Our Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ glas nKroda List slovenskih delavcev y Ameriki. ★ CITATEUI OPOZARJAMO. dft pravočasno ofaoon iatotal> no. S tem nam boste mnogo pri. hranili pri opominih. — Ako i« nista naročnik, pošljite en dolar x» dvomesečno poskninjo. CHelsea 3-1242 M 8<*—* C*mm ti«, um * P—t Offic« n Iwi w. Act Cw «f MariftM 1I7>. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 126. — Stev^|26. NEW YORK, THURSDAY. JUNE 1. 1939—ČETRTEK, I. JU^1Ja7|939~Volume XLVII. — Letnik XLVI1 * ----- ■— —— _ - - --- ------- -- --- | mlf --- ---.............. _ VLOGA NEMČIJE V SPANSK1 DRŽAVLJANSKI V0JW1 Naciji zaplenili nadškofijsko palačo DVA TEDNA PO ŠPANSKI VSTAJI JE NEMČIJA PRIČELA POMAGATI GEN. FRANCU Nemški vojaki so prihaj&li v Španijo kot turisti. Nemce spremljajo domov španski generali. ---Sprejeti bodo z velikimi častmi. BERLIN, Nemčija, 3 I maja. — Velika Nemčija je že obhajala več nekrvavih 3mag, sedaj pa obhaja vračanje Condor legije, ki se je borila v španski državljanski vojni na strani generala Franca. fa legija se je borila na španskem skoro tri leta, ne da bi jo njena lastna vlada priznala. Zato doma ni bila opevcna, toda sedaj bo deležna časti, kakor-snih je deležen zmagovalec. Vlada je po časopisju razglasila hrabre čine Condor iegije in priznava, da je bila poslana na Špansko na izrecno željo kanclerja Hitlerja. Nemški legijonarji, ki jih je okoli 5000, peljejo na petih transportnih ladjah, ki jih spremljate o-klopnici Gref von Spee in Admiral Scheer ter trije rušilci in torpedovke. Ladje plujejo proti Hamburgu, kjer bo vojake pozdravil feldmaršal Goering. Legijonarji bodo najprej poslani v demobilizacij-sko taborišče, kjer se jim bodo pridružili tudi legijonarji, ki so se že prej vrnili v Nemčijo. 6. junija pa bodo vsi — po številu okoli i 0,000 — korakali pred kanclerjem Hitlerjem, ki bo najbrže tekom svojega pozdravnega govora tudi podal kako važno izjavo o nemški vnanji politiki. Ker nemške legijonarje spremljajo španski generali Juan Yague, Emilio Solchaga, Garcia Valino, Alonzo in Campos; je mogoče iz tega sklepati, da bo Hitler v odgovor na angleško-rusko zvezo potrdil tesno prijateljstvo Španske do osi Rim-Berlin. Hitler pa bo tudi v nedeljo govoril na kongresu nemških veteranov v Kasselu in bo mogoče tedaj odgovoril na angleško "obkroževalno" politiko. Kot je bilo šele sedaj priznano, se je Hitler ob koncu julija, 1936 odločil, da pomaga generalu j Francu v njegovem "boju proti boljševizmu, * General Franco je pričel vstajo 18. julija 1936. Vsled te Hitlerjeve odločitve je maršal Goering i-menoval posebni štab za nabiranje 'prostovoljcev'. Prvi oddelek je štel I 85 ''prostovoljcev", katerim je poveljeval polkovnik von Scheele. Preoblečeni kot turisti so se odpeljali iz Hamburga 3 I. julija, I 936 s parnikoro Usaramo, na katerega so španske republikanske bojne ladje streljale, toda je srečno dospel v Cadiz. Ta parnik je tudi pripeljal prvih 6 Heinkel bombnikov, kakor tudi bombe in protizra-čne'topove. Kmalu nato je priletelo na Špansko 20 Junker transportnih aeroplanov, ki so v kratkem česu pripeljali iz Maroka I 5,000 vojakov. Med nemškimi letalci se je na/bolj proslavil poročnik von Moreau, ki se je letos 1. aprila pri po-iskusnem poletu v Nernčiji ubil. Ta skupina nemških 'prostovoljcev*' je fašistični armadi mnogo pripomogla pri zavzetju Alcaza-ra v Toledu. Nemški letalci so oblegancejn v Alcazar ju dovažali živež in so se spuščali v boj z republikanskimi letalci. Pozneje, v septembru, je na Špansko dospelo še ved aeroplanov, mnogo artilerije in dve stolni ji f ankov. V novembru leta 1936 je bil poslan gen. Francu cel zračni kor pod poveljstvom generala Hugona Sperrieja ki je nato poveljeval Condor legiji. Zračni kor je štel 6500 letalcev in je imel tri škadrone Junker je v. tri škadrone Heinkelov, 6 baterij lahkih in teftlh protizračnih topov. ITALIJANSKA POMOČ ŠPANSKI Grof Ciano je objavil italijansko pomoč generalu Francu. — Italijanski letalci so izstrelili 943 aeroplanov. RIM, Italija, 30. maja. — V listu "Gerarcliia" j»* vnanji mii.ister grof Ciano v posebnem članku popi.sal, kako vlo-tro je igrala Italija v španski državljan.-k i vojni. (irof Ciano pravi, da s« v španski državljanski vojni italijanski letalci leteli 1 35,26."» ur, so bili vdeleženi pri 5.'il9 ^ravnili napa« lili, so imeli v zraku 26<» bojev in >o izstrelili 94.°> republikanskih aeroplanov, sami j>a so izgubili 88 aeroplanov. Kot pravi grof Ciano. je bilo ubitih So italijanskih letaleev vseh izgub pa je imela itali-jar\&ka armada na Španskem 3327 mrtvih in 11,227 ranjenih. Grof Ciano' priznava, vsakega veljala $1, bo treba ]>okazati na zahtevo vsakemu policistu, ali pa agentu delavskega in industrijskega depart men t a. Kdor se ne 1h> mo^el izkazati. bo kaznovan z globo $10. ali pa z zaporom 10 dni. Legislature je tudi sprejela predlog: *4kdor ne dela, ne dobi reliefa** Kdor tedaj hoče dobivati državno (»odporo, mora delati pri krajevnih podjetjih. Demokrati so se ves čas borili proti predlogi, toda republikami so zmagali, trdeč, da bo vsalk imel priložnost delati xa to, kar bo dobil od države. EKSEKUCUE NA ŠPANSKEM MADRID, Španska, 28. maja- — Uradno je bilo naznanjeno, da so vojaška sodišča po padcu Madrida 28. marca |hj lala na morišče f»KK oseb. Vojanko soor. Madridska sodišča sodijo vsak dan po 380 oseb zaradi u-morov, ro|K>vt plenjenja cerkva in izdajstva. Pred enim mesecem je bilo naznanjeno, da je določenih 41* tisoč o-eb, da pridejo pred vojaško sodišče in po celi Španski je ovadenih 1,200,000 o seb. S0VJET. RUSIJA PRIPRAVLJENA ZA POGODBO Molotov bo pred najvišjim sovjetom pojasnil V ODSOTNOSTI NADŠKOFA, SO NACIJI ZASEDLI PALAČO BERLIN, Nemčija, 31. maja. — Nadškof Sigis-mund Waitz, avstrijski pri mas, se je vrnil v Salzburg, toda svojo palačo je našel prazno, nacijska (elitna garda pa se je pripravljala, da se naseli v njej vnanjo politiko. — So-| N^kcf se je nato preselil v seminar. °i*°VOr AngH' Nadškof Waitz se je ,10 slu--- ji DO ugoden. žbenih opravkih odpeljal iz mesta, t akoj nato pa so prišli naoiji s tovornimi avtomobili z 12 delavci. Pred njimi so šli »v zgodovin- MOXKVA, Kusija, 31. maje. — Veil no več znakov se kaže, da se je Kreinelj slednjič od- ločil glede anglt£ko-francoskih I >ke sobane fotografi, in so na- predlogov za medsebojno vojaško pomoč med Anglijo, Francijo in Rusijo in ravno tako za pomoč malim državam, ako bi Zgubljenega. pravili slike, da se izognejo morebitnemu kakemu poznejšemu očitanju, da je bilo kaj iz- jih ogrožale države u-i Berlin-Rim. Si not* i je bil angleški poslanik Willian Seeds poklican v u-rad v na njega komisarja Vjače-sla>va Molotova na iz van redno konferenco. Ta sestanek je i-mel namen izglauiti še obstoječe zapreke za vojaško pogodbo. Uradno je bilo naznanjeno, da sovjetska vlada še ni odgovorila angleški 111 francoski vladi. Vendar pa so inozemski diplomatski krogi trdno uverj« -ni, da bo odgovor vročen jutr4 in da bo ugoden. Vzrok za to domnevanje vidijo v tem, da je bil sir Seeds ob nenavadni uri poklican k komisarju Molototvu, ki je pri-rtal na zahtevo več poslancev, da najvišjemu ^ovjetu (parlamentu) pojasni vnanjo politiko. In ker jim je Molotov K obljubil, je jasno, da je v to privolil tudi Josip Stalin, ki odločuje o vseh najvažnejših vladnih ukrepih. Tako inozemski diplomatski krogi pričakujejo, da bo Molotov jutri zvečer pojasnil sovjetsko vnanjo politiko, o kateri se je toliko ugibalo, odkar je odstopil vnanji komUar M. Litvinov. ŽRTVE PRAZNIKA CHICAGO, III., 31. maja. — Pri štiridnevnem obhajanj.i praznika "Kinčanja grolnn ' jt izgubilo življenje 335 oseb. Pri avtuhudbilskili nesrečah je bilo ubitih 173 oseb, H4> jih je utonilo. pa jih je prišlo 0!» življenje pri nesrečah z aero-plaui, v ognju in pri drugih ne srečah. V okolici New Yorka so tri OM*be utonile, ko so ob vročem dnevu — 85 btufinj — iskalu ohladila v ko [m liscih. Nato so delavci iz palače iz-liosili pohištvo in ga spravili v skladišče. Nadškof Waitz, ki je pred 14 meseci v Vatikanu protestiral proti dunajskemu kardinalu In nitzerju, ker je po naoijskeJJi običaju pozdravil Hitlerja, ko je prišel na Dunaj, je bil pred enim mesecem obveščen, da mu vlada ne more več dovoliti stanovati iv palači. Waitz se je pismeno obrnil na kanclerja Hitlerja in ga prosil, da prekliče to odredbo. V svojem oismu je 11a d Škot povdarjal, da je bila palača dr žavna last od leta 180:2, pa do leta 1*05, ko jo je eesr Frate; II. zojk t vrnil cerkvi. Krajevne nacijske oblasti pa so tixlile, da Hitlerjeva elitna garda potrebuje