PA HÖR HOTEL & RESTAURANT PAHOR SPREJEMAMO ÍE ZADS!]F. HEZF.ItVACIJf ZA PRVOMAJSKO KÜSILOI ritaj-c Ln rainiL' ■■ ped il i1 ete Ul. 1. uuja 14, zu. Umije. 34070 Dübtrdüb, hiliji Td: +VXÏ4E1 4101 3 [ - i nI ijÍl híiiH'jfi j}n: r. ctrni ■ www,kt(lpibvr,on Primorski št. 97 (21.030) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Z usodo Slovenije naj si glave belijo drugi Rado Gruden Après moi le déluge (Za mano potop) je znan izrek, ki ga pripisujejo francoskemu kralju Ludviku XV. (po drugi verziji pa njegovi najslavnejši ljubici Madame de Pompadour) in pomeni ravnanje nekoga, ki mu ni mar za posledice, ki jih bodo zaradi takega ravnanja občutili drugi. Zoran Jankovic sicer ni kralj, je pa od petkove noči dalje spet predsednik Pozitivne Slovenije. Posledice njegove zmage bodo plačali predvsem Slovenke in Slovenci. Očitno to njega in tiste, ki so ga na čelo stranke izbrali namesto Alenke Bratušek, prav nič ne skrbi, da ne rečem ne briga. Če odmislimo zelo možen razkol v stranki in najverjetneje njen dokončni zaton, bo prva vidna posledica njegove izvolitve razpad vladne koalicije, ki jo vodi predstavnica Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek. Že pred kongresom je povedala, da bo odstopila, če ne bo izvoljena za predsednico stranke. Zdaj si je vzela tri dni časa za razmislek, toda usoda njene koalicije je že odločena. Koalicijski partnerji Socialni demokrati, Državljanska lista in Demokratična stranka upokojencev Slovenije so takoj po objavi rezultatov na kongresu Pozitivne Slovenije povedali, da je koalicijski vlak prišel do končne postaje in da je treba čim prej razpisati predčasne volitve. Pogoj za nastanek in delovanje te koalicije je bil pred dobrim letom Jankovicev odhod iz državne politike, potem ko ga je Komisija za preprečevanje korupcije obtožila korupcijskega ravnanja. Z njegovo vrnitvijo na politično sceno pa koalicijski partnerji niso več pripravljeni sodelovati s Pozitivno Slovenijo. Padec vlade avtomatično pomeni tudi politično krizo, ki jo bo težko hitro rešiti. Tudi po volitvah se položaj v Sloveniji ne bo razpletel, saj tudi verjetnega zmagovalca volitev Janeza Janšo bremeni obtožba protikorupcijske komisije in z njim oziroma s Slovensko demokratsko stranko, če jo on vodi, ni pripravljen sodelovati nihče. Politična kriza bo negativno vplivala na gospodarski položaj, kjer so se po najhujši krizi po drugi svetovni vojni tudi po zaslugi ukrepov vlade, ki jo vodi Alenka Bratušek, že začeli kazati prvi znaki okrevanja. Toda to Jankovica in njegovih podpornikov, ki so bili gluhi za vse pozive, naj dobro razmislijo o svojem ravnanju, očitno ne skrbi. Zanje je važno, kdo je prvak v stranki, z usodo Slovenije pa naj si glave belijo drugi. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 27. APRILA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € ITALIJA - Obsojenec Berlusconi spet žalil Nemce Mattea Renzija skrbijo reforme TRST - Manjšine Tudi o času, ko so himno peli v 12 jezikih RIM - Reforme so bile v ospredju včerajšnjega srečanja med predsednikom italijanske vlade Matteom Renzijem in predsednikom republike Giorgiom Na-politanom. Pot do »novega senata« in »novega volilnega zakona italicum« bo verjetno še dolga zaradi obotavljanja Forze Italia in pomislekov levice v Demokratski stranki. Sicer pa se je Renzi včeraj srečal tudi z začasnim ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom (na posnetku Ansa levo), ki je zaradi zaostrenih razmer na vzhodu Ukrajine predčasno končal obisk v Rimu. Medtem je obsojenec Silvio Berlusconi spet žalil Nemce. Izjavil je, da slednji ne mislijo na obstoj koncentracijskih taborišč. Kandidat PSE za predsednika evropske komisije Martin Schulz je menil, da je Berlusconi sinonim za sovraštvo. Na 2. strani ZADRUGA PD Iskanje rešitve za dnevnik TRST - V torek ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Predsednik Jure Kufer-sin v pogovoru za dnevnik pojasnjuje, da se zadruga zavzema za čimprejšnjo rešitev vprašanja financiranja Primorskega dnevnika, ki bi končno zagotovila določeno stabilnost in s tem mirno ter redno izhajanje časopisa. Dosedanji stiki z oblastmi so obetavni, pravi Kufersin. Na 11. strani POSEIDON SESLJAN - Včeraj uradna predstavitev Čarobni okusi Konec tedna v Tržiču kraški pridelki in dobrote na pokušini TRST - O manjšinah v preteklosti in sedanjosti, njihovi zaščiti, potrebah, načrtih. V veliki dvorani Trgovinske zbornice se je včeraj zaključil dvodnevni posvet, ki ga je Slovensko panevropsko gibanje organiziralo s tržaško ustanovo Josip Pangerc. Pod naslovom Evro-sredozemska regija in narodne manjšine so se za govorniško mizo zvrstili številni govorniki. Med njimi je bil tudi diplomat Valentin Inzko (FOTO DAMJ@N). Na 6. strani Aretacije po poskusu tatvine v Gabrovcu Na 7. strani V Sloveniji kmalu predčasne volitve Na 11. strani Nepozabna Villorba Na 12. strani EZTS se bo maja vselil v Trgovski dom Na 17. strani Izšla nova knjiga o italijanskih taboriščih Na 19. strani ^ Je y (,--—a Oraguljama Sk«rlüVHi rr r Trst Ul. Battisti, 2 / Tel. 040-7606012 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. II 9771124666007 2 Nedelja, 27. aprila 2014 DNEVNE NOVICE / italija - Predsednikove reforme in obsojenčeve neumnosti Renzi pri Napolitanu Berlusconi žalil Nemce Medijski Renzi ob izhodu s Kvirinala ansa RIM - Renzi dopoldne, Berlusconi popoldne. Predsednik vlade in najbolj znani italijanski obsojenec sta si tako, polovično, razdelila pozornost italijanske javnosti. Renzi z enournim pogovorom na Kvirinalu s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom, Berlusconi z novo neslanostjo na račun nemških koncentracijskih taborišč. Renzija so popeljale na Kvirinal »težave«, ki mu jih povzročajo obljubljene reforme. Forza Italia mu odreka obljubljeno podporo, levica Demokratske stranke pa noče popustiti in vztraja s svojim reformnim predlogom. Ob takih zapletih je Napolitano zaskrbljen, Renzi pa ga je »pomiril« in po srečanju napovedal, da »smo korak od pozitivne rešitve reformnega vprašanja.« Slednje zadevajo tako reformo senata kot volilni zakon, imenovan itali-cum. Jutri naj bi Renzi »poglobil« odprta vprašanja v lastni stranki. Očitno ukrajina - Položaj na vzhodu se še zaostruje Proruski separatisti vztrajajo, da so člani misije OVSE vohuni KIJEV, MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj v telefonskem pogovoru z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem pozval k čimprejšnjim ukrepom za umiritev ukrajinske krize, so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. Lavrov se je zavzel predvsem za ustavitev vseh vojaških operacij proti protest-nikom in nasilnih dejavnosti skrajnonacio-lističnega Desnega sektorja, je še zapisano v sporočilu za javnost. Proruski separatisti, ki so v petek na vzhodu Ukrajine pridržali člane opazovalne misije Ovse, vztrajajo, da gre za vohune. Obtožili so jih, da so pripravljali sabotažne akcije po ukazu ukrajinske vlade. Odločitve o tem, ali jih bodo izpustili, še niso sprejeli. Vodja proruskih separatistov v mestu Slavjansk Vjačeslav Ponomarjov je za rusko televizijo danes zatrdil, da so osebe, ki so jih pridržali, karierni vojaki in ne člani opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), s katerimi se je pred kratkim pogovarjal. Koliko oseb je med pridržanimi, za zdaj ni jasno. Po navedbah Ovseja je v skupini, ki je potovala z avtobusom, 13 oseb, med njimi osem vojaških opazovalcev Ovseja in pet predstavnikov ukrajinskih oboroženih sil. Med predstavniki Ovseja so trije pripadniki nemške vojske in prevajalec ter štirje opazovalci iz Češke, Danske, Poljske in Švedske.Opazovalce so povabile ukrajinske oblasti v skladu z dunajskim dokumentom iz leta 2011 o varnosti in zaupanju, ki med drugim predvideva, da je gostujoča stran odgovorna za zagotavljanje varnosti opazovalcev, je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob tem še spomnilo rusko ministrstvo. Slavjansk, ki je v rokah oboroženih proruskih separatistov, so v petek obkolili ukrajinski vojaki, ki so včeraj sporočili, da so v bližini mesta uničili štiri cestne zapore, ki so jih postavili separatisti. Proruski separatisti v Slavjansku kljub mednarodnemu dogovoru, ki so ga prejšnji teden v Ženevi dosegle ZDA, Rusija, Ukrajina in EU, še naprej nadzorujejo vladna upravna poslopja. Začasni ukrajinski premier Arsenij Ja-cenjuk pa je po včerajšnjem srečanju z italijanskim premierjem Matteom Renzijem in papežem Frančiškom v Rimu predčasno končal obisk v Italiji in se vrnil v domovino, kjer se razmere na vzhodu države vse bolj zaostrujejo. Oboroženi proruski separatisti so zabarikadirani na strateških točkah v Slavjansku ansa upa, da bo prepričal svoje, naj mu strumno sledijo. Na ta način bo imel večjo pogajalsko moč v odnosu do For-ze Italia. Skratka: pot reform še ni zaključena, prihodnji teden naj bi bil, po napovedih političnih opazovalcev, odločilen. Pravnomočno obsojeni davčni utajevalec Silvio Berlusconi je včeraj spet postregel z bedarijo. Na volilnem shodu ob predstavitvi kandidatov For-ze Italia za severozahodno volilno okrožje je med drugim bleknil, da »Nemci ne mislijo, da so koncentracijska taborišča kdaj obstajala.« Enajst let potem, ko je v evropskem parlamentu ožigosal sedanjega vodjo Evropske socialistične stranke Martina Schulza za taboriščnega vodjo, se je spet obregnil ob temo, ki je v Nemčiji še vedno zelo občutena. Schulz, kandidat za predsednika evropske komisije, je takoj zelo ostro odgovoril na bedarijo: »Berlusconi je sinonim za sovraštvo, zavist in kreganje!« Dodal je še, da »je škandalozno dejstvo, da je te neumnosti izrekel zato, da bi se volilno okoristil.« Predsednik Evropske socialistične stranke Sergei Stanišev pa je ocenil, da »besede Silvia Berlusconija niso le žalitev za Martina Schulza, temveč za ves nemški narod. Zato je Evropska socialistična stranka tudi zahtevala, naj Angela Merkel »obsodi tako nedostojne besede.« Berlusconi se, najbrž, zaveda, da ga na evropskih volitvah čaka pekoč poraz. Sicer ne bi izjavil, da »bi morali prižgati svečo, če nam bo na volitvah uspelo dobiti 20 odstotkov glasov.« Za tako klavrn rezultat naj bi bil »kriv« Ren-zi, ker se stalno pojavlja na televiziji. Konec preteklega tedna je bil Renzi na televiziji celih 5 ur 40 minut v soboto in prav toliko v nedeljo, je potarnal televizijski magnat. Pozabil pa je dodati, da predsednik vlade le ponavlja tisto, kar je s stalno televizijsko prisotnostjo počel on med volilnimi kampanjami. Berlusconijeva prisotnost na volilnem shodu prvotno ni bila predvidena, zaradi česar je bil predsednik For-ze Italie »globoko užaloščen«. Očitno so nekateri tudi v njegovi stranki že ... pozabili nanj. Pred dnevom upora proti okupatorju več slovesnosti in prireditev LJUBLJANA - Pred 27. aprilom, dnevom upora proti okupatorju, je bilo po Sloveniji potekalo več slovesnosti in prireditev. ZZB za vrednote NOB je dan obeležila v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, zvečer pa še s plesno-glas-beno prireditvijo z naslovom Upor! Zavezniki v boju! v dvorani Stoži-ce v Ljubljani. Dan upora proti okupatorju so počastili tudi na Nanosu pri Vipavi, slovesnost pa združili s spominsko slovesnostjo na Nanoško bitko - eno prvih bitk Primorskih partizanov z italijansko vojsko. Dogodek je pripravila ZZB za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava. Dan upora proti okupatorju pod tem imenom praznujejo od leta 1992, pred tem pa so ga praznovali kot dan Osvobodilne fronte. Za letošnji 27. april enako kot lani ne bo državne proslave, saj država varčuje. Predsednik republike Borut Pahor pa bo imel ob dnevu upora proti okupatorju dan odprtih vrat. Avstrijski motorist umrl po nesreči blizu Rablja TRBIŽ - Včeraj je v videmski bolnišnici umrl 57-letni avstrijski motorist O. E., ki se je v petek ob 15. uri ponesrečil na pokrajinski cesti med smučarskim središčem Na Žlebeh in Rabljem. Dunajčan se je s svojo hondo in v družbi drugega motorista spuščal proti Rabeljske-mu jezeru, ko je pri bivši trbiški smodnišnici izgubil nadzor nad vozilom in trčil v varnostno ograjo. V Vidmu so ga sprejeli na oddelek za intenzivno nego, kjer je pozneje podlegel poškodbam. Abas: Palestinci ne bodo nikoli priznali Izraela kot »judovske države« RAMALA - Palestinski predsednik Mahmud Abas je včeraj članom sveta Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) dejal, da Palestinci ne bodo nikoli priznali Izraela kot »judovske države«. Abas je to izjavil potem, ko se je Izrael odločil, da bo prekinil bližnjevzhodne mirovne pogovore, ko je prišlo do dogovora med islamističnim Hamasom in PLO-jem. katoliška cerkev - Milijoni vernikov preplavili Rim Danes dopoldne bodo papeža Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. razglasili za svetnika VATIKAN - Rim so preplavile množice vernikov z vsega sveta, ki želijo prisostvovati današnji razglasitvi papežev Janeza Pavla II. in Janeza XXIII. za svetnika. Prisotnih na milijone vernikov, med njimi tudi nekaj sto iz Slovenije in precej tudi iz Furlanije-Julijske krajine. Ulice in trge okoli Vatikana so spremenili v območja za pešce, kjer za varnost in red skrbijo karabinjerji, varnostne službe in pripadniki civilne zaščite. Na predvečer kanonizacije so pripravili t. i. belo noč cerkva. Cerkve v središču Rima so bile odprte za molitev in spoved, v nekaterih je molitveno bdenje z branjem Svetega pisma in besedil obeh papežev potekalo tudi v tujih jezikih. Vrhunec slovesnosti bo danes na Trgu svetega Petra, kjer bo potekala ka-nonizacija obeh papežev. Trg svetega Petra sprejme okoli 100.000 vernikov, ostali pa bodo lahko slovesno mašo spremljali na okoliških ulicah in trgih na 18 ve- likih zaslonih, ki jih bodo postavili za to priložnost. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 10. uri in jo bo vodil papež Frančišek, bo sodelovalo tudi 150 kardinalov in 1500 škofov z vsega sveta. Med njimi bo tudi dolgoletni osebni tajnik pokojnega papeža Janeza Pavla II., Stanislaw Dzi-wisz. Na povabilo Frančiška se bo slovesnosti udeležil tudi prejšnji papež Benedikt XVI. Med politiki bodo na slovesnosti navzoči predsednika italijanske države in vlade Giorgio Napolitano in Matteo Renzi ter poljski predsednik Bronislaw Komorowski kot tudi številni drugi državniki in predstavniki kraljevih družin, med njimi španski kralj Juan Carlos s soprogo Sofio. Evropsko unijo bosta zastopala predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in Komisije Jose Manuel Barroso. V Vatikanu pričakujejo skupno 93 tujih delegacij. Papeža Janez Pavel II. in Janez XXIII. bosta proglašena za svetnika ansa PREPREČEVANJE GLUHOSTI Censis: 87% zadovoljstva z akustičnimi napravami Censis: rastoča pomembnost tehnološke inovacije pozitivno spreminja kakovost vsakdanjega življenja Ta rezultat smo dosegli s profesionalnostjo in vsakdanjimi prizadevanji avdioprotetikov in vseh profesionalcev, ki so vključeni v ustvarjanje učinkovitih protez. Poleg prizadevanj profesionalcev je za dosego tega cilja potrebna tudi inovativna tehnologija. Podjetje Maico namenja temu veliko pozornosti že od daljnega leta 1937, saj skupina vlaga v raziskovanje in razvoj, pri tem pa vedno upošteva mnenja in navodila avdioprotetikov, ki vsak dan delajo za slušno prizadete. Najpomembnejša je seveda preventiva, zato vas naš generalni direktor Peter Lloyd vabi, da se zglasite v naših centrih in opravite brezplačno preiskavo sluha. Podjetje Maico je na ozemlju kapilarno razširjeno, tako da vam zagotavlja najboljšo asistenco in podporo, predvsem pa spremlja slušno prizadete v postopku prevzgajanja pri uporabi teh malih tehnoloških čudes. Zaradi tega ima Maico veliko kvalificiranega osebja, obenem pa namenja veliko študijskih ur izpopolnjevanju in usposabljanju, zato da čim bolje izkoristi tehnologijo, ki je na voljo. Pevec MAL že dalj časa z zadoščenjem uporablja akustično napravo Vabi vas, da na naših sedežih preizkusite to novo napravo, ki smo jo ustvarili na podlagi izpopolnjene digitalne tehnologije. Ponosno sprejemamo pevca Mala v podjetju MAICO Sprejeti takega umetnika na naših sedežih nam je v velik ponos. Kako to, da ste se tudi vi odločili za preiskavo sluha? Biti glasbenik pomeni peti, igrati, sodelovati pri glasbenih dogodkih in poslušati glasbo. Dober sluh je pri tem nujno potreben: skrbeti moram za svoja ušesa. Pri tem mi MAICO veliko pomaga. Se pravi, da tudi vi uporabljate izdelke podjetja MAICO? Da, resnično sem zadovoljen s tehnologijo MAICO, ki jo uporabljam. Proteza je tako majhna, da se je res ne vidi. Estetika je zelo pomembna za nekoga, ki se ukvarja s šovbiznisom, kot jaz. Nikdar vas ne sme biti sram, da uporabljate te naprave, saj se jih praktično ne vidi! Koliko se je vaše življenje spremenilo? Naprava mi je omogočila, da se naprej ukvarjam s tistim, kar me spremlja že vse življenje - z glasbo. Kakovost sluha se je znatno izboljšala, sedaj lahko spet popolno uživam v emocijah, ki jih nudi dobra pesem. Nasvet za naše bralce: zglasite se na sedežih MAICO in preizkusite svoj sluh: pomagali vam bodo visoko usposobljeni in kakovostni profesionalci z veliko izkušnjami, predvsem pa boste spet pridobili sluh. REŠENO: televizija, telefon in hrupna okolja Pred kratkim smo izdelali napravo, ki rešuje probleme, povezane s televizijo, telefonom in predvsem hrupnimi okolji. Sedaj boste lahko razumeli in dobro slišali tudi tedaj, ko boste na večerji s prijatelji, v gledališču ali pri maši. Podjetje Maico je končno ponosno, da vam lahko omogoči, da na njegovih sedežih preizkusite to enkratno in revolucionarno tehnološko rešitev, ki vam bo omogočila razumevanje vsega, kar vas obdaja! Podjetje Maico vam omogoča, da to orodje preizkusite na njegovih visoko specializiranih sedežih! Za vašo varnost vas vabimo, da opravite BREZPLAČNI PREIZKUS SLUHA ZA SVOJO VARNOST PREIZKUSITE SVOJ SLUH Sluh je potreben za koncentracijo in pozornost tudi, ko vozimo. Koncentracija v avtu vključuje tako vid kot sluh. Če ne slišimo dovolj dobro, je treba z večjo pozornostjo gledati cesto, kar pomeni, da se zlahka prej utrudimo in smo posledično bolj raztreseni. Ohraniti nadzor nad sluhom je pomembno, saj lahko tako pogosto preprečimo tudi hude posledice! Čakamo vas na sedežih podjetja MAICO, da pridete preizkusiti svoj sluh. SENTIREZ TRST GORICA TRZIC Ulica Carducci, 45 - Tel. 040/772807 URNIK: PON. - PET. 9.00 -13.00 /15.30 -19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ Ulica Gen. Cascino, 5/a - Tel. 0481/539686 URNIK: PONEDEUEK- PETEK 9.00 -13.00 Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481/414262 URNIK: PONEDEUEK- PETEK 9.00 -13.00 /14.00 -18.00 4 Nedelja, 27. aprila 2014 KULTURA / recenzija - Srečko Kosovel v novih italijanskih prevodih Opazen premik v kulturi pesniškega prevajanja Ob 110-letnici rojstva pesnika Srečka Kosovela (1904-1926) je pri založbi Comunicarte Editori izšla slovensko-italijan-ska zbirka njegove poezije z naslovom Srečko Kosovel tra Carso e Caos Pre/senti-menti. (Srečko Kosovel : S Krasa v kaos. Pred/slutnje). Knjigo sta uredili Poljanka Dolhar in Darja Betocchi, ki je pesmi tudi prevedla v italijanščino. Izbor bogati trinajst likovnih "konstrukcij" slikarja Edvarda Ste-pančiča, Kosovelovega sodobnika, rojenega v Trstu leta 1908. Njuna življenjska zgodba je bila v marsičem različna, saj je pesnik Krasa, kot znano, umrl sredi intenzivnega ustvarjalnega zagona, star komaj 22 let, Ste-pančič pa ga je preživel za več kot šest desetletij: smrt ga je doletela pozno, v času slovenske osamosvojitve, se pravi leta 1991. Oba pa sta se v dvajsetih letih prejšnjega stoletja navdušila nad avantgardno umetnostjo, nad ruskim konstruktivizmom, ki se je uveljavil tako v slikarstvu in arhitekturi kot tudi v književnosti. Nova umetniška smer je programsko težila za tem, da bi bila v službi množic in dostopna ne samo eliti, temveč tudi preprostemu človeku. Zavzemala se je za povezovanje umetnosti s človekovim socialnim položajem in delom ter posledično za preseganje tradicionalnega pojma umetnosti. Konstruktivizem se je v prvih desetletjih prejšnjega stoletja pojavil tudi v Trstu s težnjo, da bi prebudil zatohlo in konservativno mestno kulturo. Tržaški slikar Edvard Stepančič, ki je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, Inštitut lepih umetnosti pa v Monzi, se je po povratku domov pridružil Grupi konstruktivistov, na čelu katere je bil Avgust Černigoj. Prav ta skupina - njeni člani so bili Giorgio Carme-lich, Zorko Lah, Josip Vlah in še kdo - je leta 1927 v paviljonu Ljudskega vrta priredila odmevno razstavo Konstruktivisti-čni umetniški ambient, kjer je s svojimi prostorsko dinamičnimi konstrukcijami izstopal prav Stepančič. Kosovelov umetniški razvoj je bil drugačen od Stepančičevega. Ne gre prezreti, da je znotraj njegovega opusa več literarnih usmeritev potekalo hkrati ali v zaporedju. Jasno je tudi, da se zaradi posebnega pomena literature za Slovence ni mogel navdušiti nad tistimi smermi, ki jim je šlo Kosovelove pesmi je prevedla Darja Betocchi foto damj@n predvsem za eksperimentiranje, za poigravanje s formo ali igračkanje z besedami. Zato mu je bil blizu konstruktivizem, ki se za razliko od drugih avantgardnih umetnosti ni zavzemal samo za spremembo literature, temveč predvsem za globinsko prenovo družbe. Prve informacije o konstruktivizmu je Kosovel dobil iz zagrebške revije Zenit, o njem pa ga je obveščal tudi Černigoj, ki je v začetku dvajsetih let študiral na muenc-henski akademiji in nekaj mesecev obiskoval weimarski Bauhaus. O novem gibanju pa mu je izčrpno poročal tudi prijatelj Ivo Grahor po vrnitvi iz Sovjetske zveze konec leta 1924. Iz Kosovelovih dnevnikov imamo več dokazov, da je bral vidnejšo konstruktivistično literaturo, originale ali nemške prevode El Lisickega, Maleviča, Erenburga in še koga. V zbirki je prevajalka izbrala vrsto znanih Kosovelovih kon-struktivističnih pesmi, med njimi že anto-logijski Cirkus Kludsky, prostor št. 461; Pesem št. X ; Odprite muzeje!; Sferično zrcalo, če navedemo samo nekaj primerov. Poleg omenjenih besedil pa so v izboru štiridesetih pesmi tudi izpovedi drugih smeri: od tradicionalnih in impresionističnih mimo simbolističnih do ekspresionističnih. Darja Betocchi je svoje estetsko dovršene prevode pospremila z uvodnim nagovorom Hvalnica staromodnega prevajanja (Elogio della traduzione démodé). V njem dokazuje, da je kot prevajalka tudi teoretsko dobro podkovana, saj se povsem zaveda odgovornosti, ki jo ima do poezije tako izjemnega pesnika. Ve tudi, da sta pri njem oblika in vsebina tako tesno povezani, da tvorita enkratno, nerazdružljivo celoto. Pri prevajanju Kosovelovih bolj tradicionalnih pesmi pa ji je po njenih besedah šlo predvsem za to, da bi ohranila glasovne in ritmične posebnosti izvirnika, ki imajo v njegovi liriki pogosto simbolni pomen. Da bi ne zanemarila izpostavljenosti posameznih glasov, besed ali rim, se je pri nekaterih pesmih odpovedala dobesednemu prevodu, ker bi s tem kršila blagozvo-čnost in predvsem sporočilnost izhodiščnega besedila. Tako si je na primer v lirski pesmi Ciklame dovolila odstop in te cvetlice zamenjala z vijolicami, s tem pa ohranila zvočni učinek izvirnika. Taki posegi pa niso bili možni tam, kjer so Kosovelove besede nabite z globljimi pomeni in so zato nenadomestljive. Tako je na primer tipično kraško drevo bor, ki je pri pesniku pogosto večpomenska metafora oziroma simbol globoke eksistencialne in nacionalne stiske. Prevod besede "bori" z italijanskim "pini" bi bil po mnenju Betocchijeve povsem neprimeren, saj italijanski mno-žinski samostalnik nikakor ne posreduje tistega temačnega občutja, ki ga vzbuja v bralcu množinska beseda bori, temveč prej nasprotno. Na koncu svojega razmišljanja o prevajanju se je dotaknila tudi problema rime, ki že od Salvinijevih časov dela prevajalcem dokajšnje preglavice. Luigi Salvini, urednik znamenite italijanske antologije slovenske lirike Sempreverde e rosmarino (1951), se je pri prevajanju odpovedal rimi zato, da bi ohranil osnovni ton pesmi, ki je po njegovih besedah bistveni element poezije. Izhajal je iz prepričanja, da se zmogljivost prevajanja kaže predvsem v ritmu. Rima je, kot poudarja, že od Leopardija naprej izgubila pri Italijanih tisto veljavo, ki jo je imela v prejšnjih obdobjih. Seveda je pri Slovencih, kot pravilno ugotavlja prevajalka, drugače. Mlada slovenska lirika je svoj umetniški vzpon dosegla šele v prvi polovici 19. stoletja s Francetom Prešernom na čelu, medtem ko ima italijansko pesništvo dolgo tradicijo, ki sega v 13. stoletje. V italijanskem večstoletnem pesniškem razvoju je rima postala sčasoma banalna, večkrat celo predmet posmeha in kontestacije. Pri Slovencih se je, kot rečeno, pesniški proces razvijal počasneje, zato rima do današnjih dni ni izgubila svojega globljega pomena. Na podlagi teh ugotovitev je Darja Betocchi mnenja, da jo je treba pri prevajanju ohraniti, saj ima v povezavi med obliko in vsebino nezamenljivo vlogo. Tem načelom je v svoji prevajalski strategiji tudi sledila. Kljub nekoliko samoironičnemu naslovu, ki ga je dala svojemu uvodnemu razmišljanju, lahko rečemo, da predstavljajo njeni prevodi opazen premik v kulturi pesniškega prevajanja iz slovenščine v italijanščino. Kot poudarja Poljanka Dolhar na koncu uvodne besede Dvojna vez (Un dop-pio filo), želi biti dvojezična zbirka Kosovelove poezije tudi poklon Trstu, kjer je bila slovenska kultura dolgo zamolčana. Morda je to ena izmed poti, po kateri se bo ideja združene Evrope brez meja mogla naposled uresničiti tudi v "mestu v zalivu". Marija Pirjevec slikarstvo - Jubilej enega mednarodno najbolj uveljavljenih slovenskih umetnikov Jože Ciuha 90-letnik rossetti Kubinekove cirkuške veščine in poklon Dinu Buzzattiju Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine je svojim gledalcem v letošnji sezoni ponudilo kar nekaj predstav, ki slonijo na novem vrednotenju cirkuških prvin, kakršen je, denimo, nastop ameriškega klovna Tomaša Kubineka, ki je s svojim one-man showom Certified Lunatic & Master of the Impossible (Izpričani lunatik & gospodar nemogočega) nastopil v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu v sredo, 23. aprila. Predstava je res rahlo nora mešanica klovnskih nerodnosti, roko-hitrskih trikov, bodisi namenoma nerodno izvedenih bodisi presenetljivo spretnih, akrobatskih veščin in prijetne interakcije z naključno izbranimi gledalci v dvorani, v kateri tudi branje v italijanščino prevedenega veznega besedila postane zabaven komični element. Vsekakor dajejo Kubinekovi skeči vtis predstave iz prijetnih starih časov, bodisi ker so prepleteni s pripovedjo o nekem daljnem - izmišljenem -otroštvu, bodisi zaradi sproščenega ritma in zaradi trikov in gagov brez vsiljivih elementov današnjega s tehnologijo prenatrpanega časa. Gledalci so se od srca zabavali. Od torkova do sinočnjega večera je bila zasedena tudi mala Bartoli-jeva dvorana z javnim branjem ilustriranega dela Dina Buzzattija Poema a fumetti (Pesnitev v stripu), ki je bil leta 1969 v nekem smislu predhodnik danes popularnih grafičnih romanov. V njem je italijanski pisatelj združil obliki izrazne umetnosti, ki sta mu bili pri srcu: zgodbo o modernem Or-feju, rockovskemu pevcu Orfiju, ki najde in spet izgubi ljubljeno Euro, je obogatil z 208 barvnimi ilustracijami na zanj značilne motive, med katerimi prevladujejo nenavadni erotični ženski akti. Ob štiridesetletnici avtorjeve smrti je predstavo za Stalno gledališče iz Verone postavil igralec in režiser Paolo Valerio, ki ga v živo spremlja pianistka Sabrina Reale z izvirnimi skladbami Antonia Di Pofija. Oba sta na prizorišču postavljena na levo in desno stran za prosojno platno, na katerem se vrstijo projekcije Buzzattijevih ilustracij, katerih velikost v primerjavi s knjižno izdajo daje gledalcem presenetljiv pogled nanje. (bov) Na včerajšnji dan pred 90 leti se je rodil slikar, ilustrator in grafik Jože Ciuha. Opus enega mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov je širok in raznolik, njegova umetnost pa osebno obarvana in pogosto prežeta z ironijo. Ciuha je svoja dela predstavljal na številnih skupinskih in več kot 300 samostojnih razstavah. Ciuha, rojen v Trbovljah, se je po drugi svetovni vojni najprej vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer se je posvetil študiju primerjalne književnosti, umetnostne zgodovine in arheologije. Leta 1946 se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi leta 1950 opravil še specialko za zidno slikarstvo pri Slavku Pengovu. Že v času študija je obiskal Makedonijo, kjer je odkril svet monumentalnih fresk in bizantinskega izročila. Leta 1956 je odšel v Pariz, pozneje je študijsko potoval na Vzhod, v Burmo, kjer je raziskoval vzhodnjaško in budistično filozofijo ter duhovnost. Prepotoval je še Tajsko, Kambodžo, Indonezijo, Bangladeš in Indijo. Leta 1964 je potoval po Južni Ameriki, nato se je podal še v ZDA in Mehiko. Svoja doživetja s potovanj je popisal v knjigah Potovanje v deveto deželo, Okameneli smehljaj in Pogovori s tišino. Med številnimi obiskanimi kraji mu je bil najljubši Pariz, kamor se je vedno znova vračal in se v 80. r i- Jože Ciuha arhiv letih minulega stoletja tja tudi preselil. V francoski prestolnici se je srečal s pesnikom in likovnim kritikom Alainom Bosquetom, s čigar pomočjo se mu je pot v pariško likovno prizorišče širše odprla. Del Ciuhove biografije zajema tudi pedagoška dejavnost. Med letoma 1974 in 1978 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, bil je gostujoči predavatelj na Zahodni michiganski univerzi, dve leti je poučeval grafiko na mednarodni grafični šoli v Benetkah, dvakrat pa je predaval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ciuha, ki je član Grupe 69, ustvarja na več načinov in vedno preizkuša nove tehnike. Slika na platno, papir in pleksi steklo ter ustvarja akvarele, grafiko, freske, tapiserije in mozaike, ukvarja pa se tudi s scenografijo, kostumografijo in likovno zasnovo lutk. Pobude črpa iz tradicije srednjeveškega bizantinskega slikarstva in izročila starih vzhodnih kultur, kar se v njegovih delih odraža v vzhodnjaških pismenkah, ritmičnem nizanju figur in zlatem ozadju. Z vsebinskega vidika je njegova umetnost osebno obarvana in predstavlja z ironijo prežet dialog s sodobnim svetom. Človeške napake in slabosti pogosto kritizira skozi živalske podobe, za njegovo ustvarjanje pa je značilna tudi groteskna interpretacija človeškega lika. Kot ilustrator se odlikuje s smislom za bistveno, z ostro karakterizacijo in s humorjem Ciuhova dela se nahajajo v najpomembnejših svetovnih umetnostnih ustanovah, predstavljal pa jih je tudi na skupinskih in več kot 300 samostojnih razstavah. Ob umetnikovi 90-letnici so veliko retrospektivno razstavo pripravili tudi v Jakopičevi galeriji. Postavitev je zajela sedem desetletij ustvarjanja umetnika, ki zase pravi, da svoje najlepše slike še ni naslikal. Ciuha je za svoje delo prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 1967 in Jakopičevo nagrado leta 1981, za leposlovno knjigo za otroke pa je bil leta 1965 nagrajen z Levstikovo nagrado. