jo je objemala in nenehno sta postajala, se stiskala in Jim jo je poljubljal. Mesečine ni bilo in do gležnjev sta gazila po peščeni poti med drevjem navzdol proti pristanišču in razkladi-šcu ob zalivu. Voda je udarjala ob stebre in rt je bil skrit v temi onkraj zaliva. Sedla sta v senci razkladali-šča in Jim je potegnil Liz k sebi. Bila je prestrašena, Jimova roka ji je zlezla pod obleko in ji gladila prsi, druga pa je ležala v njenem naročju. Bila je prestrašena in ni vedela, kaj namerava storiti, vendar se je prižela tesno k njemu. Tedaj se je zganila velika roka v njenem naročju, nenadoma je bila na njeni nogi in začela lesu po njej. «Ni‘kar, Jim,« je rekla Liz, Jimova roka je zdrsnila više. ((Ne smeš. Jim. Ne smeš.« Jim in njegova velika roka se nista brigala zanjo Deske so bile trde. Jim ji ie dvignil krilo in ji poskušal neicaj storiti. Bala se je. vendar je to želela. Morala je storiti, vendar se je bala. ((Tega ne smeš storiti, Jim. Ne smeš.« «Moram. Hočem. Veš, da | morava.« «Ne smeva, Jim. Ne smeva. Oh, to ni bilo prav. Oh, tako je veliko in tako Doli. Ne smeš. Oh, Jim. Jim. Oh.» Deske na pomolu so bile trde, hrapave in hladne, Jim jc težak ležal na njej in to jv je bolelo. Liz ga je odrivala, bilo ji je neprijetno in obenem jo je tiščalo Jim je spal. ge zganiti se ni hotel. Zlezla je izpod njega, sedla, poravnala svoje krilo in plašč in poskušala uredn diti lase. Jim je spal z rahlo odprtimi usti. Liz se je sklonila in ga poljubila na lice g*j vedno je spal. Dvignila mu je glavo in jo stresla. O-binil je glavo in jo stresel Ur je zajokala. Stopila je na rob pomola in pogledala v vodo. Nad zalivom se je dvi- gala megla. Bilo ji je hladno in žalostno in nekaj je splahnelo. Vrnila se je tja, kjer je ležal Jim, in ga še enkrat potresla, da bi se prepričala. Jokala je. «Jim,» je dejala. »Jim. Prosim, Jim.« Jim se je premaknil in tesno skrčil. Liz je slekla svoj plašč, se skloniia in ga pokrila z njim. Potem je odšla po pomolu ter po strmi, peščeni poti v posteljo Skrzi gezd se je od zaliva vzpenjala hladna megla. TOMINC a 1® Vreme včeraj: najvišja temperatura 30, najnižja 23.9, ob 19, uri 20,2; zračni tlak 1009.9 rahlo pada. vlage 52 odst., veter 12 km zahod-jugozabod, nebo 9/10 poob-lačeno, morje skoraj mirno, tem-perat. morja 25, padavine 1 mm. Trzaš dnevnik Lilijana . Sorice vzide ob 5.01 in zaton« 00 19.17. Dolžina dneva 14.16. vzide ob 6.51 in zatone ob 20** Jutri, PONEDELJEK, 14. avl«**1 Demetrij Solidarnost vse tržaške demokratične v ostri obsodbi fašističnega zločinskega javnosti atentata Protestni zborovanji KPI v Trstu in Miljah - KPI je prejela številne resolucije in pisma strank, gibanj, sindikatov, delavcev iz tovarn itd. - Solidarnostna stavka pristaniških delavcev Množica na protestnem zborovanju KPI pri Sv. Jakobu Tekom včerajšnjega dne so policijske oblasti nadaljevale preiskavo v zvezi z bombnim atentatom tržaških fašistov na sedež komunistične sekcije pri Sv. Jakobu — Ul. S. Zenone, še v poznih sinočnjih urah so policijski funkcionarji političnega oddelka v prisotnosti tržaškega kvestorja dr. Paceja pretresali vse podatke, ki so jih imeli na razpolago. Zdi se, da imajo policijski organi v rokah že precej dokaznega gradiva, ki bi jim lahko omogočilo, da v najkrajšem času identificirajo krivce nezaslišnega terorističnega podviga. Z druge strani smo zvedeli, da sta pri bombnem atentatu sodelovala dva mladeniča, ki sta takoj po eksploziji zbežala proti središču mesta. Tekla sta baje po Ul. del Rivo ter najela v Ul. U. Foscolo neki taksi, ki ju je prepeljal do Ul. Ca doma, in sicer na vogal Ul. Felice Venezian. Eden izmed mladeničev je bil Dlavo-las, bolj suhljate postave ter star približno 20 let. Drugi pa je bil nekoliko starejši (morda 26 let) ter večje in močnejše postave. Taksametrista, ki ju je prepeljal v omenjeno ulico, sta plačala po pravilih ter mu pustila tudi napitnino. Podli in zločinski fašistični bombni napad na prostore komunistične sekcije in delavskega krožka pri Sv. Jakobu je sprožil med vsem demokratičnim prebivalstvom val o-gc rčenia in ostrih obsodb. Tenu ogorčenju so dale izraza z resolucijami, izjavami, pismi šentjakobski sekciji delavske in demokratične stranke, gibanja, sindikati, delavci iz tovarn, kulturni krožki (n še posebno šentjakobsko prebivalstvo, ki je zbralo skoraj 100 tisoč lir za obnovitev opustošenega sedeža. Pristaniški delavci so včeraj o-polone proglasili stavko, tak-) da se je delo v pristanišču popolnoma ustavilo. Zupan dr. Franzil na je poslal kve-storju brzojavko. Kako je vso javnost razen fašistov razjaril ta bombni atentat, se vidi tudi iz tega, da so ga celo utsničarski listi obsodili in zahtevali izsleditev in kaznovanje krivcev. Zvečer pa so se zbrali pri Sv. Jakobu antifašisti na protestnem zborovanju, ki ga je sklicala tržaška federacija KPI. V zvezi z atentatom je izdalo tajništvo Neodvisne socialistične zveze naslednjo izjavo: Stari in novi fašisti, ki uucbno ždijo v svojih brlogih, so hoteli z bombnimi napadi na antifašistične ljudske ustanove bučno izraziti svojo onemoglo jezo. In ni brez pomena, da so napravili ta atentat na delavski krožek pri Sv. Jakobu ravno ob 41-letni-ci slavne borbe tržaških delavcev proti skrajni fašistični provokaciji; borbe, ki je dosegla svoj višek v barikadah pri Sv. Jakobu in v sramotnem begu fašistov in njihovih podrepnikov iz tega okraja. Tajništvo Neodvisne socialistične zveze odločno protestira proti neofašističnim hujskačem v naših krajih, ki so že toliko pretrpeli, ter izraža voditeljem delavskega krožka pri Sv. Jakobu ter antifašistom in demokratom tega ijudskega okraja svojo popolno in bratsko solidarnost. Tržaška federacija PSI je izrazila federaciji KPI ter sekciji, ki je bila preteklo noč ki "'N UIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO l'RST UL. MONTECCHI 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pelhco Ml. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: Četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 Um. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS, Ljub- ljana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pr Komunami banki v LjuDlja-nt 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov ski 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi F’ naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja tn tiska ZTT Trat žrtev zločinskega fašističnega atentata svojo solidarnost. Pri tem je poudarila, da je ta atentat samo zadnji člen v dolgi verigi izzivalnih dejanj, ki so dale zanje pobudo in jih vodijo organizacije skrajne desnice in ki žalijo in so v sramoto mesta, ki ie dobilo ziato kolajno za odporniško gibanje. To novo podlo dejanje je samo posledica nedopustne popustljivosti, ki so jo pokazale vladne oblasti do novofa-šističnih gibanj in - njihovih voditeljev ter nesposobnost • konvergentnih* strank, da bi razumele enotni pomen borbe proti novemu fašizmu, ki je še posebno izzivalen v našem mestu. Pokrajinsko tajništvo PSI poziva oblasti in vlado ter policijske organe, naj z odločnostjo izsledijo in kaznujejo atentatorje in tiste, ki jih pripravljajo, ter poziva hkrati sile, ki se sklicujejo na vrednote odporniškega gibanja, naj se združijo ter se odločno uprejo obnavljanju fašizma. Pokrajinska odbora vsedr-avne zveze partizanov in an-fašističnih preganjancev, ki ta se sestala na izredni seji, Sta zvedela za fašistični di-namitni napad na demokratični kulturni krožek pri Sv. Jakobu sta poslala dr. Pala-mzri pismo, v katerem izražata splošno ogorčenje, ki ga je izzvalo to zločinsko dejanje, katero je višek številnih doslej nekaznovanih vandalskih podvigov proti napisom, spomenikom in kamnom, posvečenim spominu osvobodilne vejne in odporniškega giba-nja. , Odbora izrazata svojo brezpogojno solidarnost prizadetemu krožku ter odločno prote-1 stirata pri generalnemu komisarju zaradi ponavljanja takih dejanj, ki so nevredna civiliziranega prebivalstva Končno zahtevata od dr. Pa-lamare, naj odločno intervenira, da se izsledijo krivci in zgledno kaznujejo ter da se začne izvajati bolj budno nadzorstvo v zaščito demokratični ustanovi. Zvezni svet odporniškega gibanja v Trstu se je sestal na izredni seji ter obsoja vrsto prokovacij, ki so dosegle višek v atentatu na kulturni krežek »Rinaldi* pri Sv. Jakobu. Ta napad je izraz tiste novo fašistične kriminalne dejavnosti, ki jo tu dobrohotno dopuščajo ter več ali manj odkrito podpirajo. Odbor opozarja vladne oblasti, policijo, sodišča na njihovo točno dolžnost, da uveljavijo proti novim fašistom državne zakone in vabi vse meščane, naj bodo budni v obrambo republiških ustanov in demokratičnih svoboščin. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL, ki se je nujno sestalo skupno s tajniki nekaterih sindikatov, je spričo resnega atentata, ki so ga preteklo noč izvršile fašistične teroristične tolpe proti delavskemu krožku pri Sv. Jakobu, opozorilo javno mnenje na resnost fašistične provokacije ter pozvalo vse delavce, naj izrazijo z vsemi sredstvi protest proti oživljanju fašizma. Tajništvo je pozvalo oblasti, naj sprejmejo nujne u-krepe, da postavijo MSI izven zakona. Zupan dr Franzil pa je poslal kvestorju brzojavko, v kateri obsoja nasilno dejanje, ki so ga storili neznanci proti sedežu neke politične stranke ter je v imenu občinske uprave izrazil zaupanjej da bodo znale policijske sile primernimi ukrepi zagotoviti I svobodno izvajanje demokra tičnih dejavnosti proti izrazom ekstremizma, ki ga je treba vedno žgoče obsojati. Tajništvo tržaške federacije PSDI je ogorčeno obsodilo fašistično zločinsko dejanje ter zahtevalo, da se ostro kaznujejo ne le izvršilci atentata m tisti, ki so ga naročili, marveč naj se obsodijo tudi vsi tisti, ki sejejo mržnjo med tukajšnjim prebivalstvom m ustvarjajo s tem ugodna tla za takšna zločinska dejanja. Atentat je obsodilo tudi tajništvo tržaške Krščanske demokracije. Hkrati je izrazilo tudi upanje, da bodo izvršilci zločina čimprej izročeni sodišču. Tajništvo KD tudi o-stro obsoja vsak poskus skrajne desnice, da bi spravili državo v položaj, ki ga je zgodovina za vedno zavrgla m obrodila. Sinoči pa je bilo pri Sv. Jakobu protestno zborovanje, ki ga je sklicala tržaška KPI in na katerem so spregovorili | Marija Bernetič, tajnik federacije prof. Sema in Claudio Tcnel. Vsi trije so ogorčeno obsodili fašistični napad. Manja Bernetič in Sema sta v svojem govoru poudarila, da gre le za nov, čeprav najbolj nasilen člen v dolgi verigi fašističnih izzivanj od uničenja ali oskrunitve raznih napisnih plošč in spomenikov do šovinističnih demonstracij v preteklem februarju. Že prva leta po prvi svetovni vojni, ka-ker sedaj so začeli fašisti najprej zmerjati in napadati Slovence, nato pa so takoj prišli na vrsto delavci, njihove stranke in ustanove. Gre torej za ponavljanje stare pesmi, čeprav je preteklo že 16 let, odkar je bil fašizem strt in do kraja poražen. Le potuhi, ki jo uživajo fašistični elementi, je treba pripisati, če sedaj zopet skušajo dvigati glavo in uporabljajo stare teroristične metode. Toda čas: so se spremenili, delovno ljudstvo je močno in ne bo nikoli dopustilo, da bi fašizem ponovno prevladal. Prof. Sema je dejal, da so svetovalci KPI v občinskem in pokrajinskem svetu ter poslanec Vidali v parlamentu že februarja meseca ob proti- selkih, da ne more vodovod zaradi izredne vročine dobavljati še večjih količin vode, Zato poziva prebivalstvo, naj varčuje z vodo, to je, da je ne uporablja preko mere. -——«»----- Izlet z «Noi Donne» v Benetke 3. septembra bo v Benetke izlet z avtobusom za dekleta, prijateljice in bralke revije «Noi Donne*, da se seznanijo s filmskimi igralkami svetovnega slovesa. Vpisovanje na sedežu Zveze demokratičnih žena v Ul. sv. Lazarja 16, telefon št. 31-545, vsak dan. Cena izleta 1250 lir. amm Urnik trgovin za veliki šmaren Za veliki šmaren bodo zaprte vse trgovine razen mesnic in mlekarn. Mesnice bodo odprte od 6. do 11. ure, mlekarne pa od 7. do 10. ure. Kot vedno odprte tudi slaščičarne. Brivci in frizerji bodo pojutrišnjem delali po običajnem urniku. Naslednjega dne, na veliki šmaren, pa ne bodo delali. slovenskih izgredih opozarjali na nevarnost, ki izvira iz tega. da se dopuščajo šovini-sitčne manifestacije, ki se potem nujno izrode v zločinska dejanja. Toda oblasti niso stopile skrajnežem na prste ter sc s tem dopustile, da so nadaljevali s svojo dejavnostjo. Zato je potreben enoten nastop vseh antifašistov in demokratov, ki morajo napraviti jez proti poskusom napredovanja fašizma. Obvestilo miljskega županstva Miljsko županstvo sporoča prebivalstvu v Miljah in za- iiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiii mm ( ŠOLSKE VEŠjP Ravnateljstvi Državne Industrijske strokovne *olt ^ venskim učnun jezikom v i opozarja prizadete starše, , vrši vpisovanje učencev |((; čenk za prihodnje 50 ° j j: 1961-62 za II. in HI-vključno 25. septembra 1.1. Na Državnem znanstven* ceju s slovenskim učni® J kom v Trstu, ki ima P®le* z znanstvenim i redov Črtom tudi popolne ra-- (f m * I® klasičnim učnim načrt-n Takšen je bil vhod v krožek takoj po atentatu V ozračju avgustovskih počitnic Odhod številnih Tržačanov v gorsKe Kraje in K morju V 10 dneh je izdal generalni konzulat FLRJ 10 tisoč vizumov Nepretrgana vrsta vozil na obalni cesti - Urnik ladij za Istro Vsako leto zapušča v teh dneh sredi avgusta mesto na desettisoče ljudi, ki bežijo v hribe, k morju in jezerom ali pa le v bližnjo okolico, če jim žepi ne dopuščajo daljših -z-letov in letovanja. Letos pa je poleg drugega ravno v teh dneh pritisnila huda vročina s soparo, ker je zrak zelo vlažen. Vročina namreč traja komaj dober teden, saj je bil skoraj ves julij hladen, medtem ko je bila vroča druga polovica junija. Ta vročina je torej še en vzrok več, da ljudje zapuščajo mesto. Razen tega pa ima pri tem mnogo besede tudi nekaka moda, kj narekuje, da je treba iz mesta I ob velikem šmarnu. miiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiimiiiiiiuiiuiiiiimiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiHiiimmiiiimiiiiiMinniiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Žalosten konec hudo bolnega moškega Resna bolezen je živlfenje mlademu strla peku Ivana Tavčerja so našli karabinjerji nezavestnega, včeraj po polnoči - Dobro uro pozneje je nesrečnik preminil v splošni bolnišnici V zgodnjih urah včerajšnje- a Vento in ITAnnunziov dre- ga dne so na vogalu Ulice Malino a Vento in Drevoreda D’Annunzio našli na tleh v nezavestnem stanju 36-letnega pekarniškega delavca Ivana Tavčerja od Spodnje Magdalene 959. Bilo je čez 1. uro ponoči, ko je neka patrulja karabinjerjev, ki pripada oddelku sodnijske policije, našla omenjenega Tavčerja, ki je ležal na pločniku zraven prodajalne časopisov na vogalu omenjenih ulic. Karabinjerji so ustavili avto ter se približali neznancu, ki je težko hropel. Poleg tega so bile vidne tudi nekatere lažje rane na njegovem obrazu. Takoj so poklicali rešilni avto RK, s katerim so Tavčerja prepeljali v splošno bolnišnico. Na ponesrečencu so zdravniki ugotovili razne rane in podplutbe na levem sencu in levi čeljusti. Ponesrečencu so nudili prvo pomoč