poslopje in Hitler ni v tem ničei-ar ukrenii. Naciji so se 17. oktobra zbrali okoli nadškofijske palače, so žvižgali in kričali ter razbili na oknih več šip. Kmalu nato uiu je vlada prepovedala obiskovati šole. Palača je bila pravi muzej, v katerem so bile s4are umetnine, med katerimi so tudi nekatere stare ž«' nad 11H H) let. JAPONSKA ARMADA VSTAVLJENA Kitajci poročajo o zmagi v Šansiju. — Japonske bojne ladje so se morale umakniti pred kitajskimi baterijami. Condor legija je bila v bojih na vseh frontah španske državljanske vojne. Videla je boje ob Guadala-jari, na fronti ob Ebru v Kataloniji, pri Tarragon i, Valenciji in slednjič pri Madridu* VULKAN NA ALJASKI BLJUJE PKRKYVIU.E. Aljaska, 30. uuija. — Prebivalci samotnega kraja moraj<> imeti prižgane svetilke, ker -sta dim in pepel ognjenika Veniaminova, ki je oddaljen 15 milj, zatemnila nebo. Med prebivalstvom ni nika- KNEZ PAVLE NA POTU V BERLIN BMMiRAI). Jugoslavija, 30. maja. — Knez-naniestnik Pavle je sinoči odpotoval v B«»rlin. Spremljata jrsi knegi*'ja (>lsa in vnanji minister AUik>an ler Tincar-Markovič Med |M>lom se je vstavil ua Brdu. kjer je prenočil, zjutraj pa .se je (»Ipelial dalje proti B«'rlinu, kamor bo :rjwl v četrtek. Knez Pavle se bo vrnil v Beograd X. junija, nakar l»o obiskal romunskega kralja Ka-rola in i»otem 1h» mogrn'-e še šel v London, kjer Im> obiskal! Kentskega vojvoilo in njegovo| soprogo, ki bo>.ta v kratkem i od|»itovala v Avstralijo. (TXKIX-G, Kitajska, 30. maja. — Kitajci poročajo, da so odbili ponovni napad, s katerim so skušali Japonei Kitajce pregnati z Vutaj pogorja v severnem delu Sansija. Japonci so prodirali s petih strani, toda so bi'i vstavljeni v bitki pri Talungii. Japonci ,<0 imeli 1000 izgub in Kitajci so tudi zaplenili mnogo vojaškega materja-la. FUCOV, Kitajska, 30. maja. Japonske bojne ladje so skušale prebiti ovire v reki Min v -meri proti Fučovu, toda kitajske baterije so jih prisilile, da so se umaknile. Bojne ladje pa so dobile oja-čenje in so se zopet vrnile. Proti večeru .so bile bojne ladje Še vedno v artilerijskem dvolxjju 7. utrdijo. «tii>i>i«i^7TtMtiiiM»l.i.|tKiBiittiriB«ai«ai*>iiibfl,aai> ''U||)||Pl''MltUim'M'»f|Hl!l'l"M,tr,lil',>»| ADVERTISE IN • GLAS NARODA' <(i„i.i(iiHiiii)).l|iiiitiiti||.,tiiiinii|l „iiiiai;M ill^niiittatiil^^tHpMl*'fliiuuiH*^ilsiiinil* že «m1 23. maja pripravljeni, da |M>begnejo. Ognjenik m«H*e v zrak tlim. jmro in pepel več tisoč čevljev visoko in ogenj je mdgoče opaziti iz velike dalja-ke^a posebnega zbeganja in so ve. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBIT* PSI KNJIGARNI "GLAS NARODA" SIS WEKI lStk Kimr NEW von « m^^mmm^mmmm U RAZLIČNIH RAZ4.LKDN1C V BARVAH. nUEDBTAVLJAJO- CIH sAJvmtjm lANLMivoHTi TB OCaROMNK RAZSTAVE CENA IJIIRER i SOc '•Oil A 6 I1 K A B O D A" New York aagB!-^^ - ■_________ "GLAS NARODA" I . e ti t samo delav«»c, ampak tu- Poleg demokracije nastopa v di podjetnik. ki je imel javne boju za svetovno prvenstvo no- in tajne pogodbe s podjetji va *ila. ki ima odol>en, ako bi bile v njem kaj več pogrnjenih miz. prijazni malomeščanski gostil ni. Stene iz kamna, sredi majhen ograničen prostor z vodo, \ kateri se šopirijo lepe povodne cvetlice. Poleg stoji okrogla, krasno izdelana miza iz orehovega lesa V sredini plošče j«* vdelan prerez drevesnega debla z vsporednimi zelo temnimi in svetlejšimi rižami. Okoli pa so vloženi manjši prerezi v v-vet lejših barvah. To je umetniško delo prve vrste. V istem delu paviljona je plastično upodobljen zemljevid Jugoslavije in na njem so v zabojekib izloženi pridelki razmih krajev: žito, premog, razne rude itd. Po stenah, ob katerih vodi vijugasta pot navzgor in m«, drugi strani zopet navzdol, so slike naših najlepših krajev: Bled, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Plitvička jezera, kopališča ob dalmatinskem obrežju in kaj še vse. V slikah je mogoče videti »vse najlepše kraje Jugoslavije. V pritličju so v zaprtih predelih pod steklom izložeiis najstarejše knjige v cirilici in glagolici, majhne lesene, mnogo stoletij stare podobe svetnikov, po steni posnetek starodavni ii slik, ki se naliajajo v raznih cerkvah, več posnetkov stare ju goslovan.*ke arhitekture, itd. Zastopane so narodne noše iz vseh krajev Jugoslavije, od Slovenije, do Prekmurja, preko Hrvatske in »Slavonije, čez Bosno, £rnogoro, Dahnacijo in Srbijo. Le podobe v narodnih nošah naj bi imele mesto ploščatih obrasov samo z nosom, brez oči, ušes in ust, lope tipične slovenske, hrvatske, srbske, crnogor*ke, bosanske, hercegov- zraven slse in dalmatin»ke obraze in celotni utie bi bi! mnogo ugodnejši, Vsakdo ima namreč najrajši pred seboj popolno istinitost brez vsakega prikritja. Kakor obleka olepša obnrz, tako tudi Cifcraz dvigne lepoto obleke. fte je čas, da *e to naprmvi. Zaree: lep je jugoslovanski paviljon in ga je vredno pogledati. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v atari kraj; KADAR hočete poslati denar v atari kraj; •e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boate točno in pošteno. Dolgoletna flkuinja Vam to jamči. Jrmirn po brasplačaa darvodflrf t* pojasnila na LQVE1UC PUBLISHING CO. POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA" n 'altSlmt ___V«v York, X. T. liio danes na svetu? V čim obstoji njegova moč in zakaj postaja tako nevaren zlasti kapitalistični demokraciji * Fašizem je na eni strani či sto nov pojav,, zakaj pred postajala grupa brezposelnih vedno večja, delavske plače pa vedno Hianjfce. Posledica tega je bila ta, da se je začelo delavstvo dnržiti in varovati svoj poklic. Kakorhitro imamo druženje, se začne v bistvu nasprotstvo s tem, kar imenujemo demokracijo. Princip, da vsak zase 4in vsak po svoj«, dsla,, kakor ve in ana, je aadei izginjati, in masto posameznika so nastajate grupe JUL mi m m 4nigi na razmere, v katerih živimo danes. Fašizem v resnici ni drugega, kakor nekak |Mxlalj.šek ka pitalistične demokracije. To >e pravi: fašizem drži v celoti vse ti-te razmere, ki so bile ftoprej, s tem dodatkom, da država ne urejuje več samo |M»nuiezni-ke. poč pa tudi organizirane -kupiue. Da je vsled tega izgubil |H»ameznik mnogo, kar je imel poprej, ff«• v**mo. Za-j VABILO NA PLESNO VESELICO katero priredi DRI NTVO "OKMKJNI BRATJK** V JAMKS CITY, (PA.) COM MIX IT V BlILDLNti dne 3. JUNUA, 1939 (Začetek ob S. uri zv. t Takn s;» začele v kapitali-ti«'ni demokraciji skupine pre-vzemati to. kar je bilo nek«laj pravica |h samezuika. Bil«> jih je vedno več in bile -o vedno močnejše. Poprej je bil v>ak fwsa mezdni k del države, ka sneje se je pa to izgubilo. Posameznik ne šteje več — U» skupine ti>le. katere govore. volijo in urejujejo vse. Vzemimo za primero samo naše države, [mamo unije, ki družijo delavstvo. Nadalje: trgovske zbornice, ki zbirajo trgovce, podjetniki so zoj*>t med sabo zvezani. To gre da I je in dalje in čim delj gre. toliko ltolj zamotano postaja živ I jen je. V take razmere je prišla nova ideja: da -e vzame iz pri vatnih. civilnih rok vodstvo posameznih skupin in se na čelo vsega postavi država. Ta potem ureja in vodi vse. To je v bistvu fašizem. Demokracija je dala pogoje za grupiranje človeka in njegovih poklicev in ko >«» začele te jh»-sHTnezne grupe postajati tako-rekoč država v državi, je prišel nov red. Fašizem ni umetno zanesen h ideja- ampak enostavno konec tega, za kar je delala in pripravljala demo k racija. To je važno, da vemo, ker naiit nehote postavlja vprašanja, katera bomo morali rešiti in sicer kmalu. Kdor ne mara fašizma, ni dovolj, da vpije: sem proti fašizmu! To' ne po menja nič in je čisto navadna fraza brez vsakega programa. < si proti fašizmu, predlagaj, sestavi nekaj, kar ga ho nado-mestovalo. Drugače ne gre. Pravijo sie»»r, da je bila d»*: mokracija vselej zmožna najti I Mita in sredstva, da se reši njo vsa tekoča vprašanja. Danes dvomimo o tem. In najpo|>ol-nejšo sliko zmede in kolovra-tenja imamo kar tukaj v naših državah. Imamo sicer tako-zvani "new Deal*\ kateri pa ni do danes razvil ene same velike ideje, ki bi kazala v.saj smer, kam naj gremo, da uredimo našo hišo. Skupine in organizacije postajajo vedno večje in močnejše, kar je sicer dobro, ni pa pravilno to. da nimajo tako-rekoč nobene močne vezi med >abo. Vsaka organizacija rešil j«' danes vprašanja sama za se, brez ozira na to, kako je drugim. To pa zadeva ne solno druge organizacije, ampak pred vsem tiste ljudi, ki niso ali ne morejo biti. nikjer organizirani. Teh je pretežna večina iu igrajo primeroma to vlogo, kakor kamen na cesti. Kakorhitro začne država kaj fW>segati v to, .da se napravi red in nekaka pravira, je takoj ogenj v strehi. Država naj drži roke proč — vpije organiziran delavec, trgovec, podjetnik, farmar, učitelj — kdo bi mogel našteti vse T Da |>o-maga država posameznim sku pinam. to da, da prevzame nji* hovo vodstvo in vpelje nekak red med njimi, tega ne In vendar ue vidim do dane-. nobene poti v demokraciji, ki bi držala do rešitve teli vprašanj. Kamor se nagnemo, smo ali v fašizmu, 'soHjaliznlu ali v komunizmu . Fašizem v Italiji in Nemčiji nima vseh teh vprašanj, ki iiti i masno danes ini. Rešil jih je po svoje s tem. da clrže vse vezi v centralno telo, ki .mu pt%vinio država. Ali je to dobro ali ne, pravilno aH na, to je seveda drago vpraumje. Kes pa je eno: da je odgtfror kaj človek je prenehal biti na ji Prav prijazno vabimo vse roja-višje bitje, kateremu naj -luži .ke iu rojakinje iz bližnjih na-« ! Peter • • Zgaga M a r\ > drzavfa. Na mesto |M»>amez-!bin: Kane, Wilcox, St. »lika je prišla država: ona jel in Sheffield, najvišja in največja, posamcz jZA PLKS Bo IURAL JoK nik > skupino vred pa nič dru jKoRMX .