Posamezna StevilKa 30 vinarjev. Slev. 26. v LiilM v srtUo, sne L lenroerja n Leio &m em Velja po poŠti: sa sa oeio leta naprej., B 60-— u en mesec „ s.50 •a toosemstvo . M 70'-« V Ljubljani na dom ga telo leto uyr»J,. K 58 — neameseo „ „K iv. W Bfrtvl p»j«nsn wcjoe«o „ 4-50 & Sobotna Izdala: ==» Zaoe:o leto.....k io„ n laonmstTo.«. . „ 13 — K . Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol fite*. 8/IU. ftoseplsl sa as vračajo; aeiranklrana pisma sa ne mm sprejemajo. — Dredalikoga telefona štev. BO s= Inseratii Baeatolpua petitvrsta (5» mm Uroka tn 3 mm visok« ali nje prostor) n takrat .... p« 50» sa dva- to Trikrat . „ 45 „ pri večjih aaročtllk primere* poput pe dogovora. 0% sobotah dvojni tarii ■v, v; J Poslano: mmsm Eaostolpaa petltvrsta K t' Uhaja vsak iu lsvseml! p* seleljek ia du po praolki, eb 5. ari sjstrsj. Spravsištro |e V Kopitarjevi nllol It. e. — Sa6ia Kštso Ursailntoe crstrljste it. 24.797, ogrske 26.511, sa.-^«. it. 7563- — UprsTnlikega telefona it 50. Razdelitev »eleposs-stev. Iz Zagreba prihaja poročilo, da. jc »ktipoa vlada v Belgradu že sprejela načrt, kako naj se razdele veleposestva med kmete. Strokovnjakom in kmetom samim bodi pridržano, da sc izrazijo o tem načrtu, ki gotovo ui brez hib, ki pa pomeni ogromen napredek v socialnih in gospodarskih razmerah jugoslovanskega kmeta. Jugoslavija bo s to postavo napravila ve-likansk korak v razvoju, ki ga zahtevajo Čas in potrebe našega ljudstva. Najbolj je to vprašanje bilo pereče v Bosni in Hercegovini, kjer je stara Avstrija že cela desetletja reševala kmetsko vprašanje, a ga nikdar ni rešila, Tam je bilo jn je do danes še v veljavi staro turško gospodarstvo. Bedni kmetje, po večini kristjani,' so tlačanili turškim veleposestnikom — agom ter jim morali plačevati desetino. Nova postava odpravlja desetino, zemlja postane last kmetova, ki jo bo obdeloval, Age, ki so zemljo sami obdelovali« jo obdržc kolikor je morejo sami obdelali; drugi pa, ki zemlje ne obdelujejo sami, dobe za zemljo odškodni-ao, kakršno bo določil državni zbor, V Dalmaciji, Istri in na Goriškem smo imeli tudi podoben ostanek srednjeveška-ga fevdalnega gospodstva, kolonstvo. Kolon je bil neke vrste najemnik na zemljišču veleposestnika. Vsak veleposestnik ima po veC kolonov, včasih so njegove cele vasi. DoragJa vsa taka veleposestva so v rokah Italijanov, Nemcev in Židov. Značilno je, da se je ta za kmečko gospodarstvo tako škodljivi preostanek ohranil v prvi vrsti v območju italijanskega kulturnega vpliva. Kolon dobi od »gospoda« nekaj zemljišča, borno kočo z gospodarskim poslopjem. Zato mora kolon dajati najemščino v denarju, mora dajati včasih več ko desetino pridelkov in opravljati robote, kadar je to »gospodu« prav in dobro. Pa to razmerje bi navsezadnje še ne bilo tako zelo obupno, ko bi bilo ostalo patrijarhalr.o, kakor svoj čas. Celi rodovi so živeli v eni in isti hiši in obdelovali isto zemljo. Zadnje čase pa so gospodarji začeli bolj poljubno menjavati kolone, vsled česar je trpel kolon, trpela pa tudi zemlja. Čudimo se, I-:o beremo v načrtu, da se odpravijo kolonski odnošaji v Dalmaciji in v Istri. Kje pa je zopet ostala naša Goriška? In vendar je tu kplonsko gibanje najživah-nejŠe, njinova organizacija najmočnejša ter njihova najirednest največja. Ali se res naši južni bratje boje Goriško sploh imenovati? Na Goriškem so pred pol stoletjem bili kmetje po veČini koloni; dunes so se skoro vsi že osvobodili z lastno pridnostjo. Le v Brdih in goriški okolici je kolonski sistem še doma. To pa je naša najlepša in