HNMbIb® psviilifiM i L«to II., *tev. 164__V Ljubljani, sobota dno 2. faHfa f92t pomimim itmv. 30 par -1*20 K tahaja oh « zjutraj. Stane celoletno.. 340 K mesečno....... 20 . u used. ozemlje. 360 , u Inozemstvo .. 600 » Oglasi M vsak mm višina stolpca (58 mm), 2 S mali oglasi do 90 mm stolpca (58 mm) , 1 , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uivdnlfttvm MikloSlieva cesta it ll/t Telefon It TO Upravnlitvot Sodne olloa It C Telefon It M. Raftm kf. polt tek. urada itev. 1L8U. Ljubljana, 1. julija. Pariške vesti poročajo, da se v Mali Ariji dovrSuje katastrofa grške armade. Z uprav muslimanskim fanatizmom se bori armada generala Kema-la proti divizijam kralja Konstantina, ki naj bi spasile, kar jo revizija sev-reškega miru fflrSki pustila. Pomen dogodkov v Mali Aziji pa ne leži v tem, da bo Grška doživela strahovito prebujenje iz svojih imperialističnih sanj, kar seveda no bo ostalo brez dalekosežnih posledic za notranje politično prilike te države — saj je gotovo, da pride kraljevsko vprašanje zopet na dnevni red — tuili no v ponovnem dokazu o bojni manjvrednosti grškega naroda, kar bo znova zmanjšalo njegovo zavezniško sposobnost. Grški porazi so več. So svetov-nopolitičen dogodek prvega reda, ki more najdalekoseinejše vplivati na ves evropejski položaj. Kakof znano, je bila Turčija v sev-reškem miru razkosana, Anglija si je vzelac Palestino, Arabijo, in Mesopo-tamijo; Franija .je zavladala v Siriji, Italiji so izročili Cilieijo in južno An-atalijo, Venizelos pa je oživotvoril davne s^nje grškega imperializma v Smirni in v mestih zapadno Male Azije. V Carigradu so zagospodovali Angleži. Kar je sultan podpisal, to je Musta-fa Kero&l prokleL V Angori je sestavil turško nacionalistično vlado in raz vil zeleno zastavo proroka, pozivajač na boj proti nevernikom. S pomočjo sovjetske Rusije, ki je t>reko podjarmljcnih kavkaSkih republik opremila angorsko vojsko s prvovrstnim francoskim orožjem — plen iz Wranglovcga debakla — je Kemalpa-Sa lansko let« pričel svojo prvo ofon-aivo proti Grkom. Uspeli je bila načelna pripravljenost entonte za revizijo sevreške pogodbe. Toda razmere so se medtem znatno spremenile. Kemalo-4V* vojsko je narastla v dobro organizirano in opremljeno armado, ki šteje po verodostojnih virih nad loO.Ui, mož, moraličua avtoriteta .mgorske vlade pa je popolnoma izpodrinila tra-dicijonalno veljavo carigrajskega sultana. Podpihovan od Rusije, je Kcmal, še ko je bil v Londonu, pripravljal nove ilalekosežne operacije. Pridobil si je za zaveznika Afganistan, kjer so do; takrat gospodarili Angleži, n jegovi i agenti delujejo z uspehom v Mezopotamiji, prehajajo v Indijo in Egipt in dvigajo Perzijo na pobuno. Ves muslimanski svet jo danes v živahnem in j opasnem vrvenju in «sveta vojska®, na katero je ob strani Nemčije zaman poživljal carigrajski sultan, se pojavlja na obzorj ukot velika nova opas-nost za 6vetovni mir. Predvsem za Anglijo, katere pozicija v muslimanskem svetu je najožjo zvezana z njenim svetovnogospodarskim položajem- Kemal danes ogroža same korenine angleškega gospostva. Naravno je, da bo morala Anglija vso svojo pozornost posvetiti dogodkom v Orijentu. Skušala bo obvladati položaj diplomatičnim potom in pričakovati je novih pogajanj s Kemalom. Ako se ne posrečijo — kdo bi mogel reči, kaj ho potem sledilo? Pripoveduje se, da je maršal Foch označil armado 250.000 mož kot premajhno, da pacificira kraje, ki so danes pod Kemalovim vplivom. Kemal ni sam. Ža njim stoji sovjetska Rusija in na grški fronti so pojavljajo že sovjetske čete! Grška kliče na pomoč. Njen klic gre predvsem v London in Anglija stoji neposredno pred enim najtežjih problemov svoje politike. Sama ni močna dovolj. Apelirati bo morala zlasti na Francijo. Vsako pomoč iz Pariza bo morala plačati s koncesijami francoski politiki v srednji Evropi. To pomenja ostrejši protinemški icurz, v Nemčiji sami pa obnovitev opasno diskusije med monarhističrumi elementi in republikansko-pacifističnim režimom. Aktivni nastop sovjetske Rusije v Mali Aziji mora v svojih posledicah pretrgati dosedanje angleškc-ruske odnoSaje. Gospodarska obnovitvena politika Ljeninova je ogrožena, Troc-kijev borbeni program stopa v os-iwdje. Klic na. pomoč iz grškega glavnega stana je alarm za vso Evropo. Komunistični poslanci so-krivi atentata na regenta gnezdo komunistične agitacije ie bilo v konstitu-anti! — rezultati sodne preiskave. Beograd, 1. julija. (Izv.) Atentator Stejič je izpovedal v preiskavi, da bi bil izprva inoral izvršiti atentat v sami skupštinski dvorani. Njegova naloga je bila, da pride na galerijo in za časa svečane zakletve vrže bombo v polno dvorano. Prišla bi tudi šc dva druga pomagača n agalerijo. Stejič je izjavil, da so mu komunistični poslanci Filipovič, Čopič in Kovače-vič dali ukaz, da izvrši atentat na kakršenkoli mogoč način. Na današnji seji konstituante se je zato zahtevalo, da se ta trojica preda sodišču. Dalje je izjavil atentator, da je pet dni, predno jo izvršil svoj čin. prišel v konstituanto z namero, da 'vrže bombo na ministre. Ker pa je bil na ministrskih klopeh samo minister dr. Krizman, je Stejič zaenkrat opustil atentat. Pravi, da bi bil vrgel bombo, •če bi bila Pribičevič in Draškovič v klopeh aH pa vsaj Pašič...» Beograd, i.julija. Preiskava proti atentatorju Stejiču je dognala, da je bil Stejič kot avstrijski vojak ujet v Rusiji. Pozneje se je kot dobrovoljec boril v jugoslovanski legiji in je nato postal boljševiški agitator. V Rusiji sc je spoznal s komunističnima poslancema Nikolo Kovačevičem in Vlado Čopičem. Leta 1919. je prišel v Budimpešto, potem pa v Novi Sad, kjer je na vlaku med Novim Sadom in Beogradom prodajal tobak in agitiral za komunizem. V Beogradu sc jc Cesto sestajal s komunističnimi poslan- ci ter jc prisostvoval tudi sejam konstituante. V konstituanti so imeli komunistih ni agitatorji dve slugi, ki sta jim dostavljala vse, kar se je dogajalo v konstituanti in ki sta jim pomagala pri izvrševanju vseh poslov. Policija ju jc imela že dolgo na sumu, ker pa so se poslanci za njiju zavzemali, ju ni mogla aretirati. Na setankih v Beogradu in Novem Sadu je bilo po sklepu izvrševalncga odbora komunistične stranke določeno, da naj se regent ubije in da nai se potem Izvršijo šc nekateri atentat? na visoke vojaške In politične osebnosti. Stejič je izjavil, da bi že prej enkrat moral vreči bombo v konstituanti in da je ta bomba tudi že bila na galeriji, vendar pa da jc ni vrgel, ker niso hili prisotni vsi ministri. Dalje je izpovedal Stejič. da so mu pomagali komunistični poslanci Filipovič, Vlado Čopič in Nikola