|R. RADIO ORKK. ge«ai. kakor drobce te celote.|S'TKK |»oskočiiice za mlade i>i < e govori naša javnost, da» stare, nam je fašizem recimo »Milj ne- /a društvo št. lliii JSKJ varen, kakor komunizem, je to Veseličui odbor, zato, ker je bližje tega. kar imamo, (e bi -načelo naše cen tralno telo, to je država, urejevati vse, organizirano in neorganizirano, imamo tukaj začetke fašizma. Ti niso nekj»* za gorami, ampak kar o svetovalna telesa, ki pa nimajo še tiste avtoritete, da bi jih mogli djati med popoln fašizem. . Demokracija bi se Še nekako spoprijaznila s fašizmom, ko hi ne bilo v njem po|>olnega vni-čenja tega, kar i m n ujmo politično svolsalo. Fašizem ni mogel storiti drugega, če je hotel. da se uveljavi. Zakaj svobodna politika poxnenja grupiranj«" ljudstva v frakcije ali stranke, katere so aanj brez pomena. Zakaj oii ima jasne cilje, do katerih gre in za katere dela. Kakor znano, -e je moderni fašizem rodil v Italiji, koder je b ilo po končani svetovni vojni vse razdeljeno in v strastnih lmjih med sabo. Veliko skupin in vsikai s svojim programom je rodila idejo, da se ustanovi nekaj tako v«'likt»ga in obsežnega da bo objemalo vse. Vnšil se je listi historični jM)lic/d v Rim pod vodstvom Mussoliuija. Kapitulirala je vlada in začela se je nova doba, ki traja že nad petnajst let. * ►pisati pravično to dobo je danes skoro nemogoče ker je ves svet v dveh taborih: ali s fašizmom, ali proti njemu. Rad pa bi povdaril eno': Italija je bila od nekdaj druge ali trp-tje vr.ste država z narodom, ki je bil primeroma tudi opredeljen tako. Danes tega ni več. O Italiji iu njenem narodu se piše veliko po vsem svetu in če je Italijan poprej igral na svetu podrejeno vlogo, danes je ne igra več. Ta duševni prepo red je tako viden in močan, da ne moreš kar tako mimo. Italijanski fašizem je bil in je deloma še ideja rimskega imperija, to se pravi: Italija stremi zagosj»odariti v Sredo zemskem morju iu na en ali drugi način uveljaviti svojo voljo pri vseh. ki se dotikajo tega morja. Po svoji legi s« zajeda daleč v morje in je kakor stena z ozkimi vrati med Sicilijo in severno Afriko. Italijanski fašizem ima za svoj vzor stvar in ne osebe. Bistveno se loči od njega njegova kopija, nemški nacizcin Hitlerjevo temeljni vprašanje ni bila stvar, kak imperij, ampak oseba, to j«' nemški narod. Združiti ga. zbrati ga in i»otem uveljaviti njegovo voljo jmj vsem svetu. bolj napoti — vera. Noben na rod ne more biti stoodstotno neodvisen, dokler -pada še kam drugam, kakor med Nemce. t Mi zahteva, da je človek z dušo iu telesom samo Nemec in ničesar drugega ne. Da išče svoje duševne in telesne rešitve samo v tem. kar ima nemstvo. Hitler ne preganja samo rim sko katoliške vere. ampak prav tako de. Zakaj fašizem in nacizem rešujeta le svoja vprašanja brez ozira -na »•stali svet. Sta torej v bistvu strastno Jiacijoualistična, po* sebno nacizem in zato resno dvomim, če hi mogla biti ali postati kdaj program, po ka terem bi ostali svet reševal svoje probleme, fv namreč ne priznavaš poleg sebe tudi svojega bližnjega. i dobro razumeli. Jaz seiu precej dober pozna valeč ljudi — le malokdaj -e /motim v tem ali onem. Naj je mmiIiu o Italijanih ta ka ali laka. njemu sem čital iz oči, da je govoril resnico, ko j«* pripovedoval >odniku: i— Zelenjavo prodaj;im iu se tH'ljein Vsak teden dvakrat v New York na market, da naku jim potrebno. — V poiK-iieljek sem pa nia lo zaspal, ker -tiM> v nedeljo |.ozuo v not'* prazuo\ali. Mudi I«, se mi je. strašno mudilo. Po bulevardu sem vozil petintridc- no. — Naenkrat st: za-veti pred menoj nleča luč. To se pra\: tri miinite čakati. Pogledam naokrog. Nikjer nobene kare, nobenega človeka in nobenega po licmana. Poženem mimo rdeče luči. — Takoj je bil ta-lc policeman za menoj, \lu Italijan -prstom pokaže na policista, ki je stal jHileg njega.) ProsU sem ga, naj mi zaenkrat odpusti, priznal sem svojo krivdo, ou je pa malo |>oiiiislil in je rekel, naj mu kupiin bakso cigai. — Takoj sem se |»eš odpra vil pet blokov daleč i 11 kupi! bakso cigar za dva dolarja ic pol. Ko mu jih prinesem, pogleda škattjo in me vpraša, koliko sem plačal. — Povem mu, da dva dola--ja in }>ol, on pa udari po bak-', da i■ o se cigare razsule po tlel,. — Začnem jili pobirati, on me pa brcne (ltalijun je začel odpenjati hlače, boteč pokazati sodniku vidne znake policist >-ve uljudnosti, pa mu sodnik nI dovolil). I11 policeman mi prani : — Ja-z ne kadim takih cigar. Kupi mi bakso cigar za pet dolarjev. — Imel sem pa samo še petdeset centov in nisem mogel list reči njegovi želji. — Dul mi je tiket, iu tukij sem. Policist je mencal in gledal v tla. Rdeč j«> bil ko kuhan rak Ne vem, če oil jeze ali sramote. So« In i k je komaj zadrževal smeli. Italijan se je oziral po mizi, kje bi bil križ, da bi prisege! pri njem. Njegovo pripovedovanje in njegovo obnašanje je bilo tako nnra-vno in ncprii-iljeno, da bi jaz vedno prisegel zanj, da j'-gc-voril resnico. Toda sodnik se jc zresnil, pogledal v papirje in razsodil: — Policijsko poročilo se no vjeiiia z vašo izjavo. Obsojam vas na petindvajset dolarjev globe. Ko sta šla po dvorani proti vratom, smo vsi vedeli, kdo krivec. Italijan je stopal ponosno, ker je imel čVto a est, pa sc mu je navzlic teura zgodila kri- VfcCH. fHftiats* frrpa aabwfowrtgie- dai, ker je bil pravice deležen. "Gft'AS NARODA" — New Yoi* fTKurs3ay, June T, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin WAUKEGANSKI KONCERT FEDERACIJE DRUŠTEV JSKJ. Veliki traven ali maj je me-|hihno izvajal svojo deklamaci-*c klijočega, mladega življe- j« ob mehkih melodijah, ki so Kiršteoe in koprneče vrele iz- nja v pri rodi. Bas za njegovih dni nain začne divna vi gred razgrinjati «vojo čarobno krasote! v mamljivem dehtenju pestrega evetja. in bohotnem ki H j« svežega zelenja, aredi katerega se kakih štirideset milj severno od Oiieaga v razsipnem razkošju koplje prijazna waukegan>ka slovenska naselbina s svojimi ličnimi in snažnimi hibami, porazvrščeni-mi okoli ponoKnega Slov. Nar. Doma, ki je plemenit aad slovenske požrtvovalnosti in skupna last tamošnjega zavednega in naprednega slovenskega delavstva. Tista nedelja, ki je letos padla na dan 21. maja, ostane tmenra waukegawkemu Slovenstvu in nam. ki smo bili od drugod tamkaj v gosteh t i si i dan, brezdvomno se dolgo v lepem spominu Federacija illinoiskih in wifleonsinslcik društev JSKJ je tisto nedeljo pod pokroviteljstvom waukegan-kega društva sv. Roka priredila velik koncert in files v tamošnjem Slov. Nar. Domu. ki je od svojega početka sem torišče vsej^a narodnega in kulturnega delovanja n»ed naprednim slkega pevskega zbora, ki je komaj pet let star, sem mogel prvič natančneje c-lediti njegovemu petju in izvajanju. In priznati morauu da sem bil nad vse prijetno iznenaden ob njem. Starejši (icvski zl>ori se ne morejo ponašati z boljšo kvaliteto ne v petja, ne v izvajanju. Posvečenost pesnii prinaša take us|M»he in iskrena jHržrtvo- valnost. Prizori iz oper niso za taksne pevske zliore mačje solze. Saj delajo celo poklicnim pevcem in pevkam mnogo preglavic. Ln ta prizor bi bil tako, kakor ga nam je podal waukeganski pevski zl»or ob tej priliki, lahko v ča^t vsakemu opernemu odru. Cela dvorana se je kar vživela vanj. in v marsikatere eči so pripolzle solze, ki so javno pričale, kako globoko v srce jet ljudem seglo izborno izvajanje in petje v tem lepem vaškem prizoru. Tudi v ostalih pev-j naših naselbinah v bližnji Ikj skill točkah je bil zl>or docela dočnosti. 