najboljša zemJja s pridnim in izobraženim ljudstvom. Zakaj pozabljati na ta vrli del našega ljudstva, zakaj brezobzirno prezirali najlepši del jugoslovanske zemlje. Goriško prepuščati Italijanom, se pravi to zemljo upropastiti in njeno prebivalstvo kulturno uničili. — Načrt naj sc raztegne tudi na Goriško. To je zahteva narodne in socialno pravičnosti. Še ejia točka je, pri kateri bi imeli opomnili eno misel. V načrtu je rečeno; \ si go?dovi so državna last s pravico dr-varjenja za kmete. Ta točka jc nejasna. Gotovo velja to lc za gozdove veleposestnikov. Toda tudi v tem slučaju bo morda treba male poprave. Popolnoma prav je, da bodi država lastnik gozdov, to bo nujno že s finančnega stališča. Imamo pa slučaje. ko je graščak svoj čas kmete za gozd osleparil, da so ostali brez gozda, medtom ko so drugi ob času,zemljiške odveze dobili svoje gozdne parcele. Ta stara krivica naj bi sc popravila. Najbolje bi bilo, ko bi vsak kmetic imel saj mal košček gozda za prvo silo in potrebo. V primeri z ogromno površino, ki jo pokrivajo gozdovi, bi se tc male parcele v državnem gozdu lc malo poznale, kmetu pa bo stališče zelo, zelo olajšano. Siccr pa bo treba lo vprašanje presojati in reševati po lokalnih razmerah. Pozdravljamo pa ta načrt kot čin socialne pravičnosti ter gospodarske nujnosti, Zemlja postane zopet last kmetova, kakor ni bila že od početka fevdalizma ter graščinskega gospodstva. Srbija je svoje agrarno vprašanje že davno rešila. Sedaj sta na vrsti slovenski in hrvatski kmet. Veleposestev je konec in pred nami jc čas racijonelnega kmetovga gospodarstva na svobodni domači grudi. S to postavo se bodo kmečki delavci in bajtarji zbližali še bolj s kmetom in s to postavo se odpirajo vrata posplošenja in razdelitve kapitala tudi drugih vrst. Velcposestvo, eden izmed stebrov kapitalizma, se podira. In to dejstvo pozdravljamo! * • » Načrt za razdelitev veleposestev. Zagreb, 31. (Lj. k. u.) V včerajšnji seji poverjeništva Narodnega veča za agrarno refermo je zagovarjal minister Korač vladni načrt za rešitev agrarnega vprašanja. Naznanil je, da je ministrski svet sklenil postopati po naslednjih načelih; 1. Kmetje v Bosni in Hercegovini niso več dolžni plačevati agom takozvanih hak (desetino). 2. Odškodnino agom določi državni zber. 3. Siromašnim agom ,ki so sami poljedelci, se dovoli odškodnina v zemlji; onim pa, ki se ne bavijo s poljedelstvom, v obliki rente. 4. Ustavijo sc vse tožbe, ki izvirajo iz agrarnih odnešajev. 5. Odpravijo se kolonski odnošaji v La'maci[i in Istri. 6. Vsa veleposestva se postavijo pod cdsvojno prepoved. 7. Zemljo bodo dobili le oni, ki jo bodo sami obdelovali. 8. Dokler razdelitev zemlje ne bo iz-vtdtna, se oddajo veleposestva v enoleten najem, 9. Odškodnina, ki jo dobe velepose?--nil.i, sc uredi zakonodajnim potom. 10. Brez odškodnine se odvzamejo posestva nekdanjo dinastije. 11. Polom zakonodaje se bo določilo, kij j« treba smatrati za veleposesL 1-2. Vsi gozdovi so državna lastnina s pravico drvarjenja za kmete. 13. Uvede se revizija segregacijc. Za izvedbo tega načrta se osnuje po-s< bvr državni urad, ki bo imel v vseh okrožjih in okrajih podružnice, v katere bodo odposlali interesenti svoje zastopnike. iw©dr@£©iia .pM$j©s!!ayfIe K"Vq utepajo našim otrokom italijanščino v glavo. Ker niso hoteli otroci v Matenji vasi pohajati k pouku v italijanščini, so jim pričel? v šoli deliti hrano. V nekaterih vaseh pri Sežani so jim dajali celo denar. V teh šolah poučujejo italijanski časiniki na sledeči način: na tablo zapišejo »evviva Ita-Iia« in otroci