Kovače-vič. Na podhgi teh dokazil in drugih podatkov, ki jih imajo oblastva v rokah. je preiskovalno sodišče poslalo pravosodnemu ministrstvu zahtevo, da se imenovani poslanci zaprejo. Policija ima v rokah ves materijal, ki razsvetljuje mnoge nejasne dogodke, ki so sc pripetili v zadnjem času. Zdi se. da Jc bilo predvčerajšnjim postavljenih več atentatorjev, da ubijejo regenta, ako bi prvi atentat ne uspel. Do sedaj jc policija aretirala štiri osebe, o katerih se sumi. da so l bile v zvezi z atentatom. Konstitnanta izročila osumljene komunistične poslance prenos regentske oblasti. Beograd, l. julija. (17".) Pašič je predložil regentu v nodpis ukaz o prenosu regentske oblasti na vlado •jm čas predstoječega odpotovanja re-gentovega v inozemstvo. Beograd, 1. julija. (Izv.) Danes dopoldne je imel imunitetni odbor sejo, na kateri je razpravljal o dopisu ministra pravde, ki zahteva izročitev komunističnih poslanccv Vladimirja Čopiča, Filipa Filipoviča in Nikole Kovačeviča sodišču. Akt se glasi: Spasojc Stejič je pri zaslišanju izjavil, da je imel kot komunist namen, ubiti prestolonaslednika regenta. Ukaz za izvršitev atentata je dobil od komunističnih poslancev Čopiča in Filipoviča v imenu izvrševalncga odbora komunistične stranke. Šel je na Dunaj, kjer sc je sešel s pomagači. Po povratku v Beograd jc referiral imenovanima poslancema o doseženem sporazumu. Atentator sam potrjuje svoje intimne zveze s Kovačevičem; isto je potrdil tudi Pavao Nikolič, ki jc dobro poznal strankine odnošaje. Pri daljši debati se je poslanec Filip Filipovič branil in obsojal atentat. Izjavil je, da ne pozna atentatorja in da obsoja vsak atentat. Opozarja, da je že svoječasno dobil v zaporu tuberkulozo in bi mu sedanji preiskovalni zapor mogel močno škodovati na zdravju. On je sicer glavni sekretar stranke, vendar pa zaradi razpusta organizacija nc more imeti odločilnega vpliva. Nato je bila z vsemi proti dvema glasovoma komunistov in socijalistov sklenjena izročitev poslancev Filipa Filipoviča in Vladimirja Čopiča, do-čim jc bila izročitev Nikole Kovačeviča odklonjena z motivacijo, da iz nje- govih intimnih zvez z imenovanima poslancema še nc sledi, da je sodeloval pri atentatu. Beograd, l. julija. (Izv.) Na današnji seji konstiuante jc bilo prečitano poročilo imunitetnega odbora o izročitvi komunističnih poslancev Vladimirja Čopiča in Filipa Filipoviča sodišču zaradi sokrivde na atentatu na prestolonaslednika regenta. Sledila je volitev prvega podpredsednika zbornice na mesto odstopiv-šega Miloša Cošiča. Pri glasovanju je dobil radikalec Milorad Vujičič 163, zemljoradnik Lovričevič pa 29 glasov. Seja je trajala do 13. ure. Prihodnja seja je sklicana za 17. uro popoldne z dnevnim redom: Razprave o poročilu imunitetnega odbora glede izročitve poslancev Čopiča in Filipoviča sodišču. Beograd, 1. julija. (Izv.) Seja konstituante se je nadaljevala zvečer ob pol 7. tiri. Po daljši debati je prišlo do glasovanja o izročitvi komunističnih poslancev po zahtevi ministra pravde. Pri glasovanje jc velika večina bila za izročitev sokrivcev. Proti so govorili in glasovali republikanci, komunisti, socijalni demokrati in Momčilo Ivanič. Poslanca Deržič in Brandner ter zemljoradnik dr. Stajič i so se za časa glasovanja odstranili iz ! dvorane. Govor komunista Novakovi-I ča jc zbornica spremljala z burnimi klici «pfuj» in ogorčenimi ugovori, i Seja je bila zaključena ob četrt na i deseto uro. Ruske čefe na maloazijskem bojišču grcl.ia prosi zaveznike za pomoč. — položaj grške armade skrajno opasen. PARIZ, 1. juliju. (Izv.) Grški posla-nlk v Parizu je službeno naznanil zavezniškim vladam, da so se na grsko-turškt fronti pojavilo v vrstah Turkov močne čete Rusov; naprosil je zato v imenu svoje vlade zaveznike za pomoč in posredovanje. Pariz, 1. julija. Vojna v Mali Aziji so jo osredotočila na tri točke: Izmid, Brusao in Učak. Turki imajo povsod uspehe. Grki so zadnjo dni pri Učaku doživeli občuten poraz, pri čemur je bila trotja grška divizija popolnoma razkropljena in uničena. Beograd, 1. julija. (Izv.) Položaj grško armado v Mali Aziji postaja po ve- steh ki »o potrjujejo sedaj Se tudi i« Aten. naravnost brezupen. Grki se u-mikajo od postojanke do postojanke. Moralno moč njihovih čet je Bo bolj oslabilo dejstvo, da so se pojavili iu» fronti med turškimi četami močni, I*, borno oborožeui in dobro disciplinirani oddelki ruske boljševiškp armade. V grških krogih si no prikrivajo več, da je situacija za Grčijo izgubljeua, ako ji ne priskočijo na pomoč zavetniki. Za to pomoč bi bili Grki pripravljeni ua skrajne žrtve, celo na povra-tek Veulzelosa in spremembo na kraljevem prestolu, ako bi antanta to zahtevala, Vladna kriza v Italiji giolitti defin1tivno odklonil. — vlado sestavi dp nicola. — stališče strank. Rim. 1. julija. (Izv.) Na ponovni poziv kralja, naj prevzame sestavo nove vlade, se je posvetoval Giolitti včeraj cel dan z zastopniki raznih parlamentarnih skupin. Tekom svojih konfereuc se jc uvcril, da bi mu bilo nemogoče, postaviti svojo novo vlado na trdnejše temelje, na kakoršnih jc slonela dosedanja. Zlasti ekstremni nacijonalisti s fašisti vred, na drugi strani pa tudi socijalisti, so se držali skrajno rezervirano. Zato sc jc napotil Giolitti proti večeru zopet v Kviri-■nal, kjer jc izjavil kralju, da defini-tivno odklanja mandat za sestavo "vlade. Kralj je nato Se tekom večera poklical k sebi celo vrsto politikov. Sprejel je tudi vodjo fašistov, Musso-Jinija. Po končanih avdjjencah jc bil poklican na dvor predsednik parla-jnenta de Nicola, kateremu je kralj izjavil, da mu po nasvetu zastopnikov parlamentarnih skupin poverja mandat, da sestavi vlado. Dc Nicola je izjavil, da Jc v načelu pripravljen, sc odzvatu vladarjevemu pozivu, da na zavisi njegova odločitev od uspe-jia razgovorov, ki jih incra imeti poprej z voditelji parlamentarnih skupin. Šc sinoči sc je posvetoval de Nicola pozno v noč z Giolittijem in Labri-olo, danes dopoldne pa je konferiral s cclo vrsto drugih politikov. Ob dveh popoldne še ni znano, ali bo de Nicola sprejel poverjeni mandat ali ne. Ker pa je njegova kandidatura naletela skoro pri vseh strankah na razmeroma zelo simpatičen odziv, se splošno smatra, da bo mandat sprejel žesjbttoe ! za razmejitev reke. Beograd, 1. julija. (Izv.) Pri predsedniku vlade, g. Pašiču, se jc danes oglasil češki poslanik g. Kalina, ki Jc izrazil radost in častitke predsednika CSR dr. T. G. Masaryka nad tem. da se jc atentat ponesrečil. KONSTITUANT A SE odgodi ZA DVA MESECA. Beograd, 1. julija. (Izv.) V večinskih krogih so razširjene kombinacije o odgoditvi skupščine za dva meseca. Ta