Posamezna številka 120 K. Poštnina plafena w gotovini. Slev. 122. V LiilM v (elrtet dne 2. junija 1921. Leio IUI. »SLOVENEC« velja p« poŠti ia na strani Jugoslavijo In t LJubljani: ■a oelo loto naprej. K 240-— n pol leta „ „ 120-— na četrt lota .... SO-— sa en mesec „ .. „ 20-— Sla Inozemstvo celoletno E i/Ur. s Sobotna izdaja: ~ Za oelo loto ..... K 40 — sa inozemstvo ,,, „ 55 — Inserati: 3nostoli>na petltvrsta (59 mm alroks ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat ... po K 6-— poslana Itd. . . po K 9-— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas S9/9mm Izhaja vsak dan (zvzomšl ponedeljka in dnova po prazniku ob 5. ari zjutraj. Uredništvo je t Kopitarjevi ollol Stev. 6/HL Ro. oplsl se ne vračajo; nafrsnklrana pisma se ne sprejemajo. Uredit, telet. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava ja t Kopitar javi al.O. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 zs oglase, ■vstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-tiero. 7563. Trst, 31. maja. V slovenskih listih iz Jugoslavije smo ob priliki izida volitev v rimski parlament čitali, da istrsko ljudstvo sploh ni šlo na volišče. Da se ne bi o istrskem ljudstvu s tem ustvarilo krivično mnenje, smo primo-rani konstatirati sledeče: Resnica je ta, da je tudi v Istri kljub temu, da je narod vsled fašistovskih na-silstev ostal brez vsakega vodstva, ker so fašisti še pred volitvami odgnali ali pregnali skoraj vso našo duhovščino in uči-teljstvo in kar se n aGoriškem ni zgodilo niti v enem kraju, vendar prišlo na volišča gotovo tudi v enakem odstotnem številu, kakor na Goriškem. Šlo jena volišče vse, kar ni bilo na smrt bolno. Ali kar se je zgodilo na Goriškem samo v nekaterih posameznih krajih, se je zgodilo v Istri prav povsod. V Istri ni niti enega volišča, da ne bi bili fašisti na najsilnejši način preprečili našim volivcem dostop na volišče. Povsod so se, večinoma podpirani po orožnikih, vrgli z gorjačami, samokresi in bomabmi na naše neoborožene vlivce in jih razgnali. Tiste, ki so jim prišli v roke, »o pretepli do krvi, jih zapirali in jim grozili s samokresi, da jih ustrele, jim pretili, da jim požgo hiše, ako ne volijo za laški blok. Z revolverjem v roki so jih vlačili na volišče, ko so jih prej že oropali voliv-ske izkaznice in naše glasovnice ter potem sami vtaknili v glasovalni zavitek blokovo glasovnico in tako glasovali za blok. Požganih je bilo v Istri več vasi, neštetim našim volivcem so uničili vse, kar bo imeli, naše ljudstvo je bilo vsepovsod izpostavljeno najhujšemu divjanju pobesnelih blokovih priganjačev, in vendar je fclo na volišče, tvegajoč svoje imetje in pvoje življenje. To je pač vse nekaj drugega, kakor ona trditev v goriškem dopisu! Lahko je voliti, lahko je storiti svojo (dolžnost, če te nihče ne ovira; ni pa lepo, da se potem onemu, ki je storil vse, kar je ibilo v. njegovi moči, še več, ko svojo dolžnost, a vsled nepremagljivih zaprek ni pnogel doseči svojega cilja, očita, da ni šel na volišče, da ga je šele treba prebujati, kakor da bi bilo ljudstvo v Istri ostalo doma vsled svoje —• narodne nezavednosti. Narodna zavednost našega naroda v Istri je zapečatena v dimu in plamenu z njegovo lastno srčno krvjo, in kdor se drzne našemu narodu v Istri očitati, da ni storil svoje dolžnosti v najpolnejši meri, ta mu dela neopravičljivo krivico. Da! Storil jo je in kljub temu, da so ga tisti, ki bi bili morali prvi storiti svojo dolžnost, pustili takorekoč popolnoma na cedilu, kajti povedati je treba resnico, neovržno resnico, da tajništvo političnega društva »Edinost« ni za organizacijo volitevv Istri storilo skoraj čisto nič. Niti glavni tajnik dr. Mikuletič, niti tajnik za Istro dr. Vesel nista niti videla Istre, odkar se je izvedelo, da se bodo vršile volitve! Preprosti istrski kmetiči so sami prihajali drug za drugim v Trst iskat navodil in se pritoževat, da se Istra zanemarja na tak nezaslišan način. Na Lošinju niso dobili celo leto niti ene črkice od tajništva in so izjavili, da ne bi niti vedeli, da bodo volitve, če ne bi imeli »Pučkega Prijatelja«. Zaupnike za volišča si je ljudstvo določalo samo, ker so se v Trstu šele zadnji hip domislili, da je treba tudi tega, a za glavno komisijo v Poreču ni bilo zaupnika stranke ne do zadnjega, dokler niso ljudje iz skrajnega kota Istre prišli tri dni pred volitvami v Trst in izsilili od tajništva imenovanje zaupnika. Kot navodila zaupnikom je tajništvo pošiljalo po deželi izrezke iz »Pučkega Prijatelja«, a po deželi je pošiljalo kot informatorja zaupnikov nezrele mladiče, ki so s svojo lahkomiselnostjo silno škodovali in čisto nič koristili. Nazadnje so jih celo polovili fašisti in jim pobrali razne listine, vsled katerih so se maščevali potem na naših zaupnikih. Po glasovnice so morali hoditi Istrani sami v Trst, kjer pa so jih, v strahu pred fašisti, celo odganjali na oduren način, grozeč jim, da jih vržejo po stopnicah. In koliko bi se še dalo povedati! In če je kljub vsemu temu ves naš narod v Istri pohitel na volišča, da tu stori svojo dolžnost, in so ga izpred volišč pregnali z gorjačami, samokresi in bombami: Kdomumore očitatikaj?! Taka je resnica o volitvah v Istri. Resnicoljub. Dunaj, 1. junija. (Izv.) Kabinet dr. Ma-yerja je danes demisioniral. Kot vzrok de-misije se navaja gibanje za ljudsko glasovanje za priklopitev k Nemčiji. Upajo, da bo vladna kriza rešena v ponedeljek, ker imajo takrat krščanski socialci zborovanje, na katerem bodo zavzeli svoje stališče. Do imenovanja nove vlade vodi vladne posle dosedanji kabinet. Dunaj, 1. junija. (Izv.) Angleški poslanik Lindley je v družbi zveznega zastopnika v Londonu Frankensteina obiskal danes zveznega kanclerja dr. Mayerja in imel ž njim daljši razgovor. LDU Dunaj, 1. junija. (DKU) Narodna skupščina. Po prečitanju formalnosti je predsednik dr. Weisskirchner sporočil nastopni dopis zveznega kancelarja: Zvezna vlada se je smatrala dolžno, da poda zveznemu predsedniku prošnjo, naj jo razreši njenih dolžnosti. Zvezni kancelar je v smislu člena 74 zveznih ustavnih zakonov zvezno vlado oprostil njenih dolžnosti. LDU Dunaj, 1. junija. (DKU) Kabinetni svet je ob 13. uri odstopil. Govor poslanca dr. Hohnjeca v konstituanti dne 23. maja. (Dalje.) Dovolite mi, da pri tej priliki nekoliko globlje posežem v vprašanje o razmerju med državo in cerkvijo. Po teoriji policijske države je policija tista velesila, ki ima skrbeti za to, da se na vse mogoče načine pospešuje blagor države in državljanov. Policija vse vodi k dobremu in pri tem ne potrebuje sodelovanja državljanov. Napram društvom v državi zavzema policija stališče nezaupanja. Taka društva, katerim se tudi prišteva cerkev, so le v toliko dobra, v kolikor se podredijo ne samo namenu, marveč tudi vodstvu države. Nadoblast nad cerkvijo si je zasigu-rala policijska država 17. in 18. stoletja, ki je izdajala natančne predpise tudi