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 27. aprila 2014 1 7 APrimorski ~ dnevnik mednarodna konferenca - Na Trgovinski zbornici potekal dvodnevni posvet o manjšinah O grajenju mostov in evropske identitete, a tudi diskriminaciji V globaliziranem svetu, v tisti združeni Evropi, kjer pod isto streho živi toliko različnih narodov, smo vsi manjšinci. Zato ne bi bilo napak bolj pozorno prisluhniti tistim, ki se že dolga desetletja trudijo preživeti v »manjšinskem položaju«. Dvodnevna mednarodna konferenca Evro-sredozemska regija in narodne manjšine je služila tudi temu in je, ob predstavitvi nekaterih realnosti, prisotnim ponudila tudi nekaj zanimivih iztočnic za razmislek. Posvet je potekal v veliki dvorani Trgovinske zbornice pod pokroviteljstvom evropskega parlamenta in italijanske vlade, priredilo pa ga je Slovensko panevropsko gibanje v sodelovanju s kulturno-zgodovinsko ustanovo Josip Pangerc, v imenu katere je pozdravil Marko Manin. Uvodni poseg pa je bil zaupan Valentinu Inzku, koroškemu Slovencu in Visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino, ki je predstavil položaj te evropske države. Inzko je prepričan, da lahko balkanska regija marsikaj prispeva Evropski uniji; gostoljubnost, prijateljstvo, prijazno sosedstvo, strpnost so za prebivalce Bosne zelo pomembne vrednote. Še prej pa mora država odpraviti veliko protislovje, na katerem sloni njena ustava. Po krvavi vojni je bilo pomembno Bošnjakom, Hrvatom in Srbom zagotoviti iste pravice, je poudaril diplomat, zakonodajalec pa je pri tem pozabil na ostale državljane, na Bosance: v BiH živi sedemnajst manjšin, njihovi člani pa ne uživajo enakih pravic kot predstavniki treh največjih skupnosti. Kdor se ne izreče za Srba, Hrvata ali Bošnjaka na primer nima dostopa do javnih služb, ne more kandidirati na volitvah. Te razlike je treba odpraviti, tudi v imenu evropskega državljanstva. Nadvojvoda Georg von Habsburg (ki si je v popoldanskih urah ogledal tudi Miramarski grad, v katerem so prebivali njegovi predniki) je poudaril, da manjšine ne bi smele biti igračke na šahovnici zunanje politike, saj so v Srednji Evropi vedno odigrale pomembno vlogo: naše kulture, jeziki, kulinarične tradicije so rezultat prepletanja različnih narodov. V habsburški vojski so bili duhovniki, rabini in imami, himna habsburške monarhije pa je bila prevedena in peta v dvanajstih jezikih, je spomnil Georg von Habsburg: sprašujem se, kaj bi rekli Francozi, če bi Bre-tonci hoteli prevesti Marsejezo ... Nekaj koristnih nasvetov, kako graditi mostove med narodi, je predstavil Miha Kampuš, ki je svojo podjetniško žilico in komunikacijske sposobnosti usmeril v ustanovitev koroške platforme Unser Land (Naša dežela). Kampuš si je postavil ambiciozen cilj: da bi Koroška leta 2020 praznovala stoletnico plebiscita brez negativnih čustev, ki še pogojujejo odnose med nemško in slovensko govorečimi. Kako to doseči? Z ustvarjanjem odmevnih dogodkov, ki se dotaknejo človeških duš, in gojenjem dobrih odnosov z mediji. Leta 2012 je na celovški železniški postaji skupaj zapelo več sto Avstrijcev in Slovencev, leto kasneje so ustvarili največji dvoranski koncert na Koroškem, med katerim so zapeli tudi novo neuradno himno, ki poje o ljudeh, ki skupaj živijo, delajo, praznujejo. Kampuš pravi, da jih je veliko prijateljev iz manjšinskih vrst napadlo, ker so se odločili, da bodo komunicirali pre- težno v nemščini, »ampak če želiš nekoga prepričati, moraš uporabljati njegov jezik«. Ena od včerajšnjih okroglih miz je bila posvečena dnevnim medijem Slovencev v Italiji. Martin Brecelj, Ivo Jev-nikar in Martina Repinc so predstavili zgodovino in delovanje slovenskih radijskih in televizijskih programov RAI ter Primorskega dnevnika. Beseda je tekla tudi o pomenu, ki ga ti mediji imajo za manjšinsko skupnost: v prvi vrsti zato, ker ponujajo dnevni stik s slovenskim jezikom in dogajanjem v Sloveniji ter pričajo o našem obstoju. Govor je bil tudi o odnosu, ki ga večinski mediji imajo do manjšin: ta se je v zadnjih letih nedvomno izboljšal, a se žal večinoma omejuje na izpostavljanje problematičnih, večkrat ekstremnih situacij. Podobno je z mediji v osrednji Sloveniji. Dvodnevni posvet je zaključila predstavitev manjšinskih pravic »v praksi«. Samo Pahor je uvodoma nanizal nekaj »grozljivih dejstev«, da bi z njimi dokazal, zakaj Italijani slovijo po interpre- Z leve: Laris Gaiser, Georg von Habsburg, Marko Manin in Valentin Inzko foto damj@n taciji in neizvajanju zakonov ter mednarodnih dogovorov. Začenši s Posebnim statutom, ki ga je talija podpisala leta 1954 v Londonu ...in nikoli objavila, kaj šele izvajala. Stane Baluh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti, je predstavil zaščito italijanske, madžarske in romske skupnosti (Slovenija je kot prva država v EU vključila tudi Rome). Romom posvečajo posebno pozornost tu- di v hrvaškem uradu za narodne manjšine, je zagotovila njegova predstavnica Bahrija Sejfic. Ob Romih pa tudi Srbom, saj sta na Hrvaškem ravno ti dve skupnosti najbolj diskriminirani ... (pd) spominski večer - Ob 20-letnici tragične smrti dveh video snemalcev RAI Saša Ota in Miran Hrovatin Prireditev, ki jo pripravljata Fotovideo Trst 80 in SKD Slovenec, bo v torek ob 20.30 v društvenih prostorih v Borštu Letos poteka 20 let odkar sta umrla Saša Ota in Miran Hrovatin, oba snemalca na krajih, kjer se je v tistem trenutku odvijala vojna. Umrla sta pri opravljanju svojega dela, prvi v Bosni, drugi v Somaliji. Oba sta se zavestno odpravila v kraje, ker jim je delodajalec naročil, naj gredo snemat. Nista se odpovedala nalogi, odšla sta, ne upoštevajoč nevarnost, ki ju je tam čakala. Delo sta rada opravljala, veliko zadoščenja sta imela od tega, bila pa sta tudi poklicno zelo dobro usposobljena. Saša Ota je v RAI vstopil z začetkom deželnih televizijskih oddaj leta 1979, ko je zmagal na natečaju za televizijskega in filmskega snemalca. L. 1990 je opravil državni časnikarski izpit in postal časnikar-snemalec. Za fotografijo se je navdušil že v otroških letih in kot dijak se je vključil v delovanje fotokrožka Foto Trst 80 (kasneje preimenovan v današnji Fotovideo Trst 80) in bil njegov prvi predsednik. Klub je vodil 10 let.Ve-liko je fotografiral in se udeleževal natečajev, sam je priredil prvi fotografski natečaj, ki ga je izvedel tržaški fotokro-žek. Snemal je za Rai kot tudi izven njega. Leta 1990 se je preselil v Zabrežec in se takoj vključil v delovanje domačega društva SKD Slovenec ter bil zadnja leta njegov podpredsednik. Miran Hrovatin je bil doma iz Bar-kovelj, l. 1975 se je kot snemalec zaposlil v Agenciji Alpe Adria. Ko je le-ta propadla, je z nekaterimi kolegi ustvaril oz. prevzel agencijo Videoest. Snemal je večkrat za Rai, ki mu je naročal snemanja na različnih vojnih prizoriščih. Tudi zadnje snemanje v Somaliji mu je naročila državna televizija. Fotovideo Trst 80 in SKD Slovenec iz Boršta se želita spomniti obeh video snemalcev s spominskim večerom, ki bo odvijal v društvenih prostorih v Borštu v torek ob 20.30. Postavljena bo razstava fotografij Saše Ota na temo »Letni ča- si Glinščice«, predvajali pa bodo tudi video posnetek v slovenščini o delu in življenju Mirana Hrovatina, ki so ga pripravili njegovi kolegi na agenciji Vi-deoest. Obenem bodo predvajali fotografije Saše Ota o dviganju maja iz let 1988 in 1990, na katerih se bo lahko marsikdo prepoznal. Fotografije Saše Ota, ki jih vestno in primerno hrani družina Ota v hiši v Zabrežcu, je izbrala članica tržaškega fotografskega krožka Mirna Viola. Nekatere fotografije bodo prvič prikazane v javnosti. Torkovo prireditev ob 20. letnici smrti Saše Ota in Mirana Hrovatina bo obogatil nastop mešanega pevskega zbora Slovenec-Slavec. (mv) Saša Ota arhiv Miran Hrovatin arhiv dsi - Jutri ob 20.30 Podelitev literarne nagrade vstajenje beneškemu pesniku Viljemu Černu Na rednem večru Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Ul. Donizetti bodo jutri zvečer ob 20.30 pesniku Viljemu Černu slovesno izročili literarno nagrado vstajenje za leto 2012. Priznanje si je znani beneški kulturnik in javni delavec zaslužil s svojo pesniško zbirko »Ko pouno noč je sar-ce«, ki je sad tridesetletnega snovanja, predvsem pa neomajne ljubezni do jezika in rojakov. S svojimi verzi je Černo izpričal ne samo navezanost beneškega ljudstva na zemljo, ampak tudi veliko trpljenje, ki je spremljalo sleherno življenje in delo v Benečiji tako zaradi težkih socialnih razmer, kot zaradi kratenja jezikovnih in narodnih pravic. Pesniško zbirko Viljema Černa, ki je izšla v sodelovanju med Goriško Mohorjevo družbo in čedajskim kulturnim društvom Ivan Trinko, bo predstavil urednik knjige Jakob Mueller, utemeljitev nagrade pa bo v imenu odbora nagrade podal Robert Petaros, medtem ko bo nagrado izročil predstavnik Kraške zadružne banke. Nagrajenca bodo počastila v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu gospa IVadnjal ter Barški oktet pod vodstvom Davida Clodiga. Vrt na Trgu Rosmini bo nosil ime Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin Vrt na Trgu Rosmini bo poimenovan po Andrei Luc-hetta, Saši Ota, Dariu D'Angelu in Miranu Hrovati-nu. Tako je - ob 20-letnici smrti članov televizijske ekipe Rai v Mostarju in snemalca Mirana Hrovati-na v somalskem Mogadišu - sklenila tržaška občinska uprava. Uradno poimenovanje bo v ponedeljek, 12. maja ob 12. uri, in sicer ob izteku slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve deželnega sedeža Rai v Furlaniji-Julij-ski krajini. Nekaj dni prej, v četrtek, 8. maja, bo tržaška občina poimenovala vrt v Ul. Benussi (v bližini tamkajšnje cerkve) po tržaški pisateljici Marisi Madieri- Pobuda sodi v okvir programa o poimenovanju mestnih ulic, trgov in vrtov po ženskih osebnostih. Sv. Jakob: zaprta občinska izpostava Tržaška občina obvešča, da bo občinska izpostava v Ul. delle Lodole 6 pri Sv. Jakobu od jutri do petka, 2. maja, zaprta. Vrata bo odprta ponovno v ponedeljek, 5. maja. V času zaprtja izpostave se lahko občani obrnejo na izpostavo v Ul. Giotto 2. 6 Nedelja, 27. aprila 2014 RUBRIKE sesljan - Konec prihodnjega tedna v Tržiču Zemlja čarobnih okusov, kraških pridelkov in dobrot Od 2. do 4. maja bo Tržič postal ... zemlja čarobnih okusov. Na glavnem trgu bodo zavladale dobrote kraške zemlje, njeni pridelki, od vin do sirov, olja in meda ter druge hrane, katerim bodo kraški pridelki dali svoj značilen priokus. Vse bo zabeljeno s kuhinjskimi recepti, s pokušnjami, s srebanjem najboljših vin in oblizovanjem ob sladki ekstazi tort in drugih slaščic. Mesto bo tudi kulturno utripalo ob zvokih godbe, ob Cecchelinovi pikri glasbi, ob rocku in zabavi znanega televizijskega komičnega udrihača Daria Vergassole. To tridnevno tržiško čarobno poslastico so predstavili včeraj v sesljan-skem centru za turistično promocijo. Izbira Sesljana ni bila naključna, saj je pri pobudi - kot partner tržiške občine - sodelovala tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava. Občina Tržič se je lotila prireditve s prispevkom, ki ji ga je namenila Lokalna akcijska skupnost Kras iz evropskih skladov. Odzvala se je na razpis in bila deležna podpore. Tridnevni praznik sta predstavili devinsko-nabrežinska občinska od-bornica za politiko dela, kulturo, šolstvo in kmetijstvo Marija Brecelj in tržiška odbornica za šolstvo in kulturo Paola Benes, medtem ko je za glasbeni utrinek poskrbela nabrežinska godba na pihala. »V Tržiču bodo tri dni protagonisti kraška zemlja in njeni pridelki,« je poudarila Marija Brecelj. Že prvi dan, v petek, 2. maja, bodo v mestu ladjedelnice okusili dobrote Kraške ohceti; dan pozneje bodo predstavili avtohtona kraška in furlanska vina, zmagovalec kuhinjskega resničnostnega šova MasterChef USA 2013 Luca Manfe pa bo ponudil nekaj svojih receptov. Tudi v nedeljo, 4. maja, bodo na tržiškem trgu ponudili celo vrsto dobrot, zvečer, ob 20.30, pa bo svoje dodal še Dario Vergassola. volitve 2014 Jutri v Repnu predstavitev Marka Pisanija Jutri ob 20. uri se bodo v restavraciji Križman v Repnu predstavili županski kandidat Marko Pisani in kandidati občanske liste Skupaj za Repen-tabor. Orisali bodo dosedanje delo in petletne izkušnje pri upravljanju občine ter predstavili upravni program in novo vizijo za razvoj Občine Repentabor. Komunisti za evropske volitve Stranka italijanskih in slovenskih komunistov prireja v torek, 29. aprila, ob 18.uri v Ljudskem domu na Pončani (ul.Ponziana,14) odprto skupščino, na kateri bo pokrajinska tajnica Bruna Zorzini uvedla razpravo o zadržanju komunistov na skorajšnjih evropskih volitvah. SKP vabi na 1. maj v Križ Stranka komunistične prenove vabi na Prvomajski praznik pod šotorom v Križu v četrtek, 1. maja. Ob 12. uri bodo odprli kioske, ob 16. uri je predviden prvomajski pozdrav, ob 17. uri pa koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah in prijateljev. Sledil bo ples s skupino Kraški ovčarji. Priprava kraških dobrot se je že začela ... fotodamj@n nšk - Narodni dom Živahno na oddelku za mlade bralce Teden pred začetkom velikonočnih počitnic sta v Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice potekali pravljični srečanji za predšolske otroke (ob 16.30) in za osnovnošolce (ob 17.30). Prvi so najprej prisluhnili pravljici Kakšne barve je pomlad?, nato pa so še sami poslikali veliko nalepk, s katerimi so prekrili živo-pisan plakat. Skupina starejših otrok pa je spoznala, kako je zajec, ki je obvladal marsikatero veščino, postal velikonočni zajec. Zatem pa so pridne roke malih udeležencev pobarvale papirnate pirhe in z njimi okrasile veje, ki še vedno krasijo knjižnične prostore v ul. Filzi. V prihodnjih dneh pa bo v Narodnem domu spet živahno! Jutri ob 10. uri se bodo učenci OŠ Fran Milčinski s Katina-re srečali s pisateljico Majdo Koren, ki prihaja v Trst v okviru programa Povabimo besedo. Zadnjo sredo v mesecu pa bo ob 16.30, kot je že v navadi, čas za pravljično urico, namenjeno predšolskim otrokom. Ob 17.30 bodo spet prišli na svoj račun še osnovnošolci. Tudi za višješolce bo poskrbljeno: v Oddelku za mlade bralce se bodo v ponedeljek, 5. maja (17.30), sestali z mladim tržaškim besednim ustvarjalcem in gledališkim režiserjem Igorjem Pisonom. dolinska občina - Predstavitev kandidatov stranke lipove vejice Slovenska skupnost za Kluna Na kandidatni listi veliko mladih obrazov - Pohvalno o desetletni občinski upravi županje Fulvie Premolin Kandidati Slovenske skupnosti z županskim kandidatom Sandyjem Klunom (četrti z desne) a.novak Stranka Slovenske skupnosti je včeraj - ob prisotnosti županskega kandidata levosredinske koalicije Sandyja Kluna - predstavila kandidate, ki bodo kandidirali na majskih občinskih volitvah v Dolini. Tajnik krajevne sekcije stranke Sergij Mahnič je poudaril, da se na kandidatni listi predstavljajo predvsem mladi obrazi, ki želijo pripomoči za dobrobit občine. To so Tania Bait, Patrick Curman, Mara Bertocchi, Albino Giorgi, Katja Dol-har, Marko Kariš, Nada Petaros, Andrej Kosmač, Milenka Rustia Ota, Damian Raseni, Tanja Zobec, Branko Slavec, Aleš Šte-fančič in Davide Stolli. Pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik je menil, da je strankina kandidatna lista zelo dobra, medtem ko je podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec laskavo ocenil desetletno delovanje uprave županje Fulvie Premolin, čeprav ji je pakt stabilnosti preprečil, da bi izpolnila celotni program. Fulvia Premo-lin se je zahvalila za sodelovanje in se obregnila ob vprašanje čiščenja Doline Glinščice, pri kateremu ni imela občinska uprava nobene krivde, pač pa so hotele nekatere sile izkoristiti incident, da bi domači upravi odvzeli upravljanje naravnega rezervata. Županski kandidat levosredinske koalicije Sandy Klun je poudaril pomen sodelovanja med demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo in zaželel, da bi novoizvoljeni izkazali čut odgovornosti in sodelovanja za skupno dobro. mladi demokrati - Dvodnevno mednarodno srečanje Iskanje integracije po škodi, ki so jo povzročili totalitarizmi V okviru dvodnevnega mednarodnega srečanja Mlada Evropa: Keyword integration, ki ga v Trstu prirejajo Mladi demokrati, so se udeleženci včeraj odpravili v Muzej istrske kulture v Ulici Torino, v Rižarno pri Sv. Soboti in k Narodnemu domu v Ulici Filzi. »Namen teh ogledov je bil spodbuditi razmišljanje o tem, kar so na tem območju in nasploh v Evropi povzročili totalitarizmi in ideologije. Govor pa je bil tudi o potrebi po integraciji v skupnem evropskem prostoru,« je včeraj razložila tržaška pokrajinska tajnica Mladih demokratov Caterina Conti. V Trstu se mudijo člani mladinskih organizacij Demokratske stranke iz obalnih jadranskih dežel ter slovenskih, hrvaških in avstrijskih socialdemokratov. Popoldne sta v gledališču Cinema dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/A) predavala zgodovinar Kristjan Knez iz Pirana in pravnik Fabio Spitaleri iz Trsta, med drugimi je nastopil tudi nekdanji vladni pod-tajnik Miloš Budin. Danes dopoldne bo na Včeraj so si gostje ogledali tudi Rižarno foto damj@n vrsti delavnica o evropski integraciji, ob 14.30 (vedno v gledališču v Ul. dei Fabbri) pa bo sklepno javno srečanje, na katerem bodo navzoči številni predstavniki DS. O perspektivah Evropske unije bodo razpravljale kandi- datke na evropskih volitvah Isabella De Monte (DS), Mojca Kleva Kekuš (slovenski SD) in Sandra Petrovič (hrvaška SDP) ter deželna tajnica in pokrajinski tajnik DS Antonella Grim in Štefan Čok. gledališče rossetti Glasbeni dogodek Trst kliče Neapelj Trieste chama Napoli ali Trst kliče Neapelj. Tako je naslov glasbenemu dogodku - sicer večeru glasbe, zgodovine, tradicije in kulture, ki bo zaživel v gledališču Rossetti v torek, 29. aprila, ob 20.30. Glasbeni večer bodo oblikovali domači glasbeniki Lorenzo Pilat, Maxino in Flavio Furian ter orkester Vecia Treiste. Prvič bo v Trstu nastopili Gigi Finizio, ki je že večkrat nastopil na sanremskem glasbenem festivalu. Ob tržaških umetnikih bodo na tržaški oder stopili tudi neapeljski kolegi. Skozi najbolj priljubljene tržaške in neapeljske popevke, bo občinstvo lahko uživalo ob izrednih koreografijah in baletih, komičnih vložkih, intervjujih in video projekcijah, ki bodo obenem predstavile zgodovino mest, ki jih povezujejo morje, kava in pica ter seveda ljubezen do pesmi in vsakovrstne melodije. Vstopnice so na voljo pri prodajnih mestih Cromo Agency, blagajni gledališča Rossetti in Ticket Point. / ŠPORT Nedelja, 27. aprila 2014 7 gabrovec, devin - Poskus roparske tatvine in trojna aretacija Tatovi skoraj povozili domačina Lastnikov sin zalotil zlikovce in obvestil policijo, kmalu zatem so jih prijeli pred supermarketom Gran Duino V Gabrovcu je domačin pred dnevi delal na vrtu, medtem pa so tatovi skozi odprta vrata stopili v hišo. Ko jih je zalotil, so praznih rok zbežali in ga z avtomobilom skoraj povozili - k sreči brez posledic. Moški je hitro obvestil policijo in beg se je kmalu zatem končal s trojno aretacijo na državni cesti št. 14 pri devinskem supermarketu verige Coop Gran Duino. Vse se je zgodilo v četrtek, tržaška kvestura je novico sporočila včeraj. Policisti devinsko-nabrežinskega komisariata so okrog poldneva pri Devinu ustavili in aretirali trojico madžarskih državljanov, ki je tik pred tem poskusila izvesti tatvino v neki hiši v Gabrovcu. Pridržali so dva moška (46-letnega N.H. in 26-letnega R.K.) in žensko (54-letno D.A.). V Gabrovcu jih je ob izhodu iz stanovanja zalotil lastnikov sin, ki je po navedbah tržaške kvesture pustil odprta vrata, ker je delal na vrtu. Ko so nepovabljeni gostje ugotovili, da jih je moški opazil, so praznih rok zapustili hišo. On jih je poskusil ustaviti, tatovi pa so sedli v avto opel astra: voznik je pritisnil na plin ter naglo odpeljal, pri tem pa skoraj povozil domačina. Ta se ni poškodoval, takoj zatem pa je priklical pozornost policijske patrulje, ki se je peljala mimo med izvajanjem nadzora na Krasu. Se-sljanski komisariat in kvestura sta takoj prejela sporočilo o tatovih z oplom in na cesti v bližini supermarketa Gran Duino je druga patrulja ustavila vozilo. Zlikovcem so nataknili lisice policisti v civilu, ki so se ukvarjali s preventivno nadzorno dejavnostjo - prav za preprečevanje tatvin. Madžarske državljane so odvedli v tržaški zapor, zaradi nasilja nad Ga-brovčanom pa jih dolžijo poskusa roparske tatvine (to so vse tatvine, v okviru katerih pride tudi do nasilja, navadno med poskusom pobega). Primer obravnava državna tožilka Cristina Bacer. polja - V petek Napad na voznika rešilca V petek zvečer je v Poljah pri Domju prišlo do neljubega dogodka, ko naj bi bolnikov sorodnik fizično napadel šoferja rešilca službe 118. Na prizorišče so prispeli karabinjerji, z novico pa je medije seznanil sindikat UGL, ki navaja, da so poškodovanega šoferja ponoči zadržali na opazovanju v katinarski bolnišnici. Sindikat UGL opozarja, da so napadi na osebje službe 118 prepogosti. »Vsak dan smo deležni besednih napadov in groženj, včasih sledi še nasilje. To je samo zadnji primer,« je izjavil sindikalni predstavnik UGL Matteo Modica. Sindikat poziva zdravstveno podjetje, naj zaščiti zaposlene in obravnava to vprašanje. Nasilna nadlegovalca V petek zvečer je dolgo zasledoval mlado dekle, na Korzu Cavour (na mestnem nabrežju) jo je naposled zagrabil za prsi ter takoj zbežal. Dekle je poklicalo policijo, ki je storilca ustavila v Ulici Valdirivo. 26-letni državljan Afganistana K.N. stalno prebiva v Trstu. Odvedli so ga v pripor, žrtvi pa je nudilo pomoč osebje službe 118. Nekaj ur pred tem dogodkom pa so policisti ovadili 39-letnega italijanskega državljana S.B. iz Trsta, ki je nadlegoval mimoidoče pred neko prodajalno na Drevoredu XX. septembra. Zmerjal jih je in tudi pljuval, enaka »dobrodošlica« je doletela policiste. V policijskem avtu je razbil okensko šipo, na kvesturi je polomil vrata pisarne. Ovadili so ga ter ga odpeljali v bol- Policija pred supermarketom verige Coop pri Devinu tržaška kvestura zgonik - Pohod do Pliskovice Po poti mlekaric VPliskovici so sipohodniki izzgoniške občine ob vižah godbe iz Saleža ogledali odprte borjače Nekateri z oprtanimi nahrbtniki na ramenih, drugi s sprehajalnimi palicami v rokah, so včeraj dopoldne odšli s trga izpred županstva v Zgoniku po nekdanji poti mlekaric v Pliskovico. Tura ni nova, saj so jo v prejšnjih letih že večkrat izvedli, predvsem ob junijskem občinskem prazniku in razstavi vin. Tudi udobna je, odkar je bila - v okviru čez-mejnega sodelovanja med zgoniško in sežansko občino - nekdanja pot mleka-ric očiščena in urejena. Na pot jih je šlo kakih dvajset. Mogoče manj kot prejšnja leta, vzdušje pa je bilo - tudi zaradi prizanesljivega vremena - vseeno prijetno. Tako je dveur-na hoja med kraškim zelenjem in pomladnimi vonjavami kar hitro minila. V Pliskovici so pohodnike čakali Odprti borjači. Tamkajšnje kulturno društvo Pliska jih prireja že leta. Vsaka domačija odpre vrata svojih borjačev gostom za ogled, za okrepčilo, za po-kušnjo domačih dobrot, pa tudi za še marsikaj drugega. V vasi potekajo namreč ta dan številne delavnice, tako po borjačih kot v hostelu Kras s prikazi tradicionalnih obrti, z volovsko vprego in pašo osličkov in ovčk na trati. Tekmo- vanje v pripravi jedi je tudi letos spravilo v pogon domače kuharice, tako je po vasi ves dan prijetno in vabljivo vonjalo, zadoneli pa so tudi zvoki godbe iz Saleža, ki so od borjača do borjača s svojimi zabavnimi vižami in koračnicami razveselili goste. Zvečer se je zvokom godbe pridružila še pesem meša- nega pevskega zbora Rdeča zvezda. Odprti borjači so bili tudi likovno zaznamovani. Društvo Pliska je priredilo ex tempore. Slike pa bodo - vedno v duhu čezmejnega sodelovanja - na ogled na drugi strani nekdanje meje, ko bo v zgoniški občini stekla pobuda odprtih osmic. slovenski tv program rai Nova oddaja iz niza Prvi odcep desno Danes ob 20.00 si bo mogoče na slovenskem televizijskem programu RAI 3 ogledati novo oddajo iz niza Prvi odcep desno. Mladinska oddaja slovenskega programskega oddelka je namenjena predvsem mladim, ki izbirajo svojo nadaljnjo študijsko ali poklicno pot. Tokrat bo osvetlila poklic prevajalcev in tolmačev. Voditeljica Mairim Cheber jo je obenem posvetila tudi 20-letnici jezikovnih razredov na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu, zato je povabila k sodelovanju dijake in dijakinje 5.C in 4.C razreda jezikovnega liceja ter prevajalko Alenko Možina in tolmača Petra Sen-izzo. Ob pogovoru z gostoma, ki ga je televizijska ekipa posnela na liceju Franceta Prešerna, bo govor tudi o pobudah, s katerimi so na šoli obeležili 20-letnico jezikovnega liceja. Na samem začetku oddaje se bodo ob številnih fotografijah, ki prikazujejo pestro vzgojno-izobraževalno ponudbo na Prešernu, zvrstile izjave in voščila nekaterih zlatih maturantov jezikovnega liceja, nadalje pa še izjavi predsednice Združenja sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije ter članice Društva televizijskih in filmskih prevajalcev. V uredništvu so poleg voditeljice Mairim Cheber še Suzi Bandi, Živa Pahor in Jan Leopoli, ki podpisuje režijo. Ponovitev oddaje bo 3. maja na slovenskem televizijskem programu RAI 3 ob 20.50. radio trst a - Danes in jutri Glasovi svetov posvečeni pomenu praznika osvoboditve V aprilski oddaji Glasovi svetov, ki jo Radio Trst A pripravlja v sodelovanju z Izobraževalnim programom Radia Slovenija in s Slovenskim programom ORF iz Celovca, bo govor o pomenu praznika osvoboditve. Italija že pol stoletja praznuje 25. april kot simbol osvoboditve leta 1945, Slovenija začetek upora proti okupatorju leta 1941, Avstrijo pa so zavezniki ustanovili šele deset let po koncu druge svetovne vojne. Kako o teh razlikah in njihovih sodobnih pomenih razmišljajo zgodovinarji in pripadniki mlajše generacije ter v kolikšni meri je kolektivni spomin na dogodke iz polpretekle zgodovine še živ v Avstriji in Italiji, bo tekla beseda v skupni oddaji, ki jo bodo sooblikovali zgodovinar Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, socialni psiholog Daniel Wutti iz Celovca, avtor knjige o tem, kako se travme nacionalso-cializma prenašajo na mlajše rodove, zgodovinar Gorazd Bajc, čigar raziskovalno področje je tudi zgodovina protifašizma, in maturantka na Klasičnem liceju Franceta Prešerna v Trstu Nina Pahor, ki je marca letos v okviru pobude Vlak spomina obiskala nekdanji koncentracijski taborišči Auschwitz in Birkenau. Pogovor bo vodil novinar Radia Slovenija Goran Ten-ze, za radijsko realizacijo je poskrbela urednica Ines Škabar. Oddaja bo na sporedu ob 12.00, ponovitev pa jutri ob 14.10. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Odhod udeležencev potovanja na Nizozemsko in v Belgijo bo v torek, 29. aprila, z dvema avtobusoma, ki bosta odpeljala po sledečem voznem redu. Avtobus številka 1 - BOLJUNEC, na placu pred trgovino Žerjal; 2:40; KRMENKA, avtobusna postaja pri gostilni Casa Rosandra; 2:55; TRST, Trg Oberdan 3:10; OPČINE, avtobusna postaja pred picerijo Rino 3:30. Avtobus številka 2: GABRJE, pred gostilno na glavni cesti Pri Tomažu 2:25; SE-SLJAN, avtobusna postaja pred bencinsko črpalko 2:40; NABREŽINA kamnolomi - pred občino 2:50; KRIŽ, avtobusna postaja nasproti nekdanje gostilne Pettirosso 3:00; ZGONIK pred občino 3:15; GABROVEC, pred društveno gostilno 3:25; PROSEK, pred nekdanjo gostilno Lukša 3:30. Oba avtobusa, ki bosta udeležence izleta odpeljala do letališča in nazaj, nimata imensko rezerviranih sedežev. Zbor vseh potnikov na letališču Jožeta Pučnika od 5. ure zjutraj dalje. Za vse dodatne informacije se lahko izletniki še jutri oglasijo v potovalni agenciji Adriatica.net (tel. 040 637025) od 10. do 18. ure. Polaganje vencev v Dolini ... Uprava Občine Dolina bo kot vsako leto polagala vence k spomenikom padlim po vaseh občine v sredo, 30. aprila, po sledečem vrstnem redu in s sledečim urnikom: ob 14.45 - zbirališče pred županstvom, ob 15. uri - Spomeniški park v Dolini. Ob priložnostni misli županje Fulvie Premolin bosta zapela MoPZ Upokojencev iz Brega in MoPZ »Fantje pod Latnikom« pod vodstvom Manuela Purgerja. Ob 15.30 -Dolina, spomenik padlim Na Tabor-ju in pokopališče (5 kurirk), ob 15.45 -Prebeneg, spomenik padlim, ob 16. uri - Mačkolje, spomenik padlim, ob 16.15 - Domjo, spomenik padlim, ob 16.30 -Ricmanje, spomenik padlim na pokopališču, ob 16.50 - Boršt, bunker in spomenik padlim na pokopališču, ob 17.10 - Gročana, spomenik padlim, ob 17.20 - Boljunec, spomenik padlim. in v Zgoniku Ob 69. obletnici osvoboditve bo zgo-niška občinska uprava v sredo, 30. aprila, polagala vence k spomenikom in obeležjem, postavljenim v spomin padlim na območju občine, in sicer po sledečem razporedu: ob 12. uri prose-ško pokopališče (pokopališče), ob 12.20 Proseška postaja (spomenik); ob 18. uri bo zbirališče v Zgoniku, od koder bodo nadaljevali ob 18.15 v Repnič (spominska plošča), ob 18.30 v Briščike (hiša spomenik), ob 18.45 v Gabrovec (vaški spomenik), ob 19. uri v Sama-torco (vaški spomenik), ob 19.15 v Sa-lež (vaški spomenik), ob 19.30 pa spet v Zgonik (vaški in občinski spomenik). Pri spomenikih bo nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Danes mesečnik Lynx Danes ob 20.55 bo v sklopu mesečnika Lynx na sporedu koncert ansambla Signum saxophone quartet. Leta 2006 so se štirje mladi saksofonisti: Blaž Kemperle in Alan Lužar iz Slovenije, Erik Nestler in David Brand iz Nemčije odločili, da bodo v Koelnu ustanovili ansambel Signum Quartet. Od takrat so se izpopolnjevali tako posamično kot v kvartetu in letos so bili na predlog koelnske filharmonije izbrani za evropski program Rising stars, ki jim bo v naslednjem letu odprl vrata najpomembnejših evropskih koncertnih odrov. Letos so bili - kot predtakt svojemu uveljavljanju v širšem evropskem prostoru - gostje tržiške koncertne sezone, s katero je Čezmejna televizija prav letos začela plodno sodelovanje. Koncert je snemala združena terenska ekipa Deželnega sedeža RAI za Furla-nijo - Julijsko krajino in Regionalnega centra RTV Koper-Capodistria. 8 Nedelja, 27. aprila 2014 RUBRIKE Včeraj danes [13 Lekarne U Kino Danes, NEDELJA, 27. aprila 2014 JAROSLAV, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.06 - Dolžina dneva 14.07 - Luna vzide ob 4.56 in zatone ob 18.17. Jutri, PONEDELJEK, 28. aprila 2014 PAVEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. OKLICI: Gianluca Appugliese in Antonella Siviz, Marko Metlika in Samoa Mauro, Roberto Monzani in Roberta Candusso, Vincenzo Di Rosa in Marianna Matonti, Paolo Fonda in Agata Cantone, Giovanni Iaderosa in Filomena Oronzo, Roberto Chianese in Simona Saviano, Matteo Maraston in Arianna Pagnini, Michael Valentini Loena Rizzi, Eric Stefani in Christine Pandolfelli. Nedelja, 27. aprila 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. Od ponedeljka, 28., do srede, 30. aprila, ter v petek, 2., in soboto, 3. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 - 040 361655. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. tf Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: II potere di Electro«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.30, 22.00 »Alla ricerca di Vivian Maier«. FELLINI - 17.00, 19.30, 22.00 »Nymphomaniac vol. 2«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Gigolo per caso«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.15, 21.15 »Atomski z desne«; 13.30, 15.30 »Drobižki«; 17.40, 20.00 »Maščevanje v visokih petah«; 17.10, 19.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 14.30, 18.00, 20.45 »Neverjetni Spider-Man 2 -3D«; 18.20, 21.00 »Noe«; 13.40, 15.50, 17.15 »Rio 2 - 3D«; 14.20, 15.10, 16.20 »Rio 2«; 17.30, 20.20 »Transcenden-ca«; 14.00, 16.00 »Zvončica in piratska vila«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.20 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; 11.00, 15.30, 17.10, 18.50 »Rio 2 - Missione Amaz-zonia«; Dvorana 2: 15.30, 17.50, 21.00 »Noah«; 20.10, 22.15 »Transcedence«; Dvorana 3: 17.00, 19.20, 21.45 »Sto-ria di una ladra di libri«; 11.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; Dvorana 4: 11.00, 15.30 »Mr. Peabody e Sherman«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La sedia della felicita«. SUPER - 16.00, 21.00 »Captain America - The winter soldier«; 18.20 »Divergent«. THE SPACE CINEMA - 10.00 »Canon-izzazione live 3D da Piazza San Pie-tro dei beati Giovanni Paolo II e Giovanni XXIII«; 11.00, 16.10, 18.10, 19.00, 21.00, 21.50, 22.15 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Elec-tro«; 19.20, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; 11.05, 15.30 »Captain America - The winter soldier«; 11.00, 15.40, 18.35, 21.30 »Noah«; 11.10, 13.35, 15.15, 17.20, 19.25 »Rio 2 - Missione Amaz-zonia«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Transcendence«; 11.10, 13.25, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Gigolo per caso«; 17.15 »Un matrimonio da favola«; 10.50, 12.55, 15.10 »Mr. Peabody e Sherman«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; Dvorana 2: 19.15 »Transcendence«; 16.30, 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro 3D«; Dvorana 3: 15.00, 17.00 »Rio 2 - Missione Amaz-zonia«; 20.00, 22.10 »Grand Budapest hotel«; Dvorana 4: 16.00 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 18.00, 19.50 »Gigolo per caso«; 21.30 »Noah«; Dvorana 5: 15.15, 17.15, 20.10, 22.10 »La sedia della felicita«. SI Šolske vesti POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil v sredo, 16. aprila, na spletni strani www.scuo-la.fvg.it objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani, in sicer do sobote, 10. maja, ob 14. uri. Podrobnejše info na navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za šolsko leto 2014/2015, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na razpolago na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, na tel. št. 040 8329281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it. Naša MAGDA danes rojstni dan slavi, vsa domača druščina ti vse najboljše želi. Naj te obdajajo zdravje, sreča in veselje, te so naše iskrene želje. MAGDA: let uspešnih, srečnih, zdravih mnogo naj še bo, v družbi s prijatelji pa naj ti bo vedno lepo. EN-DADUFA. Naj se sliši, naj se zna, da v Trnovci št. 14 ALOJZ - LOJZEKARIŽ 100 let ima. Možu, očetu, nonotu, stricu in svaku želimo zdravja in dobrega počutja. Vsa žlahta. Danes praznuje v Trnovci nono LOJZE KARIŽ častitljivih 100 let. Mnogo zdravja in zadovoljstva mu želijo Vanči, Stanči, Jan, Katarina in sorodniki ter prijatelji. Danes praznuje v Trnovci visok življenjski jubilej, okroglih 100 let tovariš LOJZE KARIŽ. Da bi ga zdravje spremljalo še naprej mu želi VZPI-ANPI Devin Nabrežina. Danes praznuje naš nono SIL-VESTRO KOREN iz Boljunca 70. rojstni dan. Vse najboljše mu želimo vnukinje Mateja, Katja in Noemi ter vsi domači. Naša mala ANIKA bo danes ugasnila njeno 1 svečko. Vse najboljše, obilo zdravja in najlepše igrice z bratcem ji iz vsega srca želijo nono-ti, strici in tete. I!3 Obvestila 7. POHOD PO PARTIZANSKI KURIRSKI POTI: TKŠD Mejame iz Dan pri Divači ter KO borcev za vrednote NOB Divača, prirejata pohod danes, 27. aprila. Start ob 9. uri v Danah na približno 12 km oz. tri urno pot na Va-reje, kjer bo krajša slovesnost s kulturnim programom. Pot je lahka do srednje zahtevna, poteka po gozdnih poteh. Prijave na tel. 00386-031652769 ali drustvomejame@gmail.com oz. na dan pohoda na startu. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor danes, 27. aprila, ob 8.00 v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. TABORNIKI RMV sporočajo vsem članom, da celodnevna akcija predvidena v Repnu danes, 27. aprila, odpade zaradi grdega vremena. Taborniški srečno! DSMO K. FERLUGA vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Miljah, Ul. Roma 22. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 28. aprila, do vključno petka, 2. maja. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 29. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. SKLAD MITJA ČUK sklicuje redni občni zbor v torek, 29. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicanju, na sedežu Sklada Mitja Čuk, Pro-seška ulica 131/133 na Opčinah. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na redni občni zbor v torek, 29. aprila, ob 18. uri v prvem sklicanju na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. aprila, na sedežu na Padričah ob 20.45 generalka za prvomajski koncert, ki bo v četrtek, 1. maja, ob 17.00 pod šotorom v Križu. VZS - CEO MITJA ČUK ONLUS sklicuje redni občni zbor v torek, 29. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131/133, na Opčinah. KD SLOVAN, KD SKALA IN VZPI-AN-PI PADRIČE-GROPADA vabijo vaš-čane obeh vasi, da se poklonijo svo- jim padlim pred vaškima spomenikoma NOB v sredo, 30. aprila, ob 20.00 na Padričah in ob 20.15 v Gro-padi. Zbirališče na Padričah ob 19.45 na glavnem trgu. Nastopa MePZ Skala Slovan. V četrtek, 1. maja, budni-ca ob 6.00 na Padričah. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. OBČINA ZGONIK: obvešča, da bo občinska uprava ob 69. obletnici osvoboditve v sredo, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin Padlim, na območju občine po sledečem razporedu: ob 12.00 Proseško pokopališče, ob 12.20 Prose-ška postaja, ob 18.00 Zgonik, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Ga-brovec, ob 19.00 Samatorca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo nastopil MoPZ »Rdeča Zvezda«. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Začetek ob 15.00 pri Spomeniškem parku v Dolini. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na predvečer 1. maja v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohodnike bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.30 prižig tabornega ognja in ob 21.00 start pohoda (ura nezahtevne hoje). Na vrhu bo prižig tabornega ognja ob petju in glasbi (letošnja novost), v sodelovanju s taborniki Kraških j'rt iz Sežane ter Klubom študentov. Na bazovskem vrhu dvig prvomajske rdeče zastave. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 30. aprila, ob 8. uri v prvem in v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri v drugem sklicu v Kraški hiši v Repnu. SKP vabi na Prvomajski praznik pod šotorom v Križu v četrtek, 1. maja: ob 12. uri odprtje kioskov, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in prijatelji. Sledi ples s Kraškimi ovčarji. SKP vabi na Prvomajski praznik v Podlonjerju na prireditveni prostor pri Ljudskem domu Canciani, Ul. Ma-saccio 24: ob 13.00 kosilo, ob 17. uri prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Bob o' Lones«. POLETNA ZABAVA ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE - Šc Melanie Klein in AŠD Zarja, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, organizira športni/nogometni kamp in poletni center za otroke od 6. do 13. leta. Od 23. junija do 4. julija v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. Program in info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel.: 345-7733569. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -bogat program, zabava, delavnice, izleti v družbi izkušenih vzgojiteljev. V Bazovici, od 23. junija, do 5. septembra, za otroke od 3. do 10. leta. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 5. maja. Informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v velikonočnem duhu: v sredo, 7. maja, ob 16.10 molitev rožnega venca, nato sv. maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof Alojz Uran, sodeluje slovensko občestvo župnije Sv. Vincencija. KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi v četrtek, 8. maja, na ogled tržaškega muzeja Speleovivarium. Prijava je nujna, ker so mesta omejena! Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8. Tel. št: 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 27. aprila. Vabljeni! 040-226382 Hi Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. CVETKO IN ZMAGA COLJA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni! DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Tel. št.: 040-228511. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040291498. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št. 040 - 200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št: 349-7158715. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 338-3515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico, v Gabrovcu 27. Pričakuje vaš obisk! Tel. št: 347-2511947. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. št: 346-7590953. Loterija 26. aprila 2014 Bari 51 24 89 3 86 Cagliari 44 52 85 30 19 Firence 72 18 67 84 53 Genova 62 5 42 52 83 Milan 28 42 21 84 58 Neapelj 4 80 81 36 18 Palermo 86 13 42 88 40 Rim 26 3 18 22 20 Turin 30 35 10 38 60 Benetke 59 85 37 73 72 Nazionale 58 37 12 23 50 Super Enalotto Št. 50 3 9 13 25 42 81 jolly 24 Nagradni sklad 17.193.731,75 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 13 dobitnikov s 5 točkami 20.237,73 € 1.578 dobitnikov s 4 točkami 170,04 € 49.793 dobitnikov s 3 točkami 10,67 € Superstar 5 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 14 dobitnikov s 4 točkami 17.004,00 € 269 dobitnikov s 3 točkami 1.067,00 € 3.523 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.823 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.365 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ŠPORT Nedelja, 27. aprila 2014 9 Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na slovesno podelitev nagrade Vstajenje VILJEMU ČERNU Program bodo oblikovali predstavniki odbora za nagrado Vstajenje, prof. Jakob Müller, Barški oktet pod vodstvom Davida Clodiga in predstavnik Zadružne kraške banke Začetek ob 20.30 M Izleti DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstom Slovenske Prosvete vabi na prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole »MOJE POČITNICE« Spored: • Igra DUH PO CEKINIH v izvedbi mladih članov Radijskega odra in režiji Lučke Susič • Nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja Danes, 27. aprila 2014, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) KRU.T obvešča člane, da so na razpolago še zadnja mesta v dvoposteljnih sobah za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Il.nad. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 10. maja, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II.nad. Tel. št: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s KRU.Tom vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah; še nekaj prostih mest! Prijave in info na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T prireja v petek, 30. maja, društveni izlet »Po Idrijsko-Cerkljan-skem«, z vodenim ogledom Bolnice Franja in Unescove Idrije. Člani se lahko prijavijo in dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. št: 040-360072, ali krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se lahko prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do četrtka 9.00-13.00 in 15.00-17.00, ob petkih 9.00-13.00. 0 Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi danes, 27. aprila, ob 17. uri na igro Lučke Susič »Duh po cekinih« in na nagrajevanje najbolj posrečenih risb. V Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. PRIMORSKA POJE v sodelovanju z ZSKD in Centrom za kulturne raziskave Bardo bo danes, 27. aprila, ob 15.30 v cerkvi sv. Florijana v Bardu. Nastopajo MePZ DU Postojna, MePZ Coro tre Valli/Tri doline-Šentlenart, ŽePZ KD Spodnja Idrija, MePZ Ko-šana, MePZ Canto Ergo Sum-Breg, MePZ Planinska roža-Kobarid in MePZ Rdeča zvezda-Salež. TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO POVIR organizira danes, 27. aprila, od 9. do 12. ure pri Zadružnem domu v Povirju »Pomladanski sejem« zelenjavnih sadik, rož, sirov, meda, ajdove moke, izdelkov iz sivke, kamna, terana itd. Vabljeni! GLAS HARMONIKE 1. maj ob 14.00 DOMJO KD F. Venturini DSI vabi v ponedeljek, 28. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje Viljemu Černu. Ob prisotnosti predstavnikov odbora za nagrado »Vstajenje« bodo večer oblikovali Prof. Jakob Mueller, Bar-ški oktet pod vodstvom Davida Clo-diga in predstavnik Zadružne kraške banke. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 28. aprila, ob 21.15 (po Barč'ci) v društveni bar na G'rici na otvoritev likovne razstave domačina Edija Zobca »Barve ustvarjajo svet«. SREČANJE Z MAJDO KOREN - Na povabilo OŠ Fran Milčinski iz Katinare, bo v okviru programa »Povabimo besedo« v ponedeljek, 28. aprila, ob 10. uri pisateljica Majda Koren obiskala oddelek za mlade bralce NŠK v Narodnem domu v Trstu. SKD SLOVENEC IN FOTOVIDEO TRST 80 vabita na »Spominski večer ob 20-letnici smrti Saše Ota in Mirana Hrovatina« v torek, 29. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih v Borštu. Ob tej priložnosti bodo razstavljene fotografije Saše Ota, predstavljen krajši videoposnetek o delu Mirana Hrovatina, ki ga je pripravil VideoEst ter zapel bo MePZ Slovenec-Slavec. Razstava bo odprta od srede, 30. aprila, do nedelje, 4. maja, z urnikom 18.00-20.00. FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BOLJU-NEC vabita na slovesno dviganje maja, v sredo, 30. aprila, po 21. uri, na Gorici v Boljuncu. Poskrbljeno bo za glasbo in zabavo! FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BORŠT-ZABREŽEC vabita ob praznovanju 1. maja v park Hribenca. Program: v sredo, 30. aprila, od 18. ure dalje slovesno dviganje maja, od petka, 2., do nedelje, 4. maja, od 18. ure dalje šagra. V nedeljo, 4. maja, od 18. ure dalje slovesno podiranje maja. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiz-nica.it), v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. RAZSTAVA: v prostorih društvene Gostilne v Gabrovcu so na ogled likovna dela umetnice Majde Pertotti. Vabljeni! SKD BARKOVLJE in osnovna šola Fin-žgar prirejata v počastitev padlih, na domačem pokopališču v sredo, 30. aprila, ob 15. uri. Na sporedu petje in recitacije, priložnostna misel Ladi Vodopivec. Vabljeni! SKD VESNA IN VZPI-ANPI E. Anton-čič prirejata v sredo, 30. aprila, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu proslavo 69-letnice osvoboditve. Nastopajo učenci osnovne šole A. Sirk, MoPZ Vesna, Tjaša in Jasna Veselič (osnovna šola Miren-Kostanjevica) ter Martina Feri z ansamblom Freak Waves. Slavnostna govornica slovenska poslanka, bivša ministrica Tina Komel. Sledita baklada do spomenika in kres. VZPI-ANPI Prosek Konto vel Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v sredo, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostna govornica bo novinarka Poljanka Dolhar. Tradicionalna bud-nica bo v četrtek, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. GLAS HARMONIKE - KD Fran Ventu-rini vabi na tradicionalno srečanje godcev na diatonično harmoniko v četrtek, 1. maja, ob 14. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira Prvomajsko budnico po vaseh zgoniške občine s sledečim urnikom: Gabrovec 9.30, Samatorca 11.00, Sa-lež 11.30, Zgonik 12.15, Repnič 12.45, Briščiki 13.15. GD KONTOVEL IN SDD JAKA ŠTOKA vabita na predstavitev knjige ribjih receptov »Iz morja v ponev«, ki bo v petek, 2. maja, ob 20.30 v Društveni gostilni na Kontovelu. Spregovorili bosta avtorica Marjuča Offizia in urednica Martina Kafol, glasbeni pozdrav bo podal ŽePZ Prosek Kontovel. TPK SIRENA vabi v soboto, 3. maja, od 10. ure dalje na razstavo ročnih del »Včerajšnijh deklet« in ob 18. uri na , ^ * POGREBNO PODJETJE J/ trenutku žabsti. vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! otvoritev razstave »Tihi izviri«; črno bele slike Loredane Verni, ki bo na ogled do četrtka, 15. maja, v času odprtja društvenega bara. KO JE UMRL MOJ OČE - razstava bo odprta v dvorani Negrisin v Miljah (trg Marconi 1) do petka, 9. maja, po sledečem urniku: ponedeljek, sreda, sobota, nedelja in prazniki 10.0012.00, torek, četrtek in petek 17.0019.00, izjema nedelja, 4. maja, 17.0019.00. Vabljeni! TRADICIONALNA RAZSTAVA PIRHOV (več kot 750) bo na ogled tudi letos v župnijski dvorani v Nabrežini do nedelje, 4. maja. Urnik: sobota 16.00-19.00; prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. PRIMORCI BEREMO 2014 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Knjižnici D. Feigla v Gorici, v Občinski knjižnici zgoniške občine v Saležu in v Knjižnici Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah. Vabljeni, da se pridružite primorskim bralcem! REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo PO Divača (dir. Boris Benčič), GD Viktor Parma Trebče (dir. Luka Carli) in PO Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar). S Poslovni oglasi GOSPA Z ISKUŠNJAMI išče delo kot gospodinjska pomočnica. Tel. 00386-70547431 OSEBNE PREDMETE FOTOGRAFA MARIA MAGAJNE prepustim zainteresiranim osebam. Pokličite na tel. št. 333-9736265 PODJETJE ZENITH C SPA Via Cave 74 - Nabrežina (Trst) išče TRGOVSKEGA POTNIKA za hrvaški trg. Zahtevana univerzitetna izobrazba 1. ali 2. stopnje in znanje hrvaškega jezika. Prijavo z življenjepisi in dokazili poslati na: info@zenithc.com S Mali oglasi POSODIM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št. 3398201250. PRODAJAM mleko, sire in meso. Tel. št: 339-2019144. PRODAM piaggio quargo diesel 680 cc, letnik 2008, 19.300 km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-8273327. PRODAM scooter malagutti F15 50cc v dobrem stanju. Tel.: 040-291479 ali 331-3901302. 28.4.1984 28.4.2014 Karmela Žerjal Vedno v spominu. Vilma z družino t Za vedno je zaspal naš dragi Sergio Sivitz Žalostno vest sporočajo žena Elda, sestra Laura, hčerki Nidia z Devanom in Delia z Borisom ter ljubljeni vnuki Simon, Petra, Ivan, Nika in Mateja. Pogreb bo v petek, 9. maja. Žara bo izpostavljena v trebenski cerkvi od 14. do 14.45. Sledila bo sveta maša in pokop. Namesto cvetja darujte za Godbeno društvo Viktor Parma Trebče. Trebče, 27. aprila 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega Sergia se pridružujejo žalovanju Nerina, Milena in Vilma z družinami ter sorodniki iz Vicenze. Ob izgubi dragega očeta in nonota Sergia izrekamo Nidiji, Simonu in vsem svojcem iskreno sožalje Hugo, Darma, Andreja in Jaš Deliji in družini občuteno sožalj'e. Breda in Aleksij Ob boleči izgubi Sergiota sočustvujemo z vami Ivanka, Ivan, Irena, Igor, Elio Ob smrti Sergiota Sivitza izrekava družini iskreno sožalje Ljuba in Marino Ob izgubi dragega očeta Sergia Sivitza izrekamo naši kolegici Nidiji občuteno sožalje vsi na DIZ Jožefa Stefana. ZAHVALA Silvano Grassi Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin. Svojci Slivno, Križ, Repen, 27. aprila 2014 29.4.2013 29.4.2014 Luciano Kermac Z neizmerno ljubeznijo se ga spominja družina. V njegov spomin bo sv. maša v torek, 29.4.2014, ob 19.uri, v cerkvi sv. Urha v Dolini. 28.4.1999 28.4.2014 Rajko Pipan Vedno v naših srcih. Tvoja družina 10 Nedelja, 27. aprila 2014 RUBRIKE INTERVJU - Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc »V Sloveniji delovnih mest ni dovolj za vse, zato je odhod v tujino ena od možnih rešitev« Mitja Štefančič Tea Jarc je bila oktobra 2012 izvoljena za predsednico Mladinskega sveta Slovenije (MSS). Z njo smo se pogovorili o trenutnih problematikah, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji, ter o nalogah, ki jih MSS opravlja v podporo mladih in mladinskih organizacij tako v Sloveniji kot v Evropi. Kdaj je Mladinski svet Slovenije nastal, in iz katerih potreb? Mladinski svet Slovenije (MSS) je bil ustanovljen aprila 1990, z namenom združevati mladinske organizacije ter zastopati njihove interese in interese mladih nasploh, predvsem v dialogu z državnimi institucijami. Namen MSS je spodbujati razvoj okolja, ki bo omogočal mladim, da postanejo samostojni, odgovorni, solidarni in angažirani državljani. Mladinski svet danes združuje različne organizacije z različnimi ideološkimi poslanstvi; različne podmladke, tabornike in skavte, mlade s podeželja, študente, itd. ter na podlagi posvetovanja z njimi oblikuje mnenja mladih, ki ga prenaša do različnih odločevalcev; od lokalne, preko nacionalne, vse do evropske ravni. Poslanstvo MSS je torej zastopati glas mladih, njegove naloge pa so: zagovorništvo mladih in mladinskih organizacij; omogočanje sodelovanja mladih pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki vplivajo na življenje in delo mladih; spodbujanje razvoja prostovoljnega organiziranja mladih ter krepitev dejavnosti mladinskih organizacij; izvajanje mladinskega dela, predvsem razvoj neformalnega izobraževanja; koordinacija mladinskih svetov lokalnih skupnosti ter sodelovanje z drugimi organizacijami s področja mladine. Katere projekte oziroma pobude trenutno promovirate v Sloveniji in na evropski ravni? Še vedno je aktualna kampanja »Jamstvo za mlade«, ki jo izvajamo skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije, Sindikatom Mladi plus ter Mladinsko mrežo MaMa. Kampanja je dobila ime po mehanizmu, ki ga je 28. februarja 2013 sprejel Svet EU za zaposlovanje. Kljub temu, da smo konec januarja v Sloveniji dobili nacionalni Program Jamstvo za mlade, s kampanjo nismo zaključili. Še naprej si z različnimi aktivnostmi zavzemamo za hitrejše, uspešno in kvalitetno osamosvajanje mladih, pri čemer je ključen prehod iz izobraževanja na trg dela. Skrbimo tudi, da mladi brezposelni ne bi bili prepuščeni samim sebi. Od leta 2009 redno pa izvajamo tudi aktivnosti za implementacijo strukturiranega dialoga v Sloveniji, čigar namen je odpreti prostor za razprave in izmenjavo mnenj med mladimi in odločevalci o lokalnih, nacionalnih in evropskih temah, ki se tičejo mladih ter vzpostaviti sodelovanje med mladimi, mladinski organizacijami in organizacijami za mlade ter odločevalci pri oblikovanju skupnih mladinskih politik. Nenazadnje, v luči evropskih volitev, v Sloveniji izvajamo kampanjo Evropskega mladinskega foruma »LoveYouthFuture«. Cilj kampanje je, da bi se čim več evropskih poslancev in kandidatov za volitve v Evropski parlament podpisalo 11 zavez za mlade, ki bi jih tekom naslednjega mandata Evropskega parlamenta tudi uresničevali. Te zaveze so, na primer: zaščita mladih zaposlenih, prostovoljcev in pripravnikov; več pravic za mlade; kvalitetno izobraževanje; vključevanje mladinskih civilnodružbenih organizacij; močnejša in bolj vključujoča demokracija. Kakšne so problematike, s katerimi se mladi v Sloveniji najpogosteje srečujejo v tem kriznem obdobju? Že pred nastopom gospodarske krize smo lahko zasledili številne problemati- Tea Jarc ke povezane z mladimi, in sicer na različnih področjih, od zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjske problematike ipd. Te tri bi tudi lahko izpostavili kot najpomembnejše za današnji čas, saj so najbolj povezane z doseganjem avtonomije mladih. Nedvomno je zaposlitev osnovni pogoj za doseganje avtonomije, a tudi ta je odvisna tudi od drugih dejavnikov, povezanih z izobraževanjem, karierno orientacijo oziroma karier-nim svetovanjem ter ne nazadnje tudi z bivanjskimi razmerami oziroma reševanjem stanovanjske problematike. Izobraževalni sistem in trg dela sta zelo povezana, vendar ne moremo trditi, da je treba izobraževalni sistem v absolutnem smislu podrediti potrebam in povpraševanju na trgu dela. Če bi to naredili bi šolstvo izgubilo svojo avtonomijo. Mladi se morajo zavestno odločati za poklic, ki bi ga želeli opravljati, pri tem pa jim morajo že v zgodnjih letih pomagati karierni svetovalci, na tak način, da pomagajo odkrivati talente mladih ter vlagati v razvoj njihovih talentov. Po drugi strani pa mladi že v času izobraževalnega sistema pridobivajo različne kompetence, bodisi v procesih neformalnega izobraževanja ali z neformalnimi delovnimi izkušnjami. Se mladi Slovenci, ki iščejo zaposlitev, pogosto selijo v tujino? Morda doma nimajo dovolj možnosti za uveljavitev? Tu je treba izpostaviti, da novih delovnih mest v Sloveniji enostavno ni dovolj za vse. Zato nekateri iščejo službo v tujini in so pripravljeni sprejeti zaposlitev, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe in kvalificira-nost od že dosežene. Težko bi rekli, da mladi v Sloveniji pogosteje iščejo zaposlitev v tujini kot mladi iz drugih evropskih držav. V času, ko nekatere slovenske panoge ne omogočajo ustvarjanja novih delovnih mest, se mladi odločajo za iskanje dela v tujini. V tujino odhajajo tako brezposelni, ker dobijo zaposlitev v tujini, kot tisti, ki zaposlitev v Sloveniji že imajo in se jim v tujini ponudi boljša priložnost. Mladi so zaradi gospodarske krize, krčenja števila delovnih mest v gospodarstvu in zmanjšanja kadrovskih načrtov v javnem sektorju toliko bolj »prisiljeni« za iskanje dela v tujini. Beg možganov pomeni za Slovenijo izgubo najboljših, perspektivnih kadrov in hkrati tudi strošek, saj se s tem izgubi del človeškega kapitala, v katerega je bilo vloženo veliko javnih sredstev. Od osamosvojitve Slovenije pa do danes smo v letu v letu 2012 zabeležili najvišji podatek o odseljevanju državljanov doslej, saj se je odselilo 1.570 mladih državljanov iz Slovenije (875 v 2011) . Poleg tega pa je zaskrbljujoč podatek, da v starosti 15-35 let znaša delež tistih, ki so pripravljeni (oz. želijo) oditi na delo v drugo evropsko državo, kar 64,2 %. Večkrat je govora o mobilnosti mladih. Je slovensko gospodarstvo dovolj odprto, da lahko zagotavlja tako mobilnost? V Sloveniji imamo kljub krizi podjetja, ki se zavedajo pomena upravljanja s človeškimi viri. To pomeni, da načrtno iščejo (mlade) kadre, vlagajo v njih in navezujejo stik z njimi že v času izobraževanja. Če govorimo o mobilnosti mladih za namene večanja kompetenčne opremljenosti in zaposlitvenih možnosti, potem moramo povedati, da je tovrstna mobilnost v zadnjem času pridobila na pomenu. Tako je možno tudi preko projektov mobilnosti v okviru programa Erasmus+ vzpostaviti prve stike z delodajalci v tujini, preko usposabljanj in praks, in si na tak način ustvariti nove zaposlitvene priložnosti tudi izven meja matične države. Torej, priložnosti v Sloveniji so, tudi za druge državljane, vendar je teh priložnosti relativno manj kot nekje drugje, kjer si je gospodarstvo že opomoglo in se že ustvarjajo nova delovna mesta. Poznate primere mladih, ki jim je uspelo, da bi se uveljavili na slovenskem trgu dela in v slovenskem gospodarstvu? Kateri so ključni elementi pri njihovem uspehu - inovativnost, samoiniciativa, pogum-nost, iznajdljivost, spoštovanje pravil? Vsi elementi, ki ste jih omenili so pomembni elementi uspeha: inovativnost, samoiniciativnost, pogum in še kaj bi lahko dodali, vendar je najpomembnejše, da imajo mladi ne samo dobro idejo, temveč predvsem »recept« kako to idejo realizirati. Pri tem pa igra ključno vlogo znanje, vizija razvoja, socialni kapital in, v nekaterih primerih, tudi mentorstvo. Mladih, ki so se uveljavili na slovenskem trgu dela in v slovenskem gospodarstvu, poznam kar nekaj. Tisti, ki so se uveljavili na trgu dela so bodisi že v času študija imeli stike z delodajalcem bodisi so se izobrazili za profil katerega primanjkuje na trgu dela in imajo torej neka specifična znanja po katerih je veliko povpraševanja. Med mladimi podjetniki pa so pozitivne zgodbe povezane predvsem z dobro idejo, poznavanjem trga, njegovih pomanjkljivosti, tržnih niš ter jasno zastavljenimi cilji v prihodnosti. Ne glede na to ali iščemo zaposlitev ali bomo del podjetniške kulture v Sloveniji, ki bo ustvarjala nova delovna mesta, se moramo zavedati, da smo v Sloveniji od začetka krize do danes izgubili okoli 80.000 delovnih mest, od tega večino v gospodarstvu. Ne moremo pričakovati, da se bodo nove zaposlitve ustvarile same od sebe, treba je pomisliti tudi kaj lahko mi sami prispevamo k družbenemu razvoju in kako lahko sami ustvarimo priložnosti zase in za druge. Kakšen je odziv politike na potrebe in problematike, s katerimi se srečujejo mladi v Sloveniji? Lahko rečem, da je sodelovanje civilne družbe v procesih javnega odločanje v zadnjem času nekoliko pridobilo na pomenu. Potrebe in problemi mladih, kot sem že omenila, niso nastali kar iz danes na jutri, temveč so posledica procesa, ki je tekel zadnjih 20 let, ko smo bili deležni predvsem obljub in veliko manj dejanj. Trenutna gospodarska kriza je ta proces samo še pospešila. Zaradi pritiska različnih javnosti, s konkretnimi pobudami in projekti, so se nekatere obljube politikov le prelevile v dejanja. Na žalost pa je teh dejanj premalo. Zaposlovanje mladih je na primer področje, ki zahteva interdisciplinaren pristop, torej pristop in sodelovanje več ministrstev, kar prinaša celovit pristop in večjo sinergijo ukrepov, ki jih izvaja država. Na Mladinskem svetu Slovenije smo v zadnjih letih predlagali marsikateri ukrep, ki ga je vlada sprejela in uveljavila. Kljub temu pa se moramo še vedno velikokrat boriti za to, da nas politika sploh prepozna kot relevantnega sogovornika. Hvala za pogovor! pod zeleno streho Obnovimo kuhinjo ... skoraj zastonj Barbara Žetko Kuhinja je srce našega doma, kjer ne samo kuhamo, temveč tudi preživljamo veliko časa z našimi najbližjimi. Naj bo še tako majhna, se v njej vsi radi družimo, ne samo ožji družinski člani, ampak tudi sorodniki. Priljubljenost prostora dokazujejo tudi naši znanci in prijatelji, ko nas obiščejo in se v desetih ali več stiskajo med mizo in delovnim pultom, čeprav je dnevna soba prostorna in opremljena z udobnimi divani. Zaradi tega bi si želeli, da bi bila kuhinja ne samo funkcionalna, temveč tudi estetsko privlačna in urejena po zadnjih modnih trendih. Po nekaj letih bi jo radi obnovili in jo prilagodili našim potrebam, vendar nam včasih tega finančna sredstva, žal, ne dovoljujejo. Če si torej ne moremo privoščiti zamenjave kompletnega pohištva, še manj pa na novo preurediti kuhinjo ter obnoviti talno in stensko oblogo, kako lahko ustvarimo drugačno in svežo podobo tega prostora? Ena izmed možnosti, ki je ekonomsko sprejemljiva, a žal premalokrat izkoriščena, je predelava pohištva. Sicer je popravljanje starega pohištva pogosto težje od izdelave novega, vendar se to v nekaterih primerih vsekakor splača. Dvajset let stara kuhinja ni vedno za odpad, še posebej, če so škatle omar kvalitetne in dobro ohranjene. Tudi v primeru, da smo se odločili samo za nakup pomivalnega stroja ali želimo nov hladilnik, ni nujno, da zamenjamo vse elemente, ampak nam lahko izkušen mizar prilagodi kuhinjsko pohištvo za vgradnjo stroja in po potrebi zamenja samo nekatere dele ali doda druge. Obstajajo pa še drugi načini, ki nam omogočijo, da kuhinja zaživi v novi podobi, ne da bi zaradi tega morali po posojilo v banko. V današnjih časih, kjer vsakdo premisli dvakrat, preden se loti kakršnihkoli del, to gotovo ni zanemarljivo. Prvi poseg je morda celo banalen, vendar pogosto zanemarjen: spremenimo barvo sten ali omar in bomo tako z minimalnim naporom opravili čudež. Če smo dovolj spretni in so omare v precej dobrem stanju, si lahko drznemo pobarvati eno steno ali vratca omar v živo barvo. Izbira rumene, oranžne ali rdeče barve, ki jo s kančkom previdnosti vnesemo v prostor, bo takoj poživila anonimno belo kuhinjo. Če pa si ne upamo preveč, se omejimo le na zamenjavo zaves, saj lahko tudi te pripomorejo k izboljšanju videza celotne kuhinje. V primeru, da barvanje omaric ne pride v poštev, ker so zunanji deli omaric pokvarjeni ali ker nismo talentirani za ročno delo, lahko pri bližnjem mizarju naročimo, da nam po meri izdela samo ličnice in pri tem preveri, v kakšnem stanju so stari tečaji. Če je potrebno, jih seveda moramo zamenjati z novimi, saj so dotrajani tečaji pogosto razlog za povešena vratca omaric. Drugi preprost način, da spremenimo videz kuhinje, je menjava ročajev na ličnicah in predalih. Skoraj neverjetno se nam bo zdelo, kako bo starinska podoba pohištva z novimi ročaji dobila sodobnejši videz. Na razpolago imamo veliko tipov in lahko izberemo po našem okusu: za modernejši videz so primernejši kovinski ročaji enostavnih oblik, če pa bi radi bolj domač ali kmečki pridih, lahko na stara vratca namestimo keramične ročaje različnih barv in oblik. Pozorni moramo biti le na obstoječe izvrtine v vratcih. Morda pa se v kuhinji počutimo utesnjene in bi si želeli, da bi prostor izgledal bolj zračen in prostoren. V tem primeru lahko odstranimo nekaj visečih omaric in namesto teh pritrdimo na zid nekaj polic ali obešalnike, na katerih bo prostor za razne pripomočke, skodelice, manjše kozice z ročaji, kuhinjske knjige ipd. Lahko pa tudi odstranimo nekatera vratca omaric in s tem razkazujemo, kar je na policah. Tudi to pripomore, da se nam prostor zdi večji, vendar se za tako rešitev odločimo samo v primeru, da smo precej urejeni, sicer bo naša kuhinja dobila videz odlagališča. Videz naše kuhinje se bo tudi precej spremenil, če zamenjamo pult. Mogoče je delovna površina še vedno v relativno dobrem stanju, vendar pa je zastarela barva ali vzorec. Če smo se npr. pred leti odločili za črn pult in se nam ta zdi danes preveč temen, ga lahko zamenjamo s krem ali belim in bo celotna kuhinja videti svetlejša. Pomembno pa je, da ne preveč varčujemo, saj je delovna površina najbolj obremenjena in bo kakovostnejši pult zdržal dlje. Predvsem če veliko kuhamo, moramo paziti, da izberemo površino, ki ni občutljiva za mehanske poškodbe, vlago ali maščobo. Imamo pa še eno možnost, da spremenimo prostor na enostaven način, to pa je zamenjava mize in stolov. Ti zavzemajo velik del naše kuhinje, zato jo bomo s tem posegom precej radikalno spremenili v bolj privlačno in udobno. Na koncu naj še omenim zadnji način, ki nam omogoča, da z relativno majhno vsoto denarja pomladimo našo kuhinjo: to je preureditev razsvetljave. Lahko zamenjajmo stropne luči s sodobnejšimi ali namestimo dodatna svetila, s katerimi bomo ustvarili različna vzdušja. Če še nimamo luči nad delovno površino, je seveda priporočljivo, da jo namestimo, ker nam bo olajšala delo za pultom. Zelo prijetno vzdušje ustvarja tudi viseča svetilka nad jedilno mizo: to je enostaven in denarno nezahteven poseg, ki pa ga je res vredno narediti. Pogosto na to niti ne pomislimo, vendar lahko razsvetljava bistveno obogati katerokoli prostor. Če v njem preživljamo veliko časa, je še toliko pomembneje ustvariti optimalno osvetlitev. Včasih je dovolj vložiti minimalen trud za velik rezultat, le malo ustvarjalnega čuta moramo poiskati v sebi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 27. aprila 2014 1 1 ljubljana - Kongres Pozitivne Slovenije z izvolitvijo Zorana Jankoviča za predsednika Slovenijo potisnil v slepo ulico Alenka Bratušek odhaja, državo po vsej verjetnosti čakajo predčasne volitve LJUBLJANA - Prvi predsednik PS in ljubljanski župan Zoran Jankovič je v tekmi za predsedniški položaj na kongresu stranke v petek premagal premierko in dosedanjo vodjo PS Alenko Bratušek. Glasovalo je 763 članov. Od 760 veljavnih glasovnic jih je bilo za Jankoviča 422, za Bra-tuškovo pa 338. Po porazu Alenke Bratušek javnost ugiba, kako bo premierka ravnala zdaj, vendar se ta še ni oglasila. Odločitev o nadaljnjem vodenju vlade naj bi sprejela do torka. V torek predsednica vlade odhaja tudi na pogovor k predsedniku republike Borutu Pahorju. Bratuškova je že pred petkovim kongresom, na katerem je slavil Zoran Jankovič, nakazala, da brez podpore v stranki ne bo več vodila vlade, a za zdaj ni odstopila. So jo pa prehiteli koalicijski partnerji. Iz DL so že kmalu po objavi rezultatov sporočili, da z izvolitvijo Jankoviča za predsednika PS niso več izpolnjeni pogoji za delovanje koalicije. Pričakujejo takojšen dogovor o datumu predčasnih volitev. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je tako prepričan, da bo Bratuškova držala obljubo, da bo odstopila, če ne bo postala predsednica PS. Z izvolitvijo Jankoviča za predsednika PS se tako po njegovem končuje obdobje te vlade, Slovenija pa že vstopa v predvolilno kampanjo. Želi si, da bi bile volitve še pred parlamentarnimi počitnicami. Tudi po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča je z izvolitvijo Jankoviča za predsednika PS koalicija prenehala obstajati. Pri tem je spomnil, da so zdajšnjo koalicijo oblikovali s pogojem, da Jankovič ni predsednik PS. Po Lukšičevih besedah se je PS tokrat na kongresu očitno odločila, da zruši koalicijo. Lukšič se je zavzel za to, "da se improvizacije v državi končajo in da gremo čim prej na predčasne volitve". Zavzel se je tudi, da bi vse parlamentarne stranke stopile skupaj in se dogovorile, katere projekte bi veljalo izpeljati do volitev, da bi imela nova koalicija čim boljše pogoje za delo. Tudi za predsednika SDS Janeza Janšo ni nobenih dilem. Kot je zapisal na Twitterju, obstaja ena sama produktivna pot iz te politične krize, in sicer sprememba volilnega sistema, bodisi v večinskega bodisi v kombiniranega, in volitve. Predsednik SLS Franc Bogovič pa zaradi notranjega razkola v PS ne vidi razlogov, da se ustvarja obsedno stanje v državi, so sporočili iz SLS. V prvi vrsti je zdaj naloga in odgovornost vladne koalicije, da se odloči, kako naprej, meni. Tudi za predsednico NSi Ljudmilo Novak bi predčasne volitve bile smiselna iz- bira. Po njenem mnenju namreč ni smiselno oblikovanje tehnične vlade, saj država potrebuje legitimno vlado, ki bo dobila podporo na volitvah. Vnovično vrnitev Zorana Jankoviča na čelo PS publicistka Spomenka Hribar komentira kot »zmago njegovega ega nad koristmi države«. Nosilec evropske liste PS, ekonomist Jože Mencinger pa Jankoviče-vo odločitev ocenjuje kot »zelo tvegano potezo«. Tako Hribarjeva kot Mencinger sta bila leta 2011 med podporniki Jankoviče-vega vstopa v državno politiko. Po mnenju političnih analitikov Igor- Dokončna ločitev z večino glasov ja Pribca in Matevža Tomšiča je možno, da se bo PS razklala na dva dela, a tako bi verjetno bilo tudi v primeru zmage Alenke Bratušek. Vrnitev Zorana Jankoviča na čelo PS sta odmeva tudi v gospodarstvu. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenju Manager opozarjajo, da vsaka politična nestabilnost škodi gospodarstvu. (STA) zadruga primorski dnevnik - V torek na Opčinah redni občni zbor Kufersin: Vse naše moči smo usmerili v zagotovitev zadostnih in rednih sredstev za Primorski dnevnik TRST - V torek ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Občni zbor bo delovnega značaja, odbor, ki je bil izvoljen lani, pa bo članom zadruge pojasnil, kaj je bilo storjenega in kaj se pripravlja v letošnjem letu. O tem smo se tudi na kratko pogovorili s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik Juretom Kufer-sinom. Za vami je leto dni delovanja. Kakšen je obračun? Prvo leto delovanja novega odbora je bilo s finančnega vidika povsem normalno in se je zaključilo z majhnim dobičkom, s katerim bomo povečali že obstoječe rezerve. Pozitivno smo prestali tudi vse kontrole, ki smo jih imeli, tako da ga lahko ocenimo pozitivno. Kateri so glavni problemi? Upravljanje Zadruge v tem trenutku ne kaže večjih problemov in vse Jure Kufersin arhiv naše moči smo zato usmerili v sodelovanje z založniško hišo DZP-PRAE s ciljem, da se končno dokopljemo do zanesljivih, zadostnih, predvsem pa stalnih sredstev, ki naj zagotovijo mirno in redno izhajanje Primorskega dnevnika. Dosedanji stiki s pristojnimi oblastmi so obetavni in upamo, da bodo čim prej vidni tudi konkretni rezultati, ki nam bodo dovolili, da se končno izkopljemo iz sedanje situacije, v katero smo bili potisnjeni zaradi stalnega in velikega zmanjševanja državnih finančnih sredstev. Naj se ob tem zahvalim poslanki Tamari Blažina za njeno izredno koristno delo v Rimu. Koliko je članov zadruge? Kaj nameravate storiti za povečanje njihovega števila, predvsem pa na kakšen način boste skušali pridobiti nove naročnike Primorskega dnevnika? Ob koncu leta smo pregledali članstvo in črtali vse preminule, tako da imamo danes približno 2.200 članov. Ob pregledu smo ugotovili, da je povprečna starost članov precej visoka in da manjkajo, recimo, štirideset-letniki in mlajši. V to smer bomo morali delati v naslednjih mesecih in letih s tem, da bomo ponovno organizi- rali področna srečanja na teritoriju in v pogovore vključili vse strukture Slovencev v Italiji. Že zdaj pa izkoriščam priložnost in pozivam vse naše mlade, da se včlanijo v Zadrugo in seveda, da se naročijo na dnevnik, saj je predvsem to ključnega pomena in edina garancija za nadaljnji razvoj časopisa. Eno in drugo lahko opravijo v obeh uredništvih in na upravi dnevnika. Prihodnje leto bo Primorski dnevnik praznoval 70. obletnico neprekinjenega izhajanja. Kako se bo Zadruga vključila v ta dogodek? Glede na to, da smo zaradi varčevalnih ukrepov na dnevniku svoje prihodke znižali na minimum, ne načrtujemo ničesar samostojnega. Bomo pa kot doslej sodelovali z založniško hišo in se pridružili vsem pobudam, ki jih bo ta načrtovala. Za sedaj je predviden izid posebne publikacije, za ostalo pa se bomo morali še dogovoriti. (rg) Vabilo na občni zbor Zadruge PD Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v prvem sklicu dne 28. aprila 2014, ob 11.30 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, Trst, in v drugem sklicu v torek, 29. aprila 2014 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, Opčine, Trst. Pravico do udeležbe imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v zadrugo en dan pred občnim zborom. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 29. januarjem 2014. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni odbor Zadruge PD Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2013; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2013; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. POOBLASTILO Podpisani/a........................................................................................................ (članska izkaznica št.................) pooblaščam člana/ico............................................................................................. da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v prvem sklicu v ponedeljek, 28. aprila 2014 ob 11. 30 na sedežu zadruge Ul. Montecchi, 6 Trst, v drugem sklicu v torek, 29. aprila 2014, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Datum................................ Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. Podpis . I 12 Nedelja, 27. aprila 2014 ALPE-JADRAN Spomenik petim slovenskim antifašistom v Villorbi VILLORBA - V četrtek, ob prazniku odporništva in osvoboditve italijanskega naroda izpod nacifašističnih krempljev, smo se napotili v malo venetsko mestece Vil-lorba, v neposredni bližini Trevisa, da bi prisostvovali tamkajšnjemu proslavljanju 25. aprila, ki naj bi hkrati obsegalo odkritje spomenika v počastitev spomina na slovenske rodoljube in antifašiste Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, ki so jih po smrtni obsodbi posebnega fašističnega sodišča usmrtili 15. decembra na openskem strelišču ter jih nato v največji tajnosti pokopali na nekdanjem starem pokopališču prav v Villorbi. Na pot smo se podali z neko radovednostjo, kakšna bo vsa zadeva glede na udio-akjivo, NASTOPAJO TJASA RUZZIER TJASA RUZZIER NATAŠA ŽIVKOVIC EVGEN BAN ALJOŠA STARC MARKO SANCIN BORIS DEVETAK NATAŠA ŽIVKOVIC ALJOSA STARC Športno kulturni center ZGONIK danes 27.4.2014 ob 18. uri KD PROMOKRAS - AC PROMOCARSO Vstopnice bodo na razpolago na blagajni 1 uro pred predstavo. MARKO - -SANCIN BORIS DEVETAK. / villorba - Odkritje spomenika Tomažiču, Bobku, Ivančiču, Kosu in Vadnalu Nepozabno doživetje Občinska uprava in veteranske vojaške organizacije pokazale izredno občutljivost za dogodke pred sedemdesetimi leti igor svab to, da prireditelji niso bili kakšna partizanska borčevska organizacija in kakšna napredna levičarska slovenska občinska uprava, pač pa združenje veteranov italijanske pehotne vojske in občina, ki jo upravlja Severna liga. V resnici je svečanost izpadla kot izredno doživet in nepozaben dogodek. Predvsem je Villorba z vsemi svojimi vojaškimi veterani in upravitelji pokazala in dokazala, da ji ni vseeno, kaj se je dogajalo pred več kot sedemdesetimi leti na njenih tleh, kamor so pripeljali ljudi, ki niso imeli s tem krajem nič skupnega. In vendar Villorba nanje ni pozabila. Že skoraj popolnoma zarjavele strani zgodovinskega spomina je očistila pozabe ter ga postavila za zgled mlajšim generacijam, da se bodo ob njegovih naukih in opozorilih napajali ter gradili bolj- šo in pravičnejšo prihodnost. Na kraju, v zaselku Fontane Chiesa Vecchia, kjer je bilo nekoč pokopališče, stoji danes velik in lepo urejen park z vodometom v sredi, ki ga obkrožajo moderna poslopja. Na najbolj vidnem mestu parka pa stoji spomenik iz kraškega kamna, iz katerega se med verigami dviga proti nebu šest jeklenih stebrov z imeni petih usmrčenih slovenskih antifašistov. Avtor spomenika Silvio Massarin je želel ponazoriti prehod iz okov suženjstva in smrti in zmagovito moč vrednot miru, svobode in sožitja med narodi, za katere so žrtvovali svoja mlada življenja Tomažič in tovariši. »Žrtvovali so se v obrambo svobode in pravičnosti.« je zapisano ob njihovih imenih, ob vznožju spomenika pa je Massarin, tudi sam veteran pehotne vojske, dal vklesati poleg svojega avtorskega imena še ime svojega očeta »Gio-vannija, partizanskega častnika«, ki se je prav tako boril za ideale svobode in pravičnosti, miru in sožitja. Na prireditvenem prostoru ob spomeniku je bilo res veličastno. Zbralo se je veliko ljudi. Igrala je krajevna godba, vse naokrog pa so se gnetli vojaški veterani s svojimi razpoznavnimi rutami, pokrivali, značkami in medaljami. Prisotni so bili razni vojaški redovi: vojaki pehote, alpinci, bersaljerji, tankisti itd. Ob njih so plapolali razni vojaški prapori in med njimi je izstopal modri prapor društva Tigr, kar je dalo celotni prireditvi še dodaten pečat. Med udeleženci svečanosti sta bila tudi Danica Colja, so-rodnica Pinka Tomažiča, in sin Viktorja Bobka. Sicer pa so bili med gosti, ki jih je prisrčno pozdravil župan Villorbe Marco Serena, tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš, vsedržavna podpredsednica in tržaška pokrajinska predsednica VZPI-ANPI Stanka Hrovatin ter predstavniki raznih krajevnih uprav, med katerimi tudi Tržaške občine, ki jo je zastopal Igor Švab. V duhu zvestobe vrednotam svobode, pravičnosti, miru in prijateljstva med narodi ter v želji po gradnji še bolj enotne Evrope so izzveneli tudi posegi govornikov. Od samega legističnega župana Serene, ki je poudaril misel, da imamo dolžnost ohranjati zgodovinski spomin, do predsednika krajevne sekcije Vsedržavnega združenja pehotne vojske Sergia Amadia, ki je prikazal odkritje spomenika slovenskim fantom kot nadvse pomembno pobudo, kajti njihov zgled nas sili k razmišljanju ne toliko o preteklosti kot o današnjosti, ki zahteva od nas, »da postavimo človeka in ne denar v središče pozornosti«. Amadio je svoj poseg zaključil z besedami Franja Tončiča, povzetimi iz knjige Lide Turk, da gleda z žalostjo v srcu na spominsko obeležje na open-skem strelišču in upa, da bo kdaj stal na ti- stem mestu dostojnejši spomenik žrtvam drugega tržaškega procesa. Kaj bi si danes mislil Tončič, ko bi videl spomenik v Villorbi, dodajamo mi. Pred mikrofon so stopile še generalna konzulka Sergašova, predstavnica VZPI-ANPI Hrovatinova ter Danica Colja, ki so se zahvalile prirediteljem za izjemno doživetje. Sledilo je odkritje spomenika, ki ga je blagoslovil duhovnik don Fortunato, ki je trideset let preživel med reveži v Braziliji in spominja tako v besedi kot v načinu govorjenja na papeža Frančiška. To pa še ni bilo vse. Na predvečer odkritja spomenika je namreč v polni dvorani vile Giovannini sredi Villorbe potekal spominski večer, ki sta se ga udeležila tudi pisatelj Boris Pahor in avtorica knjige December Dicembre 1941 Lida Turk, ki ima tudi velike zasluge, da Villorba ni pozabila na slovenske domoljube in da je sploh prišlo do postavitve spomenika. Pahor je kot običajno vzbudil izredno zanimanje in pozornost s svojim razmišljanjem o zgodovinskem kontekstu nekdanjega dogajanja, Turkova pa je podrobneje orisala tragično zgodbo Bobka, Ivančiča, Kosa, Tomažiča in Vadnala. Na srečanju, ki mu je predsedoval župan Serena, sta govorila tudi krajevna zgodovinarja Marzio Favero in Ernesto Bru-netta. (DuKa) J.ï.1; 9 AcegasAps Società del Gruppo Hera comune di trieste Kam z odpadki? Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 9. do 17. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah. KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, kante, železni predmeti BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode ZELENI ODRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala NEVARNI ODPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabljena olja PNEVMATIKE IN SVINČEVI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije) ¡J S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink. Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 27. aprila 2014 13 ljučni izziv za Slovenijo je najprej v sami sebi. V EU nas še vedno vidijo kot verodostojne. Vendar smo priča eroziji vrednot. Izgubili smo občutek, kaj je dobro in prav. Še bomo morali dokazati, da smo res vredni svoje države, je ob desetletnici članstva v EU za STA dejal evropski komisar Janez Potočnik, ki je vodil pristopna pogajanja Slovenije. Marca 2003 je 90 odstotkov Slovencev glasovalo za vstop v EU, novembra lani je javnomnenjska raziskava Epis-centra pokazala, da bi jih le še slaba polovica. Zakaj je v desetih letih tako splahnelo navdušenje Slovencev nad EU? 90 odstotkov Slovencev je glasovalo za potrditev samopodobe naroda, ki sodi v EU, za jamstvo demokratične ureditve in za blaginjo. Tudi praznovanja v Sloveniji niso bila tako burna kot v nekaterih drugih državah, ker je bil vstop razumljen kot prihod tja, kamor kulturno, gospodarsko, geografsko in zgodovinsko sodimo. Kaj se je zgodilo vmes? Očitno je postalo, da članstvo samo še ne zagotavlja blaginje. Reformni zagon je splahnel, poceni denar se je namesto za razvoj namenjal za lastninjenje, blaginjo smo krpali s posojili, na krizo smo se odzvali počasi in plitko. Posledica je gospodarsko stanje, ki ga imamo. Ljudje so razočarani. Če dodamo še evropsko zgodbo. Finančna kriza je pripomogla k podobi nesolidarne Evrope in navidezno poglobila stereotipe, ki jih poznamo iz časov prejšnje države - varčen sever, razsipen jug. Če oboje povežemo, je vse skupaj lažje razumeti. Vodili ste pogajalsko skupino za vstop Slovenije v EU. Slovenija je bila najbolje pripravljena na članstvo, dolga leta po vstopu vzorna mlada članica. Lani pa se je znašla na pragu programa pomoči. Delno ste že prej odgovorili na to vprašanje, a verjetno je še kaj za dodati. Kaj je šlo narobe? Marsikaj. Prišlo je do erozije moralnih in etičnih vrednot. Izgubili smo občutek, kaj je dobro in prav. Potem zelo velika prepletenost gospodarstva in politike, pogosto skrita za izgovorom zaščite nacionalnega interesa. Prekomerno zadolževanje. Smo tudi družba, ki ni naklonjena uspešnim in ne gleda s ponosom na tiste, ki izstopajo, če to niso športniki, pa še to do njihovega prvega spodrsljaja, ko spet postanemo neizprosni. Med politiki prevladuje borba za lastno moč in premoč, ne za narodov blagor. Precej je zavajanja in populizma. Skratka, nismo še dokazali, da smo res vredni svoje države in da znamo z njo tudi odgovorno ravnati. Kako bi ocenili politično zrelost takrat in danes? Dejstvo je, da so se takrat vse politične stranke, razen SNS, strnile okrog cilja vstopa v EU, ki je bil prepoznan kot temeljni nacionalni interes. Tako zrelost bi potrebovali tudi danes, saj reforme terjajo nacionalno soglasje. A te zrelosti ne vidim. Kakšen pa je danes ugled Slovenije v EU? Tudi primerjalno s podobo pred desetimi leti, kako se je ta spremenila? Podobo Slovenije v EU so verjetno najbolj spremenile gospodarske razmere in skorajšnji vstop v program pomoči. Tudi korupcija na najvišji ravni je okrnila naš ugled. A vendar nas v institucijah še vedno vidijo kot učinkovite in verodostojne ljudi. Tudi naša država vsakogar očara s svojo lepoto in organiziranostjo. Bojim se, da je bila morda dolgo časa podoba Slovenije celo boljša, kot bi si zaslužili, zdaj pa nas EVROPSKI KOMISAR JANEZ POTOČNIK OB 10-LETNICI SLOVENIJE V EU Samo članstvo v EU še ne zagotavlja blaginje Petra Miklavc (sta) »O evrokratih naj povem, da jih je vseh skupaj skoraj pol manj kot v mestni upravi Pariza. Uradniki so normalni ljudje, večinoma izjemno izobraženi in zelo izkušeni strokovnjaki, ki delajo neprestano in pod izjemnimi pritiski, ne morejo niti v sanjah razmišljati o kakšnih postranskih dejavnostih in so zato tudi dobro plačani. Stanejo pa vas 0,03 odstotka BDP v primerjavi s povprečno 18 odstotki v državah članicah«. ansa bo mednarodna javnost nekaj časa ocenjevala slabše, kot bi si zaslužili. A k sreči nas vsako leto obišče vse več tujih turistov, ki so naši najboljši ambasadorji in glasniki dobrega o naši državi. Kako pa je blokada Hrvaške vplivala na ugled Slovenije in verodostojnost njene vloge na Balkanu? Slovenija je še vedno videna kot država, ki Balkan dobro pozna. Blokada Hrvaške je vplivala na njeno podobo v tistem času, a obenem je rešitev potem blagodejno prispevala k splošni podobi zrelosti obeh držav. Na Balkanu je še več podobnih primerov, kot je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško, tako bo rešitev tega problema morda vzorčni način reševanja drugih. Kako dobro se znajde Slovenija v EU, kako dobro brani svoje interese? Ima strategijo o tem, kaj želi od članstva? Ni dvoma, da je v preteklosti Slovenija dokazala, da zna, tako v pristopnih pogajanjih kot med predsedovanjem in tudi zdaj. Dober primer je to, kako si je vlada lani zagotovila zaupanje, ki ji je omogočilo, da je prebrodila nevarnost vstopa v program pomoči. Vprašanje o strategiji pa je bolje zastaviti ljudem doma, uradnim predstavnikom naše države. Katere (ne)uspehe bi izpostavili pri zastopanju slovenskih interesov v uniji v minulih desetih letih? Nedvomno so bila vsa proračunska pogajanja, ki jih je Slovenija doslej izpeljala, uspešna, ker smo bili vselej dobro pripravljeni in ker imamo stabilno skupino strokovnjakov. Največji uspeh in neuspeh hkrati je reševanje spora s Hrvaško. Neu- speh do trenutka, ko dogovora ni bilo, in uspeh, ko smo ga dosegli. Imeli pa smo tudi kar nekaj primerov - če uporabim Mil-činskega - 'tabel, ki so Turkom najstrožje prepovedale vstop v Butale', denimo zgodbo o vinjetah. Kako ocenjujete sodelovanje Slovencev v institucijah EU? Zlatko Šabič je nedavno v oddaji Odkrito ocenil, da Slovenci v institucijah niso dovolj povezani, na primer za razliko od Hrvatov, kar vpliva na kakovost zastopanja interesov. Se strinjate? Težko komentiram te trditve, ker ne vem, s katerimi podatki so utemeljene. Se pa ne strinjam z osnovno predpostavko. Interesov ne boste zagovarjali s tesnim povezovanjem peščice Slovencev, ki delajo v institucijah. Je že dobro, da se poznamo, da informacije krožijo, da si pomagamo, če se le da. To tudi razmeroma dobro poteka. A pri tako majhnih državah, kot je Slovenija, se vpliv zagotavlja na ključnih nevralgi-čnih točkah ter z dobro administracijo in diplomacijo. Profesor Šabič je v omenjeni oddaji prav tako opozoril, da bo treba obračunati z generacijskim prepadom, da se starejša elita krčevito oklepa funkcij, prave motivacije pa nima, in da je treba dati priložnost mladim, svežim silam. Vaš komentar? Mladim, svežim silam je vsekakor treba dati priložnost. Sicer sem pa pristaš tega, da je v vseh institucijah dobro imeti mešanico izkušenj in sveže energije. Preveč prvega vodi v okostenelost, preveč drugega pa včasih v nepremišljenost. Kar se motivacije tiče, zase zanesljivo lahko rečem, da jo še imam. Sem se pa pred kratkim udeležil razprave med mladimi o politični participaciji, ki je bila sicer zanimiva, a bi si želel slišati več o rešitvah in manj o problemih. Kaj je ključni izziv za Slovenijo v EU v prihodnje? Ključni izziv za Slovenijo je najprej v sami sebi. Mora se očistiti korupcije, ponovno vzpostaviti pravno državo in dobro delujoče državne institucije, osvoboditi gospodarstvo neučinkovitega upravljanja ter se osvoboditi samodestruktivnosti in zazrtosti vase. Letos obeležujemo deseto obletnico velikega poka. Kdaj lahko pričakujemo naslednjo širitev? To je težko oceniti, saj je odvisno predvsem od držav, ki pristopajo. Vselej sem poudarjal, da je nujno v teh državah ohraniti pozitiven odnos do EU, v EU pa zaupanje v širitveni proces. To je zame vedno bila in bo ena ključnih, če ne celo najuspešnejša politika EU, saj pomembno prispeva tako k soočanju s finančnimi in gospodarskimi izzivi kot k ohranjanju stabilnosti in miru v regiji. EU se danes ukvarja s številnimi problemi, povezanimi s poglabljanjem, zato ni istega navdušenja kot takrat, ko smo odgrinjali železno zaveso. A večina se vendarle še vedno zaveda, kako pomembno je širitev prispevala k stabilnosti, povezanosti in moči današnje Evrope. To so tudi ključni razlogi, zakaj je širitveni proces treba nadaljevati. Problem ni samo zaupanje v širit-veni proces. Bližajo se evropske volitve. Ključna izziva sta nevarnost vzpona populizma in nizka udeležba. Zaupanje ljudi v institucije je na najnižji točki. Kaj je rešitev? Res je, da je zaupanje ljudi v institucije EU na najnižji točki. Res pa je tudi, da je še vedno večje kot v nacionalne institucije. Ni nobenih čarobnih rešitev. Nižja bo udeležba na volitvah, večja bosta nepredvidljivost in pritisk na legitimnost, tudi nevarnost močne krepitve evroskepticizma je realna. Rešitev je predvsem trdo delo. Najhujše smo prebrodili, rast se počasi vrača. Države in institucije morajo delovati skupaj, ne pa se zatekati k populizmu in iskati grešnih kozlov. Predvsem Evropska komisija je tarča kritik, da evrokrati živijo v odtujenem balonu, s prevelikimi plačami. Kako odgovarjate na te očitke? Če želite kateri koli instituciji dobro, je treba do nje zadržati zdrav kritičen odnos in tak odnos vseskozi gojim. Obenem se je treba zavedati, da je učinkovita komisija najboljši branik naših interesov v EU. Ko govorimo o odtujenosti, ne smemo pozabiti, da o predpisih odločajo predstavniki vlad članic in neposredno izvoljeni evropski poslanci. Nacionalni parlamenti nam lahko dajo rumeni karton, zahtevajo premislek o predlogu. Prav tako lahko milijon državljanov predlaga, kaj naj naredimo ali ne naredimo. Dober primer je pobuda o vodi. Težko je odgovoriti na vprašanje, kako stopiti bliže ljudem. Bruselj je za večino fizično daleč in tega dejstva se preprosto ne da spremeniti. Še najlažje ga je ljudem približati s korektnim pristopom doma. O evrokratih naj povem, da jih je vseh skupaj skoraj pol manj kot v mestni upravi Pariza. Uradniki so normalni ljudje, večinoma izjemno izobraženi in zelo izkušeni strokovnjaki, ki delajo neprestano in pod izjemnimi pritiski, ne morejo niti v sanjah razmišljati o kakšnih postranskih dejavnostih in so zato tudi dobro plačani. Stanejo pa vas 0,03 odstotka BDP v primerjavi s povprečno 18 odstotki v državah članicah. Kakšni so vaši načrti? Vas zanima še tretji mandat? Kot sem že povedal pred časom - če bi vlada ocenila, da bi bilo to v interesu Slovenije, bi bil pripravljen o tej možnosti resno premisliti. Najprej pa si želim uspešno končati ta mandat. Pričakujete, da vas bo vlada imenovala še za tretji mandat? To morate vprašati vlado. Kakšnega človeka potrebuje Slovenija na komisarskem položaju? Vsekakor potrebuje nekoga, ki bo razumel EU in svetovne izzive, ki bo kredi-bilen in pripravljen trdo delati. Pritiski so veliki, prav tako odgovornost. To ni, kot si včasih nekateri lahkotno predstavljajo, »drsanje po parketu« ali dopust. Predsednik komisije ne more tvegati z nikomer, ki bi lahko imel probleme, denimo na nekajurnem zaslišanju v Evropskem parlamentu. Pomemben je tudi jasen cilj, kaj želiš kot komisar doseči. Jaz sem v obeh mandatih med drugim dosegel utrditev koncepta traj-nostne družbe znanja in koncepta učinkovitega ravnanja z viri v evropskem prostoru. Le z jasnimi cilji in prioritetami lahko kaj resnično premakneš. Kam gre EU? Kako se bo razvijala naprej? Kaj bo po volitvah ključna prioriteta? Sprememba pogodbe? Nikoli ne smemo pozabiti razlogov za nastanek in obstoj EU. Če je to prisotno v naši zavesti, so nekatere težje odločitve lažje. Veliko bo odvisno od tega, kakšna bo sestava prihodnjega Evropskega parlamenta, ali bo težje ustvarjati kompromise. Ključen bo poudarek na dokončanju izgradnje bančne unije in krepitvi ekonomskega upravljanja v širšem kontekstu podnebnih sprememb in ohranjanja naravnih virov. Dolgoročno pomembni vprašanji sta ravnotežje med poglabljanjem in širitvijo EU ter odnos med metodo skupnosti in medvladno metodo. Sprememba pogodbe - tudi, ko bo čas za to, a pred tem je še kar nekaj nujnih nalog, ki jih je mogoče uresničiti v okviru obstoječih pogodb in na katere se moramo osredotočiti. 14 Nedelja, 27. aprila 2014 SARAJEVO PEACE EVENT 2014 Pridi! Sodeluj! Ustvarjaj! Sarajevo, 28. junija 1914. Streli. Nekaj sekund tišine. Hrup, trušč, nemir. Pod streli sta padla nič manj kot avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Sofija. Kar je potem sledilo, je spremenilo usodo celih generacij. Groza in tragika prve svetovne vojne sta bili tako veliki, da nas stota obletnica njenega začetka nagovarja k razmisleku. Če zatisnemo oči, vidimo podobo Gavrila Principa, avtorja atentata, mladega bosanskega študenta, člana politične revolucionarne skupine Mlada Bosna. Komaj mesec dni kasneje je dunajska vlada napovedala vojno vedno bolj nevarni Srbiji. Smrt je v petih letih trajanja vojne terjala več kot sedem milijonov življenj vojakov in pet milijonov življenj pripadnikov civilnega prebivalstva. Od strela do miru Tisti poletni junijski dan lahko simbolično jemljemo tudi kot začetek globalne strukturalne razširjenosti kulture vojne in nasilja, v katero sodita dve svetovni vojni in številni drugi konflikti, vojne in spori, med katerimi kot odprta rana še vedno skeli vojna med bivšimi republikami Socialistične federacije Jugoslavije v 90. letih. Nekako tako lahko obno- Med debatami, razstavami, koncerti in ... Težko je predvideti in opisati predčasno potek dogajanj, kar pa je gotovo, je da bodo na mednarodnem forumu Sarajevo Peace Event tudi najbolj zahtevni lahko dobili prostor zase. Na voljo bo več kot 100 različnih delavnic, plenarnih zasedanj, okroglih miz, debat in drugih dogodkov kot so npr. predvajanja filmov, koncerti in razstave, ki bodo potekale v glavnih predelih Sarajeva. Glavna izhodišča dogajanja bodo mir in družbena enakopravnost, kultura miru in nenasilja, spol, ženske in mir, sprava in soočanje z lastno preteklostjo ter militarizem in možne alternative za kulturo vojne. Prava množica dogodkov ima lahko kot protiučinek tudi določeno zmedo. Na otvoritveni slovesnosti boste lahko dobili bolj jasen vpogled v vse, kar Sarajevo Peace Event predstavlja. Med drugimi bo o obsežnosti kulture miru in bistvu nenasilja spregovorila mi-rovnica Mairead Maguire, ki je leta 1976 prejela nagrado za mir (skupaj z aktivistko Betty Williams) za svoja prizadevanja za nekrvavo rešitev konflikta med katoličani in protestanti v Severni Irski. Formalne- iP■■ 1 *s T ' - h ^ r v, P ¿ft S. f-pJL vimo besede, ki so prisotne na zgibanki izredno pomembnega mednarodnega foruma Sarajevo Peace Event. Ta bo potekal od 6. do 9. junija. Pa začnimo od začetka. Kaj je pravzaprav Sarajevo Peace Event? Opisali bi ga lahko kot velik miroljubni dogodek, pri njegovi organizacijo pa sodeluje več kot 50 evropskih organizacij. Organizacijska struktura se deli na lokalni in mednarodni koordinacijski odbor, v katerem so med drugimi: Alessan-dro Capuzzo - Italian Network for Civil Peace Corps, Trst (Italijanska mreža civilnih miroljubnih združenj); Bernard Dréano in Philippe Bourdier- Helsinki Citizens' Assembly France, Pariz (Francoska skupščina meščanov mesta Helsinki), Christian Renoux-International Network for a Culture of Nonviolence and Peace, Pariz (Mednarodna mreža za kulturo nenasilja in miru), Dragana Dardic- Helsinki Citi-zens'Assembly Banja Luka & Tuzla, Banja Luka ( Skupščina meščanov mesta Helsinki iz Banja Luke in Tuzle), Goran Bubalo- Mreža za izgradnju mira/Network for Building Peace, Sarajevo; Ljulijeta Go-ranci Brkic- Nansen Dialog Center, Sarajevo; Pete Hämmerle-International Fellowship of Reconciliation Austria, Dunaj (Mednarodno avstrijsko združenje za spravo); Reiner Braun-International Association of Lawyers Against Nuclear Arms/International Peace Bureau, Berlin (Mednarodno združenje odvetnikov proti nuklearnemu orožju/Mednarodni urad za mir) in Zaira Zafarana-Comitato Italiano per una Cultura di Pace e Nonviolenza/MIR Italy, Turin (Italijanski odbor za kulturo miru in nenasilja/MIR Italija). Za finančno kritje pa so poskrbeli: Religiöse Gesellschaft der Freunde-Quäker (Versko združenje prijateljev- kvekerji), Heidehof Stiftung (Sklad Heidehof), Stiftung Friedensbildung (Sklad za gradnjo miru), Transform!-European network for alternative thinking and political dialogue (Evropsko združenje za alternativne oblike mišljenja in politični dialog), Zunanje Ministerstvo Finske, Združenje Rosa Luxembourg in Zunanje Ministerstvo Francije. mu delu pa bo sledil velik koncert z glasbeniki različnih narodnosti. Razne aktivnosti so načrtovane in primerne za pripadnike vseh generacij. Za mlade pa prirejajo organizatorji tudi mladinski kamp s posebnimi dejavnostmi, kot so npr. simulacija reševanja meddržavnih sporov v obliki interaktivne igre ali pa glasbena delavnica, kjer bodo udeleženci sestavili himno Sarajevo Peace Event-a ali risanje grafitov, barvanje objektov ali še gastronomski kotiček, kjer bodo na voljo specialitete z vsega sveta in v kuhanju katerih se bodo lahko preizkusili prav vsi. Če vam do sedaj ponujene aktivnosti niso dovolj, lahko na spletni strani www.peace-event.eu sami vložite svojo prošnjo. Ko ste že na spletu, pa se ne pozabite prijaviti na Sarajevo Peace Event. Registracijo lahko opravite preko spleta. Cena je 20 evrov oziroma 5 evrov za prebivalce držav Balkanskega polotoka, mlade in študente. Mirovniki vseh dežel, pridite v Sarajevo! Ne čakajte preveč, junij se vedno bolj bliža. Priprave so vedno bolj mrzlične in pestre. Na pripravljalnem sestanku, ki je potekal med 20. in 23. marcem v Sarajevu so nekateri izmed članov ožjega organizacijskega odbora za naš dnevnik dejali sledeče: Aida Topic, članica lokalnega koordinacijskega odbora: »Zelo sem vesela, ker omogoča Sarajevo Peace Event neposreden stik in sodelovanje med mednarodnimi organizacijami in tukajšnjimi prebivalci, glas katerih bo tako lahko dobil glasen odmev tudi izven trenutnih državnih meja. Bošnjaki so razočarani in zmedeni. Mladi se počutijo ukleščeni v brezizhodni situaciji. Ta manifestacija bo omogočila, da se med sabo povežemo in dobimo potreben vzgib, da se skupaj borimo za boljšo prihodnost. Ustvariti moramo močno in učinkovito mrežo.« Ibrahim Spahič, predsednik mednarodnega mirovnega komiteja: »Srčno verjamem, da je tovrstna pobuda nujno potrebna. Predstavlja namreč osnovo za nastanek novih oblik grajenja miru. Mir je namreč kot voda: predstavlja vir življenja in iz človeka lahko potegne vse najboljše lastnosti, kar jih ima. Ne more tako biti nekaj zasebnega, nujno ga moramo deliti z drugimi in ustvariti moramo razvejano mrežo. Želel bi, da bi se junijske manifestacije udeležilo čim več prebivalcev Bosne in Hercegovine. Poziv gre zlasti „navadnemu prebivalstvu". K udeležbi pa nikakor niso vabljeni samo tisti, ki prihajajo iz področja bivše Jugoslavije, temveč prebivalci od vsepovsod. V Sarajevu bomo junija snovali prijateljstvo in sinergijo. Naj pridejo torej prav vsi: tako ne boste le gosti, temveč aktivni stvaritelji.« Alessandro Capuzzo, član mednarodnega koordinacijskega odbora: »Sarajevo Peace Event je najpomembnejši mirovniški dogodek leta 2014. Zal je sodelovanje s strani italijanskih organizacij dokaj težavno. Italijansko mirovniško gibanje se že vrsto let nahaja v nelahki situaciji. Močno je občutiti notranje ločitve, razprtije, veliko je zmede, posvečanja predvsem lastnim interesom... Leta 2002 je ameriški dnevnik New York Times proglasil svetovne mi-rovnike kot drugo najmočnejšo silo na svetu: več kot sto tisoč milijonov ljudi je po celem svetu protestiralo proti vojni v Iraku. Do te je vseeno prišlo, kar je povzročilo močno notranjo krizo znotraj organiziranosti gibanja. Delno je bila slednja tudi posledica povzročena s strani uradne politike, ki se je ustrašila množične mobilizacije s strani državljanov. Sarajevo Peace Event predstavlja tudi enkratno priložnost, da spet strnemo naše vrste. Dogodku skušamo dati čim večjo vidnost. Med najbolj ambiciozne načrte sodi tisti o karavani miru, ki bi iz Trsta preko Ljubljane, Zagreba in Banje Luke prispela v prestolnico Bosne in Hercegovine. Organizacijske priprave so še vedno v teku. Želeli bi vključiti veliko mladih in si zato prizadevamo, da bi jih gostili na sarajevskem liceju.« SARAJEVO SARAJEVO PEACE EVENT 2014 Nedelja, 27. aprila 2014 15 I J 14 ečaš li se Sarajeva? Tisti, ki ste bili v Sarajevu pred vojno, v času bivše Jugoslavije, boste verjetno lahko ob ponovnem po-vratku presunjeni. Nekdanji spomini se ne bodo skladali s trenutnim vsakdanom. Kompleksnost in večplastnost Balkana nasploh in še posebej Sarajeva se izraža tudi v protislovnih čustvih. Dobiti en sam enoten in vseobsegajoč odgovor o razlogih in posledicah travmatičnih dogodkov s konca 80. let oz. začetka 90. let, je nemogoče. Odtenkov je mnogo in izmed teh ni nobeden apriori zgrešen ali pravilen. Obleganje Sarajeva je trajalo od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996, kar pomeni 1425 dni. Srbske enote so s pomočjo nekdanje jugoslovanske armade (JLA) obkrožile mesto. Sarajevsko prebivalstvo je lahko bolj malo storilo proti močnejšemu in boljše oboroženemu nasprotniku. Krvni davek je bil izredno visok in za cel svet skorajda nepojmljiv: življenje je izgubilo 10.541 ljudi, med katerimi je bilo 1.643 otrok. Majhni odtisi nog pod njim posvečenem spomeniku so v pretresljiv in boleč opomin. Nemogoče se je sprehajati po mestu, ne da bi se pogled spustil na tla, proti »Sarajevskim rožam«. Na tistem mestu je eksplodirala granata, brezno, ki je nastalo, pa so potem napolnili z rdečo smolo, voskom. Koliko knjig je treba sežgati? Znajdeš se v morju občutkov in pomisliš, kako si večkrat slišal, da so sarajevske zime zelo mrzle. Štiri take neskončne zime so morali Sarajevčani preživeti med bombardiranjem in streli, brez elektrike, plina, hrane, telefonske povezave ali kateregakoli stika z »zunanjim« svetom. Veliko jih je poskusilo zbeža-ti. Samo letališče je bilo zastraženo s strani mednarodnih humanitarnih enot. Marsikdo si danes tudi na glas upa trditi, da so večkrat nalašč osvetljevali letališko progo. Ubežniki so bili lahka tarča za srbske ostrostrelce. Umrlo je več kot 250 ljudi. Pod letališčem so tako med marcem in julijem 1993 izkopali 760 metrov dolg in malo manj kot meter in pol širok Sarajevski tunel (znan tudi kot tunel spasa, rešitve). Povezoval je Butmir in Dobrinjo, osvobojena območja. Ker je moralo vse ostati v tajnosti, se je vhod vanj nahajal v hiši družine Kolar. Skozi tunel so v oblegano mesto prinašali hrano, zdravila in orožje. Danes se je okoli njega razvil pravi mit. Nedvomno je že sam njegov obstoj imel za marsikoga tolažil-no moč in je nekaterim omogočil preživetje. Nekoliko utopistično pa bi bilo verjeti, da bi lahko s tovrstnim tunelom pomagali vsem tistim, ki so se nahajali v mestu. Težko se je tudi prepričati, da se okoli njega niso spletkarili osebni interesi in črna trgovina. Obisk tunela pa nam na vsak način pomaga v prvi osebi obelodaniti marsikateri aspekt trenutne realnosti Sarajevčanov, saj zadeva nekaj, kar vsak izmed njih nosi v sebi. Mladi vodič Midhad je bil med vojno kot komaj osemnajstletni fant hujše ranjen. Mraz in lakota sta bila del njega: »Hrana je vedno primanjkovala in tista, ki je bila, je bila slaba. Humanitarne ekspedicije so nam pošiljale več kot petdeset let stare piškote in pašto iz časov druge svetovne vojne. Olja ni bilo, zato smo si hrano začinili s tabaskom. Največkrat smo jedli pito. Niti drv ni bilo. Da bi se vsaj malo segreli, smo tako sežigali kose parketa, stare čevlje, knjige... « Neka obiskovalka ga je tako enkrat vprašala, koliko knjig je bilo treba sežgati, da so si lahko spekli eno pito. Njegov odgovor je bil kratek, a izčrpen: »40 knjig.