4 0' LETNO PREISKUŠNJO IMA T UGO S LOV AN S K A J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. ■ Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939. PIKNIK PEVSKEGA DR, SLOVANA Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. kos svoji nalogt Zl>orov učitelj Pavel Sifler, Rwdolf Skala, l^ah in vsi ostali pevci in pevke tega zlbora, so lahko ponosni na ta svoj zares lepi uspeh, ki naj jim l>o vsaj nekoliko v zadoščenje za vse, kar žrtvujejo za to plemenito panogo naiše kulture. Da je bila pestra slika tega zelo dobro uspelega koncerta še popolnejša, je pripravljalni odsek lično vpletel vanj več nastopov, v katerih je bil častno zastopan naš naraščaj, a-meriška mladež. Vraničarjevi sestrici iz Join't a, Žnidaršičevi punčki pa Jos. Fajfar, Anton Krapenc*^lanoVa dva, Valerija in in Ja<. Gomilar, ki so vsi iz Chieaga, so se s svojim 44 Beračevim kupletom" prav močno prikupili nam vsem, in prav nič bi nas ne jezilo, če bi se bili še malo dalj poinudili na odru.!?* 7' eJIU1H ameriškega ozračja. in tedaj, ko som opazil tiste "Prešernov kvartet" iz (Vi-|.e v ]j11(!; |M> caga je bil burno pozdravljen,!dvorani, so mi nehote prišle ua bržko >e je pojavil na odru. [,,dsel >ledeiV A^krČeve besede- DrejčtJk, vsi ti so prav imenitno iaftolnjevali eelotno prireditev. ki j«- bila tako prepojena deloma z nadihom pristnega .slovenskega značaja in deloma In po vsaki pesmi, ki jo nam je i odpel, je žel burno polivalo. Inl Ame"ko ,nmmo v to z vso upravičenost jo. Kvar- 1>a »skrivaj nam tihe srčm POZOR, -ROJAKI! 6E VEDNO IZDELUJEM IN POPRAVLJAM VSAKOVRSTNE HARMONIKE BODISI NEMAKE, KRANJSKE, PIANO, KROMA-TlCNE IN DRUOE — 2, 3, 4 5 GLASNE S* priporočam za naročila: AM TON ROUTE ipiSSfe* " "fr * ■ ' «- - -*t tet, v katerem poje prvi tenor Tom Prelesnik, drugi tenor Fr. Gradišek ml., prvi bas Anton Potočnik in drugi bas pa Rav Velimek, je bil to pot izvrsten. Vsi štirje glasovi so se zlivali v prrtkrasno nbrano celoto. Tomaž Oukale je pa to pot prekosil samega sebe. V vseh legah je mojstrsko ovladal svoj glas, ki ga je izlahka in nadvse lepo povzdignil tja gor do visokega "a". Njegov rojstni kraj je z vso pravico ponosen nanj ter upa, da ga bo v do-glednem času častil in slavil s pesmijo na ameriškem opernem odru. Seveda, tie "bo to doseženo brez truda. Trefoa bo žrtvovati še precej časa, napora in denarja, preden se mu odpro vrata v hram ameriške opere. Tomaž se predvsem zanaša nase, na svoj glas in svojo trdno voljo. Toda to že ne "bo zadostovalo. Fantu bo treba že višje iawrtirazbe v petju, kar pomeni še več izdatJkov, ki jih njegova teden&a mezda ne bo zmbgla. Treba nrn bo nane podpore. In uverjen sem, da mu je ne bodo odrc4cli naši ljudje. Upam, da se bodo radi odzvali njegovemu povabila ter m v obilnem številu udeleževali njegovih koncertov, ki jih misli »daj pa »daj prirejati po misli uhajajo črez morje v stari svet. Cez morje sinje in široko, čez morje burno in globoko uhaja cesto rosen nas pogled." Zvonko A. Novak. GODBA V SLOVENSKTCtM DOMU V BROOKLYXU Slovenski Dom na 253 Irving Avenue .v Brooklyn, N. Y., bode od priliodnje nedelje, 4. junija, imel sloven >ko in a meri kansko godbo vsako nedeljo zvečer skozi celo poletje. Jerry Koprivšek, Jr., l»o i-gral s svojim orkestrom in obenem tudi Johnny Zedar, ki bo igral na slovenske harmonike razne plesne komade. To raj, ako pridete obiskat svoje prijatelje, ali na Svetovno razstavo, pridite in se prav podomače zabavajte v Slovenskem Dotnu. Mr, Loos Rupnik Vam *bo pripravil domača jedila, tako da boste mislili, da ste doma mesto v New Yorku. Garderoba je 15 centov. Poročevalec. VOLITVE ZA KONVENCIJO V PITTSBURGH I" Priloženo pošiljam M. O. za tri dolarje za obnovitev i*»l letne naročnine na Glas Naroda. Potrdila mi ni |>otrcba j»o-j-lati. Vsaj vidim zraven mojega naslova na časopisu kdaj naročnina | »oteče. Rad bi sestavil kak dopis, alt nisem še oil včeraj prav pri zdravju. Imeli »v septembru t. 1. Venec zmage kot kandidat je odne>el v okrožju Pittsburgh« dobro znani gostilničar, društveni predsednik Rok«* Golu-bič. I>a smo po zaključku volitev namakali n-ušeiia grla, mi nI treba omenjat. llvala Mr. J. Rukovinskemu za krasno, v obliki pirlia sko-mandirano velikonočno čestitko. Ti, Zgaga, kadar Imš spet van« 1 rat šel, z glas i se pri meni1 Pozdrav! Nick Skube. Ni mi treba začenjati svojega dopisa kakor ga često začenjajo poročevalci iz mnogih naselbin, to je: "Da ne bodo rojak i po drugih naselbinah mislili, da spi naša naselbina svinje pravičnika, se moram jaz oglasiti ..." Pri nas je ravno obratno. Toliko raznovrstnih prireditev imamo in toliko je dopisov in toliko jm>-ročevalcev, da je veselje. Temu je veliko vzrok naša svetovna razstava, ki je zahtevala zlasti zadnjih par me-ecili sodelovanje naše slovenske, o-ziroma jugoslovanske naselbine pri reklamnih pripravah za Otvoritev in tudi pri otvoritvi jugoslovanskega paviljona na razstavi. V obeh slučajih je naša slovenska naselbina častno rešila svojo nalogo. Posebno pa je bilo razveseljivo to, da je v pevski in plesni -kupini nastopalo nenavadno veliko naši' m lad ire, kar dokazuje, da >e da našn mladina pridobiti za sodelovanje v našem narodnem življenju, či resna volja in če se nudi mladini pravi način za sodelovanje. (»b tej priliki naj tudi izrazim upanje, da ti nastopi te plesne in fiev-ke skupine ni |so bili zadnji, temveč da ta l«'pa in številna grupa ostane skupaj ter da se |»ost>avijo na kako tiermanentno liazo ter da bo ta grujia pripravljena in zmožna nastopati na važnih priredihah ter zanašati lepoto slovensko |m'siiu in slovenske narodne noše med drnjri sv«'t. Za viilat i se namreč moramo resno-ti sedanjega čah Pond Road) v Ridgewoodu. To l»o ob enem tudi prvi piknik te sezone . Na programu te veselice ,U» -.ev^-da "Slovanovo" yn-tje in vsa d mira zabava, ki sfiadai na prireililev te vrste. Poleg tegji pa želi "Slovan**, da bi bila ta veselica nekaj več ol^tnj., jkakor navaden piknik, t eni več ^ j da bi bila nekaj po-ebnega, ne-!kakšna manifestacija oživlje-neir;» Slovanstva v nn-i n:i-«*l brni Zato je povabil na to prireditev tudi v-e on«* pevi-i*', in plesalce izven svoj«» -r«'«|t*. ki s« navetovno razstavo. da tako pride vsa ta grupa zoj>et skupaj ter proizvaja vse one pevske in plesne točke, ki jih j«' izvajala v Manhattan Center To j«- -toril 4fcSlovan" s posi*buim naiiionotn. da da priliko v-em tukajšnjim rojakom, tudi onim. ki niso bili uiti v Manhattan CVnterju. niti pri otvoritvi razstave, da to |M't je in vi«lijo te plese pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za » $ 4JW j i;.«a» »-•2». - I »In. l»iu. I >in. I »in. l»iu. i»in. I K« »m 30-1 1001» LIK 1(1 V Italijo: Za 9 6.30 9 l -i— $ a>.— $ 57 — 911-j.ao Ur 100 L.lr 'JUH IJh U*) Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000 K K It S K CKXF. SKItAJ HITKO MKNJAJO Si» NAVKI»KNK CK NE POI»Vlt2r.NR KPKKMEMHI ta »m ai.i i m »i.i Za Izplačil« Vf#Jik wakw kal *C*ra j aavrdraa. bodi-a v jih ali lirah. 4ac*IJu>Ma kališ« pacaj«. NUNA NAKAZIIJI IZVIDU. <šJK>IO PO ('ABLE LRTTKR ZA PRISTOJBINO II— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BI'RE A t") III W. 18th ST.. NEW YORK Ker je bil nastop te skupi m* v zirodovini ameriškega SIo-venstva iu juiro-lovanslva ziro-dovin>ke važnosti, j«* 4SI«»van* živi jen j«* dalje >kl«'Tiilt da >e ta skupina »irnifini na film. Zato >o vabljeni v>i p**v-»■» in |n>vke» plesalci iti plesalk«* • la pride j«» na to veselico in. ee 1«» moffvtee. v narmlnih nošah. "Slovan" lioee ^filmati" tu.l vse dniure udeležnike te prire-ditve in tako dobiti na film «**im ti a j ve«"-j«' število tukajšnjih rojakov in rojakinj, fsturiši. katerih otroci imajo liarixlne n«»-š«*. IhhIisi |M>polne ali «li*ln«*. >«> vabljeni, da pri fx'I jejo svoje otroke v narodnih nošuli. da l»o I tako slika na filmu toliko lep-nnjboljM dokirz to. .da ima v C«, pestrejša in popolnejši*. Ra-svoji sre.li pi v ko društvo 7. /ume se. da se bo ta Tilm kazal inienoiii ^Slovan", ki že za«l naši publiki ob prvi priliki. Iljili *2T» let ^oji slovansko idejo j Ker pa je ya dobro filmarnje iti je tako ostalo zve>to svoje-lpotrebna zadostna svetloba in mu imenu in namenu. In rav- je nekaj «'a>a pred solnenim za-no ta naš "Slovan" je tvoril hodom in jm> zahodu posnemanje noftriporočljivo, zato skušajte biti na vrtu dovolj z**o- ta IM>lj zjminuijo za svojih na>4*lji'in-ev. l*ri|N»niniino naj lu«li to, da ji* vstopnina za to ve.-elieo le . .i .a — ,!?."» centov, toda v>i oni rojaki na tem pikniku fotografira na * * i • i • i i ■-.