o cerkvenem nauku, o bogoslužju, delitvi zakramentov itd. Malo boljši je položaj cerkve po teoriji moderne pravne države. Pravna država se namreč ne proglaša — vsaj to ni nujno potrebno — kot splošni vir vsega prava, marveč priznava možnost prava pred državo in neodvisno od države. V tej teoriji je prostora za samoupravno in samostojno cerkev. Vendar pa tudi moderna pravna država zahteva zase cerkveno vrliovništvo, ki se javlja v dvojni smeri; namreč z ozirom na stališče večjega števila cerkvi na državnem teritoriju in z ozirom na razmerje posameznih cerkva do države. V prvem oziru je moderna država v velikem obsegu zajam-čila državljanom svobodo vere in vesti kot temeljno pravo ter se je uživanje meščanskih in političnih pravic proglasilo kot neodvisno od veroizpovedi. V drugem oziru pa, kar se namreč tiče odnosa cerkve do države, država prepušča »prizna- TS7 Jože Piber: X«*. ymnt«®ftna rasiisva v JekopjfeVGni pavilionu« (Dalje.l Tako prehajamo do najgloblje sile XIX. razstave — do Tratnika Frana. On je eden tistih, za katerega se že danes občinstvo relativno najbolj zanima; razlogi zato so precej globoki. On je eden tistih, v katerem je naše ljudstvo razumelo silo izdolbljenili usten, ovitih vratov, polomljenih rok, vihrajočih las, izdrtih 0gi — kratko ves njegov trpeči izraz. 2e dalj časa nam je znan po svojih risbah, po bolnih telesih naših beguncev. Oljnate slike mislim, da je pri tej razstavi pokazal drugič, a tako obilno in izbrano kot sedaj, jih je to pot prvič. Zanimive so njegove grafike. Vidimo ga rafiniranega risarja, ki ga pravzaprav ni mogoče imenovati slikarja, ampak slikarja v črnobelem načinu — grafika.7 On je velikopotezen in mož razvoja. Spominjam v tem oziru samo na nekdanje Slep- ' 2e nekdaj; Fr. Steie. Tiskovno napako v včerajšnjem nadaljevanju: obradujoč (II. stolp, 9. vrsta), ki smeši celotno misel, i« treba popraviti v: obvladujoč. ce, a pri tej razstavi na Blazno in Mater. Portrete (njegov lastni in portret njegove žene) bom prešel s poznejšo skupno sodbo. A ne morem tako miro preiti Pianis-sima in pa Inspiracije. Na prvi igra rožna deklica pianissimo; kako, se ne da povedati, to se samo lahko občuti. Ona igra, ali pa je že zastala njena bela roka, tako da je vse tiho, mirno. Tišina. Pianissimo, kdo ga čuje? On lije po sliki navzdol kot lije padajoče kostanjevo cvetje. On lije iz njenega srca. Iz prstov prihaja. Ne iz violine ali loka, ampak čujem ga iz obleke, ki se peni po njenem telesu, čujem iz njenih rdečih usten, iz njenih sanjavih in napol zaprtih oči — bolni in tihi pianissimo. — Druga je Inspiracija — v njej nastopa intelekt: dve roki igrata po klavirju, iz barvane fantazije v zgornjem delu prihaja bela misel (roka) in — igramo .. .9 Še nekoliko splošnega o njem, v katerem veje nov dih zapadne Evrope. Pravijo, da sta očeta te izraznosti Ganghin in mladi Picasso. To je mogoče. A Tratnik je med njima ravnotako velik; mož je one izraznosti, katere se do danes lahko tudi drugod uče od Tratnika. Njegova sredstva, četudi impresionistična — so sluv" ri njem prvem pri nas novemu umetn tu cilju — vsebinski poglobitvi v sme s-presionizma. Njegova pacasta tehi je • Sicer pa so vse take razlage o strul odveč. d. naravnost vzeta iz impresionizma; . :tlo-ba, notranja sila, pa daje življenje tem barvnim poezijam, ki imajo pogosto lesk dragih kamnov.0 Kot blesteče prikazni, sestavljene iz luči in dragih kamnov stopajo iz skrivnostne megle ozadja pred nas portreti; njegov, ženin, starcev — učenčev itd. Tratnik, da Jše enkrat ponovim, je vsebinsko središče tudi sedanje razstave (isto vlogo je igral pri XVII.), on je prava vez med obema poloma, med katerima danes — skoro več ne —. niha naša umetnost. Preden pa prestopimo prag bratov Kraljev, nekaj — na pot! Pravijo, da sta nerazumljiva. Ni res! Kajti le tistega ne razumeš, ki ga miselno ne dosezaš. Zato je dolžnost vsakogar, da se dvigne do umetnikovega duševnega doživetja, da tudi sam sodeluje pri uživanju. Kdor tega noče, naj odstopi in reče: saj ga ne razumem! — Anton Podbevšek mi je pred kratkim povedal lepo priliko, tako nekako: Kakor svetotajstvo kristjanu, naj bo umetnina človeku: močna, krepka, v sebi mora imeti telo, duha božjega, silo, krepost in vse, vse. Oni pa, ki pristopajo k njej, morajo biti pripravljeni —I Pa še to: Če kdo govori — ne razumem, naj ne vrže vsega v strani Skuša naj se poepeti, doseči vsaj misel umetnika in naj hodi naprej, ker umetnost ne bo zavoljo njega Šla — na- • Ze Fr. Steld — tako. tim verama, da uredjuju«, kakor pravi ustavni načrt vlade in ustavnega odbora, »svoje unutrašnje verske poslove i uprav? ljaju svojim zaki a da m a i fondovima u granicama zakona.« Slednje besede dokazujejo, da si moderna država tudi dandanašnji prilastuje nekako cerkveno vrliovništvo, ker hoče s svojimi zakoni normirati tudi takozvane »zunanje razmere« cerkve. Ker pa je težko kakšna pojava cerkvenega življenja mogoča, da bi ne spadala v kategorijo zunanjih zadev, posegajočih v interesno sfero države, je jasno, da država jemlje cerkvi zakonskim potom to, kar ji zajamčuje ustavnim potom: samostojnost v urejevanju notranjih razmer. Panteistični in ateistični svetovni na- ' zor je konstruiral ta-le pojem države, ki je sama sebi namen: država je realnost moralne ideje, najvišji produkt v razvoju sveta, omnipotentna, presetni bog. Tako pojmujejo državo llobbes, Spinozza, Schel-ling, Hegel, Herbart. Namen take države je množenje in širjenje kulture. Kdor se državi kot izključni nositeljici kulture ne uda popolnoma — a katoliška cerkev tega ne more storiti — je nasprotnik države in kulture, in ljudje takega mišljenja proglašajo borbo zoper katoliško cerkev za borbo za kulturo. Taka država sicer tole-rira cerkev kakor druga društva, ker je še preslaba, da bi vse družbe absorbirala. Toda vendar je njen cilj ta: država v svoji obsolutnosti je vse v vsem. Omeniti moram še nek drug nazor o razmerju države do cerkve, ki po večini poteka iz dobrega namena, je navidezno dober, pa more voditi do slabih posledic. To mnenje se razširja pod znanim kratkim geslom: »Svobodna cerkev v svobodni državi!« To geslo more imeti dober smisel, namreč — osvoboditev cerkve iz okov policijske države. V tem smislu je to geslo porabil vodja francoskih katoličanov in ženialni bojevnik za cerkveno svobodo grof Montalembert. Fraza o svobodni cerkvi v svobodni državi, ki jo je tudi uporabil minister Cavour v turinskl poslanski zbornici leta 1861., ko je zakli-cal: chiesa libera in libero stato, je postala geslo cerkvi protivnih ljudi, ki pod to zastavo nočejo nič drugega doseči, kakor nasilno ločitev cerkve od države. Najvišja učna avtoriteta naše cerkve je tako ločitev že večkrat odklonila in obsodila. Najzadnje Pij X. leta 1906., ko je zavrgel tako ločitev na Francoskem, in leta 1911., ko je obsodil ločitev cerkve in države r.a Portugalskem. (Dalje.) Prispevajte za sKlafi i L i! zaj. — Sicer so to nauki, ki ne spadajo v razstavo. Zato se vrnimo. 