« Če pa bi želeli izvedeti kaj več, postane mladi vodič nekoliko bolj previden: »O vojni ne moremo govoriti. Zdaj živimo skupaj. O tem kar je bilo, pripovedujemo le z namenom da se ne bi več ponovilo.« Bosanski Berlusconi in njegovi nebotičniki Drobci različnih časov se prepletajo. V trgovinicah med raznimi izdelki pogosto naletiš na slike, podobe in koledarje maršala Tita, ponekod se pojavijo tudi rdeče zvezde, vsepovsod pa te s svojimi zvedavimi očmi opazuje Vučko, maskota sarajevskih olimpijskih iger leta 1984. Mnogi se spominjajo, kako so postajali vedno bolj živčni, ker tisto zimo ni bilo snega. Pričakovanja pa na koncu le niso bila skaljena: dan pred velikim dogodkom, je nad mestom obilno snežilo in nasmehi so se spet vrnili na obraze Sarajevčanov. Takrat je bila mestna pokrajina popolnoma drugačna od današnje. Visoki in sodobni nebotičniki ra- sejo kot gobe po dežju in to kar na sredi razpadajočih hiš, ki še vedno nosijo vidne znake poškodb iz zadnje vojne. Med vsemi najbolj izstopa stekleni in pretirani Avaz Twist Tower. Leta 2009 ga je dal zgraditi Fahrudin Radončic (neke vrste bosanski Berlusconi) lastnik vplivne založniške hiše in v zadnjih letih tudi zelo aktiven politik. Sicer pa tudi številni nakupovalni centri, v katerih lahko dobimo trenutne najbolj »in« blagovne znamke, v nas vzbudijo dvom, da se pravzaprav nismo zmotili in se morda ne nahajamo v kakem drugem tipično zahodnjaškem mestu. Nič čudnega, če pa so ti (razen kakih radovednih turistov) skorajda prazni. Sarajevčani vanje ne zahajajo, saj s svojimi plačami komajda shajajo do konca meseca. Brezposelnost vedno bolj narašča, dobički novih modernih središč ne ostanejo dolgo v državi. Glavni investitorji so vse od časa vojne naprej bogataši in podjetniki iz Savdske Arabije in Turčije. Prihod teh je spremenil tradicionalno podobo bosanskega laičnega islama, ki se sedaj vedno bolj bliža in-tegralističnim oblikam. Na ulicah je npr. dosti mladih deklet in žensk pokritih, o katerih pripadniki srednjih in starejših generacij pravijo, da si jih lahko pred vojno štel na prste ene roke. Če bi si nekoliko trudni in izmučeni proti večeru v eni izmed neštetih izvrstnih čevabžinicah želeli privoščiti tudi steklenico mrzlega piva, boste morali nekoliko potrpeti in si naročiti kisel jogurt ali pa kako drugo brezalkoholno pijačo. Vi samo čekajte... Kdor v prvi osebi doživlja Sarajevo, ne more ostati ravnodušen. Vsak vogal skriva svoje presenečenje. Če se ti npr. pokvari fotoaparat, zelo verjetno problema ne boš mogel rešiti hitro, čakala pa te bo nevsakdanja izkušnja. Najprej boš moral obresti veliko število trgovin, kjer ti bodo rekli, da trenutno ni tistega, ki je pristojen za to ali pa, da so sedaj na malici, čeprav se ti zdi prostor še kar poln. Utrujen si boš želel vsaj del poti opraviti z avtobusom, toda tega ni od nikoder. Še z gospodom v trafiki se boš skregal, ker bo na tvoje vprašanje, ali morda veste, kje so zapisani urniki prihoda,, prepričano odgovoril: »Vi samo čekajte.« Obupan boš potem naletel na povsem neugledno, od tal do stropa naloženo trgovinico, v kateri sedi zgovoren možakar in vneto kadi. Med pogovorom se boš še enkrat prepričal, da nič ni tako, kot zgleda na prvi pogled, še manj pa v Sarajevu. Lastnikov prijatelj, kije ravnokar vstopil, te bo opozoril, da ste se pogovarjali nič manj kot z enim izmed najbolj sposobnih bosanskih fotoreporterjev. Dolga desetletja je bil zaposlen pri najpomembnejšem sarajevskem dnevniku Oslobodenje in je bil tudi nagrajen kot najboljši fotoreporter leta (1998). Zaradi političnih iger pa se je moral ne ravno najmlajši poslužiti reka »snadi se« in investirati v nov posel. Tudi to je danes Sarajevo. Posebna zahvala gre Sabini Nuhefendič za dragoceno gradivo in OdineiZupin, brez katere ne bi bilo današnje strani. / Teksti Vesna Pahor Fotografije Odinea Zupin 16 Nedelja, 27. aprila 2014 MANJŠINE / Svetu Evrope v Strasbourgu so ga predložili 12. marca letos Italijanska vlada pripravila 4. poročilo o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin (2) Poročilo italijanske vlade o izvajanju Okvirne listine Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin v zadnjem, najobširnejšem delu, navaja ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru izvajanja posameznih členov okvirne konvencije. Tu navajamo sintezo stališč italijanske vlade v zvezi s posamičnimi členi, s poudarkom na tistih delih poročila, ki posredno ali neposredno zadevajo slovensko manjšino. Sicer pa je celotno poročilo objavljeno v italijanščini in angleščini na spletni strani Sveta Evrope http://www.coe.int/t7dghl/monito-ring/minorities/4_Events/News_Ita-ly_4_mar2014_en.asp V zvezi s 1. členom, ki določa, da je zaščita manjšin sestavni del človekovih pravic se italijanska vlada sklicuje na ustavna določila o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Italija je to priznala že s pristopom k okvirni konvenciji, ki jo je ratificirala leta 1997, podpisala je konvencijo ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije, poleg tega pa aktivno sodeluje v dejavnostih Sveta Evrope in OVSE. Leta 2000 je Italija podpisala tudi Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ni je pa še ratificirala. Poročilo nato navaja udeležbo predstavnikov Italije na številnih mednarodnih dogodkih, ki so vezani na zaščito manjšin. Glede na 2. člen, ki govori o izvajanju konvencije v dobri veri, v duhu strpnosti in razumevanja ter ob spoštovanju načel dobrega sosedstva in prijateljstva med državami, italijanska vlada potrjuje, da mednarodno sodelovanje omogoča krepitev kulturnih, družbenih in jezikovnih vezi, pri čemer je zelo pomembno čezmejno sodelovanje in tu izrecno omenja srečanja predstavnikov oblasti Italije in Slovenije. Poročilo poudarja, da so se odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško izboljšali, pri čemer opozarja na vprašanje italijanske manjšine v nekdanji Jugoslaviji, sedaj razdeljene med Slovenijo in Hrvaško. Po vstopu Slovenije v EU in še zlasti po prevzemu Schen-genskega sporazuma ter liberalizacije trga dela med državama, se je povečalo zanimanje za slovenski jezik. To se odraža tudi na področju izobraževanja z uvedbo nekaterih tečajev slovenščine, ki se financirajo po zakonu 482/1999. Med pomembnimi pobudami za poučevanje in vrednotenje manjšinskega jezika tudi v italijanskih šolah je pomembna vključitev slovenščine kot jezika EU. Leta 2012 je bil ta predmet priznan kot poseben učni predmet za javne natečaje. V goriški pokrajini prihaja do skupnih pobud z Republiko Slovenijo, kot je sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba. V zadnjih letih je prišlo s pomočjo Urada za slovenske šole in Zavoda za šolstvo RS iz Kopra do več pobud, v katere so bili vključeni učenci iz Fur-lanije Julijske krajine, Slovenije in Avstrije, kar je prispevalo k poznavanju slovenskega jezika in kulture ter k medsebojnemu razumevanju mladih različnih jezikov in držav. V zvezi s 3. členom, ki določa svobodo izbire o pripadnosti neki manjšini za vsakega posameznika in zagotavlja uživanje posameznikom in skupnostim vseh pravic, ki izhajajo iz konvencije, poročilo opozarja na določila italijanske ustave in na dejstvo, da zakona 482/1999 in 38/2001 ustrezata potrebam pripadnikov manjšin, ki prosto odločajo o svoji pripadnosti. Ta dva za- kona se izvajata na ozemlju, na katerem živijo skupnosti, ki jih je treba zaščititi. Notranje ministrstvo je izdelalo seznam občin, kateremu občasno dodajajo druge skupnosti, ki želijo pristopiti k zaščiti. Popisi prebivalstva ne vsebujejo vprašanj o jeziku in veri, ki bi lahko določila rasni ali etnični izvor. Vsakršno preverjanje bi po italijanski zakonodaji terjalo privoljenje posameznika, ker gre za občutljive podatke. Izjemo predstavljata tridentinska in bo-censka pokrajina, ki ju poročilo podrobno analizira. Zelo pomemben je 4. člen, ki govori o enakosti pred zakonom in o ukrepih za njeno zagotavljanje, ki jih ne gre ocenjevati kot diskriminacijo. Glede na ta člen vsebuje poročilo kopico podatkov, ki so splošnega značaja; gre za ukrepe proti diskriminaciji in za zago-tavljenje zakonitosti, kjer pa slovenska manjšina specifično ni omenjena. Drugače je s 5. členom, ki govori o ohranjanju in razvoju kulture ter o zaščiti identitete, jezika, tradicij in drugih značilnosti manjšin ter prepoveduje kakršnokoli obliko asimilacije. Tu poročilo poudarja, da je pluralnost jezikov in kultur bogastvo, ki vrednoti Italijo, kar izhaja tudi iz zakona 482/1999, ki temelji na 6. členu ustave. Poročilo opozarja na številne kulturne prireditve, organizirane tudi s financiranjem po zakonih 482/1999 in 38/2001, pa tudi s prispevki dežel in krajevnih uprav. Muzeji in inštituti ponujajo bogato dejavnost, občine prirejajo posvete, festivale in druge prireditve z namenom, da se poglobi krajevni jezik manjšine in poveča poznavanje manjšin v Evropi, prirejajo se literarni natečaji, objavljajo se monografije in izdajajo se zgoščenke. V ta sklop sodi tudi bogata toponomastika z dvojezičnimi napisi, nenazadnje pa tudi dvojezične spletne strani številnih občin. Poročilo v zvezi s 6. členom, ki govori o strpnosti in o medkulturnem dialogu ter o prizadevnju za medsebojno razumevanje, pa tudi o zaščiti oseb, ki bi bile predmet diskriminacije, ponavlja načelo, da Italija spodbuja duh strpnosti in sprejemanje ukrepov za izboljšanje medsebojnega razumevanja vseh prebivalcev, ne glede na njihovo etnično, kulturno, jezikovno ali versko identiteto. Številne dežele so zakon 482/1999 dopolnile z lastnimi zakonskimi ukrepi za zaščito jezikovnega in kulturnega izročila manjšin. Dežele tudi podpirajo pobude za vrednotenje kulturne raznolikosti in krepitev načela večkulturnosti, pa tudi pobude za večjo rabo jezikov manjšin na njihovem ozemlju. Veliko pozornost namenjajo promociji in podpori pobudam za sodelovanje med institucijami na področju jezikoslovja, izobraževanja, vzgajanja kadrov in informiranja. Državna agencija ja komunikacije AGCOM je januarja 2014 vse telev-iztijske in radijske postaje pisno opozorila, da pravica do izražanja, ki je ustavna vrednota, ne more v nobenem primeru ogrožati človeškega dostojanstva. Glede na 7. člen, ki zagotavlja pravico do združevanja in do svobodnega izražanja, poročilo opozarja, da italijanska ustava to pravico jamči vsem državljanom, tudi pripadnikom manjšin. Ta načela potrjujejo statuti dežel in nekateri zakoni, ki so jih sprejele deže- le, v katerih živijo manjšine. Združenja, ki delujejo na celotnem ozemlju, opravljajo temeljno nalogo učinkovite zaščite jezikovnih manjšin. Za manjšine je znano, da imajo številna društva in organizacije, ter da Confemili, ki povezuje združenja 12 zgodovinskih jezikovnih manjšin, skrbi za koordinacijo, usmerjanje in načrtovanje dejavnosti krajevnih institucij in društev. Sicer pa poročilo opozarja, da je prejšnje, tretje poročilo, vsebovalo natančne podatke o organizacijah manjšin. Glede na 8. člen, ki govori o verski svobodi, se poročilo sklicuje na ustavna določila. Zelo natančno je obdelan 9. člen, ki zadeva svobodo izražanja in poglobljeno obravnava pravico do informiranosti v jezikih manjšin. Tu poročilo analitično dopolnjuje gradivo, ki je bilo objavljeno v prvem delu (in smo ga podrobno navedli v prejšnjem zapisu). Tudi v tem primeru izhaja iz ustave, ki državljanom zagotavlja svobodo izražanja; pripadnikom manjšin je treba zagotoviti posredvanje in prejemanje informacij v njihovem jeziku ter omogočiti lastna sredstva obveščanja. Zakon 103 iz leta 1975 zagotavlja oddaje v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku na javni radiotelevizi-ji, zakon 482/1999 pa določa, da se preko konvencije med ministrstvom za komunikacije in ustanovo RAI zagotovijo zaščitni ukrepi za vse manjšine, tudi s konvencijami med posameznimi deželami in ustanovo RAI za radijske oddaje ter z zasebnimi televizijskim postajami za televizijske sporede. Med letoma 2008 in 2012 so v okviru digitalizacije izdali 13 dovoljenj za frekvence za družbe, ki oddajajo tudi v jezikih manjšin. Ministrstvo za gospodarski razvoj je maja 2013 pripravilo novo pogodbo med predsedstvom vlade in Avtonomno pokrajino Bocen za oddaje v v nemškem in ladinskem jeziku v bocenski pokrajini, ki bo lahko zgled za obnovitev pogodb z avtonomnima deželama Dolino Aosta in Furlanijo Julijsko krajino. Poročilo nato navaja vrsto pobud v posameznih deželah in se zaustavlja pri informiranju v furlanskem jeziku, tako na javni radioteleviziji kot tudi na zasebnih postajah in na tiskanih medijih. Glede na 10. člen, ki določa pravico do rabe jezika v odnosu z oblastmi, se poročilo zaustavlja pri določilu zakona 482/1999, ki priznava to pravico razen v odnosu z vojsko in policijo. Za zagotovitev te pravice obstaja pri uradu predsedstva vlade za dežele poseben sklad za financiranje pobud krajevnih uprav in perifernih državnih organov. S temi sredstvi ustanove zagotavljajo prisotnost osebja z znanjem jezika manjšine, z jezikovnimi tečaji za lastno osebje ali z najemanjem zunanjega osebja. Poročilo tu navaja vrsto pobud, ki so jih izvedle razne uprave uin opozarja, da je država za to dejavnost namenila 1.807.260 evrov za leto 2012, 1.887.160 evrov za leto 2013 in 1.995.068 evrov za leto 2014, kljub siceršnjemu krčenju državnega proračuna. Sicer pa poročilo priznava, da je prišlo zaradi finančne oz. ekonomske krize v zadnjih letih do nihanja pri razpoložljivosti sredstev. Vlada je vsekakor prednostno zagotovila nadaljevanje dejavnosti oziroma ohranitev manjšinskih okenc, kjer že obstajajo, ker se zaveda, da gre za pomembno točko stika med pripadniki manjšin in javnimi upravami. Zato so iz seznama prejemnikov izključili tiste ustanove, ki v prejšnjih letih niso uresničili sprejetih in financiranih projektov. Poročilo nato navaja nekatere ukrepe, ki so bili z deželnimi sredstvi uresničeni na Sardiniji in v Piemontu. Glede na 11. člen, ki govori o pravici vsakega posameznika do imena v svojem jeziku, o pravici pripadnikov manjšin do nameščanja napisov in oznak v jeziku manjšine ter o zavezi javnim upravam, da nameščajo dvojezične prometne in druge oznake, poročilo uvodoma navaja določili zakonov 482/1999 in 38/2001 o spreminjanju imen in priimkov in se podrobneje zaustavlja pri tem vprašanju v zvezi s slovensko manjšino. Glede tega opozarja, da je minister za javno upravo 2. februarja 2009 sprejel odlok o prenosu šumnikov v mednarodni računalniški sistem, notranje ministrstvo pa je izdelalo program, ki omogoča občinam spremembo matičnih podatkov. Paritetni odbor je opozoril, da je bilo vprašanje pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov samo delno rešeno in poročilo navaja, da je javna uprava zagotovila pravilno zapisovanje slovenskih imen in priimkov z zgoraj navedenim odlokom ter dodaja, da je osrednja direkcija demografskih storitev notranjega ministrstva z okrožnico 23/2013 opozorila občine, da obstaja vsa tehnična dokumentacija in aplikacija za zagotovitev pravilnega navajanja imen v skladu z odlokom iz leta 2009. Kar pa zadeva javne napise obstajata določili tako v zakonu 482/1999 kot tudi v zakonu 38/2001, pri čemer poročilo navaja nekatere rešitve v pokrajini Bocen in deželi Dolina Aosta. Glede na izobraževanje 12. člen zavezuje države, da zagotovijo v učnih načrtih spoznavanje kulture, jezika, zgodovine in vere narodnih manjšin ter v zvezi s tem ustrezno izobražujejo učno osebje. Tu poročilo analizira nekatere ukrepe v okviru izvajanja zakona 482/1999 in prizadevanja šolskih oblasti, da sofinancirajo projekte za poučevanje jezikov manjšin, da promovi-rajo dejavnosti povezane z izvajanjem tega zakona, da skrbijo za izobraževanje učiteljev in da preverjajo opravljeno dejavnost. Med pobudami je omenjena raziskava o jezikovnih skupnostih v Furlaniji Julijski krajini, ki jo je izvedel Deželni šolski urad v tej deželi. Ob 10. obletnici zakona so tudi pripravili raziskavo o poučevanju jezikov manjšin v šolah. Glede na 13. člen, ki zavezuje države, da omogočajo ustanavljanje zasebnih šol v jezikih manjšin, se poročilo omejuje na ugotovitev, da glede tega v Italiji ni omejitev. Zelo obširno pa poročilo obravnava 14. člen, ki zavezuje države, da zagotovijo pripadnikom manjšin učenje njihovega jezika tudi v okviru javnega izobraževalnega sistema. V uvodnem delu poročilo poudarja, da je po zakonu 482/1999 ta pravica zajamčena vsem pripadnikom manjšin in navaja podrobnosti v zvezi z izvajanjem teh zakonskih določil. V zadnjem razpisu za obdobje 2013-2015 je pristojno ministrstvo na osnovi zakona 482 financiralo 19 projektov šolskih mrež v skupni vrednosti 187.737 evrov. V nadaljevanju poročilo obširno obravnava šole slovenske manjšine in uvodoma navaja, da je Zavezniška vo- jaška uprava leta 1945 ustanovila v tržaški in goriški pokrajini šole s slovenskim učnim jezikom, ki so bile na Goriškem leta 1947 in na Tržaškem leta 1954 vključene v italijanski šolski sistem. V videmski pokrajini je bila prva državna šola z dvojezičnim poukom ustanovljena v Špetru leta 2001 na osnovi zakona 38/2001. Trenutno deluje na Tržaškem in Goriškem mreža državnih šol s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj, ki jih v šolskem letu 2013-2014 obiskuje 2.399 učencev na Tržeškem in 1.573 učencev na Goriškem. Sistem dopolnjujejo občinski otroški vrtci v občinah Devin - Nabrežina in Trst, zavod za poklicno izobraževanje, ki uživa priznanje Dežele in dve zasebni glasbeni šoli, ki sta sofinancirani s sredstvi zakona 38/2001. V videmski pokrajini se je slovenske manjšina odločila za dvojezični pouk in edina državna ustanova, ki ga zagotavlja, je dvojezična šola v Špetru. V zadnjih letih se je vpis v te šole povečal in za zagotovitev kakovosti po-ukla jim je bilo dodeljeno več osebja, kot sicer predvidevajo veljavna določila. Izjemo predstavlja tudi dejstvo, da je bila slovenskim zavodom (9 na Tržaškem, 4 na Goriškem in 1 v videmski pokrajini) zagotovljena ohranitev ravnatelja ter splošnih in upravnih služb. V podporo šolam s slovenskim učnim jezikom je bil leta 2002 ustanovljen poseben urad pri Deželnem šolskem ravnateljstvu; osebje sestavlja samo učno osebje, v teku pa je postopek za zaposlitev upravnega osebja s popolnim znanjem slovenskega jezika. Temu uradu je bila poverjena pravna in upravna skrb za osebje šol s slovenskim učnim jezikom in dvojezičnih šol. Urad skrbi za šolske institucije, kadrovska vprašanja in upravne zadeve, ki ne sodijo v pristojnosti posameznih šol, pripravo lestvic in zaposlovanje ravnateljev in osebja, mobilnost, izpopolnjevanje osebja, učbenike, državne izpite in mladinska vprašanja. Poleg tega skrbi za tajništvo deželne šolske komisije za izobraževanje v slovenskem jeziku, ki deluje na osnovi zakona 38/2001. Urad tudi tesno sodeluje s pristojnim direktorjem ministrstva za vsa vprašanja, ki zadevajo pouk v slovenskem jeziku ter skrbi za prevod pomembnih dokumentov v slovenski jezik. V nadaljevanju poročilo navaja sodelovanje z Republiko Slovenijo na osnovi sporazuma iz leta 1995, ki zadeva izobraževanje šolnikov, učbenike in študijske ekskurzije. Za izvajanje tega sporazuma je pomembna vloga pedagoškega svetovalca za šole s slovenskim učnim jezikom, ki ga imenuje ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije in poročilo tu dodaja seznam opravljenega dela (izobraževanja, tečajev, ekskurzij, učbenikov, štipendij idr.) v zadnjih letih. Dežela zagotavlja občini Špeter sredstva za dodatne stroške, ki jih ima za upravljanje in redno vzdrževanje dvojezične šole v Špetru. Višino sredstev določajo letno, v letih 2012 in 2013 je znašala 50.000 evrov letno. Šola prejema tudi dodatna sredstva na osnovi veljavne deželne zakonodaje. V nadaljevanju vsebuje poročilo podatke o poučevanju furlanščine in sardinščine ter o šolanju romskih otrok. Pri obravnavanju zadnjih členov konvencije poročilo ne omenja vprašanj v zvezi s slovensko manjšino. (Konec) Nedelja, 27. aprila 2014 1 7 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - V prihodnjih tednih bo v Trgovskem domu začel delovati sekretariat združenja EZTS ima uslužbenca, maja bo dobil nov sedež Ob predsedniku, direktorici in skupščini ima po novem Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS GO) tudi uslužbenca. Zmagovalec razpisa, ki je bil marca objavljen na spletni strani evropskega medobčinskega združenja, je 35-letni Aljoša Sosol iz Pevme, ki bo službo nastopil v prihodnjih dneh. Razpis so objavili na podlagi sklepa skupščine EZTS GO, ki je 24. februarja letos ob odobritvi proračuna prižgala tudi zeleno luč za zaposlitev ene osebe s pogodbo za koordinirano in kontinuirano sodelovanje. V tesnem sodelovanju z direktorico EZTS GO Sandro Sodini in občinami ustanoviteljicami bo moral Aljoša Sosol opravljati dejavnosti, povezane z organizacijo, zagonom in zasnovo sekretariata EZTS GO. Njegove glavne naloge bodo pomoč pri vodenju pripravljalnih in projektnih aktivnosti, notranja in zunanja komunikacija EZTS GO, pomoč pri upravljanju organov evropskega združenja, pomoč pri finančnem in računovodskem vodenju EZTS GO (vključno s pomočjo pri pripravi proračuna in zaključne bilance) ter pomoč pri upravljanju naročil za zunanje storitve EZTS GO. Na razpis za izbiro odgovornega za sekretariat EZTS GO se je prijavilo osem kandidatov, Sosol, ki je med drugim tudi pokrajinski svetnik, pa je dosegel najvišje šte- Aljoša Sosol in Trgovskim dom bumbaca vilo točk: za sabo ima več kot osem let delovnih izkušenj na področju evropskih projektov - sodeloval je z Euroservisom, občino Gorica in deželo FJK, nato pa je pri podjetju Tmedia izvajal storitve informiranja in obveščanja v okviru raznih projektov, ki so bili financirani z evropskimi sredstvi. Podpisal bo pogodbo za enoletno kontinuirano in koordinirano sodelovanje z možnostjo podaljšanja, predvidena letna plača znaša 25.000 evrov bruto. EZTS GO pa bo ob uslužbencu v kratkem dobil tudi nov sedež. Sredi maja se bo namreč iz Ulice Cadorna, kjer je »gost« agencije Informest, preselil v Trgovski dom. V uporabo bo EZTS GO dobil pisarniške prostore v obnovljenem pritličju Trgovskega doma, ki jih bodo opremili s pohištvom in tehnologijo, ki so ju v sredo pripeljali iz Tirane, kjer je agencija Informest zaprla svojo izpostavo. Kot je pojasnil koordinator delovne skupine za Trgovski dom in član skupščine EZTS GO Li- vio Semolič, bo EZTS v pritličnih prostorih Trgovskega doma ostal le začasno, najdlje do načrtovane selitve Feiglove knjižnice. »Dokončni sedež za EZTS bomo iskali v prvem nadstropju Trgovskega doma, ki pa ni še na razpolago. Ta vozel bo treba reševati vzporedno z vprašanjem še neobnovljenega dela pritličja in kletnih prostorov, ki naj bi jih v do-glednem času pridobila dežela FJK, kar je pogoj za selitev Feiglove knjižnice v Fabianije-vo palačo,« pojasnjuje Livio Semolič. (Ale) £Primorski ~ dnevnik tržič Mladeniča z marihuano Karabinjerji so ju prijavili Tržiški karabinjerji so v minulih dneh prijavili goriški prefekturi dva mlada uživalca drog. Oba sta romunska državljana z bivališčem v Laškem. Na 19-letnega C.A.B., ki je brezposeln, in 18-letnega S.A., ki je po poklicu vodovodni inštalater, so karabinjerji naleteli pred nakupovalnim središčem Emisfero. Mladeniča sta sedela v avtomobilu znamke Volkswagen golf, ki je bil parkiran na parkirišču trgovskega centra. Karabinjerji so najprej pregledali njuna dokumenta, nato pa so preiskali avtomobil, v katerem so našli 0,6 grama marihuane. Mamilo so karabinjerji zasegli, mladeniča pa prijavili prefekturi kot uživalca drog. Ronški karabinjerji pa so v četrtek popoldne ovadili na prostosti 55-letnega M.G., ki je kršil hišni pripor. Moški, ki je brezposeln in je imel v preteklosti že težave s pravico, je bil pred kratkim obsojen na pripor zaradi povzročitve poškodb v obtežil-nih okoliščinah. Kaznivo dejanje je zagrešil pred nekaj leti. Doma bi moral M.G. ostati tri mesece, za sodnikovo odločitev pa se ni zmenil. Karabinjerji so ga prijeli v bližini njegovega ronškega stanovanja, nakar so ga ovadili zaradi kršitve hišnega pripora. gorica-nova gorica - Desetletnica Vstopa Slovenije v EU se bodo spomnili na trgu Priložnost za obujanje spominov na zgodovinski dan, v katerem sta se Gorici znašli v središču svetovne pozornosti, obenem pa prilika, da se izpostavi pozitivne novosti in razmisli o spremembah, ki jih je v vsakdanjem življenju ob bivši meji prinesla širitev Evropske unije. V tem duhu bo v sredo, 30. aprila, na Trgu Evrope-Transalpini potekal dogodek, s katerim bodo obeležili 10-letnico odmevne slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU. Pobudniki večera, ki se bo začel ob 20.30, so goriški študijski center Antonio Rizzat-ti, Forum za Goriško in Slovenska kulturno gospodarska zveza. Le-ti želijo primerno obeležiti okroglo obletnico odmevnega in zelo doživetega dogodka, ki so se ga ob veliki množici Goričanov in Novogori-čanov udeležili tudi takratni predsednik Evropske komisije Romano Prodi, nekdanji slovenski premier Anton Rop, bivši predsednik držav- Pred desetimi leti je na Transalpini potekala osrednja svečanost ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo bumbaca nega zbora RS in sedanji predsednik države Borut Pahor ter drugi visoki predstavniki Slovenije in Italije. Tokratni ljudski praznik bo bolj krajevno obarvan, posvečen pa bo spominom in obračunu poti, ki jo je brezmejni goriški prostor prehodil v zadnjih desetih letih. Za mikrofon bodo stopili predstavniki goriškega in novogoriškega prostora, med katerimi bosta župana Ettore Romoli in Matej Arčon, poslanec Giorgio Brandolin in drugi pričevalci takratnega dogajanja, zavrteli pa se bodo tudi posnetki nepozabnega praznika, ki se je na skupnem trgu zgodil med 30. aprilom in prvim majem 2004. Dogodek bo potekal ob vsakem vremenu, saj dež tudi pred desetimi leti ni skvaril slovesnega vzdušja. Pobudniki računajo na množično udeležbo občanov, ostala slovenska in italijanska društva ter organizacije pa vabijo, naj se jim pridružijo pri organizaciji večera. (Ale) štarancan - Nočni tatovi obiskali ribiško bajto Streha je izginila Poslopje bi tako ali tako morali na podlagi sklepa prizivnega sodišča porušiti Z ene izmed ribiških bajt ob kanalu Quarantia v občini Štarancan je v minulih dneh izginila... streha. Tatovi so skrbno odvili vse vijake in odnesli večje število pločevinastih plošč, pri čemer niso poškodovali lesenega ostrešja in niti bližnjih dreves. Tatvina se je prav gotovo zgodila v nočnih urah, ko območje ob kanalu Quarantia sameva, tatovi pa so bili očitno tudi dobro organizirani. Tatvino je odkril vnuk lastnika »casona«, Bruna Ceschie, ki je med drugim upravitelj znane trgovine zaves v Ronkah. »Ko me je vnuk poklical, sem še sam šel pogledat, kaj se je zgodilo. Moja bajta je ostala popolnoma odkrita. Nekdo je odstranil vse plošče, ki so pokrivale streho, na kraju pa je pustil le vijake. Tatovi niso povzročili nobene škode, zato menim, da je šlo za ljudi, ki so bili zelo dobro organizirani in so vedeli, kaj počnejo. Po vsej verjetnosti so se pripeljali s tovornjakom in manjšim žerjavom. Plošče so bile namreč zelo dolge in težke, bajta pa je visoka štiri metre,« je povedal Ceschia. Njegov »casone« spada med tiste, ki bi jih bilo treba na podlagi sklepa pri-zivnega sodišča porušiti. Ribiških bajt je bilo nekoč 130, danes jih je ostalo približno 80. Deželni načrt za obalo, ki je star dvajset let, sicer dopušča ohranitev petnajstih objektov ob kanalih Marinet-ta in Brancolo morto, le-ti pa morajo biti v skladu z okoljsko zakonodajo, saj se nahajajo v naravnem rezervatu izliva Soče. »Tudi moj "casone" bi morali porušiti. Tega sem se nameraval lotiti postopoma skupaj s sinovi,« je povedal Cesc-hia in ironično ugotavljal, da bo po zaslugi tatov imel manj dela. Ribiška bajta brez strehe bonaventura tržič - Nesreča s pobegom Z avtomobilom zbil semafor in zbežal Posnetki varnostnih kamer, ki so jih postavili v tržiškem mestnem središču, bodo po vsej verjetnosti zelo koristili karabi-njerjem iz Tržiča. Le-ti so uvedli preiskavo v zvezi z nesrečo, ki se je v noči s petka na včerajšnji dan zgodila na križišču med Ulico Duca D'Aosta in Ulico Roma, kjer je neznani voznik popolnoma uničil semafor. Ob tem je avtomobilist poškodoval tudi izložbo trgovine z oblačili Sartori, ki deluje v bližini križišča. Trk je bil zelo silovit, saj je avtomobil zbil drog semaforja, ki je iz Ulice Duca DAosta »zletel« v Ulico Roma. Koščki žarnic so se razleteli po cestišču in pločniku. Preiskava je še v teku, po prvih ugotovitvah pa naj bi škodo povzročil voznik avtomobila temno modre ali črne barve. Podrti semafor foto c. v. 18 Nedelja, 27. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / rupa - Na prazniku frtalje volilno soočenje med županskima kandidatoma V primeru izvolitve bosta • •• Na rupenskem prazniku frtalje v priredbi prosvetnega društva Rupa-Peč so v petek izpeljali prvo volilno soočenje med županskima kandidatoma v sovodenjski občini. Na vprašanja novinarke Erike Jazbar sta odgovarjala Alenka Florenin, ki si za potrditev na županskem mestu prizadeva s podporo Občinske enotnosti, in Julijan Čav-dek, kandidat Slovenske skupnosti. Še pred soočenjem sta zapela otroška pevska zbora prosvetnih društev F.B. Se-dej iz Števerjana in Sabotin iz Štmavra, takoj ob zaključku njihovega nastopa pa je začelo deževati. Ljudje so se zato zatekli pod dva šotora, od koder so začetno prisluhnili Jazbarjevi in kandidatoma. Med soočenjem je nato nehalo deževati, tako da so se poslušalci lahko malce približali pokritemu odru in bolje slišali besede obeh županskih kandidatov, ki sta spregovorila o svojih volilnih programih in listah. Z razliko od volilnih soočenj, ki smo jih navajeni na televiziji in na katerih ne manjka ostrih tonov, je rupensko srečanje potekalo v obliki prijaznega klepeta med novinarko in kandidatoma, ki seveda zagovarjata vsak svoje ideje in predloge, vendar se glede marsičesa tudi strinjata. Uvodoma je spregovorila Alenka Florenin in pojasnila, da se je v petih letih svet povsem spremenil; do velikih sprememb je prišlo tudi na krajevni ra- vni, pri čemer predstavlja za občinske uprave velik problem znižanje prispevkov, ki jih prejemajo od države in dežele. Po besedah Floreninove v zadnjih dveh letih država in še zlasti dežela nista namenili niti evra za vzdrževanje cest, čeprav je pod očmi vseh, da je marsikatera cesta potrebna prenove. Čavdek je omenil Štradalto in glavno ulico v Sovodnjah, kjer so pločniki v nedostojnem stanju. Floreninova je pri tem pojasnila, da bi bilo za obnovo Štradalte potrebnih več milijonov evrov, v kratkem pa naj bi se v Sovod-njah začela obnova kanalizacijskega omrežja, kar pomeni, da do tega posega ni mogoče razmišljati o obnavljanju osrednje vaške ulice. Glede razvojnih projektov je Čavdek dejal, da bi bilo treba spodbujati kmetijske dejavnosti. »Živimo ob dveh rekah, vendar nimamo namakalnega sistema,« je poudaril kandidat Slovenske skupnosti, ki ga boli srce, ko vidi, kako se sovodenjski travniki zaraščajo z grmičevjem in drevjem. Čavdek je tudi prepričan, da je treba priklicati v naše kraje nove podjetnike in izkoristiti prisotnost prometnih infrastruktur, ki so speljane mimo sovo-denjske občine, začenši z avtocesto. Glede povezovanja je poudaril, da je treba povečati sodelovanje zlasti z občinama Doberdob in Sovodnje, opozoril pa je tudi, da mora dežela pri reformah krajevnih uprav upoštevati dolo- Julijan Čavdek, Erika Jazbar in Alenka Florenin bumbaca čila iz zaščitnih zakonov in prisotnost slovenske narodne skupnosti. Proti ukinjanju malih občin se je izrekla tudi Floreninova, po kateri ne bi smeli ukiniti niti pokrajin, ki so pomemben sogovornik občinskih uprav. Izpostavila je tudi, da ima sovodenjska občina tesne stike ne le z Doberdobom in Šte-verjanom, ampak tudi z Mirnom-Ko-stanjevico - ne samo zaradi Vipave - in z Zagrajem, s katerim (in z Doberdobom) pripravljajo evropski projekt o prvi svetovni vojni. Kandidata sta spregovorila tudi o svojih listah. Floreninova je dejala, da so več kandidatov za občinski svet potrdili, sploh pa vsi izhajajo iz društvenega življenja, tako da dobro poznajo potrebe in težave društev in sploh domačinov. Čavdek je povedal, da so pri sestavi liste iskali nove obraze, ob koncu pa so sestavili dobro ekipo, ki z navdušenjem sodeluje pri pripravi programa in drugih predvolilnih pobud. Glede imenovanja odbornikov v primeru izvolitve je Floreninova napovedala, da bosta po vsej verjetnosti potrjena Vesna Primožič in Erik Petejan, medtem ko je Čavdek pojasnil, da se bodo morali o tem šele pogovoriti - seveda v primeru volilne zmage. Županska kandidata sta se med soočenjem dotaknila še številnih drugih vprašanj, od uporabe športnih objektov do prevajanja upravnih aktov, od koriščenja evropskega denarja do organizacije pošolskega pouka. Za predstavitev svojih programskih smernic občanom imata na razpolago še nekaj manj kot mesec dni. Občinske volitve bodo namreč v nedeljo, 25. maja, ko bodo volivci izbirali tudi svoje predstavnike v evropskem parlamentu. (dr) Pred začetkom soočenja so zapeli otroci; ob zaključku njihovih nastopov je praznik zmotil dež, tako da so se udeleženci morali zateči pod šotora, nameščena na prireditvenem prostoru bumbaca volitve 2014 Trije kandidati Občinske enotnosti se predstavljajo Občinska Enotnost vabi na skupno tiskovno konferenco ob predstavitvi županskih kandidatov Alenke Florenin za občino Sovodnje, Joška Terpina za Števerjan in Fabia Vi-zintina za Doberdob, ki bo v Kulturnem domu v Gorici jutri, 28. aprila, ob 18. uri. SSk iz Števerjana predstavlja kandidate in program Števerjanska sekcija Slovenske skupnosti prireja predstavitvi županske kandidatke Franke Padovan in kandidatne liste za občinski svet jutri , 28. aprila, ob 20.30 v Sedeje-vem domu v Števerjanu in v torek, 29. aprila, ob 20.30 v obnovljeni osnovni šoli na Jazbinah. Konec tedna bosta na vrsti še dva volilna shoda; prvi bo v soboto, 17. maja, ob 19.45 (po maši, ki se začne ob 19. uri) pred cerkvijo na Jazbinah, drugi pa v nedeljo, 18. maja, ob 11. uri (po maši, ki se začne ob 10. uri) pred cerkvijo v Števerjanu. Isabella De Monte (DS) jutri na Transalpini Krožek Demokratske stranke iz goriške in števerjanske občine prireja jutri, 28. aprila, ob 11. uri na Transalpini tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili kandidatko Demokratske stranke za evropske volitve Isabello De Monte. Santorova in Vitova v sredo v Doberdobu Doberdobski krožek Demokratske stranke prireja srečanje med kandidati doberdobske Občinske enotnosti in deželnima odbornicama Saro Vito in Mariagrazio Santoro v sredo, 30. aprila, ob 17. uri v sprejemnem centru Gradina. števerjan - Pohod ob prvem maju Obiskali bodo kraje, kjer so divjali srditi boji Števerjansko kulturno društvo Briški grič prireja v četrtek, 1. maja, v okviru svojega prvomajskega slavja tudi pohod, ki bo tokrat speljan v okolici Gorice, in sicer z obiskom krajev, kjer so se odvijali najbolj krvavi boji med prvo svetovno vojno. Pohodniki se bodo ob 6. uri zbrali na Bukovju, od koder se bodo povzpeli na Kalvarijo, zatem preko Podgore in Solkana na Škabrijel. Predviden je zatem spust na Preval in vzpon na Sveto Goro (skozi kaverno). Po sestopu v Solkan se bodo skozi Štmaver usmerili proti Oslavju in Števerjanu. Pri spomeniku na Trgu Svobode je predvidena krajša slovesnost. Pohod se bo zaključil okrog 17. ure na prireditvenem prostoru na Bukovju. Kdor celotne trase ne zmore, se lahko pohodnikom pridruži na posameznih odsekih. V tem primeru je najbolje, da se postavi v stik s Silvanom Pittolijem in se z njim dogovori, kje se bo pridružil ostalim udeležencem. »Tovrstne pohode prirejamo že kakih deset let. Na letošnjem bo približno devet ur hoje, ki jim je treba dodati še dve uri počitka. Pohodniki naj s sabo prinesejo dva sendviča in še zlasti poldrugi liter vode; ker bomo vrh Svete Gore dosegli preko kaverne, je obvezna tudi čelna svetilka,« pravi Pittoli, ki je v večernih urah na razpolago za dodatne informacije (tel. 0481-884226). Vpisnine ni, pač pa je zaželena prijava. Lanski pohod Briškega griča trnovo - Prevoz goriškega mlaja se začenja danes Furenga bo pisana Visoko drevo bodo podrli v Trnovskem gozdu - V sredo, 30. aprila, ga bodo postavili pred novogoriškim županstvom Danes se pričenja tradicionalni prevoz goriškega mlaja - furenga iz Trnovega v Novo Gorico. Dogodek kot vsako leto organizirajo Goriški muzej, društvo Doli, društvo žena in deklet Trnovo, sekcija trnovskih furmanov in novogoriški aktiv mestnih žena in deklet. Danes se bo program začel ob 9. uri, ko bodo v Trnovskem gozdu izbrali in podrli primerno smreko za goriški mlaj, pri tem pa se bodo posluževali starega, ročnega načina dela v gozdu. Člani društva Doli iz sekcije trnovskih furmanov bodo prikazali še nekaj drugih veščin, kot so izdelava gozdarskega bivaka iz lubja, kuhanje v gozdu, organizirali bodo tudi delavnice na temo gozdarjenja, likovno delavnico pod vodstvom Andreja Berlota, manjkali ne bosta niti degustacija hrane in pijače, ki so jo nekoč jedli gozdarji in furmani in predstavitev domače obrti v gozdu. Popoldan bodo pripravili voz za prevoz jambora, ga naložili nanj in nabrali zelenje za pletenje vencev. Vozovi z jamborjem bodo med 18. uro in 18.30 prispeli na Trnovo, kjer bo ob 19. uri nastopila folklorna skupina Zala iz Poljanske doline. Jutri ob 19. uri bo odprtje razstave del, nastalih na likovni delavnici Andreja Berlota. V torek, 29. aprila, ob 17. uri bo pletenje venca za goriški mlaj. Zvečer bo kresovanje. Mlaj pred novogoriškim županstvom arhiv V sredo, 30. aprila, bo jambor ob 9. uri krenil na pot proti Novi Gorici, kamor bo prispel okrog 17. ure. Na poti bo konjska vprega imela nekaj postankov, v Solkanu bodo naložili okrasje za mlaj, ki ga bodo pripravile Solkanke in Solkanci. Ob prihodu v Novo Gorico bodo jambor pred mestno hišo najprej raztovorili, ga okrasili in nato pod večer tudi postavili. V bližini bodo postavili sejem predstavitve domače obrti Trnovega in okoliških vasi, poleg se bodo predstavila razna društva, odprli pa bodo tudi razstavo likovnih del delavnice Andreja Berlota o podiranju mlaja v gozdu. (km) Mlaj in torte v Jamljah Na predvečer prvega maja bodo v raznih krajih na Goriškem postavljali mlaje. Da bi dogodek še dodatno popestrili, jameljsko društvo Kremenjak že nekaj let prireja tekmovanje v priprave najboljše torte in piškotov. Kdor želi sodelovati, lahko svoje slaščice prinese v društveno večnamensko središče v Jamljah v sredo, 30. aprila, med 20. in 21. uro. Vsak lahko tekmuje le z eno vrsto slaščice. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. aprila 2014 19 gorica - Knjižni podvig centra Gasparini Za domačim dvoriščem, slovenski deportiranci na italijanski vzhodni meji Dietro ii cortile asadi časa itLliani al conKnc oricntik Metka Gombač Boris M. Gombač Ne prevajajo nas, premalo se prevajamo, poznajo zgolj svoje, italijanske vire, zato si zgodovino prilagajajo olepšano in frizirano po svojem okusu. Vse je še kako res. Potem se pripeti izid knjige z naslovom »Za domačim dvoriščem - Deportaci-ja slovenskih civilistov v italijanska koncentracijska taborišča na vzhodni meji« in kmalu za njo njen prevod »Dietro il cortile di casa - La de-portazione dei civili sloveni nei campi di concetramento italiani al confine orientale«. Obstoj italijanskih koncentracijskih taborišč za slovenske in hrvaške civiliste je zgodovinopisje že dokazalo in potrdilo, če že ni bil dovolj kolektivni spomin. Deportacije so bile zabeležene in opisane neposredno po vojni v listinah in knjigah, ki so služile dokazovanju na Pariški mirovni konferenci krvavega davka Primorcev in Istranov na »mučeniški poti k svobodi« v podporo zahtevi po priključitvi Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji. Gre za arhivsko gradivo, ki ima veliko potrebo po sodobnejših prikazih ob dejstvu, da so ves povojni čas Dario Mattiussi podatki bili na razpolago. Avtorji te zadnje knjige Metka Gombač, Boris M. Gombač in Dario Matiussi si že mnogo let prizadevajo, da bi se deportacija Slovencev v italijanska koncentracijska taborišča utrdila v kolektivnem spominu obeh držav. Pred nami je sedaj zbornik, ki vsebuje doslej opravljene raziskave in prinaša poleg zgodovinskih študij ter obsežnega fotografskega gradiva -okrog 120 posnetkov in petdeset strani fotokopiranih listin - tudi pogovore (po vsej verjetnosti zadnje) z nekdanjimi otroki, ki so doživeli internacijo. Zakaj »za domačim dvoriščem«? Ker knjiga ne obravnava vseh več kot dvajset taborišč raztresenih po Apeninskem polotoku, temveč le tiste nameščene neposredno ob »vzhodni meji«: Kostanjevico, Podgoro, Fossa-lon, Visco, Gonars, Monigo, Chiesa-nuovo in Rab. Niso se le Nemci sprenevedali ob koncu vojne, češ da niso ničesar vedeli o dogajanjih za bodečo žico tik svojih naselij in trgov. O Zdravščinah, Fossalonu in še vedno o Viscu je veljala blokada medijskega molka, saj bi razglašanje mrtvih v Go-narsu in posebno na Rabu omajala monolitno prepričanje, da smo Slovenci ob koncu vojne povsem geno-cidno in hladnokrvno oblikovali taborišče v Borovnici ali napolnili ljubljanske zapore. Zamolčevanje ovajanj Ovri in nato Gestapu članov OF s strani vseh vrst kolaboracionistov je postalo pravilo. Članke, knjige in usta je bilo obvezno polniti zgolj s kraticami Ozna, KPS, KPI, CK in kasneje UAIS-SIAU, ZDTV-UCEF, DFS ... Bučna propaganda večinskih sredstev obveščanja pred in po vsa- Za dompcim dvoriščem OwriKlJ» UminiWi nulirhiw v rtaLJiniki ki^eintKiJpfcf ruvHr^j ni vrttulnJ m i j Platnica knjige foto pdk kem 10. februarju, vključno z začetnim filmom »Srce v breznu« in letošnjimi gledališkimi predstavami, je vplivala, da italijansko javno mnenje še ni bilo poklicano, da prepozna celotno resnico, ki je oddaljena od ste-reotipa »dobrega« italijanskega vojaka. Italijanski vojni zločinci niso bili niti obravnavani, kaj šele obsojeni, v imenu koristi, ki so prevladale v obdobju »hladne vojne«. Seveda pa ni res, da bi tudi v Sloveniji te vsebine zanemarjali, kot tu pa tam kaj podobnega preberemo. O delovnem taborišču v Fossa-lonu, na primer, že desetletja vemo kako in kaj, prav tako o Viscu, a zaradi poenostavljanja in obrednosti smo se pač »zapičili« v Gonars z vsemi venci in konzularnimi predstavništvi. Od nas je odvisno, koliko izpostavljamo Zdravščine ali Kostanjevico. Nihče drugi ne bo tega storil. Če bi v prvih ne stal spomenik s stihi Ljubke Šorli, bi jih že odpisali ... Že tako nekatere delegacije parkira- MclJca fViiiiL sI Hori:-. M. Gumba: Oiriu- Mjltiuni jo z namenom postavljanja vencev pri spomeniku v Petovljah, za katerega pa velja povsem druga štorija. Sedaj imamo torej knjigo-zbor-nik, ki nas informira in utrdi, ter po kateri lahko sežemo ob vsaki priložnosti in polemiki oziroma spreminjanju dejstev. Koristno bi bilo, da si priskrbimo kakšen izvod knjige in ga posredujemo znancem, prijateljem in tudi do nas grdo nastrojenim pripadnikom večinskega jezika. Naslednji dan spomina bo na vrsti že čez deset mesecev. Knjigo je tiskala tiskarna Grafica Goriziana. Izdal jo je raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča v sodelovanju s Skladom Dorče Sardoč in Državnim arhivom Republike Slovenije ter s prispevkom od-borništva za kulturo pri avtonomni deželi FJK. Center Gasparini sodi v seznam odpisanih kulturnih dejavnosti, katerim ne bo deželna uprava več priznala pravice do prispevkov. Tako pač je! (ar) Pohoda in koncert Ob 15-letnici pevskega zbora Le vo-ci della foresta, ki ga sestavljajo pevci iz vrst gozdnih čuvajev iz dežele FJK, ter v sodelovanju z zadrugo Rogos in pevskim zborom Monte Sa-botino iz Gorice bo danes na Gradini druženje z bogatim sporedom. Na voljo bosta dva pohoda. Prvi bo kar zahteven, saj predvideva pet ur in pol hoje. Vodil ga bo poznavalec Krasa Mitja Juren, ki bo udeležence pospremil z Gradine mimo Hiše Ca-dorna in Doberdobskega jezera na Črno Grižo in do centra Konver ob Prelosnem jezeru, kjer bo postanek z malico. Odhod bo ob 8.30, vrnitev na Gradino pa okrog 14. ure. Start krajšega pohoda bo ob 11. uri z Gradine, vrnitev ob 14. uri. Kosilo bo pripravil center Gradina (zanj bo treba odšteti 15 evrov). Ob 16.30 bo pod šotorom centra koncert z udeležbo mladinskega mešanega pevskega zbora Neo-kortex, zbora Monte Sabotino, ženske vokalne skupine Danica z Vrha, zbora kulturnega društva Ermes Grion iz Tržiča in zbora Voci della foresta. Mozartova opera v Tržiču V tržiškem Kinemaxu bodo v torek, 29. aprila, ob 19.30 v živo predvajali Mozartovo opero »Cosi fan tutte«, ki bo uprizorjena v newyorškem gledališču Cosmopolitan. Že jutri ob 11. uri bo v lokalu Il Carso in Corso glasbeno srečanje, med katerim bosta nekaj arij iz Mozartove opere zapela so-pranistka Francesca Salvatorelli in tenorist Matteo Mezzaro. Na klavirju ju bo spremljal Jan Grbec. Karabinjerski pohod Gorica bo jutri gostila enega izmed karabinjerskih pohodov »Marcia del-la Fedelissima«. Skupino karabinjer-jev bodo ob 11.30 pričakali ob vhodu v Gorico na križišču med Štandrežem in Sovodnjami, zatem se bodo udeleženci podali v spominski park na Kor-zu Italia, kjer bo krajša svečanost. Skupina karabinjerjev pod vodstvom Micheleja Maddalene bo zatem obiskala še goriško županstvo, kjer jih bo sprejel župan Ettore Romoli. bračan - Glasbeni laboratorij na šoli Ludvika Zorzuta Kot pravi operni pevci Ob zaključku učnega projekta osnovnošolci predstavili različne operne arije Približati svet opere otrokom je bil cilj projekta, h kateremu so v tem šolskem letu pristopili učenci osnovne šole Ludvika Zorzuta iz Bračana. Učitelji so v sodelovanju s Kriško operno akademijo priredili glasbeni laboratorij, med katerim so učenci spoznali svet operne glasbe in teatra. Obenem pa so na svojski način počastili tudi skladatelja Giuseppeja Verdija, čigar 200. letnico smo praznovali leta 2013. Didakti-čno-glasbeni program, ki ga je vodil prof. Goran Ruzzier, so osvajali vsi učenci od 1. do 5. razreda. Z vokalnimi sredstvi, ki so tipična za njihovo razvojno dobo, so na sklepni akademiji, ki je bila v šolskih prostorih v sredo, 16. aprila, doživeto in povsem suvereno predstavili različne operne arije. Poleg učencev sta prireditev soustvarjala še odrasla pevca Goran in Regina ob čudoviti klavirski spremljavi pianista Jana. Prizorišče dogajanja je oblikovala izvirna scenska postavitev, ki je predstavljala zaprašeno podstrešje, na katerem samevajo liki, kostumi in scenografije različnih oper. Na zadnji steni so visele likovne upodobitve opernih junakov, kot so si jih zamislili učenci, stranske zidove pa so pe-strile risbice z velikonočnimi pirhi ter barvite podobe raznovrstnih ptic, ki simbolično predstavljajo Ptičko bregarco briškega pesnika Ludvika Zorzuta, po katerem nosi bračanska šola svoje ime. Vse te zamisli so se porodile med urami likovne vzgoje, ki so v Bračanu še posebno ustvarjalne. Na glasbeni akademiji so otroci prvič Tiskanje majic v tiskarni Serigo v Marianu (levo); učenci med petjem arije iz Mozartove opere Čarobna piščal (desno) foto s.b. nosili tudi majice, na katere so podobe ptic natisnili v tiskarni Serigo v Marianu. V njej so nekaj dni pred prireditvijo izredno prijazno sprejeli učence in učitelje, ki so jim zaradi tega seveda hvaležni - še zlasti Da-riu Graunerju, ki jim je razkazal delovanje obrata in potem skupaj z vsakim otrokom natisnil majico. Na sklepni akademiji so zvedavi na-dobudneži z zastrtih likov postopoma odstranjevali pajčolane in jih enega za drugim oživili. Oglasil se je klavir, ki je obudil arijo iz opere o Orfeju in Evridiki. Delo je leta 1792 uglasbil nemški skladatelj C.W. Gluck. Skupaj z mlado operno pevko Regino so malčki 1. in 2. raz. odpeli arijo Che faro sen-za Euridice. Petje se je ves čas prepletalo z odrsko akcijo in dialogi, med katerimi so učenci učitelja Gorana vedoželjno spraševali to in ono v zvezi s starogrškima junakoma. V teku predstave pa so se postopoma seznanili z razvojem opere kot zanimivega gledališko-glasbenega žanra. Spoznali so melodramo, a tudi opero s komično vsebino, Mozartove stvaritve in italijansko obdobja belcanta, vse do Rossinija, Bellini-ja in Donizettija ter do Puccinija in do dramaturške intenzivnosti Giuseppeja Verdija. V drugem prizoru so nastopili učenci 3., 4. in 5. razreda. Ti so zvedavo zrli v kljunato postavo, ki se je sprehajala po prizorišču. Kmalu so ugotovili, da gre za Papagena, lik iz Mozartove opere Čarobna piščal, ki išče svojo Papageno. Ozračje se je napojilo z igri- vostjo, ko so se, okrašeni z rumenimi kljuni, razdelili v skupino fantov in skupino deklet, ki so v šaljivi vokalni igri, v katero sta se se vpletala Papageno (Goran) in Papa-gena (Regina), odpeli znan Mozartov duet. Tretji prizor je ponovno privabil na oder učence 1. in 2. razreda, ki so se spraševali, ali se vse opere končajo srečno. Učitelj jih je poučil, da poleg komedij obstajajo tudi tragedije oz. melodrame. Ena takih je francoska opera Karmen skladatelja Georgesa Bizeta. Gre za ljubezensko zgodbo med zalo cigaretarico Karmen in vojakom Josejem, v katero se vplete bikoborec Escamillo. Zazvenele so strune klavirja, ki so intonirale poskočni motiv Habanera. Temperamentno ga je interpretiral prof. Goran, spremljalo pa ga je navdušeno petje prvo in drugošolcev, ki so se premikali v živahnem ritmu, deklice s pisanimi pahljačami, dečki pa s slikovitimi bikoborski-mi klobuki. V četrtem prizoru so učenci višjih razredov odkrili, da je opera nastala pred več kot 400 leti prav v Italiji po zaslugi florentinskih izobražencev. Italija je domovina znanih avtorjev, kot so Rossini, Donizetti, Puccini, Giuseppe Verdi... Učenci so se razvrstili v zbor in pri tem odkrili, da pevski sestav običajno oblikujejo različni glasovi: sopran, alt, tenor, bas... Ob sklepu pa so se pristni otroški glasovi preizkusili še v igrivem Rossinijevem Mačjem duetu, ki je ponovno izzval bučen aplavz navdušene publike. (jč) 20 Nedelja, 27. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / Padle maske V Goriškemu muzeju v Kromberku bo v torek, 29. aprila, ob 20. uri predstavitev knjige »Padle maske« prof. Zdenka Roterja, ki jo bo vodila mag. Darinka Kozinc. Večer bo posvečen dnevu upora proti okupatorju. Laboratorij za otroke V naravnem rezervatu centra Gradina v Doberdobu bo danes od 10. ure dalje potekal laboratorij za otroke od 6. leta starosti na temo obnovljivih energetskih virov. Obvezna je prijava po tel. 333-4056800. Metoda Feldenkrais V centru Mare pensante v parku Ba-saglia v Ulici Vittorio Veneto v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Scon-fine« jutri med 16.30 in 18. uro srečanje o koncentraciji skozi gibanje in metodi Feldenkrais, ki ga bo vodila Laura Cavalli. Gospa škorpijonov V knjigarni Ubik Rinascita na Drevoredu San Marco v Tržiču bo jutri ob 17.30 Laura Pariani predstavila svojo knjigo »Nostra Signora degli scorpioni«. Z avtorico se bosta pogovarjala Gabriella Musetti in Pier-luigi Pintar. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. À Gledališče U Kino DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 19.15 »Transcendence«; 16.30 - 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro« (digital 3D). Dvorana 3: 15.00 - 17.00 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 20.00 - 22.10 »Grand Budapest Hotel«. Dvorana 4: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.00 - 19.50 »Gigolo per caso«; 21.30 »Noah«. Dvorana 5: 15.15 - 17.15 - 20.10 -22.10 »La sedia della felicita«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 16.15 - 18.10 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 20.10 - 22.10 »Gigolo per caso«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 »La sedia della felicita«; 21.40 »Grand Budapest Hotel«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 19.15 »Transcendence«; 16.30 - 21.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 20.00 - 22.10 »Grand Budapest Hotel«. Dvorana 4: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.00 - 19.50 »Gigolo per caso«; 21.30 »Noah«. Dvorana 5: 17.15 - 20.10 - 22.10 »La sedia della felicita«. fl Razstave DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo nastopil v Mladinskem centru Vrtojba 11. maja ob 17. uri s komedijo »Skupno stanovanje«. KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 5. maja ob 20.30 v slovenščini »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); 9. maja »Quando le donne erano di sinistra«, kolektiv Terzo Teatro iz Gorice; 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo - Jannac-ci - Gaber. Per ora rimando il suici-dio«, igra Marina De Juli; 5. junija v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288; info@kulturni-dom.it). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. maja, ob 17.00 »Zajtrk« (Simona Hamer, Ajda Valcl). 9. maja, ob 10.00 in 18.00 »Ro-kovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valen-ti, Niet); ob 20.00 »Hamlet« (William Shakespeare); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. Dvorana 2: 16.15 - 18.10 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 20.10 - 22.10 »Gigolo per caso«. Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 19.50 »La sedia della felicità«; 21.40 »Grand Budapest Hotel«. V DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šempe-trski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). RAZSTAVO »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-18.00 in med prireditvami. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je razstava dokumentarnega značaja s posebnim poudarkom na življenjskih razmerah izpred treh stoletij z naslovom »Tolminska v času velikega punta«, na ogled ob prireditvah ali po domeni; več po tel. 0481-531445, 0418-534549 ali na kcl.bratuz@libero.it. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coro-nini Cronberg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00, 15.00-18.00. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici je v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem na ogled razstava »Vito Timmel. Suggestioni seces-sioniste a Monfalcone«; s prostim vstopom do danes, 27. aprila, 10.0019.00. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled slikarska razstava Roberta Da Lozza; do 30. aprila od torka do sobote 10.30-12.00, 16.30-19.00. KD ANDREJ PAGLAVEC iz Podgore in lokalna sekcija VZPI-ANPI vabita na ogled razstave o delovanju podgorske sekcije VZPI-ANPI v prostorih društva; do 1. maja, vsak dan 16.00-19.00. NA KMETIJI ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo 1. maja, ob 10.30 odprtje razstave »Po sledeh Karla Broscha avstrijskega telefonista v službi Cesarja 1914-1918«. V LOKALU CICHETTERIA AI GIAR-DINI v Ulici Petrarca v Gorici v organizaciji fotografskega krožka BFI bo na ogled fotografska razstava »London Calling« Daniela Faganela; do 4. maja; več po tel. 329-1159290 (Tullio Marega). V PALAČI ATTEMS na Trgu De Ami-cis 2 v Gorici je na ogled razstava Dina Facchinettija »L'urlo del barco«, obogatena s tremi deli na temo razpela; do 4. maja od torka do nedelje 10.00-17.00; več na www.provin-cia.gorizia.it. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca d'Aosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Marise Ferluga z naslovom »Sensazioni musive«; do 8. maja 7.0021.00, zaprto ob ponedeljkih. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava Renza Perca z naslovom »Il cuore e il pennello«; do 18. maja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.3021.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libe-ro.it. V PILONOVI GALERIJI v Prešernovi ul. 3 v Ajdovščini je na ogled razstava najnovejših slik Bogdana Borčica; do 18. maja od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; informacije po tel. 003865-3689177. ROBERTO KUSTERLE »I segni della metembiosi«: razstava v galeriji Spaz-zapan v Ul. Ciotti 51 v Gradišču je na ogled ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00, več na www.gal-leriaspazzapan.it). V Muzeju teritorija v palači Locatelli v Krminu je na ogled ob četrtkih in petkih 16.0020.00, ob sobotah in nedeljah 10.3012-30, 16.00-20.00. Obe razstavi bosta na ogled do 1. junija. □ Obvestila Danes praznujeta 40. obletnico poroke Danica in David še na mnoga srečna in zdrava leta vama iskreno voščimo vajini najdražji 40 poljubčkov noni in nonotu pošiljata Tjaša in Alen KNJIŽNICA PILONOVE GALERIJE v Ajdovščini je odprta in ponuja javnosti dostop do svoje zbirke katalogov, zgibank, knjig, časopisov in revij. Knjižnično gradivo, ki presega 6000 enot, izhaja že iz predzgodo-vine same galerije, torej iz zapuščine Vena Pilona, in ga sestavljajo publikacije iz časa med obema vojnama ter obdobja po drugi svetovni vojni. Knjige so na izposojo od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, izven urnika pa po predhodni telefonski najavi; več na www.venopi-lon.com. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da bo zaprta do danes, 27. aprila in 2. maja; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@mediate-ca.go.it. SPDG sklicuje 7. maja 2014 redni letni občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. Brass 20. Prvi sklic je ob 19.30, drugi ob 20.30. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA sporoča vsem, ki so se prijavili na natečaj za slovensko peto mašo ob 40. letnici ustanovitve Združenja, da iz organizacijskih razlogov bo strokovna komisija določila dobitnika nagrade in eventuelnih posebnih priznanj najkasneje do 30. aprila. Rezultate bo komisija odposlala avtorjem do vključno 15. maja. Sodelujočim se organizatorji zahvaljujejo za poslano delo in se obenem oproš-čajo za zamudo. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce (na spletni strani www.fondazionecari-go.it) je mogoče izpolniti in odposla-ti edino preko spleta najkasneje do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 12. maja oddati v uradih Fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2014, šole in vzgojne ustanove pa dve prošnji; informacije v uradu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici (od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, tel. 0481537111). UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. H Šolske vesti POKRAJINSKE LESTVICE UČNEGA OSEBJA - POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil 16. aprila 2014 na spletni strani www.scuola.fvg.it (Scuole in lingua slovena - natečaji in lestvice) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (graduatorie a esaurimento) za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it - ISTAN-ZE ON LINE) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani, in sicer do 10. maja ob 14.00. Podrobnejše informacije na že navedeni spletni strani Urada za slovenske šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je v teku posodobitev pokrajinskih lestvic za triletje 20142017. Učno osebje naj nujno potrdi ali posodobi svoj vpis na pokrajinskih lestvicah (»graduatorie a esaurimen-to«), sicer bodo zainteresirani z njih nepreklicno izbrisani. Procedura poteka telematsko, zato zamude ne bodo upoštevane. Čeprav posodobitev (potrditev) lastnega položaja v pokrajinskih lestvicah zapade 10. maja, naj zainteresirani to uredijo čimprej, saj lahko pride zadnji trenutek do zapletov, ki jih ni mogoče hitro rešiti. Učno osebje, ki ni še akreditirano na »ISTANZE ON LINE«, naj to stori nemudoma preko šolskega tajništva. M Izleti ALPE ADRIA TRAIL bo danes, 27. aprila. Program pohodniškega dne: 8.00-8.30 odhod iz štartnega mesta v turističnem centru Neblo; 9.30-9.45 Fojana, pokušina medu in suhega sadja; 10.15-10.30 Grad Dobrovo, kulturni program; 10.30-12.00 Vinska klet Goriška Brda, voden ogled kleti z degustacijo vin in lokalnih kulinaričnih dobrot ter kulturnim programom; 13.00 Imenje, kulturni program, kulinarična pogostitev z oljčnim oljem; 14.00 Razgledni stolp Gonjače, trojezični kulturni program in možnost obiska Šmartnega, kjer poteka tradicionalna prireditev Brda in Vino. Udeležba je brezplačna; za prijave in informacije na www.brda.si, tic@obcina-brda.si, www.alpe-adria-trail.si in po tel. 00386-53959594. KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 15. do 24. junija, v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da so na razpolago še zadnja mesta v dvoposteljnih sobah za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Vse zadevne informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tis-cali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve RUSKI NARODNI ANSAMBEL KALI NKA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; in-fo@kulturnidom.it) poteka predprodaja vstopnic. »CAFFE1 INFORMATICI« v sklopu projekta W.W.W. 2.0 - Women Wide Web« - informalna brezplačna srečanja za boljšo uporabo digitalnih sredstev ob kavi in slaščici: v baru Settimini na Oširku Garibaldi 34 v Pieri-su 29. aprila med 9.30 in 10.30 na temo digitalne fotografije (2. del); v lokalu Maritani - Dolce vita v Ul. Savoia 6 v Štarancanu 8. maja med 18. in 19. uro na temo glasbe in iger na spletu; v lokalu Maritani - Caffè Carducci v Ul. Duca DAosta 83 v Tržiču 13. maja med 9.30 in 10.30 o družbenih omrežjih; v organizaciji občin Šta-rancan, Tržič in Škocjan, več na www.webdonnafvg.it. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) obvešča, da v četrtek, 1. maja, od 21. ure dalje bo observatorij odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov. V četrtek, 29. maja, ob 21. uri bo predavanje Pierluigija Monaca z naslovom »L'origine dell'universo e la nascita delle galassie«; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU: 1. maja, ob 18. uri bo kulturni spored na prireditvenem prostoru na Bukovju; nastop godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč; deloval bo dobro založen bife in pokušnja vin; ples s skupino Happy days. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici: v ponedeljek, 5. maja, od 18. ure dalje bo delavnica »La danza dei guer-rieri di Psiche«, vodil bo psihiater Marco Bertali. Udeležencem svetujejo, naj se oblečejo udobna oblačila in naj s seboj prinesejo debelejšo podlogo; udeležba je prosta in brezplačna. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: 8. maja bo Anna Maria Sanguine-ti predstavila esej »Il Litorale Adriatico e gli Asburgo tra storia e cultura«; več na www.bibliotecamonfalcone.it. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve 10. Priznanja Kazimir Humar goriški skupnosti Marijinih sester Čudodelne Svetinje ob 70-letnici prihoda sester v Gorico in 50-letnici Doma Marije Kraljice v petek, 9. maja, ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesnosti bodo sodelovali otroški pevski zbor SCGV Emil Ko-mel iz Gorice z zborovodkinjo Da-mijano Čevdek Jug, nagovor bo imela Lojzka Bratuž, utemeljitev priznanja bo prebrala Monica Quaggiato. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. 0 Mali oglasi PRODAJAMO v Soški dolini v vasi Morsko obnovljeno samostojno kmečko hišo s parkom 1.200 m2; tel. 347-2448231. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Giorgio Fabris iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 27. aprila 2014 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Mala dvorana V ponedeljek, 28. aprila, ob 21.00 / Zvi Kolitz: »Yossl Rakover si rivolge a Dio« / Režija: Marisandra Calacione / Ponovitev: v torek, 29. aprila ob 21.00. V četrtek, 8. maja, ob 20.30 / Yukio Mis-hima: »Moderne nô drame« / Ponovitve: v petek, 9. in v soboto, 10., od 15. do 17. ob 20.30 ter v nedeljo, 18. maja ob 16.00. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 2. maja, ob 20.30 / Marc Ca-melotti: »Boeing Boeing« / Ponovitve: v soboto, 3., v ponedeljek, . in v sredo, 7. maja, ob 20.30. Gledališče Miela V nedeljo, 27. aprila, ob 19.00 / Pup-kin Kabarett Associati: »"Il titolo ce l'ha mio cugino" Una introduzione al pen-siero anomalo con vividi esempi«. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 5. maja ob 20.30 / Festival Komičnega gledališča "KOMIGO 2014" / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V petek, 9. maja, ob 20.00 / William Shakespeare: »Hamlet«. V sredo, 14. maja, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 5. maja ob 19.30 / Albert Camus: »Kaligula« / Ponovitev: v torek, 13. in v četrtek, 15. maja, ob 19.30. V torek, 6. maja ob 19.30 / William Shakespear v prevodu Mateja Bora: »Rihard III. + II.« / Ponovitve: v sredo,7. v četrtek, 8., v soboto, 10. in v ponedeljek, 12. maja, ob 19.30. V petek, 9. maja, ob 19.30 / Nikolaj Va-siljevič Gogolj: »Revizor«. Mala drama V ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / Wolfram Lotz: »Nekaj sporočil za vesolje«. / Ponovitev: v torek, 29. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 5. maja ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. V torek, 6. maja ob 20.00 / Wolfram Lotz: »Nekaj sporočil za vesolje« / Ponovitev: v sredo, 7., v četrtek, 8. ob 20.00, v petek, 16. ob 17.00 in v soboto, 17. maja ob 20.00. V petek, 9. maja ob 20.00 / Sam She-pard: »Lunine mene«. V soboto, 10. maja ob 20.00 / Maja Ha-derlap: »Angel pozabe«. / Ponovitev: v četrtek, 15. maja ob 20.00. V ponedeljek, 12. maja ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. / Ponovitev: v sredo, 14. maja ob 20.00. V torek, 13. maja ob 20.00 / Evripid: »Alkestida«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V četrtek, 15. maja ob 19.00 / Mark Tompkins: »Veter norosti« / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.00 in v nedeljo, 18. maja ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki Trg V sredo, 9. julija, ob 21.00 / Nastopala bo slavna rock ikona, John Fogerty, bivši frontman znane skupine Cree-dence Clearwater Revival. Gledališče Miela V petek, 9. maja ob 21.30 / Miela Music-Live / Nastopa ambient - house zasedba: Orb. V četrtek, 15. maja ob 21.00 / Praznik obletnice rojstva Erika Satieja / Nastopajo: Nicole renaud in Coluleurs. V petek, 16. maja ob 20.00 / Praznik obletnice rojstva Erika Satieja / Nastopajo: Miroirs. GORICA Kulturni dom V četrtek, 8. maja ob 20.30 / Balet / Ruski koreografski ansambel iz Moskve: »Kalinka«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Slovenska filharmonija Gallusova dvorana V nedeljo, 11. maja, ob 20.30 / koncert / Caetano Veloso: »Abraçaço«. V sredo, 14. maja ob 19.30 / koncert / Nastopa: Thierry Escaich - orgle V četrtek, 15. maja ob 19.30 / koncert / »Simfonični Orkester RTV Slovenija« / Dirigent - En Shao; solistka Karmen Pečar - violončelo. SNG Opera in balet Ljubljana V torek, 29. aprila, ob 19.30 Opera / Giuseppe Verdi: »La Traviata«. V soboto, 10. maja ob 19.30 / Opera / Johan Strauss: »Netopir ( Die Fledermaus)«. / Ponovitev: v soboto, 17. maja ob 19.30. V četrtek, 22. maja ob 19.30 / Gioacc-hino Rossini: »Seviljski brivec (Il barbiere di Siviglia)«. / Ponovitev: v soboto, 24. maja ob 19.30. V petek, 23. maja ob 19.30 / Giuseppe Verdi: »La Traviata«. Orto bar ■ Orto Fest V ponedeljek, 28. aprila, ob 22.00 / Za- ključek festivala / All-girl punkrock! / Nastopajo: Fabulous Disaster (ZDA), Mental Strike (SLO) in Joko Ono (SLO). Kino Šiška V petek, 2. maja, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Mykki Blanco (Zda), It'S Everyone Else Feat. N'Toko in Safari Dj Set. V nedeljo, 4. maja ob 20.00 / koncert / Nastopajo švedski viking metalci Amon Amarth. V nedeljo, 11. maja ob 20.30 / koncert / Nastopajo: Dawn Of Midi (Thirsty Ear, Zda), Zergon -Live (Synaptic). Križanke V petek, 16. maja, ob 20.00 / Nastopajo: Laibach. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PRISTANIŠKO MESTO ANDREJ BUDAL NAŠEKONO-MIST (ANDREJ) NEMŠKI (FRANZ) STANJE DELO NEKDANJI NJAK (MARKO) SKANDINAV- PRISTANIŠČE NA JAPONSKEM ZNANSTVENA PANOGA PRIPADNIK INDOEVROP. IT. ELEKTRIČNA SLUŽBA ALBERT CAMUS DRŽAVNA UREDITEV ALI VRSTA TRTE GLAVNI TRG V STARIH GRŠKIH MESTIH STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO SLOVARČEK - AALL = norveški filozof (1867 - 1943) • AKE = skandinavsko moško ime • AKJAB = pristanišče v Mjanmaru, tudi Akyab • CAO= portugalski pomorščak (Diogo) • IBO = nigerijsko ljudstvo • MEDA = kraj pri Monzi 22 Nedelja, 27. aprila 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx special: Koncert - Signum, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.20 Maša in kanoniza-cija 12.25 Linea Verde 13.30 16.15, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Talk show: L'Are-na 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.10 Ca-rosello Reloaded 21.30 Nad.: Non aver pau-ra - Un'amicizia con Papa Wojtyla 23.30 Speciale Tg1 Rai Due 7.00 Serija: Incinta per caso 7.25 Serija: Lassie 8.15 Sereno Variabile 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Cronache Ani-mali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.10 Športna rubrika 18.10 Rai Sport - 90° minuto 19.35 Serija: Countdown 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 La Domenica Sportiva Rai Tre 17.25 Film: E' gia ieri 18.55 23.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.45 Glob - Diversamente italiani (I Rete 4 6.45 Media Shopping 7.15 Superpartes 8.10 Serija: Zorro 8.40 Dok.: Magnifica Italia 9.25 Dok.: I Santi - Lo splendore del divino nel quotidiano 10.00 Sv. Maša 10.50 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Blue Beach Paradise Story 14.45 Film: Amarsi un po' (kom.) 16.30 Dok.: Vite straordinarie 17.45 Film: Karol - Un Papa rimasto uomo 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 21.15 Film: The Departed - Il bene e il male (triler, i. L. Di Caprio, M. Damon) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.05 Dietro le quinte 10.15 Dok.: La vita dei mammiferi 11.10 Supercinema 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Mela-verde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.10 Resn. show: Grande Fratello 23.50 Show: X-Style O Italia 1 7.00 Dok.: Fuori Geo 7.15 Nad.: La grande vallata 8.10 Film: La contessa Alessandra 9.50 Dok.: Correva l'anno 10.45 0.00 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Rai Educational 13.25 Fuori Quadro 14.00 Dnevnik 14.30 In 1/2 Ora 15.00 Kolesarstvo: le "Classiche del Nord" 17.00 Dok.: Geo La 7 ^ Tele 4 Nedelja, 27. aprila Rete 4, ob 21.15 The departed ZDA 2006 Režija: Martin Scorsese Igrajo: Matt Damon, Leonardo Di Caprio, Jack Nicholson, Alec Baldwin in Martin Sheen Policijskega pripravnika Billyja Co-stigana prepričajo, da se vtihotapi v tolpo mafiijskega vodje Franka Co-stella, ki mu oblasti že dalj časa stojijo za petami a mu ne uspejo priti do živega. Tudi sam mafijaš Costello pa je pred tem pomislil na precej podobno potezo in spravil enega svojih najbolj zanesljivih mladincev v policijo. Costello je tako kljub velikemu trudu oblasti, vselej korak pred policijo. V Bostonu se odvija lepo režirana igra mačke z mišjo, kjer se gledalec često-krat izgubi in ne ve več kdo je mačka in kdo miš. Oba mladeniča dvojno življenje zelo prevzame, stvar pa se bistveno zakom-plicira, ko je tako policiji kot mafiji jasno, da imata v svojih vrstah nekoga, ki dela za "konkurenco". Billy in Colin sta od tistega trenutka dalje v nevarnosti, da ju odkrijejo. Rešil se bo samo tisti, ki bo prvi odkril drugega. sportivo 20.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.50 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Slovenski pozdrav 15.10 Film: Ples v dežju (Slo.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Risanke 18.55 22.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 22.30 Od Večne poti do Tivolija - 70 let od ustanovitve OF 23.30 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 7.10 Globus 7.40 Alpe-Donava-Jadran 8.30 Turbulenca 9.10 Koroška poje 2014 10.00 Kanonizacija papeža Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., prenos 13.10 Rad igram nogomet 13.40 Ob 200-letnici Wagnerjevega rojstva 17.20 Film: Na klancu (Slo.) 18.50 Dok. feljton: Turbofolk pod Triglavom 7.00 Superpartes 7.45 Nan.: Till Death -Per tutta la vita 8.10 Risanke: Tom & Jerry 8.20 Film: Scooby Doo e gli invasori alieni 10.00 Motociklizem: Superbike, VN Nizozemske, WSBK, 1. dirka 11.10 13.50 Fuori giri 11.35 Motociklizem: Superbike, VN Nizozemske, Supersport 12.25 Dnevnik in vreme 12.45 Motociklizem: Superbike, VN Nizozemske, WSBK, 2. dirka 14.10 Grande Fratello 14.35 Film: Beast - Abissi di paura 17.40 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.00 Serija: Cosi fan tutte 19.05 Film: Il mondo perduto - Jurassic Park 21.30 Lucignolo 0.30 Confessione Reporter LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 11.30 Bersaglio mobile 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Assassinio sul treno (krim.) 16.40 Film: La libreria del mistero 18.10 Serija: L'ispetto-re Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Sostiene Francesco 21.30 Film: Il piccolo Nicolas e i suoi genitori (kom.) 23.15 Film: Invito a cena con delitto (krim.) 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 6.50 Voci in piazza 9.45 19.30 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adnkronos 11.15 Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello VREDNO OGLEDA Nigellissima 13.25 Serija: Kuharski mojster 14.20 Vid in Pero šov 16.05 Film: Garfield 2 (kom.) 17.40 Serija: Okusi brez meja 18.15 Serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Striptiz (i. D. Moore) A Kanal A 6.00 Risanke 8.30 Serija: Igrače za velike 9.10 16.30 Serija: Frendi iz službe 9.35 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.50 Astro Tv 12.20 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.25 Film: Bitka na Neretvi 17.00 MotoGP 20.20 Serija: Top Gear 21.20 Volan 22.05 Film: Grešniki in svetniki 19.20 Kratki film: Trst je naš! 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer 20.55 Dok. odd.: Izgnani 22.15 Pesem Evrovizije 2014 - Predstavitev skladb, 1. del 23.15 Aritmični koncert {T Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 6.15 Primorska kronika 7.40 Kronika 8.20 Žarišče 8.35 Seje delovnih teles: 39. nujna seja Odbora za kmetijstvo, pon. 12.40 20.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 14.05 Globus 15.20 Svet v besedi in sliki 15.35 Satirično oko 15.45 Redna seja DZ (vprašanja premier-ki), povzetek 16.50 Država, politika, civilna družba 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski napovednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 22.30 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 Il giardino dei sogni 15.55 Nautilus 16.25 Folkest 2013 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Avtomobilizem 23.45 Sredozemlje Tv Primorka 9.0011.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 9.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Fenomen Bruno Groening - 10 let 18.00 Besede miru 18.30 Spomini 1915 - 2005 19.10 Pravljica 19.20 Predstava: Avtorskop 20.00 Koncert Julije Kramar 21.05 Sacro egoismo 22.05 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.35 Film: Šolske skrivnosti 12.45 Serija: RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Hu- moreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Koncert; 21.00 Obisk kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Kljub visokim pričakovanjem glede dogajanja na delovnem mestu prihodnji teden ne bo sprememb. Slaba pripravljenost kolektiva in neodzivnost nadrejenega vas bosta razočarali. BIK 21.4.-20.5.: Pozitivno razpoloženje se bo nadaljevalo ves prihodnji teden. Osredotočite se na spremembe v zasebnem življenju. Premalo pozornosti namenite stvarem, ki jih imate za samoumevne. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Kljub dobremu odnosu do lastne karierne poti vam lahko kdaj zmanjka energije za uresničitev ciljev. Na delovnem mestu lahko to povzroči nekaj slabe volje pri šefu. RAK 22.6.-22.7.: Na delov«« nem mestu lahko pričakujete težave. Bodite samozavestni in ne dovolite, da bi se zaradi težav poslabšali odnosi s kolektivom. Ob koncu tedna se odpravite na krajši izlet. y^ LEV 23.7.-23.8.: Prihodnje dni (^^r bosta zaznamovala dobra volja in odlično počutje, ki bo posledica aktivnosti vašega vsakdanjika. Rutina vas bo omejevala, najbolje boste uživali v ustvarjalnih opravilih. DEVICA 24.8.-22.9.: Obreme-^^ njevanje z nepotrebnimi zadevami lahko škoduje vašemu delovnemu zagonu, ki bo v prihodnjem obdobju podpovprečen. Pikolovstvo lahko škoduje odnosom z domačimi. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Huda ^ ^ preizkušnja je končno za vami. Rezultati na delovnem mestu bodo poplačali ves vloženi trud, po dolgem času si boste lahko privoščili krajše obdobje lenarjenja in brezdelja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Z odličnimi komunikacijskimi sposobnostmi in občutkom za odnose z ljudmi boste na delovnem mestu pridobili prednost pred sodelavci. Pozabili boste na družinske obveznosti. STRELEC 23.11.-21.12.: Nenehne skrbi in obremenitve v službi so načele vaš imunski sistem. Vaša odpornost se je močno zmanjšala, zato v prihodnjem tednu več pozornosti namenite športni aktivnosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Prosti čas boste preživljali z družino. Odlično se boste razumeli z otroki, pri igri z njimi boste inovativni in avanturistični. Prijateljstvo: nekaj vas bo omejevalo v odnosih s prijatelji. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Izredne miselne sposobnosti in intuicija vam bodo koristile pri delu v službi. Predvsem v finančnih odločitvah boste hitri in zanesljivi. Prepir s partnerjem bo vodil v večji nesporazum. RIBI 20.2.-20.3.: Radi bi uživali vsak trenutek svojega časa. Veselje in zadovoljstvo boste iskali v vseh razvadah. Na delovnem mestu je namreč pred vami obdobje obveznosti, ki vam ne bodo dale miru. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. aprila 2014 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 23.55 Aktualno: Terra! Canale S 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.20 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.15 Show: Urban Wild 9.3017.15 Shwo: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Resn. show: Grande Fratello 14.1018.05 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Dragon ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Talk show: Si puo fare 21.10 Ca-rosello Reloaded 21.15 Nad.: La tempesta 23.20 Talk show: Porta a Porta 6.45 Risanke 8.05 Soregente di vita 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Rex 23.30 Serija: Intelligence 21.10 Dok. film: Senna 23.20 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco La 7 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.30 Dnevnik - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 8.40 Film: Tormento 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 20.10 Pane quoti-diano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Serija: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettan-do Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Report 23.00 I visionari (I Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Serija: Zorro 16.55 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quinta colonna LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le stra-de di San Francisco 16.40 Nan.: Il commis-sario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Grande Fratello 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Il portolano 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.2017.30 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 18.00 Trieste in di-retta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.3515.40, 18.40 Otroški program: OP! 12.15 Kratki film: Deček s srečko 13.0015.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Infodrom 18.55 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Platforma 23.40 Dok. portret: Jože Ciuha (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.05 Ljudje in zemlja 14.10 Intervju 15.10 Kaj govoriš? 15.25 Dok. odd.: Neobljudena dežela 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Prava ideja! 17.25 Košarka: državno prvenstvo, Krka - Union Olimpija, prenos 19.10 23.25 Točka 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Nad.: Zločini v Walesu 0.15 Zabavni kanal |r Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 Seje delovnih teles: 18. nujna seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 9.00 24. Redna seja DZ 19.00 Dnevnik 19.35 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.35 Voli in izvoli 21.30 Žarišče 22.00 Seje delovnih teles: 50. nujna seja Odbora za gospodarstvo, prenos Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper nje 15.00 Ciak Junior 15.30 26. Mednarodno srečanje zborov 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Glasba zdaj 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meri-diani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 17.30 ŠKL 10.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 18.30 Pod ledom 19.00 Pravljica 19.15 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Znanstveni večer 21.00 Dediščina sončnih bogov 21.30 Prestavljamo: Peter Damaz 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke 7.4016.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.35 9.45, 10.55, 12.05 Tv Prodaja 8.50 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.00 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.10 Serija: Opremljevalci v zasedi 11.35 Serija: Prenovimo sobo 12.20 Nad.: Budva na morski peni 13.30 Film: Božanske skrivnosti 16.55 Nad.: Želim te ljubiti 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Skriti šef 21.00 Nad.: Seznam strank 22.25 Nad.: Talci 23.20 Serija: Nevarna igra 0.20 Serija: Na robu znanosti Kanal A 6.30 Risanke in otroške serije 8.0513.25 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.35 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.05 14.10 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 15.10 Serija: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.25 13.55 Tv prodaja 12.55 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.10 Film: Poredni princ 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Morilci 22.30 Nad.: Spartak - Vojna prekletih 23.30 Film: Kača 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževa- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni cvet - 12. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metal-morfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, _ P d r k 28 il VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 28. aprila - Lm Raistoria, ob 21.15 Le mani sulla citta Italija 1963 Režija: Francesco Rosi Igrajo: Rod Steiger, Salvo Ran-done in Guido Alberti Začetek šestdesetih let je bil Neapelj veliko gradbišče. Podjetji, ki so sodelovala pri gradnji je bilo še in še in tudi zaslužka je bilo na pretek. Nekega dne pa se poruši velika stavba sredi delavske četrti. Lastnik gradbenega podjetja, ki jo je zgradil, je Edoardo Nottola krajevni politični veljak desničarske stranke, ki se mora po tisti tragediji seveda umakniti iz političnega življenja. To predvsem zato, ker se pod ruševinami skriva cela vrsta umazanih poslov s človeškimi življenji ... A Nottola se ne da in kmalu nato nastopi kot kandidat središčne stranke, novim špekulacijam naproti ... 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodi-stria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etno-fonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.10 Evropske volitve; 18.00 Izštekani po izštekanih; 18.10 Košarka; 18.25 Vse najboljše; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nede|ja' 27- apri|a 2014 APrimorski r dnevnik Marquez na startu spet pred vsemi BUENOS AIRES - Španski motociklist Marc Marquez (Honda), aktualni svetovni prvak in vodilni v skupnem seštevku, si je v kvalifikacijah pred današnjo veliko nagrado Argentine (začetek ob 19. uri) privozil najboljši startni položaj. Za mladim Špancem, ki si je privozil 12. «pole position» v karieri, sta kvalifikacije končala rojaka Jorge Lorenzo z Yamaho na drugem mestu in mo-štveni kolega Dani Pedrosa na tretjem. Motociklistična karavana se je na južnoameriška tla vrnila po 15 letih. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Po dveh letih spet na samem vrhu OSIJEK - Mitja Petkovšek je slavil zmago na svetovnem pokalu v Osijeku. Sedemintridesetletni telovadec ljubljanskega Narodnega doma je v finalu bradlje prejel 15,725 točke in prvič po svetovnem pokalu v Mariboru leta 2012 spet ugnal vso konkurenco. Drugi je bil Vietnamec Phuoc Hung Pham (15,625), tretji pa evropski prvak iz Moskve 2013, Ukrajinec Oleg Stepko (15,325). hokej na ledu - Po uspehu na OI še vrnitev med najboljših 16 na svetu Slovenski plošček SEUL - Slovenska hokejska reprezentanca si je na drugoligaškem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji zagotovila prvo mesto in vrnitev med najboljših 16 na svetu v letu 2015. V zadnjem krogu je premagala Avstrijo s 3:1 (0:0, 1:1, 2:0), obe reprezentanci pa sta si priborili napredovanje. Brez tega so ostali Japonci, ki so izgubili z Madžari po kazenskih strelih. Slovenija in Avstrija sta s prvim in drugim mestom v Seulu napredovali v elitno skupino, Madžarska, Ukrajina in Japonska so ostale na tej ravni prvenstev, izpadla pa je Južna Koreja, ki jo bo naslednje leto zamenjala Poljska. Z letošnjega SP v Belo-rusiji pa se bosta v nižji razred preselili še zadnjeuvrščeni ekipi po pred-tekmovanju. Selektor Matjaž Kopitar je že pred prvenstvom opozarjal, da bo zgodba v Koreji povsem drugačna kot na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je 8 Za Slovenijo bo nastop na SP na Češkem leta 2015 osmi med najboljšimi na svetu. Slovenci so v najkakovostnejšem razredu prvič zaigrali leta 2002 na Švedskem, pa leto pozneje na Finskem, nato pa še v letih 2005 v Avstriji in 2006 v Latviji, leta 2008 v Kanadi, 2011 na Slovaškem in nazadnje lani na Švedskem in Finskem. Slovenija premagala Avstrijce in dosegla zgodovinski preboj v četrtfina-le. Tako Slovenija kot Avstrija sta nastopili v drugačnih zasedbah kot v So-čiju, še posebej Avstrija je pošteno prevetrila vrste. Čeprav so imeli Avstrijci vstopnico za elito v rokah že pred tekmo, je bila borba nepopustljiva, Slovenija je imela precej težav z učinkovitostjo in organizacijo igre, pa vendarle strla tudi avstrijski oreh. Razplet prve tekme zadnjega dne, v kateri so Japonci s porazom 4:5 po kazenskih strelih proti Madžarski izpustili iz rok priložnost, da se z zmago vrnejo med elito prvič po letu 2005, je že pomenil, da so Avstrijci na prvem ali drugem mestu. Za Slovenjo pa zmaga Madžarske ni spremenila ničesar, saj so še vedno morali zmagati, bodisi po rednem delu ali po podaljšku. Tudi pritisk nujne zmage je morda opravil svoje in začetek Slovenije ni bil najboljši, a se je v zadnji tretjini le razpletlo po željah Slovenije. Izidi zadnjega dne 5. krog: Madžarska - Japonska 5:4 (1:1, 2:2, 1:1; 1:0), Avstrija - Slovenija 1:3 (0:0, 1:1, 0:2), Južna Koreja - Ukrajina 2:8 (0:2, 0:3, 2:3). Vrstni red: Slovenija 12, Avstrija in Japonska 10, Ukrajina 7, Madžarska 6, Južna Koreja 0. Pred slovenskimi vrati med tekmo proti Avstriji ansa prim0rski_sp0rt ■ pHmorskLsport face bo o k fcuuifcter JADRANJE V Hyeresu Avstralca HYERES - Avstralca Mathew Belcher in William Ryan sta zmagovalca regate za svetovni pokal razreda 470 v Hyeresu. V sklepni regati za medalje sta bila peta. Na 2. mesto sta se uvrstila Grka Mantis in Kagialis, 3. sta bila Francoza Bouvet in Mion, Hrvata Fantela in Marenic pa sta bila sedma. Do petka sta v Hyeresu nastopila tudi Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (JK Čupa) in se uvrstila na končno 27. mesto. Slovensi Tina Mrak in Veronika Macarol sta med ženskami osvojili sedmo mesto. Na finalni regati sta bili šesti. Zmagali sta No-vozelandki Jo Aleh in Polly Pownie. Gašper Vinčec je v razredu finn končal na 11. mestu, za veliki finale najboljše deseterice pa je nabral tri točke preveč. Zan Luka Zelko je bil v razredu laser skromen 74. nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige V Milanu vratnica in poškodba, »slovenski derbi« lličicu MILAN - Inter in Napoli sta se sinoči razšla pri začetnem izidu 0:0. Na milanskem San Siru so se priložnosti na obeh straneh vrstile kot na tekočem traku. Najlepšo je mogoče imel Inler (Napoli), ki je premagal vratarja Handanoviča, žoga pa se je nato odbila od vratnice. Za kroniko moramo še dodati, da je zaradi zvina gležnja predčasno zapustil igrišče Higuain. V popoldanski tekmi je Fiorentina v gosteh s 3:0 nadigrala Bologno, ki je igrala zelo slabo, edini strel na vrata je zanjo v bistvu dosegel Slovenec Rene Krhin, ki pa je igral samo 45 minut. Za Fiorentnio je prvi in tretji zadetek dosegel zelo razpoloženi Cuadrado, drugega pa Iličic, čigar strel je sicer v lastno mrežo preusmeril igralec Bologne Pazienza. Razlika je bila tako očitna, da je sodnik odpiskal konec še pred iztekom podaljšanih minut.Gost-je iz Toskane so pokazali odlično formo pred finalom italijanskega pokala, kljub temu, da v napadu še vedno pogrešajo Ros-sija in Gomeza. Včerajšnja izida: Bologna - Fioren-tina 0:3 (0:2). Strelca: Cuadrado v 23. Ili-čic v 35. in Cuadrado v 87. min. Inter - Na-poli 0:0. Vrstni red: Juventus 90, Roma 85, Napoli 69, Fiorentina 61, Inter 57, Parma in Milan 51, Torino, Lazio in Verona 49, Atalanta 46, Sampdoria 41, Udinese in Genoa 39, Cagliari 36, Chievo 30, Sassuolo in Bologna 28, Livorno 25, Catania 23. Danes: ob 12.30 Verona - Catania, ob 15.00 Cagliari - Parma, Livorno - Lazio, Sampdoria - Chievo, Torino - Udine-se, ob 20.45 Atalanta - Genoa, jutri: ob 20.45 Sassuolo - Juventus. Strel, s katerim je slovenski reprezentant Josip Iličič dosegel drugi zadetek za Fiorentino proti Bologni ansa 1. SLOVENSKA LIGA Maribor zmagal v Kopru Derbi kroga med kanarčki in vijolicami je na Bonifiki pripadel Štajercem, ki so tako naredili enega odločilnih korakov k novemu naslovu prvaka. Če so se izbranci Anteja Šimundže hitro pobrali po porazu proti Rudarju in tako vpisali peto zmago na zadnjih šestih tekmah, pa so si igralci Ro-dolfa Vanolija po za mnoge presenetljivem porazu v Ljubljani z novo ničlo otežili svoj položaj. Izidi 30. kroga: Domžale - Gorica 1:1 (1:0), Rudar - Celje 1:0 (1:0), Zavrč - Triglav 5:1 (1:0), Luka Koper - Maribor 0:1 (0:1), danes: Krka - Olimpija. Vrstni red: Maribor 61, Rudar in Luka Koper 53, Gorica 48, Zavrč 46, Domžale 40, Olimpija 36, Celje 30, Krka in Triglav 23. nogomet - EP 2020 Devetnajst prijav za trinajst mest NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) je dobila 19 prijav nacionalnih nogometnih zvez za izvedbo evropskega prvenstva leta 2020. To bo prvo, ki bo potekalo po novem sistemu v več državah, finale pa bo v Londonu na Wembleyju ali v Munchnu na Allianz Areni. Uefa je sporočila, da se je za izvedbo tekmovanja do izteka roka v petek opolnoči prijavilo 19 zvez oziroma 19 mest, ki bi rada gostila tekmovanja. Članice Uefe, ki so poslali prijave, so Azerbajdžan z Bakujem, Belorusija z Minskom, Belgija z Brusljem, Bolgarija s Sofijo, Danska s Koebenhavnom, Anglija z Londonom, Makedonija s Skopjem, Nemčija z Munchnom, Madžarska z Budimpešto, Izrael z Jeruzalemom, Italija z Rimom, Nizozemska z Amsterdamom, Irska z Dublinom, Romunija z Bukarešto, Rusija s St. Peterburgom, Škotska z Glas-gowom, Španija z Bilbaom, Švedska s Stockholmom in Wales s Cardiffom. Končno odločitev o tem, katera mesta bodo gostila tekmovanja, bo padla septembra na zasedanju izvršnega odbora. KOLESARSTVO - Danes 100. izvedba klasične dirke Liege - Bastogne - Lige, TV Raitre od 15.05 KOŠARKA - Danes ob 19. uri v Bologni (Paladozza) finale evropskega pokala Eurochallenge: Grissin Reggio Emilia -Ljubertsi (Rus). ŽENSKA KOŠARKA - Za napredovanje v A1-ligo, 1. tekma. SGT - Pallaca-nestro Torino 56:45 (11:13, 23:25, 37:35). Vida 17 in Miccoli 13 za SGT ODBOJKA - Danes v Perugii ob 17.30 2. tekma finala končnice A1-lige med Perugio in Macerato (stanje 0:1). TV Raisport 1. NI RES - Iz angleškega nogometnega prvoligaša Manchester Uniteda so zanikali namigovanja, da so se rdeči vragi že dogovorili za sodelovanje z Louisom van Gaalom, ki naj bi nasledil nedavno odstavljenega Davida Moyesa. VESLANJE - Na Bledu poteka tradicionalna 55. prvomajska veslaška regata. V najbolj zanimivi konkurenci članskih skifistov se je prepričljive zmage veselil Ble-jec Luka Špik. VEČNI DERBI - 146. derbi med nogometnima kluboma iz Beograda Partizanom in Crveno zvezdo se je končal z zmago »partizanov«, ki so zmagali z 2:1 (zmagoviti gol Kojica je padel v 90. minuti). Crvena zvezda, ki ima še vedno tri točke prednosti pred drugouvrščenim Partizanom, je zgrešila dve najstrožji kazni. VATERPOLO - Moška A2-liga: Andrea Doria - Pallanuoto TS 6:6. PRIMORCI PRVAKI - Nogometaši Oplasta iz Kobarida so novi državni prvaki 1. slovenske futsal lige. V peti finalni tekmi so v gosteh po kazenskih strelih premagali branilca naslova Litijo in drugič v zgodovini osvojili to lovoriko. AVTOMOBILIZEM - Prva letošnja dirka Clio Eurocup v Španiji Andro Pertot, po nekaterih zapletih, 19. Tržaški avtomobilist Andro Pertot je včeraj nastopil na prvi letošnji preizkušnji v prestižnem avtomobilističnem prvenstvu Clio Eurocup. Član slovenske ekipe Lema Racing je zasedel neuradno 19. mesto. Do sinoči namreč niso potrdili uvrstitev. »Na dirkališču je med dirko prišlo do nekaterih zapletov in mogoče bo prišlo do diskvalifikacij na jutrišnji (današnji) drugi dirki. Skoraj gotovo bom na startu nazadoval za pet pozicij,« nam je povedal Pertot. Na včerajšnji dirki na španskem dirkališču Motorland v Aragonu je zmagal član italijanskega kluba Team Rangoni, Španec Oscar Nogues. Današnja druga dirka se bo začela ob 15.40. Mujalonga: zmagi Gučka in Guličeve, danes tek Zmagovalca kolesarskega kronometra v Miljah (14 km) v okviru športne prireditve Mujalonga sta Slovenca Andrej Guček in Teja Gulič (oba nekdanja člana tržaškega kluba Eppinger). Danes bo ob 9.30 v Miljah start 10-kilometrskega teka. Ob 10.30 bo na vrsti še družinski tek. / ŠPORT Nedelja, 27. aprila 2014 25 navijaštvo - Svetovno prvenstvo zveze ICU V ameriškem Orlandu poletela do srebrne kolajne Po petih letih je spet bila v ameriškem Orlandu. Tokrat pa se domov ni vrnila praznih rok. Okitila se je s srebrno kolajno. Tekmovalka slovenskega tržaškega kluba Cheerdance Millenium Jasna Kneipp je na svetovnem prvenstvu v navijaštvu (cheerleding) skupaj z drugimi člani ekipe Sprites leta 2009 osvojila 6. mesto. Društvo Cheerdance Millenium je takrat zastopalo Italijo. V noči na soboto pa je 25-letna Open-ka, ki študira v Ljubljani (magisterij, ekonomska smer fakultete za turistične študije), nastopila v kategoriji mešanih ekip (Coed Elite) z državno reprezentanco Slovenije. Kneippova in sotekmovalci so potrdili lansko uvrstitev (lani sicer Jasna ni tekmovala) in se uvrstili na drugo mesto. Slovenija je tako osvojila srebrno kolajno. Zlato je šlo Novi Zelandiji, bron pa Mehiki. Kneippova, ki so jo v slovenski državni izbrani vrsti snubili že lani - ni pa še imela slovenskega državljanstva -, je v mešani skupini nastopila kot »flajerka« ali »topica« (na vrhu piramide). »Ponavadi so to manjše, lažje in najbolj gibčne tekmovalke,« nam je obrazložila tekmovalka in trenerka društva Cheerdance Millenium Nastja Milič, ki je v petek zvečer oziroma ponoči v zadružnem domu Skala v Gropa-di, skupaj z drugimi člani društva (bilo jih je okrog 30), v živo po spletu spremljala nastop v Orlandu. V mešani slovenski ekipi je nastopil tudi trener Cheerdance Millenium Borut Gre-gorič (letnik 1989), doma iz Kopra. »Gregorič je odličen gimnastičar, saj trenira tudi otroke pri koprskem društvu Salto. Pri nas trenira prvo sezono. Z njim pa smo zelo zadovoljni, saj je prinesel precej novosti,« je dodala Miličeva. Mešane ekipe sestavlja polovica moških in polovica ženskih članic. V ekipi je lahko največ 26 tekmovalcev, najmanj pa 12. »Večjih je, večje možnosti, da bo vaja lepša in bolj privlačna,« pravi Miličeva. V mešani kategoriji se je na svetovnem prvenstvu prijavilo 12 reprezentanc. Poleg trej omenjenih še Čile, Anglija, Kolumbija, Južna Koreja, Francija, Rusija, Irska, Gvatemala in Jamajka. V kategoriji ženske ekipe (All Girl Elite) je Slovenija osvojila 5. mesto. Prva je bila Nova Zelandija, drugi Čile, tretje pa Filipine. Skupno je v tej kategoriji nastopilo deset reprezentanc. V slovenski ženski ekipi je poleg Jasne Kneipp nastopila še 14-letna Maša Bizjak, doma iz Bazovice. »Maša se je lani prijavila na avdiciji slovenske državne selekcije in so jo izbrali. V letošnjem letu je ogromno napredovala in postala je res solidna tekmovalka. Njena vloga v državni reprezentanci je bila baza. To se pravi, da je dvigovala sotekmovalke,«je mlado dijakinjo sežanske šole pohvalila Nastja Milič. Slovenija, ki jo od lanske sezone vodi selektor, Američan Lupe Davis (živi in trenira v Sloveniji), je osvojila še dve kolajni, v partnerskih dvigih (bron) in v kategoriji Cheer Freestyle Pom Doubles (srebro). Svetovno prvenstvo v Orlandu je organizirala svetovna zveza ICU (International Cheer Union), ki so jo ustanovili leta 2004 in je pridruženih 105 držav članic. »Obstajapa še ena svetovna zveza s sedežem na Japonskem in v glavnem združuje azijske države. Cheerleading je žal še vedno razdeljen na več struj. Podobno kot v Italiji, kjer je večzvez, ki so medseboj sprte. Vse to prav gotovo ne pomaga temu športu,« trdi Miličeva. Društvo Cheerdance Millenium sotek-movalkama in trenerju pripravlja sprejem. »Skoraj gotovo bo to v torek zvečer v društvenem sedežu v Gropadi. Ne vemo pa še točne ure, saj še ne vemo, kdaj bo pristalo letalo v Benetkah, « je zaključila trenerka tržaškega kluba. (jng) Maša Bizjak, Borut Gregorič in Jasna Kneipp jadranje - Optimist Tinej Sterni drugi na regati Pokal 25. aprila V Tržiču je bila v organizaciji CNT regata Pokal 25. aprila v razredu optimist, veljavna za consko prvenstvo. Regate se je udeležilo skoraj sto jadralcev iz naše dežele, med katerimi tudi štirinajst jadralcev TPK Sirena in deset jadralcev JK Čupa . Skupno so odjadrali dva od predvidenih treh plovov, v srednje-šibkem vetru. Med Sireninimi jadralci se je najbolj izkazal Tinej Ster-ni, ki je osvojil odlično 2. mesto med ju-nioresi. Zelo dobro sta se odrezala tudi Leonardo Glavina, ki je zmagal prvo regato in zasedel končno 6. mesto, in Petra Gregori na 15. mestu. Giorgia Si-nigoi (Čupa) je bila 7. Med kadeti se je najboljše uvrstil Francesco Allegretti (JK Čupa) na 24. mestu, od Sirene pa Stefan Njemčevič na 31. mesto. V Sesljanskem zalivu pa se je včeraj začela že 2. Trofeja Sesljanskega zaliva za razred optimist v organizaciji Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana. košarka - Deželna C-liga Zaskrbljujoče Okrnjeni Breg brez moči - Nevaren spodrsljaj Bora Servolana - Breg 79:59 (40:35, 63:46) Breg: M. Grimaldi 11 (3:5, 4:7, 0:4), Tul (-, 0:1, -), Coretti (-, 0:1, -), Crismani 14 (4:4, 2:4, 2:5), Semec 1 (1:4, 0:1, -), Cigliani 18 (7:15, 4:7, 1:6), Kos 10 (3:4, 2:5, 1:5), Gori 5 (-, 2:5, 1:5). Trener: Vatovec. Močno okrnjeni Breg, brez poškodovanih Alberta Grimaldija in Spi-gaglie, je moral v telovadnici na Ju-dovcu v tržaškem pokrajinskem der-biju priznati premoč domače Servola-ne, ki je po kvaliteti tretja/četrta sila prvenstva. Gostitelji so z bratoma Giancarlom in Pierpaolom Palombito ter izkušenim pivotom Petrom Vujo-vičem (deset let je igral v 1. slovenski ligi s sežanskim Kraškim zidarjem in Koprom) že v uvodnih minutah pokazali, da Vatovčevi fantje ne bodo imeli lahke naloge. Servolana je v prvem polčasu počasi, toda konstantno višala vodstvo, čeprav so gostje pred koncem prvega dela reagirali in odšli v sla-čilnice z zaostankom zgolj petih točk. V drugem polčasu se je Servola-na razigrala in nadigrala košarkarje Brega. Playmaker Giancarlo Palombi-ta je dokazal, da je v njegovi vlogi med boljšimi v deželni C-ligi. Na koncu je bil s 26 točkami najboljši strelec na tekmi. Vujoviča je domači trener celo poslal na klop in ga »varčeval« za prihodnji krog, ki bo že v sredo. Slovenski center z Obale je sinoči vseeno PRIREDITEV GOAL A GRAPPOLI ... VA A CANESTRO V KRMINU 30. aprila tudi »dvoboj« Buffa - Tavčar Že peta izvedba prireditve »Goal a Grappoli... va a canestro«, ki so jo predstavili v Krminu ob prisotnosti predsednika konzorcija Collio Roberta Princica ter županov Krmina Luciana Patata in Gorice Ettoreja Romolija, odvijala pa se bo od 30. aprila do 2. maja, bo resnično bogata. Med drugim bosta v sredo, 30. aprila na Trgu 25. maja ob 19. uri o košarki in nogometu razpravljala novinarja Federico Buffa (Sky-Sport) in Sergio Tavcar (TV Koper). Buffa in Tavčar bosta tudi nagrajena. Prvomajski dan bo namenjen čezmejnemu košarkarskem turnirju v organizaciji domačega kluba Alba, v goriškem Palabigotu pa bo ob 18.30 ekshibicija znamenitih Harlem Glo-betrottersov. Vrhunec bo 2. maja ob 19. uri v občinskem gledališču, kjer se bodo o košarki pogovarjali selektor reprezentance Simone Pianigiani, Dino Meneghin, Michele Mian, Andrea Forti, Roberto Premier, Mario De Sisti, Riccardo Pittis in drugi. Športel s šampanjcem ali brez? Bo jutrišnji Športel prazničen ali ne? Odgovor na to vprašanje bodo v studiu podali predstavniki nogometne ekipe Vesne iz Križa, ki bodo danes v primeru zmage napredovali v elitno ligo. Pred kamero bodo nastopili predsednik Roberto Vidoni, kapetan Edvin Carli ter Goran Kerpan in Erik Rebula. Gledalci bodo sledili prispevkom Vesninega nastopa in morebitnega prestopa, najmlajšim nogometašem Krasa, ki se borijo za pokrajinski naslov ter prispevkom kolegov tržaškega sedeža Rai. Tokrat bo zadnjič na sporedu nagradna igra Kdo se skriva pod škrtocem? zbral 13 točk. Kaj pa Breg? Peterka iz dolinske občine se je pač upirala, toliko kolikor je zmogla. Trener Vatovec je na igrišče poslal mlade igralce, da nabirajo prepotrebne izkušnje. Precej je bilo zgrešenih metov, zgrešenih podaj in napak v obrambi. Trener Brega Valter Vatovec po tekmi vsekakor ni bil razočaran: »Vedeli smo, da nas proti Servolani, s tako okrnjeno ekipo, čaka prava nemogoča misija. Fantje so se borili. Stisnimo zobe in gremo naprej. Prihodnji teden nas čakata kar dve tekmi. Poškodovana Alberto Grimaldi in Spigaglia pa sta bržkone že končala letošnjo sezono. Ne vem, ali jima bo uspelo okrevati, saj sta poškodbi hujši, kot je sprva kazalo.