ter ga takoj nato premestili v I. kirurški oddelek s prognozo mesec dni zdravljenja. Iz do sedaj še neznanih razlogov pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo in uro kasneje, t. j. ob 2,15 je še razmeroma mlad moški preminil. Truplo sp prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnij-skim oblastem. Te so že ukazale sodnijskemu zdravniku, naj izvrši obdukcijo na pokojnikovem’ truplu. Kako je pravzaprav prišlo do te nenadne smrti nekega moškega, ki bi lahko živel še več in več let? Odgovor na to vprašanje je v sedanjih pogojih še nemogoč, ker preiskovalni organi niso ugotovili raznih postumskih okoliščin, ki hi pojasnile dogodek. Pre iskavo vodi oddelek sodnijske policije karabinjerjev, ki je tekom včerajšnjega dne zaslišal razne priče, ki so bile pri šotne, ko so na pločniku našli poškodovanega Tavčerja. Pre- maro. Začela je klicati na pomoč ter s tem opozorila neko sosedo, ki je telefonirala na gasilsko postajo. Na kraj nesreče sta prihiteli dve motorni brizgalni tržaških gasilcev, ki so začeli nemudoma gasiti požar. In res se jim je posrečilo, da so ga v zelo kratkem času zadušili. Hitri poseg gasilcev je omejil škodo na 90.600 lir. Zgorela je samo omara in poškodovana je bila tudi razna pa-soda. • * * Predvčerajšnjim nekaj pred 22. uro so gasilci pohiteli na Lonjersko cesto, kjer je v bližini poslopja štev. 228 gorelo na nekem zemljišču okoli 200 kvadratnih metrov grmovja. V pičli uri so gasilci zadušili požar. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I vored ter da je v spanju padel z zida. «»--------- Zublji bi dim so zbudili dekletce Do čudnega požara je prišlo včeraj zjutraj v nekem stanovanju v III. nadstropju v Ul. Italo Svevo štev. 36-1. Okoli 6. ure sta lastnik stanovanja Benvenuti in njegova žena odšla iz hiše ter sta šla na delo. V stanovanju je ostala samo njuna 12-letna hčerka, ki je še spala. Pol ure kasneje se je dekletce zbudilo, ker se je po vsem stanovanju valjal gost dim. Skočila je s postelje ter pohitela v kuhinjo, kjer so plameni že zajeli neko o- IIIMMIIillllllllllM.il,llllllllllllirillllllllllllll,III.I IIIMIM I Illlllllllllllllllllllll....MMMMMMMMIMMMIHMMM lllllllllll.IIMMUIM1111II1111111111.IMMM.....IMIIMMIMMIMMIU Trampuž Margherita, uradnik No, da se ljudje pokorijo tej modi — letovanje je namreč samo po sebi prijetno tudi prej — se je videlo zlasti včeraj. Na razne vlake je bil pravi naval, saj. morajo zamudniki stati tudi na velike daljave. Prav tako so bili natrpani tudi avtobusni, ki vozijo v gorske kraje. Popoldne pa je šel po obmorski cesti avto za avtom, ker si je marsikdo, ki si sicer ne more privoščiti daljših počitnic, vzel jutrišnji delovni dan, tako da zaokroži z današnjo nedeljo in velikim šmarnom tri dni, kj mi^ dopuščajo daljši izlet tudi tja med Dolomite. Seveda se je mnogo ljudi usmerilo tudi v Karnijo, v Ka nalsko dolino, v razna kopa lišča itd. Posebno velik naval je letos tudi v kopališča v bližnji Istri in Jugoslaviji sploh. V zadnjih desetih dneh je izdal jugoslovanski generalni konzulat kar 10.000 vizumov. K temu je treba dodati na de settisoče izletnikov, ki se oo-do poslužili obmejnih propust nic ter «zasedli» obmejni pas tja do Novega grada in gor po Soški dolini do Triglava in Predela. Marsikdo skoči pa tudi še čez Vršič do Kranjske gore in Planice, saj je v gorah vsaj zvečer nekaj osvežila. Kdor pa nima svojega vozila in se noče gnesti po avtobusih in vlakih, se bo pač zadovolji! z bližnjim Krasom in Miljami, saj je še starejši običaj, da hodijo Tržačani in okoličani na RepentabOr in v Stare Milje, kjer jih čaka tudi dober prigrizek z domačo kapljico: na Repentabru gnjat, nanoški sir in teran, v Starih Miljah, Catn-porah itd., pa iipedoči«. Za tiste, ki ljubijo istrsko o-balo in morje in ki nimam svojega vozila, pa ostane še ena izbira: ljudje so skoraj pozabili, da plujejo iz Trsta v Koper, Izolo, Piran, Umag, Novi-grad pa vse do Poreča tudi laflje. na karerih je dovolj prostora pa tudi nekoliko hlad- PSDI o zavrnitvi vizuma folklorni lini «Tancc» Si vpisovanle za solsko I*1 ,n 1962 vsak dan od 10. d°. V v tajništvu zavoda v u zar.it,o vecchio št. 9 nepr . no do 25 septembra 1961. f Navodila gleae vpisova ^ razvidna na zavodovi “v . desKi. * * * IH«1'' Ravnateljstvo ind«8**".,! strokovnega tečaja v H0lW ^ i Ju da se vrši vpisovanje hednje šolsko leto vsak ^ 9. do 13. ure v tajništvu Za vpis v II. in HI- t. J* 15, septembra. Ob VP' rfi: učenec predložiti zadnje J spi ‘čevah* in prijavni«*. oobl v šoli, vse druge ^ lahko predloži učenec do te,, bra. iplf Učenci, ki imajo poP'a (jt lziite v septembru, se 9° ,zpl*.: sali takoj po opravljenih no, ker piha na morju vedno sapica. Za te ljudi smo prepisali za te trj dni naslednji urnik. Vsak dan odpelje parnik • Vettor Pisani* iz Trsta ob 11.15, iz Milj ob 11.45 ter pri-sne v Koper ob 12.20. Isti parnik se vrača iz Kopra ob 14.45 ter prispe v Milje ob 15.30, a v Trst ob 15.50. Ob nedeljah, ponedeljkih in torkih vozi v Koper tudi parnik • Monfalcone* družbe «Alto A-driatico*. Iz Trsta odhaja ob 7. uri zjutraj, a v Koper prispe ob 7.40. «Monfalcone» nadaljuje potem svojo pot do Umaga, kamor prispe ob 10. uri. Ob povratku pa «Monfal cone* odhaja iz Umaga ob 15. uri ter prihaja v Koper ob 17.20. Prihod v Trst je ob 18 uri. Parniki Jadrolinije na relacijah Trst—Istra in nazaj pa plovejo z naslednjimi urniki: iz Trsta v Poreč ob nedeljah ob 8. uri. Prihod v Koper ob 8.45, a odhod v Portorož in naprej ob 9. uri. Prihod v Poreč’ je-določen za 12.10. Odhod iz Poreča je oh 16.30, prihod v Koper ob 19.40, odhod 'z Kc-pra ob 20. uri in prihod v Trst ob 20.45. «>>------ Urnik INAM Pokrajinski urad INAM sporoča, da bodo vsi njegovi u-radi in ambulatoriji zaprti od 12. ure jutrišnjega dne do vključno 16. avgusta. Danes sta se v Dolini poročila VILMA ŽERJAL in DARKO JERCOG Ob vstopu na novo življenjsko pot, jima prisrčno čestitajo člani orkestra, kvinteta, tria in Dario. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12.. avgusta se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 10 oseb. RODILI SO SE: Lorenzi Marina, Serra Silvia, Drius Chlara, Savron Anita. Demarchi Donatella, Gerin Giovanna, Sirotich Renato, Fontanesi Marco, Ballarin Roberto, Auber Alessandro, To-lusso Alessandro, Galvan Silva-io, Krisanovsky Sonia, Krisanov-sky Liliana, Fiumi Maria, Frit-toli Maur.zio, Germani Maurizio UMRLI SO: 20-letni Grimaldo Franco, 65-letni Bonadei Giusto, 72-letni Colonna Antonio. 