■ r, j. . . ,in rojakinj«', ki 1mm1«» pri-li ua j to prireditev v narodnih nošah, bo«l<» vstopnine prosti. Treba J je torej samo malo malo dobre j volje in nekoliko nariMhio>tne- ' j ira navdušenja, pa l»oilo vsi podlairo pri organiziranju slo ventvar. in zakaj bi |M»tem oni ne manifestirali svojo narodnost, vsaj toliko, kolikor je prav in kolikor nam je v korist ? t *as je že, da se uri«'-nemo v |M>lni meri zaveda ti pesnikovih Ih*sih1: *'Kdor za-nieuje se sam. podlaga je tuj-eevi |M»ti!?* Zat«> Slovenci v X«*w Yorku in okolici, vsi na **Slovanovo" prireditev prihodnjo nedeljo |H)f>ol«lne! Pon hm »valeč. AD VER i IS E «J. "GLAS NARODA" Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cvkla* men" je ena njegovih najboljših povesti. Cena.................... MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. KLE0PATRA. Spisal Rider Hagard. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt.** Cena...................... 85c. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 $1-00 XZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ca pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena.....................$1.00 Slovenic Publishing Company 4S OBtSCrrc SVETOVNO RAZSTAVQ.. ~ • »-----Tfr^ty. June l939 ___f- J "THE; WORLD/OF TO-MORROW" |l APOLEONOVA iJUBEZENl nmmmmmLmmm ZGODOVINSKI ROMAN ■■ ■ - - 1 Nadaljevanje (-3S rreu edmir caata Garuier, je izptegovoiCl nekaj »taYkjc v pi »log Kalt*oa«ki, nalo ju lv pi FoutJiies **t obširnem uag< voru (»odprl <4m1ImV svojega prija-irija TtMr^ruhJa. Kiuz NeueubMi vaj, iJtf'Ulue«, y prepustil odločitev cesarju, ker «*» bile |ki njegovih ui.l *ih v>c tr' uiozuo-ti enako ugoln*. Torej m prodiral nobeden i>.-UKd preutogov. Ena sod I »a i»»veljavljala »trugo. Zato so » tem veejo nape-to>t jo rata!! Fom-hejevcga govora. Vsi so be nadejati, da bo stari zastopnik jwio^Un-kr stranke koite-no uarjc»a lazjioroka otimgoeila presoji' *t*MU njega vprašanja, >ein jeJ 1 premišljevati, ali si njegovo ' vriieajtstvo ue bi moglo izbr:»- ' li aeve-te, ki ne hi bila vladarske krvi. Priznam, o se j spogledali, nato so uprli «»ko. ; i S /ji«j je pri|M»roč*l |wiu«"e>«»! j . . . Otlkod ta preobrat * S«- j pre. I i bilo močil ua/ti, morda v uajneposrednej- Milini tene ah dekleta, ki b-k milino iu plemenitostjo, * re«4kimi darovi >vo>ega dali?« m »«*ea po v m* i n zjtf luzila krono, j Ali. Iter je Nzprazuila to slavno I lile*to r*»u« druiv^iu potreba,! naj z-vso »|x»štljivo odk>čiiostjo( vdaueua služabnika re«"*eiu, da < csai nujno jK>treluije ženo iz * Z v Pšejie Rodbine, tako «ia Ih> v njegovi zvezi (»onazorjciiu str-ntev stare družla* z novo iu l-o»|o imeli Na{*oleouovi otr«w*: \ rade«le, ki se izgubljajo v ju-trnjem ziaku zgoooviije. . . To prepr«»gi. Na\SiM*ui so bili razumeli, j\«Hta Dr trant-ki mirno uapdaljeval: "Sieer pa cesar preskrbn;» : j azi na svojo slavo, ki je, lab- i ko leoem, najdiagoifiiejši z;.-' v.m-Ii t'ranr-ozov, ua bi mo-' '•i 1 mi.-liti na kako drugo zve 1 /.« kakor z vladarsko rc Ibitm Kar aH tie<* izbere same, t-e mi ' zdi ziiiitev z AvsUijo najbolj-a. Torej giasujii«! zanjo." j N";ip<»ie«»u >e je krvi uz'ri /nil v ii tnii'o. SjH-1 je j»o bli- i -l:o,'o za^lolal tisti prizor v . n "iji, ko mu je Fotiehe jumu-jal svojo | h t moč. Kako neumen < je bil, da ga je podušal. Kako i.eumeii, da se jc dal za|»eljati r jegovi dobro premišljeni zvi- j .,-iči, č» š, dai mora pripravili razpoloženje! Bedak! Srčni!i . /«.odrt jeuiHiiti človeku. Mar bi se bil /inesel ua>c ter, m* mrmr s„» /-•i mišljenje svetovalcev, oznii-uil ixwlbini in Franciji svojo', voljo. <'e bi se liil kje ]>okazal ; odpor, bi ga bil |Mitlačil z eno Uscdo. . . Zdaj pa. . . Kiali si, da so se ostali člani *\eta, ki jim j<* š«* dal lie»e- Naročniki! Pwrt» m &TKYJLKK Ht aMtara, ki ptrnaljt* prti umm, ar«|s . 4m ki tre*I« m «rt«, lutoj rut —r—p*4t**. NUMmti — 5.31.39 r+Mem. 4m wmm Je mmrmtnm* p««*«. 3 I . maja I 939 l*«6ijil« pretifatM, mam prihranite urpa I rt but M ptflja^a GLAS NARODA, 216 W. 18 St.. New York AVSTRALSKA OBRA MBNA GAR£A J P1 P Naročite se na "Gla& Naioda," najstarejši slovenski If AjDerUo. do, sami oe nagibaii k princesiui stranki, bo
  • *ega ministra, ki mu m ' li cesar vzlic -svoji vidui razburjenosti ni oj>orekal, j*ot* gnilo za >cboj — vsekajo so Segnr, Claiiu«, Gaudin, Reg'-' iiier in celo Sayary, ki je bil i'oucheju zaklet sovražnik, v I k) j j ali uianj navdušenih go volih pritegnili Umu nazoru. Ostal je se JJuroe^ Ta je z*', n;čJjivo pogledal Foucheja. i; * * (jros]>od jNrlicijski minister ' se' je gotovo'iz zgttlj |M»litienih lazlogov izrekel zojier ^sako revest«, ki ne bi bila vladarske* krvi. Vendar: ali gre tu » ama '.i (»olitiko* Ali se sme gitati tesar res samo v takem tesnem krogu f Njegova veličin?' je dovolj utrjena in ne jK^trc-' bo je of »ore. < >n lahko «leli Svoj' prestol z Vsako, kovzdiguil glai za Marijo Woiew.sko. Na|»oleou ga hva-lezno jMjgieda. A Duroc je pr* poZ4-n in ne najde odnufva. — i oneliejev zgledi iu vpliv bi bi'-ia poieunila v-.e za s**boj, če bi nil imeno.al Marijo Walewsko. Marata, l>oui-a iu Cambacere-ra, vse neotJočneže in plašljiv- , •e, 1»i bil združil na podlagi n.;i-i ovega skupnega sovraštva dc Avstrije. Fouche, ki bi bil lah-ko zbral večino v in>dporo cesarjevi želji, je i>-kočil v av-ftrij-ki talior ter odločil posvetovanje njemu v korist... Kako s<' I ni odločil Napoleon-' Med tem, ko so zadnji ministri govorili, je premišljeval. Nemogoče se mu zdi, da bi zdaj, že izgovorjenemu mnenju svetovalcev na kljub, {N>višal lju Ijeo v cesarico. (Dalje plihodnji četrtek.) _________;______i % 11 [ POSEBNI DNBV1 in DOGODKI na SVETOVNI RAZSTAVI (V naslednjem podajamo se-fcuaiu raznih 'proslav, vršečil; se meseca junija in julija. Datumi so podvrženi izpremeui-bam.) PETEK. 2. JUNUA New York University Day. Japan Day. .Hunter College Day. SOBOTA, 3 JfTNIJA 1'niw« of Soviet Socialist Re-' publics j(U. H. B.). American Chemical Society of New York Daj. Classical High School Drato-rio (Iroup. NEDELJA, 4. .JUNIJA Danish Ship—Niels Juel, (do 9. junija). Edison Electrie Institute. 'PONEDELJEK, 5. JUNUA Nassau County Week (do 11. junija). Niels Bukh Gymnastics Group. Denmark Day. British Week (do IU. junija). TOREK, 6 JUNUA E. JUNUA Prireditve Še niso določene- J NEDELJA; U. JUNUA Flower Sunday. Hawaii Day. -i PONEDELJEK, 1J. JUNUA Delaware Day. Scliof for the Deaf. Daughters of tlie Cinciuati Day. , Central Pennsylvania School Children. Better Business Bureau. Portugal'Day. Hibbing Kchool Baud (do 17. junija). ' ■ TOREK, 13. JUNUA •Westchester County Day. Aluer. Society of Landscape Architects. T SREDA, 14. JUNUA Flag Day. Doughters of Holland Dames. Suffolk County (L. I.) Day. i). A. R. Day. Amerinan Institute of Banking Day. Flagpole. Prg$enJt»tioiL Bife fry. Georgia Day. ČETRTEK, 15. JUNIJA Oregon y. Rockland County (N. T.) Day. Binghampton Day. . f PETRK, 1«. JUtfUA ' > Betgiau Day. ...... BonfDay., f • Ford Motor Couipaay Day. Second Division Day. « • i POBOTA, 17. JUNUA Iceland Day. Indepf>ndaut Order of sters Day. , f Hearst Dauce Contest. '' NEDELJA, 16. JUNUA . I Ne# Tdrk Cfty BeaKh IV : frient f)ay. 4 t Ukrainian-American Festival, father's Dav. PONEDELJEK, W. JUNIJA North ( aro4im Vmr Comity (N. Y.) Day. Tvim, jxjnua Vrdtr <* ^otttA Clm. SREDA, 21. JUNIJA New Hampshire Day. • Putnam County (N. Y.) Day. Norfolk Day. ČETBTEK, JUNUA Capital Unrversrty (lioir. C'onuwticut Day (^atJiolic Press Association. | International Advertisers. PT*:TEK,-2X. JUNUA Nw York State Day. v I School Health Day. \ »range County (N. Y.) Day. I SOBOTA, 24. JUNIJA Finland Day West Virginia Day. Capital University Choir. National Federation of Federal Employees. NEDEI^JA, 25. JUNUA Sweden Day. America« Turner-* Day. Vancouver Kitsilano Boys' Band (do *JS. junija). PONEDELJEK, 26. JUNIJA Jewish Day. Rail road Day American Legion Day. TOREK, 27. JUNIJA County Medical Association. Grand Army of the Republic. International Commercial School Day. SREDA, 2.x. JUNIJA New. Jersey Day. j Dntcliess County (N. Y.) Day !l)umout High S<-hool Bantl. i ('KTRTKK, _>!♦. JUNIJA i Boy Scout Day. j Ohio Day. I Rotary International Day. ' Association of American Railroad« Day. PETEK, :ay Modern Wo — «Jo T. julija). Vsaj pittsburški Slovenci ga 1mm|#. prav gotovo ohranili v hvaležnem spominu, ki ne bo ovenel. Zahvale ni nikdar iskal in n«- p ričakoval, zaslužil jo* >> pa. Naj v miru počiva in naj uživa nebeško slavo in srečo. M. Kebe. SMRT ROJAKA V TIONESTA, PA. V Girard, O., kjer živini, sem }1J>. aprila jkukk'-i prejel brzojavko iz Ti ones te, Pa., ki mi je sjHiroeila, osedje v starem kraju in se že nismo videli r»tl let. Svojega prijatelja Bradleja sem vprašal, ako je bil moj brat pri kakem društvu, toda povedal mi je, da zaradi slabih delavskih razmer društva ni mogel vzdrževati, kajti tudi v gozdu sedaj -ni mnogo dela. Zgovorili smo .se. da bomo nekaj nabrali za njegov pogreb in res, Mr. Bra die j in Mr. Esk-ra sta se (todaIn na to težavno in sta med dobrimi rojaki nabrala le|io vsoto $7*.Xi». Zahvaljujem se prijatelju Bradleju, ker me je |>ovsod vozil in vse uredil; zahvalim tudi Tonetu Eskri, ker je pomagal nabirat, prav posebna hvala |»a vsem darovateljem. Brata Johna smo prepeljali v Kane, Pa., kjer «1110 ga po kopali mi sicer e |N*to sv. mašo, kakor je želel. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja in počivaj v mini! Jacob Zlosel. (Op. n rodni At va: — Zaradi pomanjkanju prostora, imen darovalcev uismo omenili, kar nam morate o|»rostiti.) Iz slovenskih naselbin V SPOMIN NA ZUPNTKA REV. MERTELA Rev. Janez C. Mertel, bivši župnik pri slovenski cerkvi X^iebovzete Matere I »ožje na Tu. ulici v Pitt-burghu, Pa., je umrl 25. maja 1939, na domu svoje sestrične. Mrs. Marijane Kos, v nameni incvstu. V Ameriko je prišel kot dijak iz Ljubljane, ter tukaj nadaljeval svoje šole v St. Cloud, Minn., kjer je bil tudi v mašni-ka posvečen leta 1900. Kmalu nato je vstopil v škofijo Pittsburgh, Pa., kjer je bil poklicno uslužhcu na več krajih, najdelj pa na slovenski župniji v Pittsrburghu, in sicer oil leta 1903 do 192:?. Pod sijegovo upravo -e je župnija vzluidila iz prvotnega mrtvila in začela dobro na|vre-dovati. Poplačal je stari dolg. sezidal prav le|io šolo iz opeke in preskrbel stuviliišče za novo eserkev, katero je nameraval na splošno željo |iostaviti, da zadosti novim potrcluiiiu <"'akal je le na ra|>lačilo dolga, okoli sedem tisoč dolarjev, ki je n-|stal na novi šoli. Vendar do tqg& ni nikdar prišlo, ker gt»-spod Mertel je zaičel liolehati. Dolga leta jc rasla bolezen v njem, mučila ga jc čedalje bolj, dokler ni sedaj vničila njegovo tako močno življenje. Mertel je bil auu'nj, možafk, za katerim so se ljudje ozirali in njegovo xhHmi uvaiževali. Nikdar ni omahoval, povsod, v vsakem prašanju je zavzel svo-jp staljsče, katerega se je dr ial s vao vaemo svojega odpornega in neupogljivega du-lm Povedal je naravno** svoje mifc!j«"nje, Tii * otepseval. ne grdil — rajše molčal. Bil je sila gostoljuben. Vsak pofiotiiik-duhovnik je naš«>l svrje zavetišče pri njem. (Majali so firi njem kar ]m> |h>1 leta. in vendar jim je dal čutiti, kakor da so šele včeraj prišli k njemu. Ne le ljudje, tudi živali so imele v njem svojega prijatelja, češ. 4tljua ostajal«' brez vsake z veze z ostalim slovenskim svetom, ker pač niso |>otrol>o-vale nolle ne na vozarit i. Njih iwtonci so čisti Amerikanci, ki niti ne vedo, da >o deca slovenskega naroda. 'Drugi pa se <|nrznavajo za potomstvo Nem-štva. Začetniki teh d roži n so prišli v Ameriko pač že kot začetniki narodno po|>oliioma nezavetlni. njih otroci so se pa z Amerikanci poženili in po možili. Na ta način seveda ni ostalo nobenega sledu za njimi, kajti tudi p riimki so se ne le v kmtčiiicah, ainftrtk kar v korenih arnerikanizirali Takrat še ni bilo slovenskih časopisov. Tiko je včasi modroval goloti Mertel, ko je črpal iz ovojih sfwiuinov mladih let. Kot dijak je vsake počitnice dHul po farmah.na zapadu. ki tam okoli je vse zvedel. MODERNE HISE ,1 I W ntfwy vaorai "MM^il^Ul- I. A S NAHOD A" - Now York June ,, |939__SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 1 Kratka Dnevna Zgodba 13 M S.: NA BUKOVIH GOZDOVIH NA GORJANCIH Šele v zadnjem easu je prodrlo nnzirauje, da ima (udi na*a Iju' ka IMeuj-ka obiska vred H*' izlet ae ti Lc, tla ima ta dolgo laaio'VKMi pokrajina tudi tvoje planine, ki m« >ieer ne iiuueju meriti z gorenjskimi velikani a »o vendar |>olni me hke »anjavosti in v>ojevr>tne-.\'a »ara. To ho vtprvi rrxti nasi "bajeslovni** iz Trdinovih opisov znani Gor june i, ki liki mogočna zelena pregrada zaslaujajo no voineškt kotlino proti vžhodni -tlani ter jo ločijo od soM^ojf Hrvaške. Iz Novega mesta drži izltorno markirana |M»t čez Žabjo vh> in |totefii nepretrgano | mi lila« I nem senčnem gozdu mimo va-i Hrnšiee in Oalterja prav do jMidnožju (Sorjaneev. \ Hruštri .»topimo mimogrede r pedružnično eerkev >v. ,la-U«>ba, ki Npa«la pod župnijo Stopi če. Nič ^*o*e[»uefra ne hrani til eerkvieil, siromašna j«, ka-koi je »iroim«šuo ljuthtvo v tej -kiiti pogm-ki va-ii-i. V stranskem oltarju visi slika sv. Ur-lia nima svoje lastne strehi'. Pač zgovoren -lokaz za liedo prebivalstva. Kraški svet. pomanjkanje vik le, gole -kale in malo nalovit ne /.emlje. V o-bližju je nekaj %'lMgno lov. Za vasjo >e /e nahajamo v objemu zelenih (Jorjanrev. Pre rej se vz|H»uja |n»t uav/.jzor |m le|H»ui bukovem tfozdu. Potem stopimo na prijazni- koše-niee, kjer |»a*ejo paMirji »vii-je črede. Kravji zvone i pre-kin iajir o|M>ldarisko tišino. Pas t i rji n«» nagovarjajo ier |n> izvedlije jo, če imamo h ariboj kaj -ladketsa za pod zob. £e z k« -i nie je krasen razirled na m vi moško kotlino, še lepši nam oil pre. ko dos|temo do xtia nejra ^tudenea "Oospodična." IMenj»ki očak Kuni je bil naš daljnji opremljevalec ze ml tla her j* Mem. A zla j se mu pridružijo še dm^i. WHjt m - učiuiji vi novi, čuvarji nase le-i |k* Dolenjske. Svet okrojr stu- ■ detvea je la-t Slov. planinskega - društva, ki je zgradilo tu svo-i jo k i mm ». Vedno je |Miina uo- v t an e* »kili dijakov. Celo ko-i palni bazen je na razpolago. -I oirate gozilove. Seveda v onih ča-ih turistika ni bila ta ko razvita kakor je zdaj. A dane- se odpirajo bajeslovni, va-e zamaknjeni Gorjanci šir šeniu svetu — največ {n> za-lu-!;i Trdinovi. . Dokaj prostorna cerkvena hiša pri -v. Miklavžu ima na raz|»olago več jKistel j za izletnike. Tudi dobra prehrana se nudi za mal denar. Razgled iz zvonika je kaj obsežen. Na eni strani širno Kriik> |hmI na lit i je pričaral pred naše oči iluzijo uiorja. — Ničesar ni bilo videti: ne travnikov, rje njiv ne gričev, ne cerkvic, ne va-i Samo zeleno-niodro je vse valovilo jkh! nami, se prelivalo in lahno trepetalo v po slednjih žarkih zahajajočega f-onea. 'Prozorna koprena je nežno ovijala zentljo. da bi jo preko noči lahno pregrnila. Na-lednje jntro pa je vstala ta tančica in pogled iz višine jo neovirano plaval do dalnjega obzorja ter razbral vsi* skrite potankosti pokrajine, ki je prosto ležala kakor odprtn knji-cra. In čitali smo iz nje skozi steklo daljnogleda. Najprej |>o Krškem polju. V neposredni bližini tik pod nami blestita dva gradova — -aseda: Brho-vo in Gracarjev Turu, malo naprej |»o vasici Tolsti vrh in O r e h o v i c a. Dvonadstropna grajska stavba Brhovo v pro-šlosti jwjrosto napadena imI gorjanskih Uskokov, kljubovalno nosi pezo -toletij. Že Val vc Zarja h njegovi rodbini 'e nudila zavetišče med potjo iz Vagen^lierga v Kr-ko. Ško-I da, da se lie vidi gradič Pre j 7»>k. nekdanja last Andreja' Smoleta, kjer je bil nekoč Pre-še»m n.iegov go%t. Preveč je pomaknjen k j»olvi:eiu Gorjah i cev. Po zatrdilu cerkdVnika -e' • li-i j;la< uuijerice iz Pre že k a vča-ili do sem gori. Yudi sta-rulavnega pleterskega samo-ftana ni uiogoče videti. I>e v\ -injo daljo plove j)o^le I. Nad i Savo leži mejrla. Lahen bel' pas, to so Brežice. Kakor na-j tegnjena ravna nit drži ce-ta iz ftt. ejrneja v Kostanjevico |m rodovitni ravnini. V-e leži fM*d menoj kakor :ia dlani, se smehlja, pozdravlja kot davnega ziiancrt. Kje je še pokrajina, ki bi anala tako govoriti človeškemu srcu, kakor ta! B«di njene skrite lepote so J s VA2NO ZA NAROČNIKE ) Pulog raitklso «lo kdaj Ima t p plačano naro«atiio. Prva I Morilka |mwu> aw. drugi daa la tretja pa leto. Da ua prthra J alta ni*|Niirt>hui*ira i»nlko*. ko Ji h lan* an tlaka M a JMmHM frkanl. ker mš apfa^t [/ M nfciakfltl aAlMI; P(H»Ui. PMir Culi«. A. Refill WaiaeulMtrg, M. 4. Hajafc INDIANA ; I ad la aa p««lta. Fr. I iimH> i l LUfel* MM: < Mrafo, J Ka t<%. 1'lear«. J. »aNaa r Ttnajii ATae**. I« UttMlt« JvOei. Je«m m. li«o>M' k to Ha lie. J. HfeMPa felaarM«rteh. ttrmmt Amgttmtla Nortk l)lak«gi. kk W»kt»H Hdk MAKUNU; * B mtaalHef A % adav!*«> •IMUVOAX: lietmit. I; fMNT UINNUhrTA: (kMuta. rraak 'imtMm I i* my. J»m J raahel Mre MONTANA: a. Hind up. M M i*aala a Waateoe. I. *«o«i|*a ■ lan a. Oaaaikik.