čas pa bo deloval dalje zakonodajni odbor. Treba pa je, da se še izdela zakon o volitvah narodnih poslancev za skupščino in zakon o vo-litvi oblastnih poslancev. Rim. 1. julija. (Izv.) Jugoslovanski j odpravnik Antonijevič v Rimu je si-] noči obiskal ministra Sforzo. Ker se i j c pa ta mudil z ostalimi ministri v i Kurinalu, ga jc Antonijevič čakal in ! potem dolgo časa konferiral ž njim. I Po Antonijevičevem odhodu je zunanji minister Sforza sprejel v daljši avdijenci predsednika italijanske razmejitvene komisije. Ouartierija. Berlin, 1. julija. (Izv.) Iz Rima poročajo: Grof Sforza, ki jc predvčerajšnjem odpotoval na deželo, se je sinoči vrnil v Rim. Domnevajo, da gre za važne stvari, ki se tičejo položaja na Reki in na jugoslovanski meji. Sinoči sc je grof Sforza dalje časa raz-govarjal z jugoslovanskim poslanikom. Beograd, 1.julija. V vladnih krogih sol Beograd, 1.julija. (Izv.) Predsednik govori, da ae bodo posebno spominske konstituante. dr. Ribar, je bil povo-kolajne izročila poslancem v spomin | dom sprejetja ustave imenovan za »prejetja ustave. 1 častnega meščana Mostaria. in da se mu bo posrečilo sestaviti vlado. Vsekakor bo padla odločitev šc tekom današnjega dne. Rim, i. julija. Ozv.) Ko se je zve« delo, da poveri kralj sestavo vlade dc Nicoli, sc jc zbral k posvetovanju socijalistični klub, ki jc vzel njegovo kandidaturo s simpatijo na znanje. Socijalisti bi bili pripravljeni podpirati njegovo vlado pod sledečimi pogoji: spoštovanje zakonov od strani vlade in garancije za red in mir. pobijanje brezposelnosti, pobolJSanjei mezd in plač državnih uslužbencev. Klub je pooblastil poslanca Turatija, da vodi razgovore z novonaznačenim ministrskim predsednikom v zmislu gornjih zahtev. Rim, l. julija. (Izv.) Stranke desri-ce. fašisti, nacionalisti iii liberalci so imeli danes skupno sejo, da zavzemo svoje stališče napram misiji novodo-ločenega predsednika vlade. Zastopniki vseh treh strank so izdelali pro-gram, po katerem bi bili pripravljeni sodelovati, oziroma podpirati vlado. Njih zahteve so sledeče: popolna sprememba kurza italijanske zunanje politike v jadranskem vprašanju in vzpostavitev politike v zmislu določb rapallskc nogodbe; priznanje integritete Reke z Barošem in Delto: odložitev evakuacije tretje dalmatinske conc; angažiranje vlade, da pride črnogorsko vprašanje pred mednarodno razsodišče in preklic vseh odredb proti črnogorskim legijonarjem. Kar sc tiče notranje politike, zahtevajo stranke desnice nacijonaino in patrr-jotično politiko reda iu miru. zlasti v osvojenih krajih. Prest izvos 5000 konj Beograd, 1. julija. (Izv.) Kakor smo uvojočasno poročali, jo gospodarsko-fi-nančni komitot dovolil dopustiti izvoz 3000 konj lahke pasme iu rs zven tega še 2000 konj z.i Grško. Generalna direkcija carin jo v sporazumu s poljedelskim ministrstvom določila, da se Grški kontinent smo nakupiti samo od grških oblasti in izvoziti preko Gjovgjelije na Solun. Ostali kontigent 3000 konj se pa razdeli tako, da se izvozi preko carinarnic Maribor 1000 konj. Rakek 500, Enbotiea 1000 in Gjevgjolija 500. Izvoz ni vozan ca. nikakoršno predhodno pdobrenjo kterihkoli oblasti, marveč jo ptost; pačpa se plačata carina in davek na poslovno obrt ter se mora osigu-rati valuta. To določbe veljajo samo za' dobo dveh mesecev, računano od dneva, ko bo do-tični razglas goneralno direkcijo štev. P 48791 publieiran v »Službenih novi-nahs, kar se bo zgodilo žo prihodnje dni. V slučaju, ako kontigont pri kaki cari-uamlci 110 bo izčrpan, so moro prenesti na drugo carinarnice, o čemur bo pravočasno« izdano obvestilo javnosti. Izvozniki so opozarjajo, da se čimprej pobrigajo za izvoz, ker če bi sc kontigent izčrpal, carinarnico nadaljne-ga izvoza preko kontingenta pod nobenim pogojem ne bi smelo dovoliti. NAŠA VOJNA ODŠKODNINA. Pariz, 1. julija. (Izv.) «Temps» piše, da so sc zastopniki Anglije, Francije in Jugoslavije sporazumeli, da dobi .Jugoslavija pet odstotkov vse nemške vojne odškodnine, dočim je bilo v Spaai določeno, da dobe vso države male antante skupno samo šest in pol odstotka. madžarski atentat na pe-cu.iskega zupana. Zagreb, 1. julija. (Izv.) Včeraj zve« čer je poskusil neznanec atentat na pečujskega župana Belo Lindnerjs. Streljal jc skozi okno mestne posvetovalnice na mestnega kapitana, ki ga je zamenjal z Lindnerjem. Na to se je podal v beg, straža pa za njim. Predno so ga prijeli, sc je ustrelil. Po zapiskih, ki so jih našli pri njem, jc atentator preoblečen madžarski oficir, ki je prispel iz Kaposvara, kjer se je atentat zasnoval. ODLIKOVANI POLITIKI. Beograd, 1. julija. (Izv.) Odlikovani s» dr. Laza Markovič kot glavni referent v skupščini ■/. redom Sv. Save I. r., podpredsednika skupščino dr. Halidbog Hra-snica in Ivan Urck z rodom Sv. Savo II. razreda, predsednik dr. Rihar, ki žo ima Sv. Savo I. r., pa dobi višji red. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V RO. MUNIJI. Bukarešta, 1. julija. Senat je sprejel zakonski načrt o uvedbi žensko volilne pravice. KARL SE IZSELI NA RIVIERO. Dunaj, 1. julija. (Izv.) Govori so, da s» !hj razcesar Karel nastanil v francoski j rivieri, ker pogajanja s Španijo in Grško ! niso dovodla do rezultata. DELNICE JUŽNE ZELEZNICE. Dunaj, 1. julija. Kavnateljstvo južno železnice objavlja: Za glavno skupščino ki bo zborovala dno 7. julija 1.1., jo bilo založenih 430.911 delnic. V Avstriji 68.271, v Italiji 99.020, na Madžarskem 3.300, v šviei 260.320. Koliko jih j« bilo založenih v Parizu in Londonu, o tem ec ni nobenega poročila. Skupščina Jugoslovanskega Sokolskega Saveza Odločna odklonitev separatiima .VČertij se Je zaključil pokrajinski iz-(et. Jugoslovanskega Kokolskega saveza s skupščino saveza, ki so ji prisostvovali delegati vseh sokolskih skupin iz naže države tor zastopniki če-eknelovaSkn obei sokolske. Skupščina s« je vršila v veliki dvorani paviljona mestnega vrta ter je bilo navzočih nad sto delegatov. Skupščino je otvoril ob 9. uri zjutraj podstarosta saveza dr. Ravnih ar, ki je prisotne delegate, kakor tudi o-stalo starešinstvo pozdravil z govorom, v katerem je poudarjal veliko misel sokolstva in opisal njegova te- Osijek, julija- njenje našega sokolstva se je izvedlo sporazumno na novosudskem saboru dne 28. junija 1919, kjer se je osnovala edinstvena organizacija sokolskega saveza Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mariborska skupščina dno 30. avgusta 3020 je dala duška splošnemu razpoloženju in splošnim potrebam narodne edinosti in zato sporazumno sklenila prevzeti iine Jugoslovenskcga sokolskega saveza, držeč se pri tem osnovnih sokolskih načel glode na bodočnost in narod, kakor jih jo obrazložil dr. Tyrš. Postali smo potem evolucije Jugosloveni in v pogledu ".a bodočnost smo se postavili na stali- Krta GlolKtileve vlade Rim, 80. junija« Ko je podal predsednik italijanske I vlade Giolitti svojo demisijo, so je vsa italijanska javnost začudeno spraševala, kaj je privedlo starega toskanske-ga državnika do tega koraka. Pojavljali so 8e v prvem trenutku najrazličnejši komentarji, toda pravega vzroka se je ogibalo vsako glasilo javnega mnenja, ker nikdo ni hotel priznati dejstva, da je današnja vladna kriza v Rimu izzvana po zlomu italijansko notranjo in zunanjo politike. 