20-let-na Lemarchi Fra ica, 89-letna Pe-tricn vd. Pinzan Carolina, 66-letna Olenik vd. Zugna Maria, 5 dni stara Costovich Anita, 48-letni Zonta Emilio, 36-letnj Tau-cer Giovanni, 77-letna Savi Te-resa. OKLICI: delavec Maran Carlo in baristka Zorzin Nella, letalski oficir Tomasi Dicky in go-spooinja Cozzarolo Giuliana, bančni uradnik Daniotto Virgi- ________. _ . lio in gospodinja Calin Marina, iskava pa še ni zaključena, j geometer Piller Fulvlo in učite- tolo Salvaure tn bolničarka Ga- nec Fornasaro Fortunato in tr- ker morajo zaslišati še nekatere osebe, ki jih včeraj niso našli na njihovih domovih, v glavnem zato, ker so bile na svojih delovnih mestih. Čeprav še ni bilo mogoče pojasniti vseh okoliščin, se vendar zdi, da je treba pripisati poglavitni vzrok Tavčarjeve smrti njegovemu zdravstvenemu stanju. Kot vse kaže, je bil Tavčer bolan na pljučih in sicer zelo hudo. Poleg tega je bil tudi nekoliko vdan pijači, čeprav sta mu, in sicer zaradi rahlega zdravja, zadostovala dva kozarca vina, da se je opil. Zato je zelo verjetno, da je Tavčer po nesreči padel na tla !er se pobil po obrazu. Glavnega vzroka njegove smrti pa menda ne gre iskati v tem nesrečnem padcu, temveč v njegovem splošnem zdravstvenem stanju. Spričo teh okoliščin je treba torej izključiti na zidu, da j kv ai eli Ulico Molino ljica Cosolini Maria, zdravnik Stinco Giutiano in bolničarka Giacomelli-Battiston Aurora, ba-rist Grando Egidio in uradnica Moratio Maria, kemik dr. Bregant Davide in uradnica dr. Di-belio Raffaela električar Bernes Guido in gospodinja Gagliardo Ondnna, nameščenec Chirico Pie-tro in gospodmja Accurso Imma-colata, uradnik Dellumversita Giuseppe Antonio in gospodinja Gambarrota Lorita, uradnik Bel-lanti Nello in go ipodinja Bian-chim Vittona, trgovec Marzari Dano in gospod nja Senatore Donalella uradnik Mainardi Italo in asisientka Guainella Ro-sanna, pomorščak Slatich Aldo in gospodinja Amoroso Antoniet-ta, uradnik Parinl Ottavio In u-radnica Premate Anita, električar Rak Guido m gospodinja Pa-gliarlni Giuseppina, mehanik Marchioro Armando in baristka D’Amore Nives, geometer Cosolini Mario In gospodinja Comu-nale Maria, nameščenec Di Bar- sparini Elda, šofer Blanco Do-rnenico in šivilja Fogar Maria Luisa, lastnik garaže Gallo Silvano in pletilja Colamartino Grazia, delavec Fonn Franco in gospodinja Varin Irene, geometer Siard Giorgio in gospodinja Lva Elena, uradnik Bonacci Pie-tro :n uradnica Spinelli Luciila, trgovski pomočnik Iurkic Roma- no in gospodinja Cosmini Blanca profesor Lenassi VVilliam Charles in uradnica Milic Eleo-nora Anna, pek Lanza Stelio in i ospodlnja Monaro Enrichetta, radiotehnik Maliusa Nicolo in bolničarka Rocto Laura, bančni u-r«diiiK Codella Mario in univerzitetna študentka Lizzul Marina, mi-.ar Sancin Marino in šivilja Zupin Armida, „radmk Uicigrai Giorgio in frizerka Stoini Silvana, mehanik Forza Giuseppe In šivilja BralcoviCih Luciana, delavec Legovini Antonio in gospodinja Vitto Natalia, delavec Grassi Giovanni m pletilja Radin Li-bera, trgovski nameščenec Se-meiaro Aniello in trgovska na-meščenka Donda Daha, mizar Zerialj Emilio in gospodinja Mazzoni Hella, učitelj Ferluga Kalan in uradnica Stoka Maria, brigadir Sozlo Enzo in gospodinja Fr.go Emma, Sinigoi Giusep pe tn Costa Mana, urar Pelegri-no Antonuno in Cheno Annama-ria, uradnik Politi Antonio tn študentka Lebhar Monique, Pa-scoletti Artemio in Cociancioh Maria, nameščenec Mostato Giuseppe in učiteljica Lionetto Rita, stražnik cestne policije Dega-no Amorino tn gospodinja Goras-sini Bruna, uradnik Trevlsani Renato in gospodinja Marta E-miiia, agent cestne policije Bon-anno Pietro tn gospodinja Marini Elsa, inženir Mutarelli ligo in gosjiodmja Dalla Rosa Gio-vanna, nameščenec Senica Claudio In trgovska pomočnea A- raugio Maria, bančni namešče- govska pomočnica Di Drusco Silvana, mehanik Rakar Stelio in gospodinja Toncich Maria Grazia, mesar Pontini Duilio in gospooinja Cobez Pierina, mesar Vegliach Egidio m gospodinja Chrevatin Adelia, poštni nameščenec Prasel Aureiio in šivilja Calzi Albina, mehanik Mernunl Sergio in trgovska pomočnica Giagodi Vanda, uradnik Oeser Giorgio in frizerka Aloisio Giuliana, krojač Scamperle Giordano in šivilja Frezza Liuana, nameščenec Agostini Alberto in frizerka Buzzurro Giuseppina, inženir Zanettt Siro tn uradnica Meloni Fulvia, inženir Olivieri Diego in gospodinja Iegher Silva, nameščenec Muslch Giovanni in uradnica Predonzianl Lul-za, šofer Latm Luciano in na-meščenka Zohil Bruna, mehanik Cavallini Libero in nameščenka Cernecca Lidia, zidar Černe Sergio ki uradnica Marsich Gisel-la, delavec Turina Bruno in nameščenka Benulic Carmela, mehanik Verni Enrlco In gospodinja Sponza Luciana, delavec Maver Adriano in šivilja Blasevich Maria, nameščenec Meuneri Lu-cio in šivilja Bartoli Maria Luisa, slaščičai Borbom Guerrino in baristka Serbottini Marialui-sa, mornariški kuhar Varglien Tullio in šivilja Zumbo Anna-maria .gasiiec Blaha VValter in trgovska pomočnica Navarra Maria Luisa, bar st Solari Giorgio In gospodinja Marciantl Lidia, uradnik Miniussi Flccro in učiteljica Sin co Bruna, tehnični u-radnik Tolpatj Bario in uradnica Batič Giuliana, uradnik Stras-ser D,eter in uradnica De Tuo-ni Silvia, delavec Rota Bruno in gospodinja Verzegnassi Lina, mehanik Urdini Francesco in u-raouica Strlngari Nivea, čevljar German Stellio In delavka Dus-sioh T idia, stražnik var-mjtne Do- Fonda Elio in gospodinja Vatta Annamaria, pomorski kapitan Torriani Ema,,uele in uradnica Salvador Nidia, uradnik Dapelo Dario In gospodinja Baccara Diana, trgovec Toras Franco Epifa-nio in trgovska pomočnica Giau-me Liliana. trgovski pomočnik Ferluga Silvio in šivilja lurise-vich Renata, delavec Martinoli Giuseppe in uradnica Cavrini Lo-redana, gasilec Padovan Antonio in delavka Pelco Fausta, delavec Bozzaj Bruno In fotografka Bolsi Silvana, mesar Rochelli E-zio in frizerka Savi Nevenca, u-radnik Migli.-rini Guido in uradnica Michettt Franca, uradnik Meriggj Roberto in gospodinja Daolio Ida, delavec Ciocchi Mario in gospod.nja Taucer Bruna. «n — NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda. Istrska ulica 7; de Leitenburg. Trg sv Ivana 5; dr Praxmarer, Trg Unitš 4; Prendinl, Ul. Tizlano Vecelllo 24 LEKARNE ODPRTE DANES Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Pic-clola, Ul. Onani 2; Pizzul-Clgno-la, Korzo 14; Havastni, Trg Li-berta 6; Alta Salute, Ul. Giulia l; Vtrnari, Trg Valmaura 10; dr. Miani, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. LOTERIJA BARI 32 5 49 51 17 CAGLIAR1 49 38 84 72 27 FLORENCA »3 6» 40 2 35 GENOVA 36 82 73 60 32 MILAN 84 85 58 18 65 NEAPELJ 44 1 15 53 21 PALERMO 4i 62. 39 85 77 R;1M 70 26 51 5 10 TURIN 11 62 19 12 63 BENETKE 73 35 40 36 53 ENALOTTO X X 2 X 2 X X 2 1 211 Edina dvanajstjea dobi 20. milijonov 329.000 lir 49 enaj-itic dobi po 311.100 lir, 750 de- lirije Merlino Enrico in šivilja i setic pa Po 20.300 lir. Tržaška federacija PSDI sporoča, da je pisala na zunanje ministrstvo v Rim, naj ji sporočijo, zakaj je bil zavrnjen vizum folklorni skupini «Ta-nec» iz Skopja, ki bi morala nastopiti preteklo nedeljo v Trstu, na stadionu icFrvi maj». Kot smo že poročali, je zavrnitev vizuma tej jugoslovanski folklorni skupini povzročila med slovensko javnostjo silno ogorčenje. Zaradi tega je Slovenska prosvetna zveza vložila na vladnem komisariatu oster protest, ki smo ga pred dnevi objavili. k»------ Skrajšane kazni za obsojence na globe Več pripornikov so v teh dneh izpustili na svobodo, ker je stopil v veljavo zakon, ki so ga odobrili 12. julija in ki predvideva povišanje globe od 400 na 5.0C0 lir za vsak dan zaporne kazni. V zvezi s tem zakonom se seveda znižajo zaporne kazni raznim pripornikom, ki niso mogli, ali niso hoteli plačati odgovarjajoče denarne kazni. V Trstu so izpustili na svobodo 27 pripornikov.:-Velik* večina je prišla Via svobodo samo okoli 14 dni .prej,, kot je predvideval prejšnji zakon. Dva pa sta bila srečnejša: zaporno kazen so jima skrajšali za več kot eno leto. V veliki večini primerov gre za obsojence, ki so prekršili zakon zaradi tihotapstva. Znano je, da so globe ravno pri tihotapstvu zelo visoke. «»------- Avtni promet Starc Miljc-Milje za veliki šmaren Miljsko županstvo sporoča, da bo 15. avgusta promet iz Milj v Stare Milje takole ure jen: Med Korzom Puccini in gostilno ((Panorama« bo promet dovoljen samo v smeri Slare Milje-Milje; prepovedano bo parkiranje avtomobilov na desni strani ceste, ki gre trga v Starih Miljah proti Miljam. Tehnični urad bo pravočasno poskrbel za zadevne prometne znake. «»------- Pri prehitevanju trčil v poltovornik Ob io. uri včerajšnjega dne so prepeljali