0 Kraljih: Štele je pisal o obeh bratih, da ju ni mogoče ločiti drug od drugega. Bilo je to že takrat ndpak. Danes je še veliko bolj. France je absolvent akademije v Pragi in očividno je, da je on posredoval tehnično znanje in oblikovni značaj mlajšemu bratu, lanskemu abiturientu škofijskih zavodov, Tonetu. To je navsezadnje mogoče. Pa še v to ne verjem. V splošnem to: Prvič: oba sta ekspresionistična; Fran je v nekaterih zadnjih že zmeren futurist; smatram pa futurizem (!) za dekadenco in Toneta bolj cenim. Drugič: Fran je v čopiču tujec, izrazit v črtah, liniah, ki so pri njem nositeljice čustva in obenem posredovalke čudnega izrodka fantazije. Ima talent ustvaritelja v — svojem. Tretjič: Tone je svetnik v barvah, linearno barven komponist, ki koncentrira vsebino na en moment, tako da se z njim ne da nihče meriti (Križani!). V neposredni primitivnosti, s preprosto kompozicij« barv izraža — vse. četrtič: Oba sta rojena talenta, pa naj sta se učila pri Klimtu ali Mestroviču, oba poznata umetnost in dnhž. O Tonetovih stvareh — špecielno z ozirom na to razstavo — to-le: Kako je naslovil svojo po barvnem tonu in izrajju najboljšo sliko (levo, od Poglavje d gospodarstvu. Znani enfant terrible demokratske stranke je glasilu »Jadranske banke«, ki postaja čezdaljebolj dolgočasno, preskrbel zopet ocvirek izza časa starega deželnega zbora, da »klerikalnim avtonomistom« očita »korupcijo«, »zapravljanje javnega denarja« in »špekuliranje«. Jako čudno se sliši, kadar glasilo »Jadranske banke« komu očita korupcijo in špekulacijo. Neglede na to pa je zanimivo si »senzacionalna« razkritja »Jutra« od 1. junija t. 1. ogledati natančneje. »Jutrov« informator poroča, da je kranjski deželni odbor leta 1917. posodil »Zadružni centrali« 458.000 K v zadružne namene, da pa je »Zadružna centrala« ta denar baje porabila za nakup »Zadružne tiskarne« in »Ljudskega doma«. Če »Zadružna tiskarna« deželnega posojila ni dobesedno vporabila v tiste zadružne namene, ki so bili določeni, to po zdravi^ sodbi vseh ljudi ni ne »korupcija«, ne »špekulacija«, ne »zapravljanje deželnega denarja«, zakaj nakup »Zadružne tiskarne« ali pa »Ljudskega doma«, ki je splošno koristna ljudska naprava in pri čem nihče ne dela nobenih zasebnih dobičkov, pač ni nobena protizadružna ali pa špekulativna zadeva. Ko se je v seji komisije za likvidacijo deželne imovine ta stvar obravnavala, se je soglasno sklenilo, da se ta zadeva poravna, za kar je glasoval tudi zastopnik demokratske stran-k e. Če je demokratska vlada zdaj poravnavo odklonila in s tem zastopnika demokratske stranke v komisiji desovirala, je to stvar njenega okusa. — Podobno je z zadevo nakupa švicarskih krav. Leta 1918. je deželni odbor v Švici nakupil 100 krav za 220.000 švicarskih frankov pod pogojem, da se ta denar najkasneje plača do 31. decembra 1921 v prvotni valuti s 6 odstotnimi obrestmi. Krave pa so se ob prevratu prodale za 240.000 K, dočim bo treba zdaj Švici plačati seveda po pogodbi neprimerno višjo vsoto. — Kje je tukaj korupcija, špekulacija ali pa hoteno zapravljanje davkoplačevalskega denarja? Stvar so zakrivile izključno nesrečne razmere, ki jih nihče ni mogel predvideti, kar se dogaja v vsakem gospodarstvu. Krave so pri transportu vsled prevratnih razmer 1. 1918. nekje obtičale in so popolnoma propadle, tako da niso bile več za rabo in so se prodale po najvišji ceni, katero je fcilo mogoče takrat dobiti. Pod predsedstvom dr. Trillerja se je zato V''komisiji za likvidacijo sklenilo, da se z odplačilom počaka kolikor mogoče dolgo, da se zboljšajo valutne razmere. Danes seveda se naša valuta po krivdi naših centralistov ne samo da ni poboljšala, ampak neprestano pada, in če bodo Švicarji pri teh nesrečnih kravah napravili dober dobiček, si to pripišejo lahko med drugim na svoj konto gg. centralisti. Toliko o »gospodarstvu avtonomistov«. Oglejmo si pa zdaj, kakšni gospodarji so centralisti. Ko je bil predsednik komisije za likvidacijo imovine dežele Kranjske demokrat dr. Triller, je le-ta na svojo pest, ne da bi koga vprašal, niti da bi bil od koga za to pooblaščen, sprožil v Belgradu misel, naj bi centralna v 1 a -davsepremoženjeKranjskede-žele, aktiva in pasiva, brez vsake odškodnine kratkomalo v celoti prevzel al Pasiva kranjske dežele znašajo okroglo 30,000.000. Temu nasproti stojijo aktiva: Posestva na Grmu, Mali Loki, Robežu, pri Moravčah, deželni dvorec, deželna bolnišnica, umobolnica, prisilna delavnica, domobranska vojašnica etc. 2e to pokriva pasiva. Zdaj pa pride še deželna električna centrala, ki je sama vhoda), ne vem. Kontrasta polne plasti v ozadju označujejo valovanje človeškega življenja od slabega do dobrega. Njo je že oblil bel žar, samo vrže naj iz objema tuje roke, sprostre naj svoje k solncu in — šla bo v mogočno svetlobo. Toda pred njo že pada val, roke iz ozadja sezajo in obup v obrazu naznanja prihodnjost, v katero teče val rdeče niti: greha in gorja. — In vse to in drugo ni razstava seksualnih zablod (kot mi je nekdo dejal), ampak to je misel zdravega umetnika, ki nam v vseh delih do Križanega podaja človeški duh in duhovnega človeka. V Križanem je treba iskati izraza tudi v detajlih, ne le vsebinske koncentracije (kot sem že enkrat omenili). Trpeči izraz prstov na levi roki, na desni nogi, bolest v obrazih — vse to izkleše sliko do vseh mej. Veliko enotnost pa ji daje mogočna koloristika: od bolno-modre do grenko-rjave barve. In kaj hočemo še več?l V zatonu življenja (št. 133) —, največja Tonetova slika, bi bila opravičena biti krščena s tem imenom, ko bi bil zaton še krepkejši. Tako pa je prešla v Življenje. Ljudje ob njem veliko mislijo; pa zato še ni slabo. študije za cerkev v Dobrepoljah imajo že svojo predzgodovino. Le žal, da — slike po njih — še niso na svojem mestu, Palje.) med demokratskimi bratci veliko več vredna kot vsa pasiva in ki so jo liberalci svoj-čas tako ljuto napadali. Zdaj naj ti vele-špekulanti in verižniki okoli stranke, ki se zbira krog našega slovenskega Stinnesa, izračunajo sami, koliko je vredna aktivna imovina kranjske dežele, ki jo je zastopnik demokratske stranke hotel vbogajme podariti osrednji vladit Da se to ni zgodilo, da se imovina kranjske dežele in slovenskih davkoplačevalcev ni izročila zastonj centralni vladi, to so preprečili avtonomisti. Takratni deželni predsednik dr. Brejc je, ko je za to namero izvedel, ta načrt preprečil in dr. Triller si je za svojo centralistično velikodušnost zaslužil primerno grajo od deželnega predsednika. Da nimajo »Jutrova«r takozvana »razkritja« namen, odvrniti pozornost javnosti od kakšnega podobnega skritega namena centralistov, ki so zdaj neomejeno na vladi? Kadar naši centralisti kaj kujejo, začno kričati na avtonomiste. Torej pozor! Stinnes ima zopet gotovo kakšen »velikopotezen« načrt... Da ne govorimo tega kar tjavendan, dokazuje likvidacija »Dež. banke«, ki jo hočejo merodajni krogi likvidirati na tako spreten način, da pride v demokratske denarne roke. Tudi o tem se bo še govorilo in to bo veliko bolj zanimivo kakor roman o švicarskih kravah. Politične novice. '+ Jugoslovanski katoliški shod se vrši, kakor javlja »Neven«, 14. in 15. avgusta v Subotici. + Vlada. »Slovenski Narod« poroča, da bo pokrajinska vlada za Slovenijo izgledala definitivno sledeče: Samostojna kmetijska stranka 3 poverjeniki, demokratska 2 poverjenika, radikalna stranka, kateri ne pripada sploh noben volivec, 1, predsednik dr. Baltič pa se smatra kot zastopnik nevtralne stranke. — Tako imenitno ni bila menda sestavljena nobena vlada na zemeljskem planetu. Večina slovenskega ljudstva nima nobenega zastopnika ,v Sloveniji sploh ne obstoječa radikalna stranka ima enega, demokratska pa, ki pri zadnjih občinskih volitvah ni dobila morebiti niti 3 % ,pa ima 3, ker se gospod dr. Baltič pač niti sam ne bo štel med ne-vtralce. — Centralistov je na Kranjskem po izidu zadnjih volitev 20 %, pa imajo v rokah vso vlado, avtonomisti, katerih je 80 %, pa nič. Res vlada, ki spada preje v kakšno Šekspirjevo šaloigro, nego na vlado. -f PaŠičev režim se proslavlja z belimi lisami po časopisju. Uvodnik zagrebške »Narodne Politike« od 31. maja t. 1. izgleda kakor pleša kakšnega dvornega svetnika Približno tako so hrvatski listi izgledali, ko je vladal grof Khuen-Heder-vary. Zaplenjen je celo protest, ki ga je poslalo bosansko katoliško svečeništvo konstituanti glede kancelparagrafa. Pod režimom, ki prepoveduje »Glas Sv. Ante«, to seveda ni čudno. Čudno je, da izhajajo sploh kakšni drugi listi razun »demokratskih«. Tolaži nas samo to, da vsak režim, ki tako spoštuje svobodo tiska, sam sebi koplje grob. + Švedski učenjak Alfred Jensen, znani prijatelj Slovanov, je objavil v »Pra-ger Presse« članek, v katerem se bavi z neslogo, ki vlada med novimi slovanskimi državami v Evropi. Rusko-poljski spor, spor med Čehi in Poljaki, nasprotstvo med Ukrajinci in Rusi na eni, Poljaki in Ukrajinci na drugi strani, med Srbi in Bolgari itd. Glede razmerja, ki vlada med Srbi in Hrvati ter Slovenci, pa Jensen izraža bojazen, da ne bi se naša država zopet razdru-žila, če bodo Srbi hoteli iz Jugoslavije napraviti Veliko Srbijo. — Jensen se moti v toliko, ker srbski narod ni kriv za politiko centralistov, drugič pa naša država ne bo razpadla, četudi centralisti streljajo take kozle. Padle bodo centralistične stranke, seveda pa njihova politika spravlja našo državo pred inozemstvom v slab kredit, čemur je najlepši dokaz ravno članek švedskega učenjaka. * Dnevne novice. — Vrhnika. Včeraj je bil izvoljen za župana g. dr. Marolt, pristaš SLS. Izmed 10 občinskih svetovalcev jih je 9 pristašev SLS in eden pristaš SKS. — Blagovica. Novoizvoljeni župan g. Ivan Štrekar in vsi svetovalci so pristaši SLS. Nosilec kandidatne liste samostojne kmetijske stranke je pristopil k nam in imajo samostojni samo še dva odbornika, SLS pa 14. Ako bi samostojni postopali pošteno, bi niti liste ne spravili skupaj, tako pa so enega brez njegove vednosti napisali, nekaj pa jih z lažjo in zvijačo pridobili. — Moravče. Za župana je izvoljen g. Anton Cerar, pristaš SLS. Tudi vsi svetovalci so pristaši SLS. — Lukovica. Župan je zopet samostojni graščak Anlou Krsnik; ua je zmagal, se ni čuditi. Občina je majhna, ker so tri v župniji Brdo; kot graščak je lahko delal razne obljube, polovica volivcev je uradni- kov ln trgovcev. Ako tisti, ki je bil najbolj dolžan voliti za krščansko ljudsko stranko, ni šel niti volit, se pač ni čuditi graščakovi zmagi. — Krašnja. Novoizvoljeni župan gosp. Franc Urankar in vsi svetovalci so pristaši SLS. — Trdnjava znanega Štruklja, učitelja Germeka in raznih Moseljnov se je po 15 letnem paševanju sramotno podala. Živela avtonomija! — Kmetska zveza na Vrhniki ima važno sejo v nedeljo 5. junija ob 3. uri popoldne v sobi čitalnice Rokodelskega doma na Vrhniki. Udeležba za vse odbornike obvezna! — Iz seje deželne vlade z dne 30. maja 1921. Navzoči so prvič poleg dosedanjih članov vlade tudi podpredsednik deželne vlade Dobnik, poverjenik za kmetijstvo Demšar in poverjenik za javna dela Jam-nik. Mestnim občinam Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj se dovoli pobiranje občinskih doklad, naklad in nekaterih drugih občinskih davščin, Naredbe se objavijo v Uradnem listu. Vse agende urada za zaščito beguncev preidejo s 1. junijem t. 1. na poverjeništvo za socialno skrb. Redne begunske podpore se ukinejo s 30. junijem t. 1. izvzemši podpore, ki se plačujejo dobrodelnim zavodom za oskrbo begunskih sirot in hiralcev. — Računska praktikanta Viktor Nachtigall in Josip Janežič pri knjigovodstvu deželne vlade se imenujeta za računska asistenta v XI, čin. razredu. — Strokovni učitelj Josip Priol se imenuje za definitivnega strokovnega učitelja v IX. čin. razr. Pri poverjeništvu za uk in bogočastje se imenujeta za kanclista v XI. čin. razredu stručni podoficir Josip Baje in orožniški narednik Valentin Flis, — Iv, Mikuž se imenuje za definitivnega ravnatelja deželne banke. Ker je novoimenova-ni ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini na svoje mesto resigniral, se bo ravnatelj-sko mesto na podlagi prejšnjega razpisa oddalo v prihodnji seji deželne vlade. lj Dečji dan v Ljubljani. V nedeljo 5, junija priredi »Kolo jugoslovanskih sester« v Ljubljani na inciativo ministrstva za socialno politiko dečji dan. Čisti donesek se nakloni upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani, torej napravi, ki je za ljubljansko deco revnih slojev izredno veike važnosti. Na ta dan se bodo prodajali v Ljubljani posebni znaki in odkupnice. Nihče, ki mu je prospevanje dece na srcu, naj se ne odtegne odkupu in darilu, — Draginfcka doklada. Vse vesti, ki so jih posamezni belgrajski listi prinesli o povišanju draginjskih doklad, so netočne. Uredba o tem se je pretresala na seji ministrskega sveta dne 31. maja, končni sklep pa se še ni sprejel. Na vsak način bo nova uredba veljala za ukazne in neukazne uradnike in za nameščence od 1. maja dalje. — Svinčeni rudnik v Mežici je kupila angleška družba »Central European Mineš Ld.« od nemške družbe, katere last je dozdaj bil. — Zamenjava starih bankovcev podaljšana. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po rešenju ministrstva za finance J br. 6616 z dne 31. maja 1921 se podaljša rok za zameno eno-, dve- in de-setkronskih bankovcev avstro-ogrske banke do vštevši 11. junija 1921, Od tega dne naprej se ti bankovci ne bodo več prejemali v zameno. Če komisije ne bodo mogle do tega dne izvršiti zamene, bodo izdale strankam za položene bankovce začasna potrdila in jim izročile obračune naknadno. Občinstvo se opozarja na tozadevni razglas v »Uradnem listu«. — Invalidsko vprašanje. V ministrstvu za socialno politiko se je danes vršila konferenca glede invalidskega vprašanja. Prisostvovali so ji tudi zastopniki invalidskega udruženja. Sklenilo se je, da se v najkrajšem času izda naredba za celo kraljevino. * — Vič. Ljudski oder iz Ljubljane gostuje v soboto, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu na Viču z znano Mo-lierovo komedijo »Pretkani Scapin«. Ker je igra polna pestrosti in neprisiljenega humorja, in ker je v Ljubljani igrana splošno ugajala, upamo, da tudi okoličani ne zamude te prilike, ter jo v obilem številu posetijo. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Prvem ljubljanskem delavskem konsumnem društvu na Viču. — Računanje v dinarjih. Gostilničarji in kavarnarji na Hrvatskem, v Bosni in Vojvodini so sklenili, da bodo začeli v svojih obratih računati v dinarski vrednosti. Sklep utemeljujejo s tem, da je valutna reforma definitivna in ker enkrat moramo priti do enotnega denarja, da je sedanji čas zato ugoden, ker kažejo cene padajočo tendenco. — Obsojeni hrvatski kmetje. 31. maja je zagrebško sodišče objavilo razsodbo v procesu proti »veleizdajniškim« kmetom iz Sv. Ivana Zeline. Večina obtožencev je oproščena ali pa so kaznovani z malimi zapori. 4 so obsojeni na dve leti ječe in 4 na 5 letno pogojno kazen. Večina obtožencev je kazen sprejela . Sjomifliojte se »Slovenske Siraže" l ljubljanske novice. _ lj Kako sodijo demokrati o naši državi. Jugoslovanski državni uradnik je bil prestavljen z Dunaja v Ljubljano. Selitvena stroške plača seveda država. Prevoz pohištva je prevzelo prevozno podjetje Balkan. Pohištvo je sedaj že 12 dni v Ljubljani v skladiščih Balkana. Uradnik je hodil vsak dan moledovat, naj mu prepeljejo pohištvo na njegovo stanovanje, pa so ga vedno odpravljali s kakim izgovorom. Ko je bil včeraj zopet pri Balkanu, so mu mesto pohištva izročili naslednji dopis, ki ga priobčujemo dobesedno: »V prilogi Vam pošiljamo z vsemi pripadajočimi dokumenti naš račun za prevoz Vašega pohištva ter si dovoljujemd z ozirom na znano Vam počasno poslovanje državnih uradov zlasti pri likvidaciji računov najuljudneje naprositi Vas, da nam blagovolite zneska našega računa 5800 SHS K in 7162 n.-a. K 10 vin. na kakršenkoli način kriti, ker na podlagi svojih dosedanjih izkušenj pri podobnih slučajih, žal, na noben način ne bi mogli izvršiti preselitve brez primernega kritja... Podpis: »Balkan«, delniška družba za mednarodne transporte.« — Demokrati pri »Balkanu« in Jadranski banki, ki je pri »Balkanu« največ udeležena, morajo pač dobro poznati svoje pristaše na vladi, da jim ne kreditirajo niti zgoraj omenjene vsote. Radovedni smo, če bo dr. Baltič vporabil proti »Balkanu« svojo »ob-znano«, kajti slabšega spričevala še pač ni nihče dal naši vladi, kakor »Balkan« z navedenim pismom. lj Odbor S. K. S. Z. ima danes zvečer ob 20. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo. I. podpredsednik, lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima danes zvečer ob 8. uri važno odborovo sejo, katere naj se zanesljivo vsi odborniki udeleže. lj Sestanek Prosvetnega društva z« stolno župnijo in šolski okraj, ki je bil napovedan za danes zvečer, se radi nastalih zaprek preloži na poznejši čas. Dan zborovanja se naznani pozneje, lj Na Vrhniko poleti v nedeljo akade-mično društvo Zarja in še nebroj drugih Ljubljančanov k vrtni veselici in javni telovadbi vrhniškega Orla. Ker odhaja vlak ob 9. uri zvečer nazaj v Ljubljano, je izlet za vsakega zelo pripraven. Prijatelji pridružite se! lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo, dne 5. junija 1921 dopoldna ob pol 10. uri v veliki dvorani hotela Union svoj redni občni zbor z že objavljenim dnevnim redom, h kateremu se vsi hišni posesthiW fctijpo; sestnice ponovno vabijo. Občni zbor naj bo obt enem shod vseh ljubljanskih in okoliških hišnin posestnikov, ki naj skupno in glasno protestirajo proti vsem storjenim krivicam, Na shodu bomo razpravljali o najnovejši stanovanjski naredbi, ki nam hoče vzeti še zadnje v zakonu zajamčene pravice ter tam ponovili proteste proti njenemu uve-ljavljenju. Nujno je potrebno, da se tega zbora udeležijo prav vsi hišni posestniki, ne glede na to, ali so že naši člani ali ne, da s tem pokažejo solidarnost in stanovsko zavest hišnih posestnikov. Občni zbor je edino pravo mesto, kjer vsak posestnik lahko poda svoje nasvete in želje. Vsak naj smatra za svojo dolžnost, da ne ostane doma! Končno se še objavlja, da se je naša društvena pisarna z dnem 1. junija t. 1. preselila v Selen* burgovo ulico št. 5 (hiša našega člana g. Bonača) 1. nadstropje na levo, kjer se bo uradovalo vsak dan za sedaj od 4. do 6. ure popoldne. Tam dobi vsak hišni posestnik, tudi z dežeie, brezplačno vsa potrebna pojasnila, s čemur bo gotovo vsakomur ustreženo. Za pismena vprašanja je priložiti znamko za odgovor. Priporočamo tudi nakup novih hišnih redov. (k) lj Umrli so v Ljubljani: Marija Tron-telj, kočarjeva hči, 12 let. — Marija Ožbe, hiralka, 35 let. — Ivan Levstik, občinski ubožec, 48 let. —' Neža Vovk, zasebnica, 76 let. — Jera Premrov, postreščkova žena, 62 let. — Stanko Čepin, delavčev sin, 2 leti. — Terezija Golob, hiralka, 68 let. — Elizabeta Korun, zasebnica, 73 let. — Virant Ernestina, premogarjeva vdova, 32 let. — Anton Sivka, pravnik, 23 let. — Milan Kozak, bivši mesar, 59 let. lj Vojaški koncert. Danes zvečer ob polosmi uri in do polenajste ure se vrši na vrtu hotela Union vojaški koncert, Svira godba dravske divizije. lj Čebelarsko društvo podružnica Medvode priredi dne 5. junija vrtno veselico pri Bohincu. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina K 6.— (k) lj Zgubila je včeraj revna postrežnica svoj borni mesečni zaslužek 148 kron od Čevljarskega mostu do Florijanske cerkve. Pošten najditelj se naproša, da najdeno vsotico vrne lastnici v hiši Ulica na Grad št. 3, pritličje, lj Zdravstveni izkaz mestne občine ljubljanske za čas od 22.