morajo lo brati ter se nauči pravilno izgovarjati. Ako nočejo, jih kaznujejo. V Selcah na Krasu so sc častniki večkrat slikali skupno z otroci ter poslali lc s!'ke v Italijo. Poitalijančevan-e Notranjske. V okolici Št. Petra na Krasu so Italijani postavili krajevne table in kažipote v italijanskih barvah, na katerih so označeni kraji v laških spakedrankab in v nemščini. Nikjer ne vidiš slovenskega imena. Tako na primer so nabili table s sledečimi napisi: Palizza (Palitschc), per Postumia (Adelsberg), per Terra-nuova-Bisterzza (Doracgg-Feistritz), Tcrgna (Dom), Ra-chitnig itd, Vojaštvo prireja v Postojni redno predstave in zabave, V zadnjem času so začeli prirejali plesne zabave tudi po vaseh, h katerim vabijo domača dekleta in fanle, češ da jih bodo dobro pogostili, a prijaznim vabilom se le redko kdo odzove, V nekaterih vaseh oo se zgodili slučaji, da so fantje puncc, katere so sc udeležile teh zabav, pretepli. Knez Windischgraelz je daroval 10.000 K za reveže občine Planina pri Rakeku, ter jim dovolil brezplačno nabiranje drv. Italijani pa ne puste nobenega v gozd. Prebivalstvo je razburjeno rudi odloka, » katerim prepoveduje itali- 1 janski civilni komisar Blovsnsko ur?.dova-nk -.' občinah. Srbski vojak ubit Neki srbski narednik, t.opničar, j z mesena decembra obiskal v Kobaridu c-vojega znanca. Srbski vojak se je koj javil ob prihodu pri italijanski oblasti; tam so ga zaprli in od takrat ga ni nihče več videl. Pozneje sc je izvedelo, da je bil ta narednik od italijanskih vojakov v Mlinskem ubit. IMiansBta maslila v iz Splita poročajo: Iz vjeh krajev prihajajo pritožbe o novih aretacijah, depor-tarijah in nasiljih Italijanov, V Rogoznici so aretirali Mijo Csrčegoviča in ga odvedli v Sibenik, V Korčuli so razpustili najprej odbor Narodnega veča in narodno Stražo, sedaj pa šc občinski za,stop. Vse ameriške zastave tn znaki ter simpatije, 14 jih kaže ljudstvo vsepovsod do ameriškega vojaštva, Italijane silno pečejo. Italijanski polkovnik v Rogoznici je izjavil, da ne more dalje prenašati tega stanja ter dal popisati več meščank, ki da so že pre-upome. Begunci! Goričanil Vaša domovina je v nevarnosti! Zemljclačni Italijan jo hoče odtrgati iz krepkega telesa naše mlade Ju-gu&iavijel Vi to najbolje veste, da pomeni za vas gospodarsko smrt, ako pripadejo: vaše pokrajine Italiji. Vaši sodeželani, ki jim je bila usoda bolj mila kot vam, da so se mogli vrniti v svojo porušeno »domovino in oni, ki so ostali kljub vojnim grozotam doma, so že izvršili plebiscit — izrekli so se za Jugoslavijo. Naj Italijani in celi svet vedo, da ste kripravljeni žrtvovati vse za združitev svoje, po Italijanih zasedene domovine z edinstveno in svobodno Jugoslavijo. — Zato vas poživljamo, da podpišete izjavo, v kateri se izrekate za državo SHS in proti italijanski okupaciji. Izjavo s podpisi pošljite nemudoma Pisarni za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Dunajska cesta št, 31. To lahko storite kjer vas je več, na er.i poli, kjer vas jc manj pa tudi na navadni dopisnici in sicer tako, da prepišete na pole sledečo izjavo: »Fodpisani prebivalci občine (ime domovinske občine) politični okraj (ime dom. pol. okraja), ki smo bili vsled vojnih dogodkov prisiljeni zapustiti naše domove in naše imetje in katere nam je vojna furija porušila in ugrabila, prebivajoči sedaj v ......