7,a razumevanje italijansko krizo je potrebno poseči malo nazaj. Leta .1915. je stal na čelu italijanske vlade Giovanni Giolitti. V Evropi je divjala svetovna vojna, a Giolitti ni na noben način pristal na intervencijo Italije. Poulične demonstracije, divjanje nacionalizma jo prisililo Giolittija, da je raeljria načela, po katerih more osta-!" ''^IV,™, "Z.^t« o^61 h Virainala, in vso italijansko U Vtvo čvU in nepremagljivočasopisje je pozdravilo njegov odhod in po katerih mora imeti vedno pred očmi samo on interes, to je interes naroda in narodne države. Vsako stran-karstvo mora ostati daleč izven sokolskih vrst. V n;ulaljnjem svojem govoru je omenjal umrle sokolske prvake, zatem pa jo izrekel lepe besede, zahvale in priznanja češkoslovaškim sokol-skini delegatom, ki niso izostali ob no heni priliki, da ne bi pokazali, kako čutijo z nami in kako se trudijo, da bi skupno z nami ustvarili močno vse-*lovan>ko sokolstvo. Govor podst.aroste dr. Ravniharja je fii! večkrat prekinjen z burnim odobravanjem, posebno pa na onih mestih, v katerih je povdarjal velike cilje sokolstva. ki sedaj v svoji državi ne moro biti več rovolucijonarni razdva-jalni. temveč konstruktivni elemont. Iz tega izvira dolžnost sokolstva, da iSče stika s šolo in vojsko, da bi vsi trije delali skupno za splošni družalf-ni napredek in konsolidacijo težkih razmer, ki jih je povzročila vojna. Pred prehodom na dnevni red se je pričelo razpravljati o spomenici sokolskega društva iz Zagreba na \Vilsono-yem trgu. Predsednik skupščine jo ti-Rotovil, da ni potrebno, da bi se ta spomenica prečitala, ker je bila že prečitana na zaupnih posvetovanjih in objavljena v časopisju, razen tega ee je pa tudi delegati omenjenega društva razdelili tiskano med prisotno ftupne delegate. Ker delegati zagrebškega. sokolskega društva na Wilso-novem trgu temu niso nasprotovali, se spomenica ni prečitala, nakar je delegat omenjenega društva dr. Krasnik izjavil, da vztraja pri spomenici in da ta slučaj pogajanj o koncesijah nima nikakega pooblastila. Slo je v glavnem za to, da delegati iagrebškega sokolskega društva z {Wilsonovega trga odstopijo od 4. točko predložene spomenice, v kateri se zahteva, d* se naj sedanju organizacija sokolstva kot edinstvenega Jugo-slovenskega sokolskega saveza opusti in osnujejo hrvatski, srbski in slovenski sokolski savez. Predsednik skupščine je kot odgovor predlagal deklaracijo. ki jo bila sklenjena na pred-konferenci. Deklaracija se glasi: Glavna skupščina Jugoslovenskcga sokolskega saveza dne 30. junija 1921 v Osjeku izjavlja glede na zagrebške razmere, spoštujoč sklepe novosadske-ga sabora in mariborske skupščine, nastopno: Sokolstvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev je smatralo izza vojne za svojo glavno dolžnost, da se ujedini in sicer zato, da učvrsti so-kolsko načelo duševne in telesne vzgoje med svojim narodom. Dne 16. januarja 1919 je bil v Zagrebu prvi sestanek v svrho ujedinjenja sokolstva in tu so bili navzočni delegati vseh treh plemenskih sokolskih savezov. Ujedi- smo in ostanemo Jugosloveni. Jugo-slovensko sokolstvo je dvignilo zastavo jugoslovenstva in jo nosi pred vsemi naprej. Mi Sokoli pojmujemo in razumemo realno jugoslovenstvo v /mislu duševnega ujedinjenja in popolnoma mehaničnega izenačenja vseh obstoječih etičnih in nravnih mej in 'J sicer zato, da si osnujemo homogeno narodne mase. Ne oziramo so niti na plemena, niti na vero in ne stranpota, temveč gremo za tem, da ustvarimo v duhu napredka, domoljubja in pravičnosti jugoslovenskl tip kulture kot sredstvo za razvoj slovenske kulturo' na potu narodne bodočnosti. Priznavajoč. težkoče današnjega razvoja in razmaha jugoslovenstva stopa jugoslo-vensko sokolstvo naprej pred vodstvom Jugoslovanskega sokolskega saveza in se no ogleduje niti na levo, niti na desno. V svesti si zgoraj označenih načel no pozna pogajanj in stoji na stališču: Kdor Sokol, ta Jugosloveni Zaradi tega ni in ne moro biti izven sokolstva, uvrščenega v Ju-goslovenskem sokolskem savezu, v na-, šem narodu nobenega drugega sokolstva«. Ta deklaracija je bila kot odgovor na spomenico zagrebškega sokolskega društva z Wi!sonovega trga sprejeta z burnim odobravanjem, ki jo trajalo več minut. Predsednik dr. Ravnihar je dal deklaracijo na glasovanjo in jo bila sprejeta z vsemi glasovi prisotnih delegatov sokolskih žup naše države. Prisotni delegati češkoslovaške obe« sokolsko so prisrčno čestitali k tej trenotni manifestaciji jugoslovenskcga sokolstva. Delegati zagrebškega sokolskega društva z \Vilsonovega trga so izjavili, da bodo to deklaracijo izročili svojemu odboru, ker sedaj nimajo mandata, da bi se mogli o njej izjar viti. Nato so zapustili dvorano. Zatem so je nadaljeval dnevni red in jo bila večina poročil funkcionarjev saveza sprejeta soglasno. Tz poročila savezne statistike je razvidno, da je v Jugoslovenskem sokolskem savezu organiziranih 1,400.000 Sokolov. Potem ko je bila že sprejeta deklaracija, v kateri se označuje stališče sokolstva napram veri in cerkvi, so prešli na volitev staroste Jugoslovenskcga sokolskega saveza namesto pokojnega dr. Oražna in je bil per aclama-tionem izvoljen med burnim odobravanjem za starosto podstarosta dr. Vladimir Ravnihar. SOGLASNA SODBA VSEH POSETNI-KOV UMETNOSTNE RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU JE, DA JE TA RAZSTAVA ENA NAJBOLJŠIH DO SEDAJ. NE ZAMUDITE OGLEDATI SI JO! ■i burnimi klici: Izdajalcc italijanske tzaobljube je odšel, živela Italija! Italija jo stopila v svetovno vojno, Na svojem posestvu v Cavourju je živel Giolitti. zaničevani izdajalec, ger-mano- in avstrofil in čakal konca vojne. Prišol jc konec, vrstile so se v Rimu vlada za vlado in ko je bil državni voz na robu propada, pripeljali so vnovič tostanskega tuskula gospoda Giolittija, tega tolikokrat prokletega izdajalca italijanstva. Skoro dve leti je vodil Giolitti italijansko politiko, evakuiral je Valono in Albanijo, podpisal rapallsko pogodbo, pristal na koncesije v Mali