^. W»4erlH OHIO: Iftarhertoa. Frai Mi Cleveland. Anton Bobefc Hm. Uaaar. Jarofc Meant k. JtA- Sta po o »liranI. Auton Nagixta Lorala, I^miIs Balam. Jodu KumJe T«/un«at<*wB. Autua Ukalj i«CQUN: ar rCNMHTI.VAMA: "i >«^(1. J«»ha Jarotkar k. Hr MteeH*^ A. HNa- -»i. * Ta rt le t/reek. flatft it ' Weat Newt««. Juaapb Jovaa..... WIMOOrVKIN. ..t Milwaukee. Weat AIM«, fr. Mtok tthrhorKan. AMf* M alte« wtdmino : Work Hfirlnaa. laik Turho ItiaMondrille. Joe Midk a uMWfc Htm aa ae^ ka^halar^ je prajal Zaaia»»*a tapk FRANCOSKI LETt: CI ORJAK TimMTmirMiiiiiT'TnTMhaili iiiMi~> , Uli IMf) j Na drugem poiskusnem poletu je d«-|M»la velika francoska 4* leteča ladja" v New York. Pralno bo prevzeta v potm-ko *>lužbo. I m i izvedla še najmanj deset poskusnih poletov. V njej je pro-tora za "di |>otnikov. si jo izbrali mnogi stari in slavni rodovi za svoje bivališče. Nikjer drugje se niso čutili ta ko varne kakor v novomeški okolici v o:iili težkih, razburkanih časih, ko javna varnost še. ni bila samo ob srhi iiuiljivo' dejstvo. In nikjer drugoil ni j našli toliko priroduih kra j -ot. Iz slehernega grajskega-okna -e je mulil prekrn-en raz glini. Saj v naravi, v /.do-vi nas /.a kratek čas z« pet sprejemajo pod svojo lihuho, zeleno streho. Pri "CSosptMlični**i -e -e enkrat osvežil nt» /. bi-ttn studeilčllieo ill iz košellic |Mnl studencem še zadnjikrat uživa mo pre I est ni razgled. lMl|{|ii|in^n|h«M»t!,«MI|i.|l iem:;,.,! Illlllll, ......................................mM' NTARO^?TK S F, NA -GLAS NARODA" NAJSTAHMS« STiOVEKSKI DNEVNA v x MRRTK1 ' iifMiiii||.|itiiiiiiii||-iiiiiiMii|||.|iiiiiinuj.-iiii* •mmia ■•»•»miiiH* "»•iineif "»•unsiit« "in KuNl ERT 1'('LEVKLAND9KJH csl «AV< K* »V '* v pi rrsBRi . Združena mladinska pevska' ilnf^tva "Slavčki** iz t leve • landa, ImuJo na-topili na J koncertu v nedeljo 11. junija v 1 Soldiers A: Sailors .Memorial i Hall. Schnclcy Park. Pitt.-JVurgh, Pa. Program prične t»l» 1. |N;'|>oldue. Na koncertu bo j :ia.-topilo :itN» mladih otrok otl| 7 npra\ Ijal ' uos|>od L. Š.-me. učitelj mla tlinskili lovskih zborov 4Slavč koc*. To |H*v-ko društvo je ctio najvit\iih pevskih zborov med Slovenci v Ameriki. Kjer -o dosedaj nastopali. |H»vsod -o dobili vsestransko oriznan.H' kot izvrstni pevci in pevke in je ii|»;«ti. da ImhIo program na t»'iii koncertu -♦■ In>lj izvi-tlli. Pri "Slavčkih** i»ojejo otro- ci slovenskih starcev iz C'leve landa in okolice in je naša dolžnost, ua- Slovencev v /.apadni Pemisylvaniji da se udeležimo tega koncerta, tla .limitiramo med e.staiimi Siovenci. da pridejo na k o n ce r t . Priprav Ijalni i nI ho r je poslal pri-top nice /a razprodajo ua v-a slo venska društva v /apadni Pemisylvaniji kjer jih vsak lahko dobi. Pristopnimi je oO centov, re zervirani -edeži pa ^l.fMl; v»iik laliko naroči pristopnice pri tajnici priredite! j-kega odbora- Miss Sv I via Pal...... Ink; __ :>i;tli (St., Pittsburgh. Pa Matt Spolcr. HONGKONG RAZKOPA. VAJO Sredi 11 on trk o n i;a >o našli med (Malirarijcm .-tare hiše velik zaklad uior.-kih ro|isirjev. Ko -o delavci - krampi razko pali glavno steno, so naleteli na tajno skrivališče, v katerem je bilo zazidanih .'»o.lHMi srebrnih dolarjev in mnogo dra g uljev. Iz starih spisov so potem zvedeli, tla je stanoval v dotični hiši leta 1850 slavni kapitan morskih roparjev Caldwell. Ko .se je po H mi k gongu raz-n«\s|a vest o zakladu, je obšla vse ljudi strast razkopavanja. l-kalci zakladov stikajo zdaj po vseh hišah, o katerih je znano, da je nekoč stanoval v tijih Caldwell. Po bogastvu hrepeneči ljudje hodijo )m> teh hišah s krampi in ne puste pri miru nobene o|xikc. Stari o-kraji Hongkt»ng:i so zdaj ia/.-kopani kakor bojišče. Malo je pa verjetno, da bi |x»-reči!o •ulkopati -e kak zaklad Zlobni jeziki trdijo, da je mestna n-prava izrabila vest o najiTlti zaklada, da je pripravila lji.-t-riike hiš dt> tega. da so jih jeli podirati. To je najciiostancjši način, «la s,, iznebi nie-tt> starih hiš ^^m- H WmM. M I I II ■ ■ IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VrSEBTNA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami V8KBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« tem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjitre, s slikanu, 577 strani VSE1UNA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač dimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.5a Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? SATAN IN ISKARIOT " 1 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: • ~~ Izseljenci. — Yuma Se tar. — Na aledu. — Ne- varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih .50 sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nn divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.5*) WINNETOV ak4 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani Wed VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — .50 NšO-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri KomanČih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Med Cena $3.50 2 U T I 50 1 4 knjige, s slikami, 597 strari^ Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč j no. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 ; _ ^ M. »•, iti ■ v- Slovenie PuUishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. ______ . _______ * * "GLAS NAROD A" — New York Thursday, June 1, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti Eomin ix življenji. Za 11 Glas Naroda" priredil L H. = 22=== "Moj Bog, tako krasna jo, čarobna, kako *e morem vstavljati ojeuiiu ramiu? Tega od mene ne more nikdo zahtevati," si pravi, da *>e saiu preti ^c4n>j opraviči. Pri njegovem značaju je i Kriten i lo že mnogo. da je ni •»riti.-niI k sebi in jo zadušil s svojimi poljubi. Toda toliko se š«> obvlada, da tega ne stori, četudi je že nekaterikrat bil olizu tega. In tako prideta mnogo prezgodaj za njene želje v mesto blizu Krlaehovega in Dormeokovega domovanja. Senta se hoče i>eljati še dal.ie do prihodnje postaje, ki je bila blizu očetove hiše, toda Han> ji pravi: "Saj vas ne bo nikdo čaikal na (nistaji.** "Ne vem. Go>*pa lal verz.** Dorineckove ustnice se zganejo. Ved«»l je namreč, da Sentin oče nrtna več ne voza, ne hlapcev, ne služabnikov. "Potem pa je boljše, ako tukaj z menoj izstopite. Moj avtomobil čaka na mene. Vzamem va< s seboj in vas bom odložil pri vašem domu. Vajšo prtljago morejo (>ozneje dobiti na (»ostaji.** Njene oči (»aželjivo zažare. "Ali vam ni preveč od rok, ako tudi mene vzamete Njegove «či goie v njene. "Prvi«- mi ni prav nič od rok, drugič pa menda ne Im> -te mislili, da bi ^ lega v.strašil, <]a bi še nekaj časi dalj«* bi! deležen vaše drvščirie.'* Senta si |M»pravi klobuk. "Ako vam je kaj do druščine tako neumnega dekleta." Itans trdno .prime njeno roko. "S«*daj prvič opcuzim, da ste prava Evina hči. Prvič koketirate iu zahtevate (»oklom Senta zardi in ga plaho (»ogleda. Iz slovenskih naselbin KONCERT MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V PITTSRURGHU, PA. Dne 11. junija se lx>do "Cle-(staloni se v prvem delu vrati velamlski Slavčki" predstavili nt'kaj lahkih lepih narodnih in z obširnim »koncertom rojakom zaključijo z znano korajžno iz Pittsburgh a, Pa., in okolice, popevko: "Kaj nam pa moreva * -i i i- ijo, če smo veseli f Nič!" .Na seji .zastopnikov mladin-j* * škili (levskih zborov se je raz Kake težave nastanejo celo z odraslimi |m*v-skimi zbori, j«' vsakemu 'znano, kdor se je kdaj udejstvovnl pri kakem zIkuu. In ako (»omislimo na mladinske zbore, ^i lab ko predstavi jamo. da brez sta-i i še v in dcbrili o'dl m no v hi ne bili ui!a«liii~ki zbori to, kar so. A vsekakor, če bi ne imel uči-telj toliko smisla za mladino, da bi je ne znal navdušiti za motrivalo o gostovanju mlad. I m* v. zborov v kakšni večji slovenski naselbini izven Cleve-landa. Soglasno *je bilo sklenjeno, da se povpraša vodilne r.sehmxsti in rojailko v Pitts-burgh u. ako so zainteresirani v ta sklep. Xa sestanku dne 12. marca, ki se je vršil v Slov. Domu v Pittsburghu, so prišle razne ovire, radi Slovenskega dneva, ki ga l»odo priredili dne ti. julija in je velik aparat za-posljen s pripravami za o::i dan. Na pojasnilo članov glavnega odliora skupnih mladin-škili zborov, da (»ozneje kot začetkom junija, radi vročine ni mogoče prirediti koncerta in v jeseni isto ne, radi skupnega koncerta v (Mevelandu. so se nav/.'^ i vrli kulturni delavci iz Pitlsburghn in okolice zedi-nili kot eden, da želijo še to iKMiilad -li-ati "CleveVairdske Slavčke.** Določili so dan, ki zelo p'-imer«'ii tudi za tleve-jlamlske Slavčke, to je nedelja M) kako morete kaj takega o meni militi! To je n.ojin!ija oh 4* nri :e re nično prepričanje. Tako malo veur o življenju, sem Nekoliko o mladinskih pev-tako .nendua v družabnih zadevah in >i niti ne morem do-ivkih zla/rili. inisfjati. da bi tako svetovno naobražciicmu gospodu mogla biti dobra tovarišiea. ** Han* š,. vedno mino drži njeno roko. . "Da. to m morete dornišljevati. Nekaj vam hočem po-• edati, Senta, še nikdar mi druščina kake ženske v mojem življenju ni bila toliko vredna, kot vaša," pravi vidno gin jen in jako resno. . Njene oči ga živo (h»gledajo iu mu odkrito kažejo, kaj oličuti do njega. "O, kako me to veseli!" pravi s tresočim glasom. Hans b«»ri sam s -e»M»j, hoče vse -končati, povedati ji »:oee. da j«' ne -me več videti, četudi mn je toliko vredna. Poda tega ne more -praviti skozi svoj«, ustniee. Mesto tega pravi -agio: "Se se morava videti, prav kmalu, gos (»i ca Senta." Senta ,ga zaupno (»ogleda. . "Saj lM»-te prišli k nam in kaj kmalu, kaj ne?" I Tan- | moti i >1 i, kako žalost n«.