—28. maja: Novorojenih 33, 14 moških in 19 ženskih. Umrlo jih je 20, 10 ženskih in 10 moških oseb, od teh 11 tujcev. Od nalezljivih bolezni sta bila prijavljena po en slučaj davice in otroške vročice. lj V carstvo sanj in čarovnije popelje občinstvo priznani iluzionist Josip Krštil, dne 8. junija ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Krfitil je vojni invalid iz bratske Češkoslovaške. Laška granata mu je odtrgala obe nogi do kolen. Žonglerske in ekvilibristične točke vsporeda bo izvajal ldeče in brez proteze. Izbrani program in oseba čarovnika sta občinstvu porok, da se bo izborno zabavalo. ..... * Šfaierske novice. «« SLS v Celju priredi v četrtek, dne 2, Junija v vrtni dvorani pri »Belem volu« politično zborovanje. Poroča g. dr. Ogrizek o celjski občinski politiki. Somišljeniki pridne v obilnem številu, f"""' ŠfeV. 122. SLOVENEC, dnei 2. Junija 1921, 'SffaM 9N Skrivnostni švicarski mrli« v Mariboru. (1. junija. Izvirno) V Maribor jo dospel transport 14 mrličev pod jako čudnimi okoliščinami. Baje je ta trupla pripeljal avto iz Švice do Špilja. Tu so jih vsled tega, ker se jim je avto pokvaril, naložili na vlak. Ko so v Mariboru odkrili, kaj se vozi, je spremljevalec izginil brez sledu. Naj-prvo se je domnevalo, da so to trupla srbskih oficirjev, a se je pozneje dognalo, da se nahajajo tudi ženska trupla. Nadalje se je ugotovilo, da sta dve trupli namenjeni v Sofijo, ostala pa za Belgrad. Naša obmejna komisija se je obrnila v Belgrad glede nadaljnjih ukrepov. »Baucrnkommando« Gozdiče stra-huje celo Avstrijo. Naši Štajerci in Prek-murci so se že veselili, da se bodo mogli voziti direktnim potom po progi Špilje— Ljutomer, kot je to bilo sklenjeno na konferenci naših in avstrijskih zastopnikov v Celovcu. Dočim so na vseh postajah pustili pasirati vlak, je v mali vasi Gozdišču tolpa 30 ljudi od tamošnjega »Bauernbun-da« vlak zaustavila. Z ozirom na to, je avstrijska vlada javila našim oblastem, da se vsled velikega razburjenja obmejnega prebivalstva ne more več držati sklenjenih obvez. Kot represalijo se je z naše strani ustavil direktni promet z Avstrijo in Koroško preko Maribora. Carinska kontrola se vrši od včerajšnjega dne v vlakih, kar ugodno deluje na vse potujoče občinstvo. Istotako so vsled tega izostale običajne velike zamude. Avtomobilna zveza Celje—državne toplice Dobrna se je otvorila. Avto stoji vsak dan na kolodvoru v Celju pri jutranjih in opoldanskih vlakih. Ima 12 sedežev in galerijo za prtljago. Čehoslov. pevsko društvo »Hlahol« se je v soboto popoldne vračalo skozi Maribor, kjer so morali čakati celo popoldne na zvezo proti Dunaju. Na kolodvoru so jih sprejeli samo nekateri člani čehoslov. kluba Maribor. Limbuški republikanci in državotvorni. V dobi predložitve kandidatnih list za občinske volitve je prišel na okrajno glavarstvo Maribor Franc Čeh, prožni delavec v Limbušu z listo »Delavske republikanske skupine«.. Na vprašanje okr. komisarja dr. Makarja, če bo tudi nasprotna stranka vložila listo kandidatov, je Čeh — misleč na Feliksa Robiča »državotvorno« odgovoril, da se vrše pri Robiču nekakšni sestanki, kjer se dobi vino in cigarete. Ker je dr. Makar dobil vtis, da hoče Čeh s temi besedami nekako nejasno sumničiti volivno podkupovanje, ga je opozo-Iril k previdnosti, nakar mu je Čeh prosto-du§Ugtiflovedal, da on sam nič ne ve, nikogar ne dolži, ampak da je slišal od drugih slične govorice. Dr. Makar sam pa nasprotno ni imel vtisa, da bi Čeh resno mislil župana Robiča obdolžiti. Spričo te govorice je tudi orožnik Pirih pri Čehu vprašal, kaj je njemu znano. Čeh je odgovoril, da so mu to le drugi pripovedovali ter orožniku tudi povedal imena dotični-kov. Orožnik je nato ugotovil, da so se pri Robiču res vršili sestanki za sestavo državotvornih kandidatov, da so tudi dobili pijačo in cigarete, ampak šele po zaključku sestave kandidatne liste. Robič se je v imenu državotvornih čutil vžaljenega ter po slogašu dr, Rosini vložil ovadbo zo- ?er republikanca Čeha. Pri razpravi je eh odkrito priznal, kaj je govoril in zatrjeval, da ni mislil na kakšno obdolžitev. Robiču je bila dana ugodna prilika, da pokaže proti primerni izjavi svoje demokratsko srce in ne tira zapeljanega delavca v zapor. Toda iz višjih državotvornih interesov je g. Robič odklonil pošteno kesa-nje in poravnavo ter zahteval kazen. Čeh je bil sicer oproščen, kar je orožniku povedal, obsojen pa glede onega, kar je napram komisarju izrekel (čeprav komisar dr. Makar sam ni imel vtisa direktnega sumničenja), na 5 dni zapora. In s tem je bila rešena čast državotvornih napram predstavnika »republike« v Limbušu. NaJtvouešSn porcčiga« SEJA KONSTITUANTE. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Današnja seja konstituante je pričela ob pol 10. uri dopoldne. Ko so bile končane običajne formalnosti, je predsednik dal besedo ministru za agrarno reformo radikalcu Nikoli Uzunoviču, ki je kritiziral govor dr. Srskiča. Izjavil je v imenu vlade in radikalnega kluba, da se s stališčem bosanskih radikalcev nikakor ne morejo skladati. Zagovarjati je stilizacijo III. oddelka, ki je je predložila vlada. Ostro je napadel zem-ljoradnike, za katere pravi, da ne vedo, kaj da hočejo. — Dr. Uroš Š p a j i č (zemljoradnik) je dejal, da je za funkcioniranje državnega aparata predvsem potrebna socialna organizacija. Vse bor.be in vse nezadovoljstvo je ravno posledica neurejenih razmer. Da pa bi se te uredile, za to nam vlada ne daje nobenih garancij. Vstavila je samo nekaj občih socialno-eko-nomskih odredb in to edino-le vsled pritiska močne opozicije, — Član Jugoslov. kluba posl. Martin K r a n j c povdarja, da mora ustava garantirati zdrav razvoj in procvit celokupnemu narodu, čemur pa to vladno skrpucalo nikakor ne odgovarja, najmanj pa III. oddelek, ki naj bi vseboval socialno-ekonomske odredbe. To vprašanje je najbolje rešil Jugoslovanski klub. Zahteva ustanovitev kmetijskih šol in pravi, da se mora agrarna reforma rešiti predvsem v korist malega kmeta. Za kmetijsko delavstvo naj se upelje starostno zavarovanje. — Samostojnež Ivan M a j c e n je govoril 10 minut in je mesto, da bi govoril o za vse kmetsko ljudstvo najvažnejših vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, napadal cerkev in duhovništvo, Svoje napade na duhovništvo je argumentiral s tem, češ da so duhovniki v Sloveniji prepovedovali kmetom plesati po gostilnah. Za tem je bila seja prekinjena. — Popoldne je govoril dr. S e č e-r o v (demokrat), za njim pa poslanec N e -m a ni č (Jug. klub), ki je v jedrnatem govoru zahteval, da bi morala vlada v prvem redu skrbeti za kmetijski stan. Zahteval je dalje, da se ustavnim potom uredi razmerje kmetov do vojaakega erarja. Dejal je, da naj se mesto velikega davka na zemljišča uvede davek na vojne dobičkarje. Zahteva, da se uredi zavarovanje kmetijskih pridelkov proti vremenskim nezgodam in požaru in pa, da se pogodbenim potom obvaruje naše vinogradništvo od konkurence italijanskih vin. — Za njim je govoril ae neki komunist, na kar je bila seja zaključena. DRŽAVNI PRORAČUN. Belgrad, 1 .junija. (Izvirno) Državni proračun je dogotovljen in pride te dni pred ministrski svet; edino za vojno ministrstvo še niso ugotovljene vsote, kajti vojni minister je izjavil, da nikakor ne more svojih zahtev zmanjšati. Finančni minister s svoje strani je pa izjavil, da jih ne more sprejeti. Celokupno znaša naš proračun 15 milijard kron, za katere pa nihče ne ve, kako bi se krile. V ministrstvu financ se delajo načrti, kako bi se primanjkljaj kril. Direktni davki se ne morejo zvišati, vsaj tako dolgo, dokler se ustava ne sprejme. Vspričo teh neznosnih finančnih razmer je politika dr. Kumanudija popolnoma skra-hirala. NASLEDSTVO ZA VESNIČEM. Belgrad, 1. junija. (Izvirno) Za kulisami se bije ljuta borba za pariško poslani-ško mesto. Mnogo se govori o kandidaturi našega londonskega poslanika Gavriloviča. Od političnih oseb pa ima največ upanja Velizar Jankovič. JANKOVIČ VSTRAJA NA DEMISIJI. Belgrad, 1. junija. (Izvirno) Včeraj je Pašič zopet apeliral na Jankoviča, da prekliče svojo demisijo. Vkljub temu je ostal trden pri svojemu sklepu in se more zatorej nejgova demisija smatrati za defini-. tivno. FRANCOZI IN JUGOSLOVANSKI KLUB. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Danes je posetil dopisnik »Journal des Debats« Jugoslovanski klub in je dalje časa konfe-riral s poslanci o notranjem in zunanjem položaju. VPRAŠANJE DEMISIJE MUSLIMANSKIH MINISTROV. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Po današnji seji konstituante sta muslimanska ministra dr. Spaho in dr. Karamehmedovič pismeno predala svojo demisijo. Kot razlog navajata to, da vlada ne upošteva sklenjenega dogovora in ne kaže volje plačati dogovorjene vsote. Muslimani so ogorčeni in zahtevajo, da radialni klub podvzame napram dr. Srskicu najstrožje mere. Z ozirom na govor ministra Uzunoviča je sklepati, da bosta svojo demisijo preklicala. BOLGARI ZA ZBLIZANJE Z JUGOSLAVIJO. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Ob priliki svojega bivanja v Belgradu se je bolgarski minister notranjih del Dimitrijev izrazil o razmerju med Jugoslavijo in Bolgarijo in dejal, da bolgarski narod ni kriv današnjemu položaju in da je njegova iskrena želja, da pride čim preje do zbližanja in prijateljskega razmerja ter končno do zbližanja vseh Jugoslovanov, Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. MINISTER DRAŠKOVIČ NA DUNAJU. Dunaj, 1. junija. (Izv.) Danes popoldne se je pripeljal na Dunaj jugoslovanski notranji minister dr. Draškovič. POGAJANJA MED ČEHI IN MAŽARI. Praga, 1. junija. (Izv.) Dne 3. julija se bodo v Pragi z zastopniki mažarske vlade nadaljevala trgovinska pogajanja, ki so se svojčas pričela v Brucku. KOVINARSKA STAVKA V PRAGI. Praga, 1. junija. (Izv.l Danes je prišla k ministrskemu predsedniku deputacija stavkujočih kovinarjev in ga prosila za posredovanje. Pričakujejo, da bo ' '"i kovinarjev še ta teden končana. Štajerske. Naročajte ,Slovenci KatoliSki vestnik. c Nočnim častilcem se vljudno naznanja, da je nocoj redna mesečna molitvena ura. Molila se bo 3 ura: Češčenje presvetega Srca Je-zusovejJa.Vljudno vabimo vse častilce, da se zanesljivo udeleže. Ameriška pomožna akcija, ki se je zavzela za deco v Nem. Avstriji, je ustanovila po raznih krajih avstr. republike 1254 prehranjevalni^ v katerih dobiva vsak dan okrog 300.000 otrok tečno in zadostno hrano. Samo na Dunaju je 425 takih kuhinj s 150.650 obiskovalci. Redovništvo v Nemčiji, Odkar je sprejeta Weimarska ustava, ki dovoljuje tudi redovom in redovnim družbam popolno svobodo, se je v Nemčiji dvignilo zlasti vneto delovanje jezuitov in lazaristov; prvi imajo 12, drugi pa pet naselbin. Židovslvo v Budimpešti, Z naraščanjem prebivalstva v Budimpešti se je dvigalo tudi število Židov. Trojno mesto je poslalo zadnji čas milijonsko mesto; 1. 1869 je imelo 16 procentov židovstva, danes ga ima skoraj četrt milijona. Dunajski nuncij msgr. Marchetti-Sclvag-giani je praznoval v Rimu svoj 25 letni maš-niški jubilej v cerkvi, kjer je imel tudi svojo novo mašo. Varšavski nuncij msgr. Ratti je določen za nadškofovsko stolico v Milanu kot naslednik kardinala Ferrari. V vatikanski delavnici za mozaiške podobe so vložili te dni »temeljni kamenček« veliki oltarni podobi, ki bo predočevala »Ra-zodenje božjega Srca Jezusovega bi. Marjeti Alakok«, Prvi kamenček je vložil msgr. de Bisogno. Podoba je namenjena za cerkev sv, Petra v Rimu. Delo bo trajalo štiri leta. Učiteljski vestnik. Občni zbor ljubljanske podružnice »Slomškove zveze«. Ker zadnji občni zbor ni bil sklepčen, vabijo se člani podružnice ">Slom-škove zveze« za Ljubljano vnovič na občni zbor, ki se vrši dne 4. junija 1921 ob 6. uri popoldne v dekliški šoli pri sv. Jakobu. Dijaški vestnik. — Zarja. V nedeljo 5. junija bo praznovalo jugoslov. kat. akad. društvo »Zarja« 20 letnico svojega obstoja. Spored slavnosti je ta-le: Ob 7. skupno sv. obhajilo in sv. maša, ki jo daruje g. starešina dr. Anton Breznik v stolnici. Ob 9. slavnostno zborovanje v dvorani Akademskega doma (Miklošičeva cesta). Govore: Predsednik »Zarje« tehnik Jerina »Ob 20 letnici«; g. starešina dr. Zvokelj »Nekaj iz zgodovine Zarje«; tehnik Sušnik »Naše mišljenje in prepričanje«; g. starešina dr. Puntar »Program Zarjinega dela za bodočnost«. Ob četrt na 14. uro z vlakom na izlet na Vrhniko. — Vsi katoliški inteligenti in prijatelji katoliškega dijaštva se najprisrčneje vabijo, da se udeleže vseh točk celodnevne slavnosti. Preglejmo in presodimo skupno sadove dveh desetletij in smelo razvij-mo svoj prapor, da se v vsa srca neizbrisno vtisne njegov napis »Na delo krščansko!« — Odbor. d Osrednji odbor S. D. Z. ima v soboto 4. junija ob 14, uri v pisarni S. K, S, Z. v Ljudskem domu važno sejo. Udeležba vseh odbornikov nujna. — Predsednik. d Pevska vaja za akad. mašo je danes popoldne od 5—6 ure v pevski sobi v frančiškanskem samostanu. Polnoštevilno in točno, d Literarni odsek Razora se vsled vodi-teljeve zaposlenosti preloži do prihodnjega petka (10. junija). d Zarja. Napovedani prijateljski večer Zarje je preložen na prihodnji teden. — Pl., tajnik. Prometa. pr »Čas«, zvezek 3. in 4. je kot Mahniče-va številka pravkar izšel. Mogočen zvezek, naravnost knjiga, ki obsega 152 strani, izključno posvečen Mahniču. Za danes se hočemo omejiti le na to, da podamo njegovo vsebino; I, Razprave: Dr. Anton M a h n i č kot filozof. Univ. prof. dr Aleš. Ušeničnik. Mah-nič in slovensko ljudstvo. Prof. dr. Iv. Pregelj. Mahničeva kritika hrvatske književnosti. Prof. dr. Ljubomir Marakovič. Metoda Mahničevega javnega nastopa Univ. prof. dr.Josip Srebrnič. — II. Dr. Anton Mahnič v svojem življenju. Iz Mahničeva života. Ante Pilepid, tainik f biskupa Mahniča, Dr. Anton Mahnič v goriškem deškem semenišču. Spomini. Dr. Jos. Srebrnič, Na otok K r k. P. Hugolin Sattner. O po-čitnicah pri župniku Iv. Brencetu. Dr. Jos. Srebrnič. Veliki svečenik naroda svog a.Mario Matulič i dr. Avguštin Juretič. Smrt prognanika. Petar Grgec. Poslednji dani biskupa Mahniča. Petar Grgec. Žalobni govor biskupa Ivana S ari č a. III. Kronologija Mahničevega življenja in dela. Dr, J. S. IV. Bibliografič-nl pregled Mahničevega pisateljskega dela: 1. Iz »Folium Periodicum«; 2.Iz »Rimskega Katolika*: 3. Iz »Hrvatske Straže«; 4. Razni spisi. V, Drobtinc. — Kniiga se bo razposlala te dni po poJti naročnikom v Ljubljani in drugod. V podrobn; razprodaji stane 35 K. pr Shakespeare: Beneški trgovec. Prevel Oton Zupančič. — V novi založbi je izšel kot 6. zvezek Nove knjižnice Shakespearejev »Beneški trgovec« v prevodu Otona Zupančiča. Prvi Župančičev prevod to drame, ki je izšel pred leti, se je že odlikoval po točnosti in pesniški vrednosti, ta prevod pa je prvega še daleč presegel. Ker »Beneškega trgovca«: ni bilo več na knjižnem trgu, ga jo Zupančič sklenil izdati nanovo, toda ko ga je jel pregledovati, so sc mu popravki tako namnožili, da ima čisto novo delo pred seboj. Šolam bo ta klasična drama v klasičnem prevodu še zlasti zaradi tega postrezala, ker ima obširen literarno-histori-čen in formalno-analitičen uvod doc. dr. Kelemina in ob koncu vse potrebne opazke. — Knjiga je izšla v zelo lični izdaji in se prodaja po 28 kron nevezan in 86 kron vezan izvod. Ssspsdarsftm. g Razpis dobave raznega papirja, lima, desk, vrvi, sukanca, žičnikov ia dr. Uprava državnih monopolov v Belgradu razpisuje J 1. Ofertalno licitacijo za nabavo raznega pa* pirja na dan 7. junija t. 1. ob 16. uri v pisarni uprave državnih monopolov. 