(ime kraja sedanjega prebivališča) odločno zahtevamo, da se goriška pokrajina z glavnim mestom Gorica vred vtelesi samostojni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter naNeue Fr. Presse« v popravku, da so Jugoslovani iz zaledja v etape in odtod v bojne vrste štrli odporno silo avstro-ogrske armade. Pravi namreč v sklepnem stavku: Resnica je, da so dosegle moje čete v redu državno mejo in da so šele v zaledju podlegle razkrojevalnim vplivom. ■ »Slovenec« je v posebnem članku prvi ugotovil to dejstvo; povdarjal tijdi važnost dejstva /a potek zadnjih drevov vojne in povdari lahko zopet nepobituo dejstvo: po Korošecvi agitaciji vzgojeni in 7. duhom Krekovim prepojeni avstrijski Jugoslovani smo ob srbrko-francoskih zmagah na Balkanu ter ob poslanici .\Vilcouovi revolucionarno štrli oepor Avstrije ter pripomogli h končnemu uspehu entente bolj, kakor vsi Italijani skupaj. Kako zvesto pa smo stali ob strani Čehom in opozi-cijonalnim Poljakom, vedo ti sami najbolje in nam nc odrekajo raslug. Če sc ne oziramo na \Vilsonova načela, katera morajo obveljati, ako hoče imeti svet v južns-vzhodni Evropi mir, zahtevamo torej tudi lahko s tega stališča upravičeno svoj delež. Zato niti eno vasice slovenskega ozemlja na zapadu tujcu Italijanu, pa tudi niti ene vasice srbske tujcu Mažaru ali Rumunul -j- Nov krajevni odbor S. L. S. se je ustanovil 12, jan. t. 1, za občino Cerklje pri Kranju. Za načelnika so izvolili g. župnika Frančiška Dolinarja. -I- Shodi S. L. S. V nedeljo, 2. svečana 1919 se vrše shodi S, L. S, v Velikih Laščah ob 3; v društveni dvorani, dalje v Hrušici pri Ljubljani in v Domžalah. -f- Shod zaupnikov S. L. S. iz kamniškega okraja se je vršil 27, jan, v Domžalah pod predsedstvom odposlanca v D. V. g. Štrcina. Za člana v Pokr. veČc je bil izvoljen posestnik Janez Bregant iz Hra-čič, za njegovega namestnika pos. in tovarnar Franc Ccrar iz Domžal, Zaupniki so volili tudi 4 člane v vodstvo S. L. S., za kamniški in brdski sodni okraj pa dva. — Zaupniki S. L. S. iz ljubljanske okolice so izvolili na shodu 26. jan. v Ljubljano za člana v Pokrajinsko veče pes, Josipa Brenčiča z Vrhnike, za namestnika pos. Janka Babnika is Rožne doline. Izvolili so se tudi člani v vodstvo S. L. S, -;- V Črnomlju je shod zaupnikov S, L. S. izvolil 26, jan. 1919 za člana v Pokr. večo posestnika Janeza Bolite iz Zastave in za namestnika posestnika MarLina Cesarja iz Radovice. - - Zaupniki novomeškega okraja so izbrali na shodu 27. jan. za Člana v Pokrajinsko vccc posestnika Antena Avscc is Gotnc vasi in za njegovega namestnika Antona Spendala, župana iz Mirne peči. -J- Mokronog. Tu se je ustanovil 26. jan. krajevni odbor S. L. S.; za načelnika jc bil izvoljen posesiuik Kol?.r z Brezovice. -J- V Žireh se jo vršil 26. jan, izborilo obiskan shod S. L. S, Sklenil se je soglasen protest proti zasedenju našega ozemlja in zločinskemu vpadu Nemcev na Koroško. Presvetl. knezoškofu Jegliču je shod sklenil izraziti svojo vdanost in hvaležnost. Za namestnika v Pokrajinsko veče je bil izvoljen posestnik Fr. Seljak iz Stare vasi. Na zborovanju se jc sestavil tudi krajevni' odbor S. I... S. -j- V Blokah na Notranjskem sc jc vršil v nedeljo dne 26. januarja izvrstno obiskan shod zaupnikov S, L, S, iz nezasedenih krajev loškega in cerkniškega sodnega okraja. Za člana v Pokrajinsko veče je zbor. izvolil posestnika J, Lužarja iz Nove vasi. Shod je sklenil soglasno več resolucij, v katerih zahteva: Odpravijo naj sc takoj krivične maksimalne cene ali pa določijo tudi sa trgovce. Narodna vlada naj zaseže zalege živil in obleke, Otvori naj se promet preko Rakeka, ker je zveza preko Velikih Lase težavna in silno drag£, Fo-skrbi naj se za umetna gnojila in semenska žita, sladkor naj se enakomerno ras-deli