na orlopedski oddelek splošne bolnišnice 46-letnega šoferja Carla Vascot-ta z Cpčin — Doberdobska ulica 8, ki se je bil ponesrečil dve uri prej v bližini gostišča «Tenda rossa«, ko se je peljal s poltovornikom TS 26745 v smeri proti Sesljanu. Na ponesrečencu so zdravniki ugotovili razne hujše poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti približno 40 dni. Med drugim si je Vascotto zlomil levo ključnico, se pobil po levem sencu, levem ramenu ter levi nogi. Do nesreče je prišlo, ker je v omenjeni poltovornik, ki ga je upravljal Vascotto, trčil od zadaj avto znamke «Alfa Romeo« TS 41041, ki ga je u-pravljal 34-letni Giuliano Bait iz Ulice B'abio Severo 104. Kot so ugotovili policijski organi, je v trenutku nezgode Bait prehiteval Vascottovo vozilo. «#------- Poskus samomora Včeraj popoldne okoli 13. ure je 52-letna Ada Vosicic iz Ulice E. Servolo 6 spremila v splošno bolnišnico svojega 50-letnega moža Maria Fabbra, katerega so sprejeli na opazovalni oddelek. Zdravniki so menili, da bo Fabbro ozdravel v 7 ali 9 dneh. Na ponesrečencu so ugotovili urez na levem zapestju, kar je jasno dokazovalo, da si je hotel Fabbro vzeti življenje. To okoliščino je potrdila tudi njegova žena, ki je povedala, da si je njen mož prizadejal omenjeno rano včeraj okoli 11. ure, ker je že več časa bolehal na živcih. Italijansko združenje založnikov časopisov sporoča: V torek, 15. avgusta, bodo izšli samo jutranji dnevniki; v sredo, 16. avgusta, ne bo izšel noben dnevnik in bodo vse prodajalne časnikov zaprte; v četrtek, 17. avgusta, navadna izdaja časnikov. IZL Izlet SPDT na Krv»» f Odnod izleta na KrvaV!t,ii 15. r..m bo ob 5. uri 11-jt početka Ul. F Severo. simo zamudnike, oa .r? voznino številke ter dvignejo Izlet SPDT v Kamniško ® st ))( Slovensko planinsko drU ^ Trstu jriredi v soboto •“ jj ljo dne 2. in 3. septembr ^ Kamniško Bistrico, KO dišče za planinske izlete maoova vrata (Kamniško J na Korošico in druge f prelepih Komn.ških plab hoo v soboto dne 2. sept^ ; uri. — Vpisovanje kot v Ul. Geppa 9-II. v dne»™ rah. U OTiEDALlS^ GRAD SV. JUSTA VELIKO DVORIŠČ Drevi ob 21. uri: sluga dveh gospodov*. hS* l udo Avtonomne ske in turistične usta11 u stalnega gledališča. Ceh' J del A 600 lir, samo vS a iir. Predprodaja v Frotti, nato pa na uf*” { K 1 To, Nazionale 15.30 »Tri let* F Don Murray. Fenice 15.00 «Heroj voj'1**' grajen v Cannesu. Excelsior 15.00 ((Mačke*^ color. Prepovedano Grattacielo 14.00 «Hiša yl Chnsiopher Lee PrSP' nuadm'- , ,|Kami Arcobaleno 14.30 J ua». , Supercinema 14.30 «^si c:r r.a palubi«, Pat Bone‘ scope technicolor. ^,0 Alabarda 14.30 oNeiZP1'®,.,, i' vraštvo«, Robert Mittb mi»°‘ t*r° TJ1' ria Grahame. Aurora 15 00 «Sijajnl barvni film. -»»J Crlstallo 13-00 «Jaz P°iLe« poljubiš«, Mina, ; Dalnra. f«F, Garibaldi 15.00 «Saga ?t(r1 tih«, Gree Garson, w i geon. Capitol 15 00 «Noč»- ,()? Mastroianni, Jean o1 J Zadnji dan. te Impero 15.30 «Tatari». lor i Italia 15.00 «Marisol ji , Madrida«, Marisol. **• Masslmo 14.30 »Divi boru«. Prepovedano r|jt ;. ic nn „cnriC * Moderno 16.00 «Stirje f zna« Zadnji dan. v Astoria 16.00 «Sem a8a*'i’, land Yardai, Jame8 ^ Astra 15.30 «Deček ** j poraoo«, Jerry I,e „ Vtttorio Veneto 15 30 ,*. Jack Diarnont«, ° f) Ideale 14,30 »Rocco > j sestre«, Marisa ,eifJ Marconi 16.30 na P «Poikovnlk Holli** jt coloi, Gary Coooer. , f Abbazta (bivši Sav j0r, »Saambo«, teohP f mui.d Purdom. „ Irii Odeon 16.00 «Stne5" Stan Latirel, OUvV ^ ? Skedenj 18.00 na Plmeft* «Mestni policaj«. dl. AlP MALI ABSOLVENTA ,r,°tjte V prešteva voJaSčln«. f kojšnji vstop tržaška fpj nlh artiklov. Po J. 1 la Schiava, Ul. OePV’ , 234 »9. »p f.‘ ki Of NAGRADA tistemu, "p, 'V sel v zavetišče A tel 21-292, tri črn« Jetdf\ Jih vojaki preteki' us8 stili na področju J ki .ritimi LICE Trst, Ulic* -ulili' OBIŠČITE VELE Kupili boste: >X tče, hlače, sraK* - O go drugih ar*11* ....rt* vrst po res nah. A PRODAM 3 čistokrKnV,|i stare lovske ter,c.ri'Cn^ Vojkova 20. LjubU Ob težki izgubI ,vis«»'rtl)a hrata, izreku Ne° gjiv* f 1.stična zveze tov' . , . „ _.. t,lr j sesnelu, članu rti NSZ najglobje USPEŠNO NADALJUJE 1 , li TRGOVINA obutve TRG STflRE MITNICE 5-6 Relejni oddajnik «Gorica MF» Z današnjim dnem začne delovati nov relejni ultrakratko-valovni oddajnik kGORICA MF», namenjen prenosu oddaj radijske postaje TRST «A». Oddaja s frekvenco 98.3 Megahert za in omogoča dobro sprejema nje radijskih oddaj v slovenskem jeziku posebno v vsej goriški pokrajini. VSE POD KUPNO CENO velika RAZPRODAJA ob koncu sezone pri Jreazune fuluia“ ULICA DANTE S (zraven banke Bolaffio) KINO PR0SEK-K0NT0VE1 predvaja danes 13. t. m. ob 16.30. uri Universal barvni lilm: SEDEM POTI OB ZATO (Sette strade al tramonto) vpnammmnk DANES 13. T IVA DDir A . 11 Doberdobu polagajo nove iyodowodne cevi Delo bodo predvidoma opravili do konca septembra « T. M. PRVA PREDSTAVA OB 15. URI TRNULJČICA bella addormentata nel bosco> WALT D IS N E Y iviv.v.v.; 'Z'x SKEDENJ Druga predstava ob 17. uri in ob 20. uri na prostem Paramount film: Ul (LA BAIA Dl NAPOLI) Igrajo: CLARK GABLE, SOPHIA LOREN, V. DE S IC A MII V ponedeljek 14. t. m. ob 18. uri in ob 20. uri na prostem ponovitev filma ((NEAPELJSKI ZALIV« V Doberdobu že nekaj časa ropotajo pnevmatična kladiva, ki kopljejo trdo kraško skalo, da. bi delavci položili v zemljo nove vodovodne cevi. To delo se je izkazalo za nujno, odkar so napeljali v Doberdob in na Poljane novo vodovodno cev z rezervoarja na Vrhu, od koder prihaja pitna voda. Vodovodno omrežje po vasi je zelo staro, saj so ga položili v zemljo med prvo svetovno vojno. Na številnih krajih pušča in tudi premalo globoko v zemlji je, kar se občuti zlasti poleti, ko je voda ponekod bolj topla. Podjetje Cesia iz Trsta, ki je prevzelo ta dela, je že položilo cevi na Trgu in po glavnih ulicah. Za napeljavo cevi na Poljanah in po Do berdobu je bilo namenjenih 11 milijonov. Če bodo dela napredovala po dosedanjem ritmu, tedaj se pričakuje, da bo v enem mesecu, ali najkasneje konec sepembra, to pomembno delo zaključene. V skadu s programom do-berdobske občinske uprave bodo občinski voditelji v naslednjih mesecih pričeli razmišljati, kako bi se omrežje k raškega vodovoda, za katerega je CAFO že tzae >ii u Urnik trgovin na veliki šmaren Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo trgovine v goriški pokrajini za veliki šmaren odprte po naslednjem urniku: PONEDELJEK, 14. AVGUSTA, DAN PRED VELIKIM ŠMARNOM: Vse trgovine brez izjem bodo lahko podaljšale svoj urnik in zaprle zvečer pol ure kasneje kot običajno; mesnice bodo odprte od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure; pekarne in mlekarne pa bodo odprte samo do 13. ure in bodo na ta dan razprodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan. TOREK, 15. AVGUSTA, NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA: Odprte bodo izključno samo cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine, vstevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo, bodo zaprte ves dan. SREDA, 16. AVGUSTA: V dopoldanskih urah bodo pekarne in mlekarne ter mesnice odprte do U. ure; trgovine s sadjem in zelenjavo pa od 8. do 11. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Danes bodo brivci in frizerji imeli odprto od 7.30 do 12.30 ure. V ponedeljek 14. in torek 15. avgusta pa bodo imeli ves dan zaprto. Odhod z avtobusom iz Pod-gere točno ob 5. uri zjutraj, od tu čez štandrež v Gjri-cO, od koder bo odhod izpred kavarne Bratuš ob 5.15 točno. Slovensko planinsko društvi sporoča, da je v avtobusu na razpolago še nekaj sedežev. Vpisujejo v kavarni Bratuš; vožnja za člane 390 lir, za nečlane 900 lir. Za kosilo bo mora! poskrbeti vsak sam. Za prehod meje zadostuje veljavna propustmea. «»------ Izlet Sovodenjcev k izviru Soče Mladinski pevski zbor iz Sovodenj bo priredil v nedeljo 20. t.m. enodnevni avtobusni izlet po.Soški dolini do izvira Soče. Izleta se lahko udeležijo člani in nečlani zbora odnosno prosvetnega društva. Vpisovanje se vrši ob sredah in petkih od 21. do 22. ure v prosvetni dvorani v Sovod-njah. «»------ Vesti z Vrha Skupina delavcev že več kot en teden popravlja ceste na Vrhu. V ta namen je občinska uprava sklenila pogodbo s podjetjem za dobavo 150 kuo. m gramoza, ki ga delavci posipajo po cestah v vasi n. po glavni cesti, ki povezuje vas s pokrajinsko cesto De-vetaki-Doberdob. Za gramoz e občina potrosila blizu 100 tisoč lir. Dela so še vedno v eku. Prihodnje leto bo vzhodno tu-lanski vodov rini konzorcij CAFC napejal v-)7o tudi na Vrh. strežne načrte, ki jih is pn-stoini ur« : tudi odoor !. raz V.nlo še v ostale zase . 13.00 (D). 13.43 (A), 14.38 (DD)**), 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19.47 (D). 20.29 (D), 2147 (A), 22.39 (A). Odhod v Novo Gorico: 7.20 (A) 14.04 (A)- 20.20 (A). PRIHODI lz Trsta: 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.25 (A), 7.52 (D), 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 14.37 (DD)**), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.28 (D), 21.42 (A), 22.37 (A). Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.03 (A), 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 15.52 (A), 17.47 (DD), 18.32 (A), 19.58 (A), 21.44 (A), 22.24 (D), 23.14 (DD) *). Prihod iz Ulove Gorice: 8.08 (A), 15.13 (A), 21.25 (A). *) Vozi ob nedeljah od 25. 10. septembra in od 17. decembra 1961 do 25. februarja 1962, vsak dan od 1. do 31. avgusta. **) Vozi samo ob sobotah od 24. junija do 29. julija; od 2 do 9. septembra in od 16. decembra 1961 do 24. februarja 1962; vozi vsak dan od 1. do 31. avgusta. A — potniški vlak, D — brzi, DD — ekspresni. Zambonijeva žena, ki je še po polnoči ostala v kuhinji, ker je šivala, medtem ko so ostali člani družine spali. Ker je nekaj po polnoči zmanjkal električni tok, je Zambonijeva pogledala skozi okno, če je temno tudi v okolici. Pri tem je opazila v eni izmed prestorov tovarne, ki je nasproti njihovemu stanovanju, viseke ognjene zublje. Brž ie zbudila moža in sosede, ki so stekli v podjetje. Nekatere o-sebe so o dogodku obvestile karabinjerje, ki imajo svojo postajo kakšen kilometer vstran, da so poklicali gasilce iz Vidma in Krmina. Prihitel je tudi drugi lastnik Giuseppe Bon s svojim sinom, ki so se lotili napornega -dela, da 'oi p.^ar po^asui^ -—g. Gasili*- so,, taKaj.i-zaSenitOd-stranjevati ves vnetljivi material iz sosedne tovarne stolic, katere lastnik je Nereo Frao-covigh, da bi preprečili nadaljnje nastajanje škode. Ko so ob 9. uri zjutraj zapustili pl porišče, se je nudila zelo žalostna slika: od velike tovarne skoraj ni ostalo drugega kot zidovi in ožgani tramovi. Sodijo, da znaša škoda okrog 7 milijonov lir in da gospodar ni bil zavarovan za celi tno vrednost. Preiskava še ni odgovorila na vprašanje, kako je prišla do požara. Obstajata dve mnenji, ali je požar nastal zaradi Čila j te in sirile PRIMORSKI DNEVNIK kratkega stika, ali pa sam po sebi v nekaterih oddelkih, kjer so les pripravljali za nadaljnjo obdelavo. Tudi karabinjerji, ki so vodili preiskavo, so mnenja, da je požar nastal zaradi prevelike vročine v parnih kotlih, kjer so les segrevali, da so ga laže ukrivili. Od kotla so se plameni razširil: na žaganje, ki je bilo poleg, ir potem na vse strani. nakupijo, kar potrebujejo zt hišo. Velik pa je tudi dotok kupcev z jugoslovanskega obmejnega pasu. Le-ti so stalni klienti nekv terih trgovin v začetku Verdijevega korza, ki so po svoji ureditvi zelo prikladne. Kupcem namreč ni treba stopati v lokal, ampak si blago lahko ogledajo in ga tudi kupijo kar s pločnika. Na tem kraju je namreč že dosti let nekaj lesenih stojnic, kjer je mogoče kupiti marsikakšno drobnarijo, ki se tiče obačil, obuval, galanterije itd. Med vsemi temi stojnicami, kjer nekatere prodajajo samo cepate in čevlje, je najbolj cl iskovana Brantova prodi-jamca, kjer so Jugoslovani skoraj edini kupci. Ta vrsta trgovine, ki je uspevala v časih, ko ni bilo meja tako b:izu, se je po podpisu videmskega sporazuma spet okrepila in daje kruh nekaterim družinam. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiimiiimiMMiitimiiiiiiiiiitiiiiiiimiitmimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiin OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V obdobju od 6. do 12. avgusta se je v goriški občini rodilo 31 ot-ok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 15 in oklicev 4. ROJSTVA: Moreno Furlan, Anna Grino/arj Marco Va-non, Alida Franco, Mario Grion, Ariana Delneri, Franco Brumat (rojen mrtev), Carlo Brumat (rojen mrtev), Maria no Dottori, Viviana Puntin, Antonella Mazzaro, Fabio Con-cion, Daniela Fain, Gianluigi Casula, Stenio Perin, R.'a To-mat, Alessandro. Visinim, Ma-riella Fontanot, Luigi Usai, Ti ziana Zi*aldo, Adriano Lavrenčič, Ale> sandro Lettieri, Roberto Frigeri, Giorgio Sorbara, Elisabetta Millo, Marco Pcia na, Marco Gani, Daniela Cu-mari, Paolo Carnio, Fulvio Forza, Mariano Zavadlav. SMRTI: 35-letm rudar Mario Malisan, 83-letna gospodinja Lucia Turra, 31-letni mehanik Romano Vidoz, 72-letna gospo-dinija Caterina Goriup. vd. ZDRUŽENE TEKSTILNE TOVARNE IZ BOLOGNE TESSILLODI v TRŽIČU (Monfalcone) Corso del Popolo 23 RAZPRODAJAJO naslednje jesensko in zimsko blago po sledečih cenah: ZA MOŠKE ZA ZENSKE ZA OTROKE LIR LIR LIR dvojni dežni plašči iz krilo iz teritala 1.350 izvrstni volneni šali 190 trikoja (za delo) 1.500 prvovrstno krilo 1.800 dolge flanelaste hlačke 360 dežni plašči in naylona 3.990 paleto 2.000 hlačke rasatello kratke 190 kravate iz volne in plašč 5.000 irhaste hlačke 700 naylona 90 prvovrstni 8/10 plašč 5.000 jopiči iz antilope 1.400 veliki volneni šali 260 kostum 5.000 otroške obleke 1.900 flanelaste spodnje ženski plašč paleto 3.500 hlače 120 (S. Giorgio) 4.500 krila 250 flanelasta pižama 990 dežni plašči bombaža- volnena krila Lilion 750 flanelaste pižamske sti z dvojnim licem 2.500 površniki 3.500 hlače 450 dežni plašči naylon 3.990 otroška pižama 700 srajce iz popelina Samfort 1.500 PERILO volnene hlače vigonia 1.200 kuhinjske brisače LIR izvrstne hlače granite irhaste hlače 2.200 1.500 preobleke z robom za brisače vzglavnike 50 250 volnena športna jopica 3.500 90 prvovrstni jopič 5.000 prtiči 60 paleto 2.000 predpasniki 100 paleto 5.000 bombažaste rjuhe 990 prvovrstni paleto 9.000 in na stotine drugih artiklov 1/4 7Mi1 / Zgoraj navedeno blago prihaja iz velikih tovarn VM L #¥ U • v Boloam v edmo izključno korist delavcev v Bolog Obiščite nas!! zkijučno korist delavcev Prepričali se boste sami! Trusnovec, 71-letna gospodinja Luigia Bellomo, vd. Rosimiro, 66-letna šivilja Amelia Castel-lani, vd. Perlin. OKLICI: tekstilni delavec Francesco Cervellieri in tekstilna delavka Mirella Valen-tinsig, podoficir vojne mornarice Bruno Marussig in Gio-vanna Krapež, dr. kemije Tul-lio Dodini in uradnica Tea Quadri, šofer Antonio Perso-glia in tekstilna delavka Anna Peteani, kurjač Gualtiero Famea in tekstilna delavka Albina Videtta, elektromeha-nik Rolando Puia in tekstilna delavka Loredana Lugano, a-gent javne varnosti Ugo Ta-glioni in uradnica Anna Pel-legrmi, podoficir vojske Au-gusto Carano in tiskarska delavka Miranda D’Angelo, oficir vojske Ermarmo Bressan in tiskarska delavka Livia Vidoz, električar Mario Florenin in profesorica Bernarda Kras-sevec, uradnik Giorgio Bozza* to in profesorica Licia Szolil, profesor Giorgio Ceppi in profesorica Vanda Massini. zidar Franco Franzot in slaščičarska delavka Natalia Visintin, zidar Libero Conzutti in Marta Tomažič, trgovski pomočnik Damiano Pizzi in tekstilna delavka Marisa Zanin. POROKE: tekstilni delavec Remigio Dollani in gospodinja Maria Zollia, šofer Luigi Ca-praro in gospodinja Olga Me-non, agent javne varnosti Lui-gino Castellaz in šivilja Silvana Orzan, strugar Alessandro Furlan in frizerka Eliana Delich. KINO J v GOKICJ CORSO, 15.15: «Antinea-ljubinv ka pokopanega mesta«, H. Harareet in A. Nazzarr. Ita-lijansko-francoski film cine-mascope v barvah. VITTORIA, 15.30: «Mina, ven s stražo!