2. Ofertalno li* citacijo za nabavo raznega papirja, lepenke/ kartona, lepa, deščic, vrvi, sukanca itd. za potrebo tobačne tovarne v Ljubljani na aan 22. junija t. .1 ob 16. uri v pisarni upravnika državnih monopolov. Sezname blaga, ki ga jei dobaviti, dobavne pogoje in vzorce ie moči ^ gori omenjeni pisarni vpogledati. En izvod razpisa, seznamov blaga in pogojev ie v pi-. sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubjla-ni interesentom na Vpogled. Zbornica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati.Ponudbe, pismene v za*-pečatenih zavitkih, je poslati do dne licitacije gori navedeni pisarni. g Dokazi glede plačila blaga h Nemčije. Na večkratno vprašanje, kakšne dokaze je zahtevati od uvoznika, da je v resnici pred uvel javi jen jem uredbe o plačanju robe, ki se jo uvaža iz Nemčije v našo kraljevino, kupil in plačal blago, je fi« nančni minister izdal sledeče navodilo carinami-, cam: Za robo, plačano neposredno, se bo zahtevalo kot dokaz fakturo in izpis iz kupčeve knjigo z izjavo na izpisu, da garantira za točnost izpisa in da bo, ako se dožene neresničnost te izjave, plačal globo v znesku 100 % ono vsote, katera je označena na izpisu, da je plačana dotični hiši kot del plačila ali celokupni znesek naročenega blaga, — /a blago, katero je bilo plačano z devizo, sa, bo zahtevalo pismo one banke, od katere je bila deviza kupljena. V pismu mora biti označen dani in številka pisma, s katerim je bila prodaja de-t vize javljena generalnemu inšpektoratu ministrstva financ. Tako pismo banke je predložiti kof potrdilo generalnemu inšpektoratu, kateri bo na, pismu izjavil, ali so more vzeti kot do' ali nej -—- . Ljubljanska por Včeraj je predsedoval senatr nik Vedernjak, votanta sta bila Hauffen in Jarc, državno pravdništvu pal g. dvorni svetnik Trenz. Ukradena kobila. Prvi se je zagovarjal pred poroto Ivan Pivli iz Verzdenca pri Zireh, ker je ukradel v noči na 7. februarja 1921 v Verzdencu iz zaklenjenega hleva Andreju Rozmanu kobilo vredno 16.000 K< jo odgnal čez demarkacijsko črto, kjer jo je prodal,: Kobilo je dobil Rozman nazaj. Porotniki so so-' glasno potrdili Pivkovo krivdo, nakar jo bil Pivlr obsojen na 15 mesecev težke ječe. Smela tatova. Takoj nato se je pričela razprava proti Ru-,' dolfu Martincu iz Kotmare vasi in šoferju Ivanu Keržiču iz Ljubljane. Martine in Keržič sta obtožena, da sta ukradla Josipu Renkotu iz Borovelj denarnico, v, kateri je bilo 29.400 jugoslovanskih in 11.000 nem-ško-avstrijskih kron. Martine je dalje tožen, da si je pridržal svilnatih trakov v vrednosti 26.000 K, katere mu je poveril v shrambo Valentin Koi metter. Martine je izjavil, da ne zna slovensko« 1 redsednik je na to stavil Martincu nemška vpra* sanja in je vsebino izpovedi porotnikom raztoU mačil. Martine se je zagovarjal, da se je takrat; ko je bil Renko med vožnjo z avtomobilom iz Tržiča v Ljubljano okraden, tako napil, da čisto nič up ve, kaj se je zgodilo. Povedal je tudi, da je "bil med plebiscitom praporščak pri orožnikih v Borovljah. Med vojsko jo vozil kot vlakovodja IMrMMMMIMI>TrTIM»IM>TMMIMmilMmiMMMimmTMMII»miimmiT«tTTTTTTT Sačlružna Gospodarska banl^a 3. <1. v Ljubljani je otvorila pocenši s 1. majem 1921 ekspozituro na Bk3u. S^spozitura oprat>lja pse bančne posle. Izvleček iz Voznega reda z veljavo od l. jtmifa 1921. Državna železnica Odhod (z Ljubljane Prihod v L tubi Jano * 5-15 proti Jesenicam „ 1340 „ 18 34 „ 6-34 proti Nov. mestu "■53 „ 2318 ., 7-40 proti Kamniku 18-50 7-10 z Jesenic 10-35 „ „ 20 « „ „ * 22-53 ., 5-41 iz Nov. mesto 8 03 „ « 13 „ 20 20 , 6-30 iz Kamnika 13- „ «'30 „ ' 2218 „ Tržiškn proga ima redno zvezo z gorenjskimi vlaki (razun nedelj. Izletniškega vlaka). • Vozijo samo ob nedeljah in praznikih. Jiižtta železnica Odltod Iz L ubifane Prihod v LJubljano 0-40 proti Dunaju, brz. 5-18 „ Mariboru (Zagrebu) 6-17 „ Zid. mostu, S. O. E. 6-40 „ Mariboru, meš. 11-35 „ Dunaju, brz. 12 06 „ Dunaju (Zagrebu) 14-20 „ Zidanemu mostu 15-58 „ Zid. m. (Zagrebu) brz. 17-35 „ Mariboru (Zagrebu) 23 55 „ Dunaju (Zagrebu) 0-42 proti Trstu, S, O. E. 5-27 5-50 1155 14*25 1731 17-50 „ brz. » „ brz. Rakeku Trstu, brz. 7-40 na Vrhniko 1318 „ 19 20 „ 22-10 „ ob ned. in prazn. 0-20 z Zid. m. (Zagreba) S. O E. 3-03 „ Dunaja (Zagreba) 5 03 „ „ brs. 7-31 „ Zidanega mosta 10-41 iz Spilja (Zagreba) 11-28 z Zidanega mosta, brz. 14 55 „ Dunaja (Zagreba) 17 01 „ Dunaja (Zagreba), brz. 20 30 iz Maribora, meš. 2140 Iz Spilja (Zagreba) 0 05 iz Trsta, biz. 5-44 „ „ S. O. E. 7-22 z Rakeka 10-45 iz Trsta. 10-59 14-22 21-52 brz. 6-25 z Vrhnike 10-20 , 17-22 » >i 21-15 „ „ ob ned. in prazn. m: m mmmm^mm Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Podružnice: Dj[akovo, Maribor, Sombor, Split. Ekspozitura: Bled. Dallo i sttipciio delnic tretje emisije. delnico Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic ¥ nominalni vrednosti 16,000.000 kron se daje na javno subskripcijo 40.000 (štiridesettisoc) delnic po 400 kron nominalne vrednosti pod nastopnimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije ln zato se jim nudita m prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520— tel quel. 2. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije. 3. Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka d. d. v LJubljani, Dunajska cesta 38. Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopča zanatlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu. 4. Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921. 5. Subskribent mora irkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v nzir. 6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice a'i začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije. 7. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet. 8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. 9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic i o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. 10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz prebitek 15. julija 1921. 11. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. m V Ljubljani, meseca maja 1921. IV i. M f