po ccli deleli. Ljudske šole naj se pre-osnujejo v primerne kmetijske šole. Kmetje naj priglase svoje pravice do zemlje, ki jim jo jc odvzel velcposecinik-tfrajščak. Lov naj bo prost na lastnem zemljišču,- Pri oddaji patentov naj se upoštevajo tudi oni, ki nimajo sicer strokovnih šol, a razumejo svojo obrt in so naredili izkušnjo. Vlada naj deluj« nato, da se bodo vojna posojila sirot izplačevala na. račun vojnih dobičkarjev. Shod ie protestiral proti okupaciji naše zemlje in zahteval cd vlade, naj vse sile napne, da bo Jugoslavija kmalu mednarodno priznana. Odpre mi se promet, preko Rakeka, ker ie pot čez Veliko Lašče pre težavna. Zaupniki so slednjič najodločneje protestirali proti delovanju Zveze glede višjega šolskega sveta in zahtevali, da -ima tudi Slomškova zveza svojega zastopnika. -- Krajevni odbor S. L. S. r Tržiču je v peti seji dne 24. januarja sklenil pridružiti sc protestu jugoslovanske strokovne organizacije proti terorizmu, ki ga izvaja socialistična stranka nad krščanskosocialnim delavstvom, — Pozdravlja naredbo Narodne vlade, po kateri se izpopolni občinski odbor s zastopniki delavstva. Soglasno je bila sprejeta resolucija naslovljena na vodstvo strankino, naj se pri morebitni preosnovi stranke ue zabi na obrtni in delavski stan, ki sta močna stebra S. L, S. iu sla razmemo v vojnem času največ trpela. -J- Nemška ntajerska kri (doutsches Steimblun ic rdečila tla nemškega mesta .Maribor. Tako piše vGrazer Tagblatls z dne 31. jan. Da vidi svet, kako »pristno-neniŠka« jc bila fa kri, navaiamo imena! Med mrtvimi so: Bračič (Bralschilsch), Gornik (Gornigl. Hočevar (Hotschevvar). Med ranjenci: Uzar, Huilieka, Kolarič (lvollarilsch}, Knuplež (Knupleaui). Ter-buc (Tcrbul?.!, Sajovic, Mlinaric (MHna-ritseh) itd. Dovolj jasno smo povdariali ki dokazali, kako so do absurdnosti zlorabljali Vicncmci in nemški nauionalci ccli vladni aparat z vsem svojim direktnim in indirektnim vplivom proti nam, da so s po-turicami hoteli zgraditi vecnemški most do Adrije. Samo 3000 kron jc zmogla v Siicl-marka« sa »žrtve« v Mariboru, Ali ne operiramo več z milijoni, ali imamo tako malo. »sočutja« gg. »Siidmarkovci«? Zdi se nam, da več ne teče, temveč samo še kaplja v obširne blagajne vsenemških hujskačev. -rVeliko narodno zborovanje Stajče-vičevc stranke prava se je vršilo 26. januarja v Veliki Gorici. Navzoči so bili dr. A. Pavelič, dr. Ž, Petričič, polkovnik M. Pribičevič, dr. B. G, Angjelinovič iu drugi odlični možje. Posebno je vzbudil govor M. Pribičeviča. : S takimi Srbi gremo v ogenj iu vodo in na konec sveta«, so rekli zboro-valci. Sprejeta je bila odločna resolucija, ki protestira proti italijanski zasedbi Dal-uiacijjc, Trsta, Reke, Istre, Gorice in za-padnih delov Kranjske in proti nasiljem, ki jih, v zasedenih krajih izvršujejo Italijani, izjavlja, da nikdar ne bomo priznali končnovcljavne italijanske oblasti v teh pokrajinah, zahteva neomejeno pravico do samoodločbe našega naroda v zasedenih ozemljih i:i izraža pričakovanje, da bosta državna vlada in delegacija SHS v zavesti; da sloji za njima celokupni narod, porabili vso svojo moč in sposobnost, da se bodo naše pravične zahteve na mirovni konferenci priznale in uvaževale. - Ivo Vojnovič italijanskemu narodu, Splitska »Nova Doba« prinaša daljši pogovor svoicga sertrudnika z znamenitim pesnikom Ivo Vojnovičem o italijanskih pretenzijah na Dalmacijo. Vojnovič jc rekel, da obžaluje italijanski narod, na katerega so se vrgli imperialisti in vojni dobičkarji, da ga preslepe in porabijo za svoje