«. Mina, Aroldo Tie-ri in Tiberio Murgia. Italijanski črnobeli film. CENTRALE. 15.00: «Krsta zdravnika Kri«, F. Moore in H. Court Film v barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 15.00: «Marinesi juri-šajo«. J. Wayne. Ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUER. N ER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATU Včeraj smo najvišjo temper nje ob 15.30 u 17,4 stopinje ol prečna dnevna gla 75 odstotkot 0,4 mm. Za Tržačane bodo tekme serije A v Vidmu Furlansko moštvo letos ne mara prestajati strahu pred izpadom Prenovljen je zlasti napad, kjer sta poleg Gallija (Milan) in Bona-fina (Bologna) novi pridobitvi Šved Andersson in Danec Mortensen Za Tržačane, ki bodo hoteli videti kako tekmo serije A — vsaj za nastope Juventusa, In-terja, Milana in še katerega moštva — bo najbližji nedeljski izlet na tako tekmo v Videm. Čeprav skozi šivanki-no oko je moštvo Udinese vendarle zopet prišlo v serijo A. Dasi je bil Udinese v tej najvišji kategoriji že tudi lani, pravimo vendar «zopet prišlo«, ker se je moral za obstoj v seriji A posebej boriti v naknadnih tekmah. Sicer bi res bilo škoda, da ne bi to prizadevno moštvo ostalo v seriji A. Ce je namreč v zadnjem času plavalo v nekoliko nevarnih vodah, to ne pomeni, da se bi moglo že kmalu spet dvigniti in zablesteti kot pred nekaj leti, Za prihodnjo sezono se bo Udinese pojavil v bistveno spremenjeni postavi. Videmski tehniki so spravili v moštvo šest novih moči, vendar so se ti nogometaši že dobro vigrali drug z drugim. »Nočemo prestajati več takih nevarnosti kot v preteklih letih, je izjavil predsednik Bruseschi, in zato smo poskrbeli, da smo dali prenovljenemu moštvu bolj solidno o-grodje in bolj skladno z modernimi kriteriji igre.» Za vratarja je bil zopet potrjen Dinelli, ni pa izključene, da trener Bonizzoni ne vključi v moštvo mladega Zolfa, zlasti zaradi njegove napadalnosti, kar bi moglo priti zlasti v poštev, če se u« veljavi pravilo o napadu iia mmiliiililliiiiilliiiiillllllllllllllimiiiilllllllliiliilllllllllllililliiiiiliiilllliiiiiiliiimiiiiilliimill VOZNI RED VLAKOV BENETK E-M1LAN -PARIZ-R1M-BARI ODHODI 5.32 A Cervignano * Por- 6.10 R 6.35 D 8.48 R 10.14 DD 10.24 A 12.53 R 13.34 A 14.52 D 16.35 D 16.50 A 17.40 DD 18.38 A 19.22 A 20.50 R 22.10 DD Cervignano togruaro Bologna - Milan (*) Benetke - Turin • Rim Benetke - Rim Benetke - Milan • Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano * Benetke Cervignano • Benetke Benetke • Milan * Pariz Tržič • Benetke • Bari Tržič - Portogruaro Benetke - Pariz Tržič • Portogruaro Tržič - Cervignano Benetke Benetke - Milan * Turin - Genova • Ventimiglia - Marseille - Mestre • Bologna - Rim 6.22 A 7.28 A 7.55 DD 9.25 D 10.27 R 11.35 DD 13.30 D 14.00 A 15.33 D 17.07 D 18.06 A 18.48 R 19.15 A 19.55 DD 21.22 R 22.30 A 23.55 DD PRIHODI Cervignano • Tržič Portogruaro • Tržič Turin - Milan • Benetke - Rim Marseille - Ventimiglia - Genova • Turin Benetke Benetke - Cervignano - Tržič Pariz - Benetke Rim Bologna • Bari Ancona • Benetke Cervignano Pariz Milan - Be netke Benetke - Portogruaro Cervignano Tržič (***) Bologna • Benet ke Portogruaro • Tržič Pariz • Milan - Benetke Rim - Milan • Mestre (*) Benetke • Tržič Turin - Milan • Genova (II) - Rim • Bologna * Benetke (*) samo I. razred; (##*) ne vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm • Trbiž 5.18 A Videm 6.18 D Videm • Trbiž 6.21 A Videm 7.06 D Videm - Trbiž - Du- naj - Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm - Benetke • Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D Dunaj ■ Muenchen- Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vid< m 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm 21.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg • Dunaj • Videm 24.00 DD Calalzo • Trbiž • Videm (**) 1.07 D Videm (*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7., od 2. do 9. 9. in od 16. 12. do 24. 2.; (##) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nede ljah od 25. 6. do 30. 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2. 0.19 D 7.22 A 8.28 D 11.57 DD - Reka Beograd OPC1 NELJUB LIANA -BEOGRAD ODHODI Opčine Zagreb Opčine Opčine Ljubljana Opčine • Reka Ljubljana Beograd • Atene - Istanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad PRIHODI Beograd Opčine Opčine Beograd • na Opčine Opčine Istanbul • Beograd • na - Reka Ljubljana Opčine Sved Andersson nova pridobitev pri Udinese 13.41 A 18.00 A 20.00 A 20.20 D Beo 5.30 D Zagreb 7.13 9.40 Ljubija 11.24 A 17.18 A 17.28 DD 20.06 D 21.48 A Atene • Ljubija-. Opčine - Opčine R — rapido; DD — br-zec; D — brzec; A — potniški vratarja. Za nadomestilo Del Beneja med branilci je prišel Bcionjčan Burelli, ki nai bi sploh okrepil skrajno obrambo, ki je bila nekoliko slabotna. Pri krilcih ostaneta Sassi in T-igiavini, vključiti pa bi se moral še Beretta iz Coma, ki je skupaj s starejšim Sega-tom kandidat za izmenjavo na levi strani krilske vrste. Najbolj prenovljen pa je napad, kjer sta ostala samo Canella in Pentrelli; ta je «oriundo». Sicer pa je Udinese poiskal svoje tujce na Švedskem in Danskem. (Nekateri Švedi, ki so igrali pri Udinese — kot Selmosson ali pa Lindskog — so šele zable-stili, ko so prišli k drugim klubom, kar pa vsekakor potrjuje, da so Videmčanj kupili dobro «blago».) Letos so pripeljali Anderssona in Mor tensena, ki sta se kmalu vi-grala z ostalimi igralci, med katerimi sta še Galli (iz Mi lana) in Sonafin (iz Bologne). Furlanski športniki z velikim zanimanjem pričakujejo, kako se bo moštvo obneslo že v tekmah pred prvenstvom. Uradno se bo novo moštvo predstavilo videmskemu občinstvu v sredo 23. avgusta, ko se bo ponovila tekma s Kladnom za Srednjeevropski pokal. Trener Bonizzoni bo v prihodnji sezoni lahko razpolagal s sledečimi igralci: Vratarja: Dinelli, Zoff. Branilci: Burelli, Venti, Ta-gliavini. Krilci: Sassi, Segato, Beretta. Napadalci: Canella, Anders-sen, Bonafin, Galli, Mortensen, Pentrelli, Manganotto. Verjetna postava: Zoff, Burelli, Valenti, Sassi, Tagliavi-n. Segato, Canella, Anders-son, Bonafin, Galli, Morten sen. Precej novih trenerjev FIRENCE, 12. — Te dni je zapustilo 47 gojencev drugi, mesec dni trajajoči tečaj za nogometne trenerje v Cover- cianu. Tečaja so se udeležili tudi en Grk ted dva Somalca. Gojenci se bodo vrnili v Co-verciano proti koncu novembra, kjer bodo polagali uspo-sobljenostni izpit. Tečaja so se udeleževali: Angeleri, Antoniotti, Ballac-ci, Bertoloni, Bizzotto, Bonan-ro, Bortoletto, Broccini, Biu-rim, Giancarlo Cade, Raoul Carlini, Chiappella, Colomban, Corghi, Del Frate, DellTnno-centi, Gei, Giaroli, Incerti, Korostelev, Lodi, Magnini, Malavasi, Maluti, Mauro Mari, Masci, Massoni, Monaldi, Offeso, Pandoifini, Perissinot-ta, Petagna, Rabitti, Renosto, Lino Sentimenti, Lucidio