Aziji, podpiral fašizem, izvedel volitve — in potom padel. Giolitti je politik trenotka, znal jo izkoristiti vsak moment, ni ga pa znal trajno izrabiti. Orožje, ki gaje hotel dvigniti proti svojim sovražnikom. je zadelo njega samega. Giolitti je padel na posledicafi svojo politike, notranje in zunanje, fašizem ga jo onemogočil v Italiji, Sfor zova politika mu je omajala tla zunaj v svotu. Takoj po prvi seji novoizvoljenega rimskega parlamenta so je videlo, da vlada nima gotove in zanesljive večino, ki bi mogla računati na njo v odločilnem trenotku. Izjavo grofa Sforzc so kolikor toliko razjasnile situacijo in pritegnilo fašistovske in nazionalistič-ne elemente v opozicijo; Sforza je moral iti, potegnil je s seboj Giolittija, ki jo bil faktični inspirator talijanske Consulto, Parlament jo izrekel posredno svojo nezaupnico italijanski notranji in zunanji politiki Giolittizma, režima, ki jo vodil italijansko politiko pred svetovno vojno in je zopet vskočil v državni voz po vojnL Sistemi popuščanja, dcsorijontacijc, političnega barantanja so vrgli Giolittija. pokazali so, da se je njegov toskanski machiaveli-zem v današnji dobi preživel. Kriza italijanske vlade Giolittizma je danes kriza italijanskega naroda in obenem kriza italijanske državo. Giolittijeva demisija je kriza z globokimi koreni v italijanski zunanji in notranji politiki. Giolitti jo padel, ker ni mogol delati, ker ni mogel zbrati okoli sebo ljudi, ki bi ga podpirali. Kdo pride za Giolittijem? Dolga vrsta imen se pojavlja v dnevnem novinstvu, dolga vrsta starih in novih imen, a na koncu koncev je vedno Giolitti. Po današnji situaciji je edinole mogoče, da sestavi Giolitti novo vlado, ozroma staro vlado z novimi imeni, novimi osebami. Ponovila se bo stara igra iz leta 1915, ponovila politična farsa iz leta 1919 in na koncu konca bo edini rešitelj ©iovanni Giolitti, ta tisočkrat proldeti izdajalec italijanske zavetne misli. lx ustavotvorne _ skupščine (Zaradi slabe telefonske zveze nam ni bilo mogoče včeraj prinesti izčrpnega poročila, o zanimivi seji ustavotvorne skupščino 30. junija. Zato pri-občujomo danes najvažnejše odstavke iz uradnega poročila.) Beograd, 30. junija. Na današnji popoldanski seji ustavotvorne skupščino poda pred prehodom na dnevni red republikanec Krsta Pcjovič izjavo svojega kluba gle-do atentata. Republikanci menijo, da je terorizem nezdrav pojav v državi in da ni v korist socialnemu položaju. Socialno stanje so na tak način ne da urediti. Nato se je prešlo na dnevni red: poročilo vcrifikacijskega odseka z dne 1. maja, ki se nanaša na mandat Jana Janečka (Radičovcc), ki verifikacij skemu odseku ni predložil svojih pooblastil. Odborova večina poudarja, da se z ozirom na člen 1 v zvezi s členom 4 poslovnika in tozadevnih odlokov ustavotvorne skupščino z dne 20. decembra 1. 1. verifikacijski odsek ne moro spuščati v ocenjevanjo verifikacije mandata Jana Janečka. Kar se tiče vprašanja, ali je mogel biti voljen za poslanca, smatra manjšina, da verifikacijski odsek ni pristojen, da bi razpravljal o tem. Dr. Milan Korun zastopa mnenje odborove manjšine, poročevalec dr. Žarko Jakšič pa mnenje večine odseka, in pravi, da so je ugotovilo, da Janečck še leta 1921 ni bil podanik naše države, ampak češkoslovaške republike in že zaradi tega po § 1 volilnega zakona ne izpolnjuje pogojev za poslanca. Poročilo verifikacijskcga odseka so sprejme. Proti so glasovali komunisti, socialisti, narodna socialista, republikanca in dr. Trumbič. Nato se je razpravljalo o nadaljnjih točkah poročila imunitetnega odseka. Po sklepu zbornice se izroče sodišču med dr. poslanci: Dra-gotin Pečič, Vladimir Pušenjak, Janko Rajer itd. Zahtevali se bodo akti poslancev Brandnerja in nekaterih drugih. Soja se je končala ob 19. uri. Prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoldne z dnevnim redom: Volitev prvega podpredsednika. pO jjftsttl *eSffi iptma s TSMjami, nS Belil mu jpredsednik občine in občinski svetovalci. Poleg vojaške godbe so se sprevodu pridružila tudi razna pevska društva, med njimi «Obilič» in «Karagjorgje». Sprevod je Sel po Kneza Mihajla ulici na Terazije, kjer je ljudstvo prestolonasledniku priredilo burno ovacije. Predsednik občine Do-bran Mitrovič jo v Imenu mesto po* zdravil regenta in mu čestital k temu, da se je srečno izognil nevarnosti. Regent so jo zahvalil za izraze udanosti in končal svoj kratki govor z vzklikom: «2ivio Beograd!* Svečanosti so trajale še dolgo v noč. V SKOPLJU. Ko ao dosle v Skopljo vesti o regen-to vi prisegi na ustavo, so na tTdnjavi stoenkrat ustrelili s topom. V mestu je nastalo velikansko navdušenje in določilo se je, da ostanejo vse prodajalne tri dni zaprte. Zvečer je bila bak-ljada. nato pa banket, na katerem se jo prečitala tudi brzojavka o atentatu na regenta. Narodna proslava ZAHVALNE ŽIVLJENJA MAŠE ZA REŠITEV PRESTOLONASLEDNIKA. Ljubi, škof dr. Ant. Bon. Jeglič je odredil v zahvalo Bogu za srečno rešitev prestolonaslednika regenta Aleksandra iz pretečo nevarnosti ob zločinskem atentatu dne 29. m. m., da se ho v vseh župnlh cerkvah ljubljanske škofije opravila v nedeljo dne 3. julija 1921, slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. V stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani se bo po slovesni sv. maši ob 10. uri v nedeljo dne 3. julija 1921 zapela zahvalna pesem z molitvijo za kralja in rogenta. Te zahvalne službo božje se bo udeležilo predsedništvo deželne vlado, kakor tudi zastopniki drugih državnih in avtonomnih oblasti. V BEOGRADU, Atentat na regenta ni vplival na program narodne svečanosti, ki so je včeraj popoldne šo bolj sijajno in navdušeno nadaljevala. V glavnem mestu Beogradu je vladalo slavnostno razpoloženje. Za vse svečanosti ni bilo nobenega incidcnta. Ljudstvo se je zabavalo na Teraziljah in Kalimegda-nu ter pri spomeniku Karagjorgjc, kjer so svirale vojaške godbe. Mesto jo bilo okrašeno z zastavami in cvetjem. Zvečer ob enaindvajsetih je šel Po sveto — Iz francoske zunanje politike. T* Pariza poročajo: Parlamentarna komisija za zunanje stvari je sprejela dnevni red, o kterem so pravi, da se parlament strinja z vlado glede vzdrža-nja vojnih in gospodarskih sankcij, dokler no bo Nemčija izpolnila v celoti svojih obveznosti. Nadalje so na-glaša potreba čimprejšnjo pravične rešitve gornješlezkoga vprašanja in da stremi Francija v vzhodnem vprašanju po vzpostavitvi miru. Komisija smatra, da se Grški ne moro več nuditi nobena pomoč, niti finančna, niti vojaška, ali posredno ali neposredno, ker je odklonila ponujeno posredovanje. — Mednarodna komisija za razoro- ženje. Svet zvezo narodov jo