«-« sprejema tn» deležna na svojem domu. In >««daj si več re želi. temveč mu je hudo. .:a bo morala Senta - svojim očetom kmalu oditi z doma. Ta .nisei mu je .skoraj neznosna, kajti vedel je, da l>o zelo hrepenel (ki njej in bo jo žele! zopet videti. Da je že danes pri Erlachovih dražba, tega Dormeck ni vedel. Na mdteu način pa se n«če dares od nje za ve I no (»oslo-v iti. S«- enkrat jo hoče videti hotel j.e od nje izvedeti, kake ie prenesla razočaranje. Proti wVmiiu razumu ji pravi: "Prihodnje dni še noče :i»vašega očeta nadlegovati s svojim obiskom: mogoče tudi ne bom imel časa. Toda mogoč«, he l»ovn kdaj srečala v gozdu, med (»o-estvom vašega očeta in mojim (K*estvom, ako l»oste vsak dan belili na izprehod." belita zelo zardi. Jasno občuti, da jo želi srečati, o če mur njen oče ne >me ničesar ve leti. In kot ga je imela rada vendar pravi mirno in odločno: "IN »eni pa bovi, morala že čakali, da -e zopet vidiva, «lo 1 ler ne li<»ste imeli Časa obiskati me na mojem domu. Mojega očeta prav gotovo ne liuste nadlegovali." Har> zo|»et <*b s« »da j misli, da je ne Ito nikdar več videl, kajti na njen dom lie Im .šel. In tako je tudi dobro, si pravi, četudi re mu pri te< misli trga *»-ce Vlak pripelje na [Motajo. Pri izsto|ui ji (»omaga iu jo i.aglo jielje k svojemu avtomobilu iu se (»ri tem skrbno ozira. Kajti nič mu ni bilo mar. ako Iti gu kdo ž njo videl. S vojen t a šoferju reče navidezno brezbrižno: "(h -pieo Imivm (»»Ijala k Krlaehovim in 1m» iz-topila pri vrtnih vratih. Ne pričtfkajejo j«- in nilcrlo ni prišel ,po njo." A vtom««hi I oil | tel je proti Sentinemu domu. Senta «e vedelo ovira. Vm- to je niena domovina! O. kako dobnt je še poznala to mtii skozi kra-ni gozd. kolikokrat je v svojih sanjah hodila tod! Dormeek vidi njeno vriskajoče veselje in mu je, kot bi rnu reka j stiskalo -nce. Ko bi se saj sedaj imel v svojem «*bjeitru to krasno bitje in bi mogel reči: Ne pr«**traši se, kadar l»oš dotna videla vse predrugačeno; *vo.» dom inora^ na it i v mon hiši. na mojem srcu! Tola to ni •melo biti, kajti — ko bi to lutpravil, (totem kmalu ne hi imel »vojega doma. Tesno rdi sne zolw. Vboira Senta, kako žalostna bo tvoja vrnitev domov! Kako kruto 1*» vplival na telte razpad očetovega (»osc.stva! Han* bi to uro dal marsikaj ,ko bi ji mogel kaj dati v nadomestilo za nten dom. In njegova Ijubeaen — to je vwlel — hi bila rajboljše zdravilo za njeno razočaranje Toda tega zdravita ji ni ainel dati, dcajti tudi na njegovem (Misestvu je oil le komaj kak karopn njegov. Sanio bogata nevesta ga more obvarovati potpofcnega projiada in njej mora za celo - voje živ Men je zapi junija: Kur<>|*a r Kr^oipo .*». junija : tti i t <>«>niira I>11 karešti je bil kralju Ferdinandu postavljen l»->» n spomenik, da se oblasti prej.i ičajo, kako Im> učinkoval na o-kolieo, prediKt bo izklesan \/. kamna. U. Junija: lir ilc t raii« e T- junija : Alary \ New York t T IU' IP v IVrlM.ur| lljuilturg Iz Jugoslavije PREPIR MED MOLČEČIMI. (t Skotili je znano, da so sila varčen narod. (Vlo jezkka re brusijo brez (»otrelie. menda loven- ko (tešem, če * »i ne razu- so najbolj redkobesedni na »sve-me| ntlail«' tinš« in napredovali vedno bliže 'k cilju (»ojtolnosti. Povdariti morem, da je učitelj *is1a iron i In :t sila. poleg slari-šev. kajti če otroka pičeni ne ▼asrabi, ki jo po laja učitelj, *fo.li stariši niso vstani (»ri-i-* 11 i otroka Pomisliti moram«), dč» to ni obliirat—o. kot Šohu oač pa prostovoljno. Neko'iko «»gat urogram. V prvem k«\ (M-li v hrvaškem jeziku; »•-•ko tudi srliske. češke, slovaške, ruske itd. Na«lalje vse-t»ii j«* prvi «!«•! slovenske |»esmi. oiimor-kib !SI«»v«*neev, (K»s\-«'til i«> «*n«t tmli koroškim Sbtven-cem. K|tomnil s«' je B«»lokraji-*e in tudi Prekmureev. V o- t»i ne «tltst«»jali j tu. (rovore samo takrat, ka-v |tetem letu la r ro- mrtrajo. N«*koč pa s«t |K>|Httovali trije Skoti. Ni-o spregovorili bes«*-(le. I'a s«» j«> z g« h lilo lo in eden je odprl usta in dejal: "T'lje pa bukev.*' Ostala dva sta molčala in so šli spet naprej molče ž«* osem ur. Proti večeru s«- .-(tet zgodi n«*kaj nenavadnega. Drugi odpre usta in (travi: ".Jsira (»a mislim, da j«* bila ,-mreka.** StM't je nasto(til molk iu so šli naprej «1«» nin'-i. Prenočili -4» v neki gostilni. Po (Milnoči nastane v sobi nek šum. Tretji, ki še ni nič spregovoril. je vstal in začel zbirati svoj«» stvari, »kakor da -«' pripravlja na odhod. Ostala rlva-se /budita in zavpij«'ta na«l njim: "Kaj (ta ti vendar je?** Ta pa odgovori: "(»rem kam drugam spat. — teh večnih prepirov n«« prenesem.** Dva milijona škode jc povzročil ogenj laiu v llavre Nkuw Aui>o*r«Hai » Ib.lougue II. junija: Ai|iiitauin v fluMnourc N«irauu)li<> v lla«rp Hiiiisii r lluiulturg i i najbrž še kakšni drugi. ki j«« izbruhnil v o|tekariii Mar ka ( Vetkovi«"-a v Nišu. Požai , f Zi'™'' i"'Uboj zaradi dveh d'lur- moralo (»omagati tudi vojaštvo. Na kraj |N>žara je pribite! ludi jev. ministrski (»redseilnik in no ! tranji minister Dragiša ('vetN Ibtku >e je t«- Ini tj ligral kovič ki se j«' v nedeljo mudil krva\ iloifttdek zaradi dveh di v Nišu. Skolad«»U-da. na «htlarj«*v. t«»varm» »ta «■ bi'a Milan tiiiiriua j«* prodal zavarovana za t)»oblriigi mili- 1'erju 1»-ku !krokičo /.a dva «li kič ni bolel plačati. j»» na-tali (»rc(iir, v knlerctn j" Prokič f»o-t«'irnil ::«>ž in navalil na shulo- C<4ile 'li Savuia v «i«>niirje 11»' Kmihv v Ilivr«' lN-ut>wi>lau«l r lluuilii r^ 34. junija : Suiuruia v Trat IT. junija : I H- lira J.M- ▼ Havre jon. — Istega dne je v Nišu po- narja -ladoV la. Ko pa Pro- ju«.ija: gorela tudi večja trgovina. Ženska, ki je deklicarr* snemala uhane. \KO NAMKRAVATK OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka IMNtITK JO BREZPLAČNO AKO NAIUKITK Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "G las Naroda" 21« West 18th Street New York. N. lu (Lahko poftljlte Taoto t pofttnlh znankah po 2 r« i roma po 3 centel uittiiii|..||iiiiitiiii|.||itimii|||-iiiiiuui||||tiiii' 1111111»" •|'iuiiiii"-'i'nnii»H'M|iiimuiu?Mn<4l ADVERTISE IN AS NARODA: Na zagrehski (Miliciji j«1 jo-' kala in sveto obljubljala jm»-boljšanjc komaj 20 letna t«»-varniška delavka Stanislava Oreški. Pre«l nekaj dnevi j«-šla v neki goz«l v zagrebški «»-kolici nabirat akaci*ino evet.i«-. V gozdu j«' bila tudi 4-letna zi darjeva hčerka Aleksandra Ivanec. Ta je zvečer (nijui ve«lovala doma staršem, da jo je v gozdu nagovorila neka "frajla" in jo je začela š«"i-pati za iršesii. moraš (n žiti. da n«' izgubiš t«-Ii b»pibi uhanov.** ji j«» dejala **fraila"j in uhani s«» >e y. dekličinih nš..<. (»reselili v njen žep. Dekličin oče j«' takoj za-um i I Stani-la vo, ki j<» je drthni poznal. I«'«la»*ja. Priza«lejal mu j«' v«-e bu«lib ran v s]m> lnj«'in d«*lu t«^-l«->a. (ijurino >«» -i«-«-r takoj pr«'p«>| jali v b. tam pa kmalu izdihnil. KRALJ IN KMET. A«i»iitunia r CbehoiirK N«iruian>lir v Ha^rr Haiul.urs v ll«inl>iirg junija : Krete« v Kri*in**n ilaurt tama r Chvrkturg | *CLAS NARODA jfc pošiljamo v staro do H. urik IV. je srečal ^ -o ^ movino Kdor ga Ko /dn kllU'tn ki je želel vidrli W . .... ' J Ce naročiti kralja Kran«*ije. a >•• ni za ve« da s«> pravkar raz^ovarjsi s ^11 *'eren«Miu Ib-nrik je kmetu dejal, -la mu bo (Mtkazal kralja, ko 'pride ea- za to. Povedal je kmetu tudi, da je lahko sp«i znati kralja po leni, ker -e mu vsi oilkrijejo, dočim se on nikomur t e o«lkrij«*. za svoje lat} t ^ sorodnike ali pri)at-a-\ tje, to lahko stori. — | Naročnina za stari j k^ai ntanr $7. — V | '»aliio lista ne posi- Ko stii nekoliko pozm-je Ileii-Najiik iu kmet prišla na «lv«»r. so (H»'iciji so grešnico trd«» prijeli,I*4«' vta o>tala \-zela uharre in jih i»r«»«Iala n«- »^»krita. Takrat j«- vprašal ki'iiiu ju vel i r ju v llici za 250 Henrik kmeta: I j^mo ''Nu. ali ve-te zdaj, kat« je kralj r*' "Kako ne bi vedel! K«len me.l naju dveh j«* gotovo: seni jaz — »li (»ii vi . .*' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi, "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJ1GARNA "GLAS NARODA' AobiBjiko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK 1