Sentimenti, Vittorio Sentimenti, Tagliabue, Tessari, Tognon, Ursini, Viciani, Vicariotto, Viola, Visconti, Vitali in Zap-pala. «iaz sem Pele» SAN PAOLO, 12. — Nogometaš Pele, znani brazilski «črni biser«, bo napisal svoje spomine. Knjiga bo izšla v založbi Francisco Alves z naslovom «Jaz sem Pele«. Pravo ime nogometaša pa je Edion A-rantes de Nascimento. * * * N ORRKOEP ING, 12. prijateljski tekmi je ska premagala Finsko (2:0) * * * SANTIAGO (Cile), 12. — V prijateljski tekmi je včeraj pred 58.000 gledalci Real Madrid premagal čilsko moštvo Colocolo z 2:0 (1:0), — V Sved-s 4:2 UNIVERZIADA lo 26 držav s 1301 atletom. Odlične štirinajstletnice v IDA Devarona je v rekordnem času 5H4”5 preplavala 400 m v štirih stilih Malo znana Robin Johnson je bila na 100 m pred olimpijko Chris von Saltza Zrušen tudi svetovni rekord na 100 m metuljček SOFIJA, 12. — Čeprav je rok za prijave že potekel, prejema odbora za organiza- ---- . cijo univerziade še vedno pri- d’Ampezzo. Srečanja bodo ve- FILADEILFIJA, 12. — Štirinajstletna Američanka Dona Devarona je s časom 5'34”5 izboljšala svetovni rekord v plavanju na 400 m v štirih stilih. Plavalka je že imela svetovni rekord od julija 1960 s 5’36”5; postavila ga je v Indianapolisu. Devarona je včeraj zvečer zmagala v finalu na 400 m mešano v 50-mefrskem bazenu Kelly v Filadelfiji v okviru ameriškega ženskega plavalnega prvenstva. Na drugo mesto se je plasirala Becky Collins S časom 5’34”7, kar je tudi boljše od prejšnjega svetovnega rekorda. V drugih finalih je bila Chris von Saltza premagana na 100 m prosto, kjer je zmagala še malo znana 14-letnica Robin Johnson s časom 1’3”2. Saltza je dosegla isti čas. Na 200 m prsno se je uveljavila Jean Dellekemp v 2’56”7, na 200 m hrbtno pa Nina Harma v 2’35”. V predtekmovanjih je Kanadčanka Mary Stewart dosegla nov svetovni rekord na 100 m metuljček v času 1’8”8. Prejšnji rekord je imela Avstralka Jane Andrews z 1’8”9 od 2.4.1961. * * * RIM, 12. — Danes popoldne je Welleda Veschi zrušila državni rekord na 800 m s časom 10’52”8 (prej Costoli 11’17”8). Nato je moštvo Lazia (Rossi, Spinola Francesco, Triolo, Mor-resi) izboljšalo juniorski italijanski rekord v štafeti 4X200 z 9’11”2 (prej tudi Lazio — od srede). Kramerjeva skupina v Cortini d’flmpezzo CORTINA D’AMPEZZO, 12. — Skupina Kramerjevih teniških profesionalcev bo nocojšnji večer nastopila v Cortini LIJU I-- * jave. Do sedaj se je prijavi- ljala za profesionalno svetov- ... . « A . ■ - _ .__ n I Iv Jk ,.\XT A m! ti C? A ei n L- no prvenstvo «World Series mimiimmiiiiiimiiiiiiimiiimiiMMiuiiimiiiMiiiiuuiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiimi juniorji v dežju v Bielskem BIELSKO, 12. — Italijanska juniorska lahkoatletska reprezentanca je povsem v redu prispela v Bielsko. Vsi atleti se dobro počutijo in na potovanju ni bilo nikakih nevšečnosti (Milan - Ztirich, Zii-rich - Krakov in od tu s pul-manom v Bielsko). Danes tu dežuje, kar ni v prid «azzur-rom». Poljaki ne prikrivajo optimizma, medtem ko je med gosti opazna volja, da se kar najlepše izkažejo. KOLESARSTVO ZUERICH, 12. — Dva tedna pred pričetkom svetovnega kolesarskega prvenstva v Zue-richu (cesta) in Bernu (dirkališče) je uradno vpisanih 29 držav. Najprej se je prijavilo 24 držav, v zadnjih dneh pa še Argentina, Finska, Libanon, Kanada in Liechtenstein. BOKS GOETEBORG, 12. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Archie Moore ni sprejel ponudbe za dvoboj s Švedom Lennartom Risbergom za naslov prvaka. Moore je sporo- čil, da je sedaj preveč čez težo kategorije in je predlagal neuradni dvoboj s Švedom za 2. oktober. Do tega dvoboja pa najbrž ne bo prišlo, ker je za Švede termin neugoden za prireditev na prostem in tudi obisk bi bil premajhen, ako dvoboj ne velja za svetovno prvenstvo. * * * GLASGOW, 12. — Boksarja težke kategorije Chic Calder-wood in Jim Cooper sta se včeraj borila neodločeno v 10 •kolih. * * * SANREMO, 12. — Anglež Derek Lloyd, ki se bo v nedeljo spoprijeli z Italijanom Burrunijem v 15 kolih za naslov evropskega prvaka mušje kategorije, je prispel v San-remo danes iz Nice. V dvoboju z Italijanom Mussom bo namesto obolelega Belgijca Ro-gerja Maina nastopil njegov rojak Alfonso. * * * MONTREAL, 12. — Novi prvak Kanade težke kategorije Robert Cleroux je pozval na dvoboj svetovnega prvaka F Pattersona. 1961», kjer sedaj vodijo z istim številom točk Hoad, Segura in Gonzales. Nastopili bodo Lewis Hoad, Pacho Segura, Earl Bu-cholz, Tony Trabert, Mike Davis in Barry McKay. Tekme bodo na olimpijskem lednem stadionu na popolnoma novem igrišču, ki ga bodo to pot prvič pokazali v Cortini. To je igrišče, ki ga lahko razstavijo; postavijo ga pa v treh urah. Igrišče sestoji iz 144 lesenih plošč, na katerih je plastična snov, in postaviti ga je mogoče na vsako ravno ploskev predpisanih dimenzij, «»------------------ Francozi najboljši fioretisti-vojaki BREDA, 12. — Na mednarodnem vojaškem prvenstvu v sabljanju si je osvojil prvenstvo v floretu Francoz Bour-quard, Francija pa je zmagala tudi kot moštvo. Končni rezultati v floretu: POSAMEZNO 1. Bourquard (Fr.) 26 zmag; 2 Kaliobi (Zar.) 22; 3. El Hos-sini (Zar.) 19; 7. Abati (It.) 17. MOŠTVA: 1. Francija 8 zmag; 2. Zar 7; 3. Holandska 5; 4. Italija 5; 5. Belgija 4; itd. Francoz Arabo in Belgija pa sta osvojila prvi mesti v sablji. KOŠARKA ROSETO DEGLI ABRUZZI, 12. — Včeraj, tretji dan košarkarskega turnirja, so moštva igrala tako; Ignis Varese - Lanco Pesaro 77:66 (38:30). Petrarca Padova - Fides Ro-seto 75:68 ( 33:41). Lestvica: Ignis Varese in Fonte Levissima Canfu 6 točk, Petrarca Padova 4, Lanco Pesaro in Fides Roseto O. KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za trZasko pokrajino; svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice tovarne AGRIA VVERKE Najnovejši izum moderne tehni-f Superautomatic s 57 rubini imun Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno & ŠVICARSKA SUPERMAR& Pri MAn/ll ftCCA v Trstu, Ul. Torrebianca 2* IllnlJnLUOvU vegal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZlC®* žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene dl SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni Za vse informacije prosimo obrnite se na našega AGENZIA MARITTIMA MEDITERRANEA, Via no 4-1, Trst — telefon 24-188 BIZEM 'Relleme* ,ie CfoUlom toplo olipotoca llllllllllllllllllllllllllllllll Ljubljana - Tel. 21-280 2 dom «KEKEC» : NOVA GORICA ! Vabi goste na odlično J hrano in pijačo, ter pri-. jetno zabavo. Dohod z avtomobilom. Park ISova Gorica, nudi II 1 I udobne sobe po |ln|0| zmernih cenah, prvovrstno kuhinjo Carica Pie* v četrtak. *ot»oto in nedeljo TRSTEUU na k0M| Odprta ob sobot«% nedeljah vabi B° odlično hrano in J" j ter prijetno zabaV Dohod z avtomoD,' Hotel «ADRIA> - Ankaran (bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12 obvešča cenjene goste, da |e ponovno pričel obratovati. Gosti bodo postreženi s prvovrst- ^ ^ no nrano in izbranimi pijačami. Priporočamo se in Jamčimo za kulturno ln sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN GOSTINSKI SOLSK1 CENTER HOTEL KRIM — BLED tel. 415, ti* Prvorazredna postrežba — odlična kd*1' — narodne specialitete — udobne J lot id ConVirtl PnV/rtVfti ■tel. 6138* s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja. istrske specialitete Dnevno godba in ples je ena najlepših gorskih dolin na svetu pod Savinjskimi planinami. Izredna klima vpliva blagodejno na preutrujenost, udoben planinski hotel pa zagotavlja odličen počitek. - mu Prospekti m informacije so na voljo pri Celjski turistični zv-zi Celje. \\u Hotel