ustanc-vil po navodilih poslednjo skupščine zveze narodov začasno mešano komisi jo za obravnavanjo vprašanja razorožitve. Komisija se sestane prvič 15. julija v Parizu pod predsedstvom Vi-vianija. Sestavlja jo sest civilnih oseb, priznanih kot strokovnjaki na polju socialne politike in narodnega gospodarstva, nadalje jo v njej šest članov, vojne komisijo zvezo narodov, štirje člani gospodarsko-finančne komisije in šest članov zastopnikov interesentov, delavcev in delodajalcev. — Maks Lewren, znani bavarski špartakist. ki jo bil konfiniran na Dunaju je pobegnil iz Avstrije in srečno dospel v Moskvo. '+ Naredba o redu in radu.» Vesti, da je podpisana uredba o »redu in radii* so neosnovaue. Vsi od odpora v demokratskem klubu je ministrski svet po ponovnem pretresu uredbo odstavil z dnevnega reda. Uredba, o kateri smo poročali, da je bila podpisana, jo stara protikoinunistična <01)-znana», ki jo z regentovim podpisom dobila ono obliko, v kateri bo veljala kot zakon, dokler jo parlamentarni odbor ne spremeni. + Princ Pavle Karagjorgjevlč v dl« plomatski službi. Iz Beograda poročajo, da jo princ dr. Pavle Karagjor-gjevič, ki je nedavno dovršil svoje pravno nauke na oxfordski univerzi, izročil ministrstvu za zunanje zadeve prošnjo, za vstop v diplomatsko služijo. Princ Pavle bo imenovan za tajnika našega poslanstva v Londonu. -j- Poslanca dr. Momčila Ivaniča, ld je glasoval proti ustavi je radikalni poslaniski klub soglasno izključil iz kluba. Beograjski okrožni klub ga je izključil iz kluba in stranke ter ga pozval, da naj odstopi svoj mandat, Frank Hcller: 25 ilapjno uelsp flopde Roman. Poslovenil F. J-o. «Počasi, počasi, gospod profesor. Grška plača samo 7 odstotkov toda grška odlikovanja so prav lepa in ne delajo sramote drugim.« «Te najvišje finančne politike pa prav res ne razumem. Iz ozirov in obzirov do ugleda svoje firme, ki ni prav nič trpel, ko ste izvršili grško posojlo, se sedaj branite stopiti v trgovske in kupčijske zveze z Minorko.« «Moram, dragi gospod profesor. Svojega podjetja vendar nočem osramotiti z zvezami z raznimi goljufivimi firmami. Jaz sem mož strogo moralen...« «In vrhu tega še celo član parla. menta. Stvar je pač tako. Dovolite, da vzamem to pismo in te priloge v žep. Moja morala ni tako stroga, kot je vaša. Saj vem, da to veste.« «Prosim, prosim, toda vrniva se k svoji stvari. Ali hočete sprejeti in izvršiti zadevo s Hornsteinom?« «Samo vam na ljubo gospod Isaacs! Hočem obuditi kes za ono malo prigodo, ki sem vam jo odigral leta 1907. Kakšen rok vam je stavil Horn-stein? Mislim, da ne prevelik!» «Do 22..., torej 6 dni> «Kaj zahteva?* "8 o izmeni visokosti denarnih zneskov zadržanih v predpisih materijelnoga in formclnega kazenskega prava v Sloveniji in Dalmaciji. Denarni zneski, ki jih vsebuje kazenski zakon z dne 27. maa 1852., drž. zak. št. 117, v besedilu zj.kona z dne 9 aprila 1910., drž. zak. št. 78. (Lex ofner) in vsi drugi zakoni matorijolnega in forraelno-ga kazenskega prava, ki veljajo za sodišča in so odločilni za kvalifikacijo k.v znjivega dejanja, /a pristojnost sodišč in za odmero vseh tudi disciplinarnih kazni, se — podvajsotorijo. Okrajna sodišča bodo po novi naredi« sodila to goljufi,lah in inckvalificiranih tatvinah (lo zneska 4000 kron, o kvalificiranih tatvinah do zneska 1000 kron. Zborna sodišča bodo sodila o kvalificiranih tatvinah pri znesku nad 1000 K, pri nekvalificiranih tatvinah in goljufijah pri zneskih na/1 1000 K do 40.000 IC. Porotna sodišča pa bodo zanaprej sodila pri tatvinah in goljufijah še le če znaša škoda nad 40 000 K. Denarno kazni, ki jih določa n. pr. zakon o živilih, so po novi narodbi zvišano od 1000 K na 20.000 K in od 2000 kron na 40.000 K. Nadomestna kazen za en dan zapora bo znašala po novi naredbi 200 K. Nova naredba stopi v veljavo dne 16. julija 1921. Vsi sodni krogi pozdravljajo novo narodbo z vesoljem, ker bo zlasti razbremenila zborna in porotna sodišča. STATISTIKA NAŠE ZUNANJE TRGOVINE. (lenerabin direkcija carin je Izdala knlt-20 o statistiki naše zunanjo trgovine za leta 1918, 1919. In 1920. Podatki niso, kakor samo generalna direkcija .v predgovora pripominja, popolnoma točni, zlasti za pryi čas po preobratu, ko še nI bila urelena carinska služba. Vendar pa bo knjiga tudi s približnimi podatki dobrodošla vsem, ki sc bavijo z gospodarskimi vprašanji. Po teh podatkih vidimo, da zavaemajo največji del našega uvoza predmeti za oblačenje in podobno. Teh predmetov smo uvozili leta 1919. za 2 milijardi 377 milijonov 738 tisoč 615 dinarjev, a leta 1920. za eno milijardo 843 milijonov 353 tisoč 722 dinarjev, skupno za obe leti to-rel velikansko svoto 4 milijard 221 milijonov 92 tisoč 337 dinarjev, TI predmeti obsegajo za leto 1919. 80 odstotkov vsega našega uvoza, a 1. 1920. 53 odstotkov. Največ jih jc uvozila Italija, potem Češkoslovaška in Avstrija. Med te predmete spada: bombaž, konoplja, lan in draga rastlinska vlakna za predl-vo; volna In ostala živalska dlaka za pre-dlvo, svila, klohučevlna, razno tkanlnsko blago, potem Izdelane obleke, perilo in drugo. Največ smo nvozill bombaža, in sicer: leta 1919. za 1166 milijonov, leta 1920. za 1283 milijonov dinarjev. Konoplje in lanu da so so pogajanja mod zastopniki »aH sledstvenili držav zopet začela. Pri sol likvidatorji izjavili, da so desegli reparacijski komisiji v Parim sprejem dosedanjih dogovorov. V seji 27.junij* so jo razpravljalo nadaljo o stališču iiikov bankovcev v likvidaciji banko. Do kakšnih sklopov ni prišlo, kar so mor* počakati na rozultat zbiranja bankovoev v posamoznih nasledstvenih državah. Ka-kor znano »o morajo bankovci A. o. banke »brati do 15. septembra in predložiti konferenci. *= Madžarski bankovci v avstrijski po. sesti. Od žigosanih madžarskih bankovcev, ki jih jo predložila Avstrija Madžarski v izmeno za nove, jo bilo, kakor poročajo nekateri nemški listi, okoli 90% zavrnjenih kot ponarojenili. O tem smo' že nedavno kratko poročali. Ako bo madžarska vlada vstrajala na zavrnitvi, bo pomenilo to za Avstrijo, kakor sn so-di, več milijard izgube. =» Padanje avstrijske krone si t o Ima« čijo na Dunaju na ta način, da so spravlja v zvezo z nakupovanjem dolarjev in drugih zavezniških valut s strani Nemčije, ki mora. v teh valutah pbtčati vojno (Mškodnioo. Kakor znano, zahteva Francija od Nemčije dolarje, katoro potrebuje za plačanje dolgov v Ameriki. Poleg avstrijsko krono pada zlasti tudi poljska marka, katere padanji je naravnost katastrofalno. Ce bo šlo v tej meri naprej, bosta poljska marka In sovjetski 1 (v predelanem stanju seveda) smo uvozili rubeij kmalu enaka. Vrodnost denarja leta 