« (jng) Bor Radenska - Eppinger Don Bosco 75:83 (26:20, 43:40, 56:66) Bor: Bole 6 (-, 0:2, 2:4), Kocijančič, Meden 23 (4:4, 5:15, 3:6), Contento 2 (0:4, 1:3, 0:1), Babich 11 (3:4, 1:2, 2:8), Bevitori 4 (4:4, -, 0:1), Favretto 9 (1:2, 4:9, 0:2), Pizziga 16 (2:2, 7:12, -), Da-neu 4 (2:2, 1:2, 0:2), n.v.: Vittori, Boc-ciai, trener Oberdan. Meti: za dve točki 19:45, za tri 7:23, PM 16:22; skoki 31. PON: Bole (39) Don Bosco je zasluženo osvojil tudi povratni mestni derbi deželne C lige proti Boru, ki pa je v prvem polčasu povsem zadovoljil. Žal pa je v drugem delu tekme močno popustil predvsem v napadu. Bolj izkušeni gostje so to izkoristili, si v drugi minuti priigrali prvo vodstvo (45:43), ki so ga nato še povečali in zanesljivo zmagali. Borovci so tekmo začeli zelo dobro in v 2. minuti povedli s 7:0, minuto pozneje pa z 9:3. Gostje pa se niso dali in predvsem s prostimi meti znižali zaostanek na tri točke (11:14). S požrtvovalno igro v obrambi, pri čemer se je predvsem izkazal mladi Ni-ko Daneu, in s točnimi meti razigranega Pizzige so borovci v drugi četrtini povedli s sedmimi točkami razlike (34:27), Don Bosco pa ni popustil, se približal domači ekipi na same dve točki in odtlej se je začel boj za vsako točko. Borovcem je naposled le uspelo ob polčasu ohraniti tesno vodstvo treh točk. Izenačena igra se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Borovcem pa se je povsem zataknilo v napadu. V petih minutah tretje četrtine so dosegli pičlih pet točk, gostje pa so z uspešnimi trojkami v hipu povedli za deset Režiser igre tržaške Servolane Giancarlo Palombita je bil prehud zalogaj za obrambo Brega fotodamj@n točk (58:48). To prednost so ohranili tudi po tretji četrtini. V zadnji četrtini sta obe ekipi v prvih šestih minutah mnogo grešili pri metu na koš kot pri podajah, tako da je Bor v petih minutah dosegel tri, Don Bosco pa dve točki. Borovci so v končnici tekme s consko in nato z agresivno obrambo skušali nadoknaditi zaostanek. Meden se je sicer trudil, da bi si utiral pot do koša, gostje pa se niso pustili presenetiti, čeprav so jima sodnika dosodila kar dve tehnični napaki. Ohranili so vodstvo 6-8 točk in na koncu zasluženo zmagali. Po koncu srečanja so bili v Borovem taboru precej potrti. Do konca regularnega dela manjkajo še štiri krogi. Borovce pa čaka zelo težak razpored in skoraj gotovo igranje v play-outu. (la-ko) PROMOCIJSKA LIGA Tolažilna skupina Polisportiva Isontina - Dom Gorica 75:70 (27:16, 31:32, 51:44) Dom: Voncina 10, Sanzin 3, Ter-čič, Zavadlav M. 2, Zavadlav G. 7, Col-lenzini 4, Abrami 20, Franzoni 2, Kos 2, Bernetič 20, Coz nv, Ventin nv. SON: 22. 3 T: Voncina 2, Sanzin 1. PON: Za-vadlav G. Trener: Eriberto Dellisanti. Velikonočni prazniki so negativno vplivali na domovce, ki so v Pie-risu doživeli zaslužen poraz. Predvsem v prvi četrtini so Abrami in soigralci popustili na celi črti, tako da jim je domača ekipa nasula kar 27 točk. V drugi četrtini pa so reagirali in z boljšo obrambo tudi prvič povedli tik ob koncu polčasa. V drugem delu srečanja pa se je ponovila igra iz prve četrtine, tako da je domača ekipa ponovno dosegla zadovoljivo prednost. Domovci so se približali na dve točki zaostanka, a jim je tedaj zmanjkalo moči za preobrat. (av) Domači šport Danes Nedelja, 27. aprila 2014 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Repen -Rivignano PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Tavorjani: Torreanese - Vesna; 16.00 v Štandrežu: Juventina - Sevegliano 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Krminu: Cormonese - Breg; 16.00 v Trebčah: Primorec - Muglia; 16.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Bazovici: Zarja -Montebello Don Bosco 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Proseku: Primorje - Fiumicello; 16.00 v Doberdobu: Mladost -Lucinico; 16.00 pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. Sanzio: Cgs - Gaja DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Manzanu: Manzanese - Kras Repen NARASČAJNIKI - 10.30 v Buttriu: Buttrio - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku: Kras - Sistiana; 10.30 v Gorici: Audax - Sovodnje KOŠARKA UNDER 14 DEŽELNI - 11.00 v Dolini: Breg - Libertas TS ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Padovi: Mestrino - Sloga Tabor Televita 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Killjoy - Kontovel UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - Villesse UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Trstu, Visintini: Altura - Olympia TENIS MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Gradežu: TC Grado - Gaja Jutri Ponedeljek, 28. aprila 2014 KOŠARKA UNDER 14 ŽENSKE - 18.30 v Cussignaccu: Sporting Basket - Polet ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Dolini: Zalet Breg -Olympia 26 Nedelja, 27. aprila 2014 ŠPORT / odbojka - Olympia se je v moški C-ligi znašla pred nepričakovano visoko oviro Konec dober, vse dobro Reana - Olympia 1:3 (23:25, 12:25, 25:20, 22:25) Olympia: Hlede 1, Pavlovic 8, Magajne 1, Komjanc 3, Lavrenčič 2, Vo-gric 9, Persoglia 13, Terpin 21, Visin 5, Juren, Plesničar (L), Čavdek (L2). Združena ekipa se je na gostovanju na Videmskem za zmago trudila dosti bolj kot je pričakovala. Naši igralci so bili nerazpoloženi, gostitelji pa so jih presenetili z ostrim servisom. Ko so spregledali, da se lahko enakovredno borijo z gosti, so se razigrali tudi v obrambi. Na slab dan Olympie je kazal že uvodni set, v katerem je bila Reana v vodstvu vse do 22. točke. Olympia se je zbrala v končnici in set s težavo osvojila. Drugi set so zaznamovali začetni uspešni servisi Jerneja Terpina. Olympia je povedla z 8:1 in zlahka zmagala. Nato je spet popustila. Sprejem je pešal, izkoristek tolkačev, zlasti obeh korektorjev je bil zelo slab (Komjanc na koncu 18, Lavrenčič 29 odstotkov), in Reana je prepričljivo znižala zaostanek na 2:1. V četrtem setu je bilo zelo napeto. Gostje se nikakor niso mogli otresti živčnosti, neobremenjeni Reani pa je uspevalo vse. V končnici je bilo že 20:19 za Reano. Iz zagate so se Goriča-ni naposled izvlekli z blokom in napadi Jerneja Terpina (50-odstotni izkoristek). Kakorkoli že, dragocene točke so šle v Gorico in to je v boju za napredovanje edino kar šteje, saj je sinoči zmagal tudi edini zasledovalec Fincantieri. Soča ZBDS - Volley Club 1:3 (15:25, 25:23, 24:26, 15:25) SOČA: Russian 1, Cobello 9, Man-freda 10, Lupoli 10, 5, Čavdek (L1), Cor-si 0, S. Komjanc 9, Franzot nv, Waschl 9, Margarito (L2). Trener: Markič. Mlada ekipa Soče je doživela poraz proti ekipi Volley Club, za katero nastopa bivši igralec naših društev Elija Prinčič, kljub temu pa je z igro povsem zadovoljila pričakovanja. Varovanci trenerja Markiča bi lahko tokrat tudi osvojili kako točko, saj so bili v setih enakovredni nasprotnikom, v ključnih trenutkih pa je prevladala večja izkušenost gostov. Odločilen je bil tretji niz, katerega so ga po izenačenem boju osvojili gostje. Kljub temu pa so domači igrali zelo zagriseno, tako da je trener Mar-kič lahko zadovoljen s predstavo Cor-sija in soigralcev. (av) 1. MOŠKA DIVIZIJA Val - Naš prapor 3:1 (25:15, 24:26, 29:27, 25:21) Val: Nanut 15, Juren 12, Sfiligoi 6, Fedrigo 6, Braini 7, R. Devetak 1, Faga-nel 3, Frandoli (L), Corva, I. Devetak, Brandolin, Zorgnotti, Ulian. Trener Corva Naš prapor: Bajt 3, Medeot 1, E. Fajt 2, Feri 23, Juretič 3, Oliva 3, Per-solgia 7, Rutar 14, Valentinčič 0, Ga-brijelčič 0, Barbero (L), Fogari (L2). Trener Mikluz. Naši ekipi sta prvenstvo sklenili z napetim derbijem. Enosmeren v krosit Vala je bil le uvodni set, nato se je razvnel pravi boj. V tretjem setu je Naš prapor visoko zaostajal, na koncu imel celo zaključno žogo (27:26), a set izgubil. Nasprotno, v četrtem setu so poveli Bri-ci s 7:1, na koncu pa so se osvojitve seta in zmage le veselili valovci. Končni vrstni red: CUS Trieste 32, Olympia 24, Val in S. Andrea 21, Naš prapor 15, San Sergio 9, Prevenire 4. (CUS in Olympia sta napredovala v D-ligo) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Azzurra - Soča Frnažar 2:3 (24:26, 22:25, 25:14, 25:21, 11:15) Soča: Černic 4, Cotič 13, Devetak 14, Malič 13, Čajič (L), Brisco 2, Peres- sini 3, Berlot, Brumat. Trener Vizintin. Soča je končala prvenstvo s 4. zmago. Kljub slabim servisom jim je proti bolje uvrščenim nasprotnicam uspelo osvojiti prva dva seta. V naslednjih dveh setih jim je šlo slabše. V tretjem jih je presenetila nasprotnica na servisu, v četrtem pa so reagirale prepozno. Odločal je tie-brek, v katerem so bile spet prisebne in dovolj borbene v polju. Moraro - Val 3:2 (25:27, 25:16, 17:25, 25:15, 15:13) Val: Visintin, Crisci, Gabbana, Branca, Degano, Corva, Goruppi, Stabile, Nanut, Soban. Trener Jelavič. Dober kolektiven nastop, vendar so v četrtem setu popustile, v tie-brea-ku so se spet zbrale, a doživele tesne poraz. Na Tržaškem Zalet Kmečka banka - CUS Trieste 1:3 (12:25, 25:23, 19:25, 13:25) Kmečka banka: Costantini, Koja-nec, Barut (L9, Kalin, Moro, Pertot, Rauber, Vattovaz, Zonch, Klobas, Škerl, De Walderstein (L). Trener Smotlak Mladinkam združene ekipe ni uspelo premagati vodilni CUS in jim zdaj resno grozi izpad iz lige oz. je njihova usoda odvisna od Brega. Proti CUS so se zelo trudile, odigrale odličen drugi set, se do izida 17:17 enakovredno upirale boljšim nasprotnicam tudi v tretjem setu, a jih je v odločilnih trenutkih izdala neizkušenost. Prevenire - Zalet Sloga 0:3 (18:25, 20:25, 17:25) Sloga: Spangaro 14, Goruppi 8, Kralj 6, Valič 10, Cabrelli 2, Pertot 10, Barbieri (L), Jarc, Venier, Starec Z zmago proti pepelki so si igralke Zaleta Sloge zagotovile obstanek, kar je rezultat odličnega zadnjega dela prvenstva. Tekma ni bila lepa. Našim dekletom se je poznalo, da so morale zmagati za vsako ceno. V prvem setu je Prevenire visoko vodil do 13. točke, na koncu seta pa so bili odločilni dobri servisi naše ekipe. Drugi set je bil po začetnem vodstvu Sloge izenačen, v končnici pa je bila odločilna dobra igra v polju, a tudi napake nasprotnic. Tretji set je bil podoben drugemu, a je šlo na koncu še lažje. ženska c-liga Zalet vztraja na drugem mestu Zalet - Minerva Millenium 3:0 (25:16, 25:17, 28:26) Zalet: Gridelli 15, Spanio 7, Štoka 11, Babudri 13, Crissani 3, Grgič 8, Balzano 0, Prestifilippo (L), Cvelbar, Costantini, Škerl, Preprost. Trener Bosich. Odbojkarice Zaleta po tretji zaporedni in skupno osmi zmagi v zadnjih enajstih nastopih so še naprej same na 2. mestu na lestvici. Zmaga proti goriškemu Milleniumu, ki že nekaj časa nastopa pomlajen, je bila pričakovana. V prvih dveh setih so imele naše igralke vajeti igre trdno v svojih rokah. Začele so sicer nekoliko nezbrano, tako da je bil uvodni set izenačen do 10. točke. Nato so z Jessico Štoka na servisu spravile v težave sprejem nasprotnic, v napadu niso več grešile, na mestu je bil tudi blok in so tako dosegle delni izid 10:0 (20:10), kar je bilo več kot dovolj za osvojitev prvega seta. V drugem setu je bil izid takoj 9:0 za Zalet, tokrat se je z ostrimi servisi izkazala Crissanijeva. Nato je naša ekipa nekoliko popustila, nato si je privoščila kar nekaj napak in Goričanke so se ji približale na sami dve točki (19:17), vendar je nato Zalet lepo reagiral in s šestimi zaporednimi točkami povedel 2:0 v setih. V napadu je blestela Fulvia Gridelli. Tretji set je bil najbolj izenačen. V povprečju mlajše nasprotnice so se opogumile in vzpostavile ravnotežje. Naše igralke so na trenutke igrale res dobro, tako da so bile ves čas v vodstvu, vendar si večje prednosti niso priigrale (15:13, 17:16, 20:19). V končnici so povedle s 24:22, a tudi to ni bilo dovolj za zmago. Obe ekipi sta tedaj nekoliko popustile. Gostje so zgrešile kar nekaj servisov, več napadov Zaleta pa je končalo svojo pot v out. Millenium je imel celo zaključno žogo (25:26), a se naše igralke niso predale in so z borbeno in samozavestno igro zaostanek nadoknadile in preprečili podaljšanje tekme. Veselje, s katerim so praznovale že 18. uspeh v doslej odlični sezoni, dokazuje, da si končno 2. mesto resnično srčno želijo. (ak) Fotogalerija o tekmi na našem facebooku Primorski_sport nogomet - Danes Po našem spletu »v živo« Vesna in druge tekme V današnjem predzadnjem krogu v deželnih nogometnih prvenstvih bodo vse oči uprte v nastop kriške Vesne v Ta-vorjani pri Čedadu. »Plavi«, ki vodijo v skupini B promocijske lige, bodo igrali proti Torreanu. Vesna bo napredovala v elitno ligo, če bo zmagala, če bo igrala neodločeno in bosta neodločeno igrala tudi Torviscosa (proti Pro Romansu) in Zaule (Ol3), če izgubi in izgubita tudi Torviscosa ter Zaule ter Trieste Calcio (proti Sangiorgini) ne zmaga. Dva kroga pred koncem ima Vesna štiri točke prednosti pred Torviscoso, proti kateri bodo »plavi« igrali v zadnjem krogu v Križu. Nastop kriške Vesne boste lahko danes od 16. ure dalje spremljali po našem spletu www.primorski.eu, na katerem vas bomo sproti obveščali o dogajanju v Tavorjani. V živo boste danes po našem spletu lahko spremljali tudi tekme Kras - Rivignano (elitna liga), Cor-monese - Breg in Ponziana - Sovodnje (obe 1. AL). JUTRI V SOVODNJAH - Jutri ob 19.00 bo v Sovodnjah na sporedu četrt-finalna tekma Trofeje Nereo Rocco. Na včerajšnji tekmi v Sovodnjah Trofeje narodov je Mehika z 2:1 premagala Zda. Finale Trofeje Rocco bo v sredo, Trofeje narodov pa v četrtek v Gradišču. LJUBITELJI SOVODNJE - Ekipa ljubiteljev iz Sovodenj je v včerajšnjem zadnjem krogu drugega dela prvenstva premagala Ajax z 2:1 in se tako kot druga na lestvici uvrstila v finalni del ljubiteljskega tekmovanja. □ Obvestila AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v sredo, 30. aprila ob 20.00 uri in v drugem sklicanju v četrtek, 22. maja ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje 43. REDNI OBČNI ZBOR Ît 7xdi v ponedeljek, 28. aprila 2014 ob 15. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila 2014 ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu v drugem sklicanju atletika - Mladi ŠZ Bor na pripravah v Splitu Treningi in Blanka Vlašic Evropski športni projekt se bo nadaljeval z avgustovskim atletskim taborom v Brnu - Testiranja in kakovostna vadba Treningi, izobraževanje, nova prijateljstva in tudi zabava. Desetdnevne priprave mladih atletinj Športnega združenja Bor v Splitu so minile v prijetnem vzdušju. »Pravzaprav smo trenirali res veliko. Vsak dan dvakrat dnevno. Na tak ritem naše punce niso bile navajene. Moram pa jih pohvaliti, saj so se potrudile in se niso nič pritoževale. Domov so se vrnile polne navdušenja, tako da se zdaj na treningih v Trstu še bolj potrudijo,« nam je zaupala trenerka Bora Bi-serka Cesar, ki je Borovo odpravo v Splitu vodila skupaj s koprsko trenerko Ni-ko Burundič. »Nika od letos sodeluje z nami in trenira tudi v Kopru. Prav s koprskim atletskim klubom veliko sodelujemo in si med seboj pomagamo. Skupaj smo bili tudi v Splitu, kjer smo sodelovali na prvem srečanju širšega evropskega projekta, katerega nosilec je ASK Split,« je povedala Cesarjeva. Mednarodni športni projekt so marca predstavili na tržaškem Stadionu 1. maja. V leto in pol trajajočih aktivnostih (natančno 15 mesecev) bodo poleg ŠZ Bor, Mlade atletinje ŠZ Bor v družbi hrvaške atletske zvezdnice Blanke Vlašic AK Koper, ASK Split sodelovali še AK Olimpic iz češkega Brna, AK Malacky iz Slovaške in madžarski AK Arak iz Szekesfehervara. Split in Brno imata najštevilčnejša kluba, najboljšo atletsko infrastrukturo in največ kakovostnih trenerjev. Pripravljalni atletski tabori bodo torej prav tam, v Dalmaciji in na Moravskem. Prihodnji bo od 20. do 30. avgusta v Brnu. Nato bo na vrsti posvet o atletiki, ki ga bo gostil slovaški klub Malacky.Prihodnjo pomlad pa se bodo mladi atleti vrnili v Split, kjer bo tretji sklepni tabor. Mednarodni projekt se bo končal junija 2015. »V Splitu smo imeli zdravniška testiranja. Naše treninge pa so tudi snemali. Vso to gradivo bodo uporabili za sestavo priročnika in DVD-eja, ki bosta izšla na koncu projekta.« V Splitu so borovci spoznali in se srečali s svetovno znano hrvaško atletinjo, skakalko v višino Blanko Vlašic, ki je tudi sama članica ASK Split. »Obiskali smo Vlašičevo zasebno telovadnico, kjer si je s pomočjo očeta, tudi nekdanjega odličnega atleta (deseteroboj-ca), uredila vse, kar potrebuje za vrhunsko vadbo. Blankin oče je obenem predaval o dopingu in poškodbah,« je splitske dneve na kratko orisala Cesarjeva. Borove atletinje bodo že danes nastopile na tekmovanju (deželno prvenstvo štafet) v Remanzaccu. 1. maja bodo nastopile še v Palmanovi. 7. maja pa bo v Trstu Trofeja »5 cerchi«. (jng) / ŠPORT Nedelja, 27. aprila 2014 2 7 nedeljski intervju - Fabio Carini, organizator Bavisele »Samo z nami tečeš ob jezeru, reki in morju« Športna prireditev lahko postane izjemna priložnost za zagon turizma. Če je zanimiva, in če jo znaš privlačno predstaviti, se zanjo zanimajo športniki in sponzorji iz bližnjih in oddaljenih dežel. Fabio Carini, predsednik športnega društva Bavisela, ve, kaj je treba storiti in čemu se je treba izogniti. Njegovo društvo bo naslednjo nedeljo v Trstu priredilo tradicionalni maraton, polmaraton in družinski tek. Na priložnostnih majicah, ki jih ponosno pokaže pred začetkom pogovora, je tudi slovenščina. Časi, ko so slovenski napis prekrili z lepilnim trakom, so očitno mi- Preiskava kriminalistov je pred štirimi leti izpodnesla tedanje vodstvo Bavisele. Ste vedeli, čemu greste naproti, ko ste se odločili, da prevzamete vodenje prenovljenega društva? Iskreno povedano, nisem. Gnala me je le velika želja, da lepo in po pravilih rešimo najbolj množično športno prireditev v Furlaniji Julijski krajini. Prireditelji Barcolane se ne bodo strinjali. Porekli bodo, da je največja športna prireditev v deželi jesenska regata v Tržaškem zalivu. Po številu nastopajočih smo mi najbolj množična prireditev. Ne govorim o gledalcih, ampak o aktivnih udeležencih. Kolikor jih imamo mi, se pravi 15.000, jih v naši deželi nima nihče. Ko sem začel to pustolovščino, si nisem dobro predstavljal količine dela. Sčasoma smo dojeli, da gre v bistvu za poklic. Delo moraš opravljati zavzeto in profesionalno. Tako se tudi ravnamo, pa čeprav nihče od nas tega ne dela poklicno. Prireditelj Malega kraškega maratona Božidar Dragan je marca za Primorski dnevnik povedal, da so pred desetimi leti zasebni pokrovitelji prispevali večinski delež prihodkov, zdaj pa v bistvu zgolj desetinski. Pri nas je ravno obratno. S prejšnjimi upravami je Bavisela kar 70 % svojih prihodkov knjižila z javnimi dotacijami. Ostali del je prejemala od prijavnin tekačev in zasebnih sponzorjev. Zdaj je to razmerje obrnjeno na glavo. Nekoč je namreč zadoščalo, da si izpolnil obrazec in vložil prošnjo za prispevek. Danes tega ni več. Poiskati moraš zasebne vlagatelje, kar seveda terja veliko več napora. Kako v zaostrenih gospodarskih razmerah prepričaš podjteje, da financira športno prireditev? Potrebuješ zamisel, načrt in aktivno soudeleženost pokrovitelja. To je ključno. Filantropije ni več. Pokrovitelj mora imeti interes, da se vkjuči v tvoj načrt. Lahko, prosim, ponazorite s primerom? Partner Bavisele bo letos telefonsko podjetje, kar se še ni zgodilo. Wind bo glavni pokrovitelj družinskega teka. Kako je do tega prišlo? Oni si želijo prodreti v tržaške družine. Če bi podprli maraton, jim to ne bi pomagalo. Maraton je resda medijsko bolj izpostavljen, toda sestav udeležencev je dokaj homogen. Družinski tek pa je množičen in pisan. V njem dobiš vse vrste mestnega prebivalstva. Svojo ponudbo Windu smo oblikovali na tej predpostavki. Sponzor- je moraš poiskati in jih prepričati. Mi smo zdaj tega zmožni, ker smo v svoje vrste vključili ljudi, ki vedo, kako se tem stvarem streže. Kolikšen je budžet maratona, polmaratona in družinskega teka? Bavisela stane med 500.000 in 600.000 evri. Prihodki so porazdeljeni po tretjinah. Tretjinski delež prispevajo javne institucije, drugo tretjino pristavijo naše stranke, se pravi tekači, preostalo tretjino prispevajo zasebni pokrovitelji. Ti zadnji dve tretjini nista več omejeni na državni okvir. Tekače in sponzorje ne iščemo zgolj pri nas, ampak tudi na tujem. Od lanskega leta sta na primer med našimi pokrovitelji tudi Radenska in Union. Slovenski podjetji nista pristopili, ker bi podarjali denar, očitno se jima sodelovanje z nami zdi poslovna priložnost. Občutite konkurenco novoraz-pisanih maratonov kot sta čedajski in istrski? najbolj množičnih maratonov v Italiji. Tržaški je med njimi. Je že to dovolj ali merite še višje? Gojimo ambicijo, da bi se izboljšali. Razmislili smo, kako bi lahko povečali število prijav na maraton. Ugotovili smo, da je treba spremeniti termin. Če bi z maratonom vztrajali maja, ne bi nikoli dosegli cilja tisočih prijavljenih. Majski termin je za maratonce neustrezen. Tekači si spomladi želijo teči čimprej. Maja je lahko že pretoplo, mnogi odtečejo maraton že marca ali aprila. Zato bomo naslednje leto maraton priredili februarja ali marca. Dodali mu bomo tudi možnost, da ga od-tečejo štafete. Kaj pa polmaraton? Polmaraton in družinski tek bosta tako kot doslej prvo nedeljo v maju. Termin polmaratona ni treba spreminjati. 21 km lahko odtečeš, tudi če nastopi nepričakovana majska vročina. Od tega, da bomo enodnevno prireditev cepili na enem letu nam je uspelo razpisati mednarodno trofejo, ki jo sestavljajo ti trije teki. Drznem si reči, da gre za unikum. Nikjer v Evropi nimaš v loku 200 kilometrov tri odmevne tekaške prireditve, ki potekajo ob jezeru (Celovec), ob reki (Ljubljana) in ob morju (Trst). Takega turističnega spleta, kot smo ga ustvarili mi, težko dobiš. Glede na to posebnost in glede na to, da naša povezava sloni na mednarodnem prijateljstvu, računam na posebno pozornost Evropske unije. Z mednarodnimi povezavami v športu ste se menda že ukvarjali. Na spletu piše, da ste sodelovali pri skupni kandidaturi Trbiža, Celovca in Slovenije za zimske olimpijske igre. Da, to je bilo leta 1999, ko sem se zaposlil na deželi. Katera je bila takrat vaša vloga? Skrbel sem za sporočanjski vidik oz. za odnose z javnostmi. Kandidatura za olimpijske igre ni uspela, se je pa leta 2003 posrečilo z univerziado, pri ka- Bavisela se mora meriti z velikimi tekaškimi prireditvami v velikih evropskih mestih. Te so za nas konkurenca, pozitivna konkurenca, ker se po njih zgledujemo. Do Unescovega maratona in do maratona v Istri seveda gojim veliko spoštovanje, a ti prireditvi nista primerljiva z našim rangom. Mi se moramo meriti z velikimi prireditvami v loku stotih ali dvestotih kilometrov. Naši referenčni točki sta zato ljubljanski maraton in celovški polmaraton. V Italiji pa se merimo z Verono, Benetkami in Milanom. Da dobro shajaš v tej konkurenci, moraš ustvariti pogoje, da se tekač naveže na tvoj tek. Ponuditi mu moraš kvalitetno prireditev, ki jo mora prevevati občutek velikega navdušenja. Dnevnik Gazzetta dello sport je pred meseci objavil lestvico desetih dvoje, bo Trst pridobil dodatno možnost za trženje. Množično prireditev, ki je zanimiva tako iz športnega kot iz turističnega vidika, bomo podvojili. Iz ene bosta nastali dve. Pomembno novost ste predstavili že lani. Čigava je zasluga, da so se tržaški, ljubljanski in celovški tek povezali v enotno trofejo? Pobudniki smo mi in Ljubljančani. Maja leta 2012 sem bil na svetovnem kongresu maratonov. Takrat sem spoznal prireditelje Ljubljanskega maratona. Vprašal sem jih, zakaj ne bi sodelovali, pri tem pa sem uvidel, da so bile v preteklih letih nekatere težave v odnosih. Začeli smo na novo. Takoj nas je prevzelo navdušenje za nov načrt, še toliko bolj ko smo spoznali, da imajo tudi v Celovcu željo po nekem širšem povezovanju. V teri sem bil tudi zraven. S tovrstnim mednarodnim sodelovanjem smo morda prehiteli čas. Takrat se je taka skupna kandidatura Slovenije, Furlanije Julijske krajine in Koroške zdela preveč revolucionarna. A zdaj ni več tako. Ne sedanjosti ne bodočnosti si ne moremo predstavljati brez tesnega sodelovanja teh treh dežel. Pri prirejanju športnih prireditev očitno ne razmišljate samo kot športnik, ampak upoštevate tudi turistični vidik. Vaša nedavna izjava v dnevniku Il Piccolo, češ da Trst zapravlja priložnosti, je razburila tukajšnjo javnost. Lahko obrazložite, kaj ste želeli povedati? Menim, da brez sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem ne moreš ustvariti ničesar. Ko eden od dveh iz nu- je ali lastne želje začne delovati na lastno pest, je to pogubno. Ko mi oglašujemo svojo tekaško prireditev na tujem, ne promoviramo zgolj teka, ampak celotno mesto. Tekača namreč ne prepričaš, da pride v tvoje mesto samo zaradi teka. Pritegne ga seveda destinacija. Zato je zelo pomembno, da bi tržaška turistična ustanova PromoTrieste skrbela za tisti del promocije, ki se tiče destinacije. A res je neverjetno, kako je ta tako pomembna ustanova tako neučinkovita, pa čeprav ima izjemen potencial. Pri njih še nisem zasledil nobenega načrta. Še vedno upam, da me bodo demantirali z dejstvi, a zaenkrat me jezi, ker si moramo pomagati sami s pomočjo javnih partnerjev, ki nas podpirajo. Občina Trst je na naši strani, tudi Trgovinska zbornica je dojela, da smo pomemben dejavnik v tem mestu. Zahvaliti se moram tudi Tržaški pokrajini, ki je nam pomaga, pa čeprav je v svojih zadnjih zdihljajih. Zatakne se pri deželi. Njena podpora našemu športnemu delu je odlična, pomanjkljiva pa je pomoč za turistični del Bavisele. Namesto da bi dežela nagrajevala tistega, ki dejansko privablja turiste, pomaga drugim. Namigujete, da politika privilegira prijatelje? Vprašanje je legitimno, odgovor je nemogoč. Če bi se obremenjeval s tem, potem bi zaklenil vrata Bavisele in si ne bi več prizadeval za uresničevanje raz-noraznih načrtov. Enostavno želim povedati, da bi morala obstajati objektivna merila, po katerih bi nagrajevali posamezne načrte. V športu imamo jasna merila. Čemu nismo zmožni postaviti jasnih pravil tudi za področje turizma? Naj dobi več, kdor dokazano privabi več ljudi. Ne zdi se mi korektno, da dežela financira nekatere prireditve, ki daleč zaostajajo za Baviselo po razsežnosti in prepoznavnosti. Mi - dokazano - privabimo 3.000 ljudi iz drugih dežel. Financiranje mimo dejanskih zaslug. Je to tipični italijanski problem? Zdi se, da v Italiji ni mogoče postaviti objektivnih meril za ocenjevanje zaslug posameznih subjektov. Najbrž boste raje odgovarjali na vprašanja o športu ... (Se nasmehne) Spomnil bi vas, da sem tudi jaz novinar, povrhu zaposlen na deželi. Lahko se eksponiram samo do določene mere. Tudi vi ste tekač. Katerega teka se najraje spominjate? Ne bom pozabil svojega prvega polmaratona, ki sem ga pretekel leta 2007 v Amsterdamu. Pripravljal sem se več mesecev, a sem se zaradi pretre-niranosti poškodoval dva tedna pred tekmo. Vseeno sem nastopil, tekel sem z življenjsko sopotnico. Pri 13. kilometru sem občutno čotal, a navdušenje navijačev in otrok me je poneslo naprej. Pri zadnjem kilometru sem na valu navdušenja in igranja godb celo pospešil. Kako se je temu odzvalo vaše telo? Naslednjega dne nisem mogel hoditi. Ste že kdaj odtekli cel maraton? Nisem še, a že vem, kdaj ga bom. To bo prvega novembra leta 2015 v New Yorku. To bo dan, ko bom dopolnil 50 let. Peter Verč 28 Nedelja, 27. aprila 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, drug ciklon pa je nad Britanskim otočjem in obalami zahodne Evrope. Od vzhoda priteka k nam dokaj topel in vlažen zrak. Po celotni deželi bo pretežno oblačno z obilnim dežjem. Več padavin bo na zahodu. Možne bodo tudi nevihte z obilnimi krajevnimi padavinami, zlasti popoldan. V gorah bo snežilo nad približno 2000 metri. Ob morju bo pihal zmeren jugovzhodni veter. Danes bo večinoma oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe, ki bodo čez dan od zahoda vse pogostejše. Možna bo tudi kakšna nevihta. V Prekmurju in v delu Štajerske bodo padavine začele nastajati šele sredi popoldneva ali proti večeru. Ponekod bo prehodno zapihal vzhodni do jugovzhodni veter. Povsod po deželi bo oblačno z obilnim dežjem. Možne bodo tudi nevihte z obilnimi padavinami. Ob morju bo zjutraj pihal zmeren vzhodnik. V gorah bo snežilo nad približno 1800-2000 metri. Jutri bo oblačno, pogosto bo deževalo. Ameriški govedorejec od junaka do rasista LAS VEGAS - Ameriški govedorejec iz Nevade Cliven Bundy je bil do četrtka velik junak republikanskih komentatorjev in politikov, ker se je uprl zvezni vladi, ki mu želi zaračunati za pašo goveda na javnih travnikih. Opogumljen z veliko podporo konservativcev se je odločil podati svoje mnenje o rasnih odnosih v ZDA. »Naj vam povem, kaj vem o zamorcih. Sedijo na terasah in nič ne delajo. Velikokrat sem se vprašal, ali jim ni bilo bolje kot sužnjem. Obirali so bombaž, imeli družinsko življenje in so delali. Ali jim je bolje na vladnih subvencijah,«je dejal Bundy. Njegovo izjavo je v sredo objavil ameriški časopis New York Times in Bundy se je čez noč spremenil iz narodnega junaka v zadrtega rasista, s katerim več nočejo imeti opravka. V Zagrebu še danes vabljiv ulični sejem hrane ZAGREB - Na Strossmayerjevem sprehajališču v Zagrebzu še danes poteka drugi ulični festival hrane. Obiskovalcem ponujajo dobrote iz osmih držav iz različnih delov sveta. Ob dnevni vstopnici, ki stane 60 kun (7,90 evra), je mogoče zaužiti neomejene količine hrane. Na stojnicah ponujajo 12 jedi, med drugim indijski kari, azijski piščanec iz voka, tradicionalne italijanske testenine, mehiške tortilje, španska paella, angleški fish and chips, ameriški hot dog in perutničke na žaru. Hrvaško gastronomijo pa predstavlja fižol z domačimi klobasami, so zapisali na spletni strani zagrebškega Street Food Festivala. Otroci, mlajši od sedem let, imajo prost vstop. PREDHODNO OBVESTILO O VOLILNEM OGLAŠEVANJU, POVEZANIM Z VOLITVAMI ŽUPANOV, OBČINSKIH SVETOV IN RAJONSKIH SVETOV TER EVROPSKEGA PARLAMENTA, DOLOČENE ZA 25. MAJA 2014 IN Z MOREBITNIM DRUGIM KROGOM OBČINSKIH VOLITEV V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. februarja 2000 in odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 138/14/CONS, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 78 dne 03.04.2014, ter odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 139/14/CONS in 140/14/CONS, ki sta bila objavljena v Uradnem listu št. 79 dne 04.04.2014 DZP-PRAE Založnik Primorskega dnevnika IZJAVLJA, da je deponiral pravilnik o volilnem oglaševanju v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika, ki je dosegljiv na spletni strani www.primorski.eu/volitve2014/, v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300) in v Gorici (Ul. Garibaldi 9, tel. 0481-356320) ter v uradih TMEDIA s.r.l. | ekskluzivni koncesionar Primorskega dnevnika Sedež Gorica: Ulica Malta 6 - 34170 | Podružnica Trst: Ulica Montecchi 6 - 34137 Tel. 800 129 452 | Fax +39 0481 32844 | naslov e-pošte: primorski@tmedia.it Cenik: cene brez DDV-ja tiskana izdaja Primorskega dnevnika Č/B | notranje strani cela stran 279x390,6 1/2 strani 279x193,5 1/4 strani 165,4x193,5 1/8 strani 108,6x160,6 nenavedeni formati: cena na modul objave ob delavnikih € 900,00 € 750,00 € 450,00 € 250,00 € 25,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.100,00 € 900,00 € 540,00 € 300,00 € 30,00 tiskana izdaja Primorskega dnevnika BARVNI OGLASI | notranje strani cela stran 279x390,6 1/2 strani 279x193,5 1/4 strani 165,4x193,5 1/8 strani 108,6x160,6 nenavedeni formati: cena na modul objave ob delavnikih € 1.100,00 € 900,00 € 540,00 € 300,00 € 30,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.300,00 € 1.080,00 € 648,00 € 360,00 € 36,00 tiskana izdaja Primorskega dnevnika BARVNI OGLASI | zadnja stran / stran vreme cela stran 279x390,6 1/2 strani 279x193,5 1/4 strani 137x193,5 objave ob delavnikih € 1.300,00 € 1.080,00 € 540,00 objave ob sobotah, nedeljah in praznikih € 1.500,00 € 1.296,00 € 648,00 Primorski dnevnik spletna izdaja www.primorski.eu Izmenični prikaz z največ 5 oglaševalci leaderboard | 728x90px | max 25Kb medium rectangle | 300x250px | max 25Kb tedenska objava - objava oglasa 7 dni € 140,00 € 175,00 dnevna objava - objava oglasa h24 € 35,00 € 40,00 Cenik se nanaša na standardne formate oglasov, predvidene za volilno oglaševanje. Za nenavedene formate je podroben cenik, veljaven za volilno oglaševanje, dostopen na spletni strani www.primorski.eu/volitve2014/. Objava volilnih političnih sporočil je dovoljena le na notranjih straneh in na zadnji strani tiskane izdaje Primorskega dnevnika. Izključene so objave na prvi strani. Skupni prostor, namenjen objavi volilnih političnih sporočil v posamezni tiskani izdaji Primorskega dnevnika ne bo presegal pet strani (skupno 300 modulov). Strani bodo lahko barvne ali črno bele. Založnik DZP PRAE bo zagotovil za vsako posamezno izdajo časopisa največ štiri notranje barvne strani. Eno barvno stran v časopisu, namenjeno tržaški kroniki, eno barvno stran, namenjeno goriški kroniki, dve sredinski strani in zadnjo stran v barvah. Prostor za volilna politična sporočila bodo morali naročniki rezervirati najpozneje štiri delovne dni pred dnevom objave. Za objave ob torkih bo treba prostor rezervirati najpozneje do srede tedna prej. Vsako volilno politično sporočilo mora biti prepoznavno s pripisom »VOLILNO POLITIČNO SPOROČILO / MESSAGGIO POLITICO ELETTORALE« in mora biti opremljeno z imenom naročnika s pripisom »COMMITTENTE RESPONSABILE / ODGOVORNI NAROČNIK«.