1919. za okoli 13 milijonov dinarjev, lota 1920. pa za okoli 899 milijonov 1920. za okoli 221 milijonov dinarjev; svile leta 1919. za 207 milijonov, leta 1920. za 12.3 milijona; oblek leta 1919. za približno devet milijonov, leta 1920. za okoli 130 milijonov dinarjev, Značilno Je, da smo uvozili velike količine lanu, konoplje in volne, torej produktov, ki Jih Izvažamo v sirovem stanju v Inozemstvo, odkoder Jih potem za drag denar uvažamo v predelanem stanju. V statistiki žalibog nI omenjeno, koliko smo Izvozili lanu In volne, le za konopllo leta 1919. za okoli 12 in pol, a leta 1920. za okoli 22 in pol milijona dinarjev. Ta statistika nas opominja, naj osnujemo pri nas čim več Industrij, ki bi te našo slrovine predelavalc v fabrlkatc. Pri nas se vsled velike množine teli slrovin lahko polagoma razvije tudi tekstilna in-dustrlia do visoke stopinje, zlasti, ker imamo vse pogoje, da prolzvodjo teh slrovin še izdatnejše povečamo. po razsvetljenem trgu preko Savskega ugodna. Videli so na dvori šti^ tovarno mostu pred okrajno glavarstvo. Tam jo ' pozdravil množico vladni svetnik Podboj v lepih navduševalnih besodali. Po trgu je bila večina hiš lepo razsvetljena, le občinska hiša, županovo stanovanje in župnišče so ostali v temi. Kor je množica doznala, da je župan Lebinger sam prepovedal izobesiti zastavo in razsvetlili okna. je prišlo pred županovim stanovanjem do »gprčenih demonstracij proti takem« IzzivajoČemu postopanju. Deputaoija tržanov se je podala k okrajnemu glavarju, da protestira proti županovemu izivaniu in zahteva, da se župana odločno kaznuje. Pred občinsko hišo je množica tako dolsro demonstrirala. za lep voliko množino kosti. Začeli so krasti to kosti in jih po malem vsak dan v večjih množinah odnašati ter prodajati raznim cunjarjcm za lepo svoto. Akcijska družba za kemično industrijo je plačevala kosti po 1 K kg in zgodilo so je večkrat, da jo tovarna kosti dvakrat plačala. Dečki in otroci Zelene jame so zaslužili s kostmi znatno zneske, nekateri celo po 150 K na dan. Policija je sedaj prijela osom takih prebrisanih špekulantov. Kosti je po večini kupovala nemškutarska tvrdka Panholzer. Tovarna ima znatno škodo. * Plačilo za «bacanje kart«. Poročajo nam iz Trebnjega: Ravno so jc odigrala Prosvefa XIX. Umetnostna razstava. Deželna vlada jc nakupila iz razstave sledeča dela: Kambič M.: «Za mestom* (oljnata slika), Kos T.: »Zanjlca* (plaketa), Santel na II. (pastel), Kralj Fr.: »Portret* (Zlatica), plaketa, Kralj T. «2ivljenje», (šest radirank), Kos O. A.: Nove carinske tarife v Italiji. Rimski Uradni list objavlja naredbo, s katero se izpremene carinske tarifo s 1. julijem. Nove tarifo bodo v splošnem noti-ficirano s pogodbami. = Konec rudarske stavke v Angliji. Udeležba delavstva na dobičku. 28. junija po 3 mesečni stavki so jo dosegel med rudarji in delodajalci sporazum, ki je pravzaprav žo delna socijalizacija, dasi-ravno so v sporazumu ta beseda ue rabi. Določile so so za delavce minimalno mezde, ki so za 20% višje, nego prod vojno. Daljo so jo določilo gotovo raz-merilo, po katerem so dohodki delijo. Delavci dobijo' 83%, delodajalci pa 17% po odbitku stroškov. Vlada je zagotovila pomoč 10 milijonov funtov. Dogovor velja za 15 meBecov. Rudarji začnejo s pondeljelc z delom. Likvidacija Avstro-ogrske banke. Z Dunaja so poroča, da so so likvidatorji A', o', banko vrnili 27, junija iz Pariz.a in Avstriji in Poljaki se na onak način no bo prej popravila, dokler so ne ustavita stroja za tiskanjo bankovcev, ki delala noč in dan. » Nemška marka In češkoslovaški* krona na zilrlškl borzi enaki. 28. t. in. sta stali devizl Berlin in Praga v ZUri-chu onako, t. j. 8 šv. frankov Kur/. marko so je namreč zboljšal za 18% in Icutz č. krono padel za 15 centimov in sta tako marka in č. krona prišli na nna)ko stanje ~ Kriza v češkoslovaški papirni in ce« luloznl Industriji. Slovaške papirne in colulozno tvornieo so ostavilo obratu za 0 tednov. Med tem ča«om dobijo delavci državno podporo za nozaposleno. Po še-stih tednih ne delo nadnljujo. Odpa.st.iln pa se bo 80% oonih delavcev, ki sni lahko zaposlijo drugod. = Cene kovin v Berlinu dne 27. Jjunijit (ceno za 100 kg v markah): električni baker 2191, svinec 640—650, sirov cink 750—786, pločevinski cink 520—530, aluminij 2675, banka-cin 487. straits-cfci 4775, austral-cin 4600. nikelj 4200, anti mon 725, stebro v palicah (okoli 900) za kg 1S70 mark. — Češkohelgijska pogajanja o trgovin, ski pogodbi. »Lldovn Novinv* poročajo, da so bodo začela v najkrajšem času trgovinska pogajanja med češkoslovaško in Belgijo. == Kriza čevljarske Industrije v švfc). Radi trajnega zastajanja blaga jo več švicarskih čevljarskih tvornic, ki zaposlujejo skupno 600 delavcev, ustavOn obrat o. = Nazadovanje nemškega uvoza V Anglijo. Kakor poroča Reiiter, ic nemški uvoz v Anglijo mesecu maja proti aprilu nazadoval za S50.095 funtov štcrlingov, = Pogajanja o ruskem posojilu v Berlinu. Trgovinski delogat sovjetsko Rusije Krestinskv jo dospel to dni v Bcrlbi, kjer so jo začel pogajati s skupino BleichrOder & Komp. o posojilu v znesku 400 milijonov mark. Pogajanja do-slej niso uspela radi nomško zahteve, daj so v svrlio garancijo posojila položi 20 milijonov zlatih rabljev. = Nemško-mska transportna družba se jc nedavno ustanovila v Berlinu. Družba namerava najeti v Skandinaviji vso' prosto tonažo. Ladja bodo vozile pod nemško zastavo med Hamburgom in ruskimi pristanišči. = Francoski finančniki v Moskvi. Bor. linski listi poročajo iz Moskve, da je dospela tjakaj skupina francoskih finančnikov, mednjimi zastopniki francosko ban-ke, da bodo s sovjetsko vlado razprav-ljali o finančnih vprašanjih. = Podružnica ruske banke v Londonu, Nedavno v Rusiji ustanovljena Russian State Bank je otvorila y. Londonu podružnico. ~ Romunija naročila vagone na Mad. žarskem. ftomunska vlada je naročil i pri budimpeštanski tvornioi Schlick 10.000 železniških vagonov. 3®rza 2. Julija Zagreli, devize: Berlin 200 — 202, MIlan 726 — 730, London izplačilo 558.25 — 562, čok 565.50, Newvork kabel 149.25 — 150.25, ček 147.50 — 148. Pa riz. 1190 — 1205, Praga 202.50 — 202.7.", Švica 2505 — 2515, Dunaj 20.50 — 20.75. Budimpešta 57 — 57.25. Valute: dolar 146 — 146.25. avstrijsko krono 22, češko 203, franki 1180, napoleoni 492 — 493, marko 210, souvereign 600, liro 720 — 721. Beograd, valute: dolar 36.75 — 36.P0, franki 297 — 298, lire 178 — 181, leii 56.50 — 56.75, levi 39 — 39.60, marko 52 — 52.75, avstrijske krone 5.80 — 5.90, napoleoni 120.76 — 121. Devhe: London 140 — 141, Pariz 800 — 302, Ženeva 621. Praga 50.50 — 50.75, Dtmaj ,\20 — 5.25. Berlin 60.25 — B0.B0. Solun 204 — 205, Milan 183 — 188.50. Hlastnil ?n izdajaj Konzorcij „3uira!f» Odgovorni urednik Vit, F. lleJedc. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritarJeva Mlica št 2 960 ta Delniška glavnica K 50,000.000'— Rezerve okrog K 45,000.000- Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrst« vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račun t Ljubljani fit. 10.609. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana, Telefon št. 261 in 413. «■ "pfT I špecljalna trgovina Sfjl|p||5ps g|Qffggl raznovrstnega bombaža, športnih IfillfiJalfli PIP Išfrl 683 čevljev in gamaš. » LJUBLJAMJL, Kolodvorska ulica S. Laneno prejo n domaS sukanec Mehanična vrvarna, feriinica in predilnica ANTON ŠINKOVEC Kranj - Grosuplje. lzgolavlja ln oddaj* 1026 3—3 Oeajena naročila na tova-no na Orosnpljem. Rmamnfnnp Plošže' BOdbene avtomate, MS igle,perssa, posamezne dele edino pri tvrdki 662 48 Ljubljana, Sodna, ulica 5. Mehaaična delavnica » ?sa popravila in drage precizne mehanike. =5i±j=!i Kdor bočo imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, ' poliiStvo in lakiranje raznih Bkoles'1 ▼ peči, naj se obrne na tvrdko b stavbni In pohištveni pleskar in liiar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6. 9 Me! nniv. dr. Alfrofl toirer Pavla Praiarer roj. MMl učiteljici Gradec Jesenice 900 87 Največja zaloga finih platnenih robcev. Graumann - cefirji. C. J. HAMANN Mestni trg 8. »a« f.jcjra pet tedne, stara ae proda. Po-UliJluO| izve te pri g. Antona PotoS-nlka, tvrdka Barabon, ZaloSka cesta 1. io6e a—i Frlma splitski Poriland-cement se dobi pri tvrdki MLhael Omahen, Vlinjagora, v vsaki množini po najnižji konkurenčni ceni, Takojšnja dobava, sveže blago, dobavno na razne postaje franko. 101S 6-6 P n7iinnlct M ,et> mesečno 1050 K, rtll/illUlllal, teli -topiti v zakon. Ponudbe pod „81oveneo", glavna pošta Ljubljana. 1063 ki so pošteni in spretni, so za dneve 3., 4., 5, in 6. julija sprejnejo takoj v hotelu „Tlvoll". 1050 iki koncert v polnoštevilne godbe Zveze InjjoslovaBskih železničarjev na novo urejenem vrtu = i. Začetek ob ?0. uri. Vstopnina prosta. V slučaju slabega vremena se vrši koncert prihodnjo soboto. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne matere in stare matere, gospe Marije Mathran tovarnar je ve vdove Priporočamo knjige za mladino: lika Waaelitetova, Fravljloe. Z večbarvnimi slikami. Voz 40 K, po pošti 2 K več. Habbertun-sorli, Bob ln Tadl, 1'ovoat s slikami. Broi. 34 K, vel. 30 K, po poŠti K 2-40 več. Cika Jova Zmaj-Oradnik, K&lamand&rlja. Otroške pesmi. Vez. 1C K, po poŠti 1 K več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna nlloa S. Pes (doberman) lep, Štiri leta star, učen, so takoj pooenl proda. Ponudbe na upravo «.)utra>. 1006 2—8 Priporočam zalogo a in drv v Slomškovi nllol 31. Drva žagana ali oepljena dostavljam tudi na dom. 1043 2—2 {} novoi Albin Ogrls novoi H Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po po*tl K 1-80 več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naii izseljenci med avetovno vojno v Parizu, Londonu, Rimu, Washingtona in dr. za Jugoslavijo in kakine težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. 8pis nudi popolnoma nora, dosedsj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 IS Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. ii m n is ( j 'uch - kolesa pnevmatiko Ounlop - RelthofTer - Hutuhlmon priporoča 894 10—10 Ljubljana, Sodna ulle*7. Nakup sena. Najboljše okrepčujoče in diotetično smisli za Mi in stroke jo železnato vino lekarnarja G. Plooollja 638 v Ljubljani. 25-12B Producenti in dobavljači se pozivajo, da stavijo pismene ali pa Bitna ponudbo za prodajo sena za garnlsone Dravske divizij ske oblasti. Vzema so samo seno od sladkih trav nove košnje, katero je popolnoma suho, užitno in zdravo. Sono mora biti prešano (stisnjeno) v svežnjih (balah), ki ne smejo biti težje od 50 do 60 kg. Potrebno je: za Ljubljano „ Maribor . i . ; . s ; „ Celje t .' „ Slovensko Bistrico . s . d Ptuj........• Prodaja po pogodbi najkasneje do konoa oktobra 1921, Prejem komisijski v intendantskih skladiščih, oziroma vojaških senjakih. Skladišča imajo železniške tire (proge). Prejem ponudb in zaključevanje pogodb vrši se predpoldne, in to: 15. julija pri divizijski intendantnri v Ljnbljani, 1,100.000 kg sena 980.000 „ „ 30.000 „ ,, 30.000 „ „ 50.000 „ „ za poldonjeno cvetje ter za številno spremstvo blagopokojne na nje zadnji poti se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 1. julija 1921. Ivana in -Toolplna Mathlan, Valentina Colarlč, roj, Mathlan hčeri. Major Martin CoUrl5 zet. oblu0tveuo povoja •MvIniI lnfsnet Ljubljana H22erj«va ulien it. 7. Soeoi)ehu> stavben* pdfijoU« za betonsko, zelezobetoaek« in vodua zgradbe. ■ ■ ^ Tiskovne zadruge: 1) Faigel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. \ Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— več. Shakespeare-Župančič, Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2"80 več. lika Waschtetova, Pravljioa. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 K, po T)0&tii K 2' voč. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3-40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. komandanta mesta t Ftnjn, „ n » n, n Mariborn, n n n vojnog okruga t Celju, mesta v Slov. Bistrici. Ponudbe se sprejemajo od manjših producentov iz kmetskih zadrug od 5000 kg naprej, od vseh drugih interesentov od 10.000 kg naprej. Kjer bode več interesentov, tam se bo vršila licitacija Kavcija' znaša 10% od vrednosti ponudenega sena. Ponudbe se morajo kolekovati z 2 din. (8 kron). Vpogled v pogoje je mogoč pri prej navedenih vojaških oblastih. Komanda Dravske divizijske oblasti E. broj 8681. 1048 5-1 Pozor, turisti! Tovarna konserv, salam in klobas i i n in, Naroiife se na „Pofa in cifiii". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev. I. del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 6 40 več. III.-IV. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K. poŠta 8 K več. V. zvezek : A. Melik, Zemljepis kraljevine Brbov, Hrvatov ln Slovenoov. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejoma Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna uiica 6. f naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem Času priljubljene ■ I 2 21 kakor tudi vse druge vrste mesnatih konaorv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: naj-fine j že salame (ogrske), krakovske, innkarloe, poletne salame, bruniviike itd. iom 3-1 Pošiljatve po pošti In železnici dnevno. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Linbliani