ciije. D' Annunzio, Fcderzoni, Ma-rinetti in vsi drugi pesniki, ki opevajo ita-lijanstvo Jadrana in Dalmacije, ne vedo kaj delajo, kor uc poznajo razmer, kakor, iiii ni poznal Fraccaroli, ko je napisal članek o »italijanstvu Dalmacije«. Vsi drugi pa vedoma in hotoma varajo italijanski narod. Nič ni ncsramnejšega< nič neod-pustnejšega, nego pozivati Italijo na vojno proti Jugoslaviji, ko sla vendar la dva naroda naravnost ustvarjena/ da so ljubita med seboj, Italija je mati jugoslovanske kulture in političnega preporoda na Jadranu in mi smo sinovi Gunduliča, Boško-viča, Tortuaasea* Njegoša, Mažurauiča, .Mcštroviča, A je tudi med nami takih, ki v Italiji obrekujejo svoj lastni narod kot barbarski in nekulturen. To jc greh, kateremu ni odpuščanja, Velikemu italijanskemu narodu kličem: Ne vqruj ne svojim ne tem našimi Vsi, ki to govorijo proti nam, so imperialistični dobičkarji avitro-nemškega kova. Vrzi s sebe stare predsodke, kakor smo jih vrgli mi in snidimo sc mi sami kakor svobodni možje na svobodni zemlji, Lahko se bemo sporazumeli v naših željah, mejah, bodočnosti, ako se oprostimo uestvorov, katerih žrtev smo bili oboji; kapitalizma in militarizma. Italijanska besnost. Bivši zader-ski odvetnik dr. Milcovich je bil preje strasten Italijana?., a ko je ob vojni pobegnil v Italijo^ se je zavedel rcsnico in pravice ter postal vnet pristal Bissolatija. Večkrat jc javno nastopil proti pripojitvi Dalmacije. Zato so ga sedaj v Milanu mladi preaapetcži dejansko napadli in so ga skoraj ubili. -> Bratci so ss zopet našli! Milanski ;>Corricre della teruc je vzel pod zaščito -Nemce v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Pravi namreč, da morajo ta mesta s okolicami ostati pri Nemški Avstriji iz vojaških in gospodarskih razlogov. Ni Italijanom vseeno, ali so najvažnejšo zveze med Beneško in Nemško Avstrijo v posesti Jugoslovanov ali Nemcev. Tudi mi pravimo, da to ni vseeno. Toda pokrajine co narodno naše in morajo ostali naše, pa naj si mažejo Člankarji »Corriere« s tinto leto in dan prste proti nam, : Zendja je božja in kmetova« je rekel po volji našega ministrstva regent Aleksander in zemlja tam okrog Maribora, Celovca in Beljaka je last jugoslovanskega kmeta. Bratci Italijani in Nemci nam zemlje nc bodo delili, -- Politična zmeda ms d boscc^kimi mohcmedanci. Doslej obstojata v Boeai dve. mohamedanski politični skupini: Eno zastopa glasilo »Jcdnako^l- , ki stoji na »čisto« srbskem stališču, drugo pa »Vrije-* rac«, ki zastopa hrvatsko mišljenje, obe struji sta pa konservativni in fevdalni. Mlajša inteligenca snuje sedaj novo, demokratično, narodno stranko na temelju liberalnih načel.. Tako poroča ^Siidslavvi-sehe Courier«. -i- Razkrinkan splitski »deputato«. Po Italiji dela veliko šuma bivši splitski odvetnik dr, Hcrkulan Salvi, ki se predstavlja kot »deputato di Spalato«, V resnici pa Salvi r.ikdar ni bil poslanec. Annunzio zapleta Salviia v svoje pesnitve, vsa Italija ga slavi kot muccnika za sveto italijansko stvar. Sedaj jo občinski odbor v Splitu sprejel sklep, v katerem ugotavlja, da Salvi ni bil nikdar potiauec in ga razkrinkava kot mistifikalorja, >:Nova Doba ■ prinaša razen tega odkritje, da jc dr. Salvi pomagal avstrijski oblasli pri sestavljanju proskribcijskih seznamov. Po smrti Čestifega Antona Bajamontija, na katerega se sedaj predrzno sklicuje, jc prevzel tožbo proti njegovi vdovi in jo pognal na boben! Bajamontijevo palačo jc na dražbi kupil Hrvat — barbar! — iu iz la-stne volje odredil, da c-jtano vdovi stanovanje v palači do smrti. List zaključuje: V Italiji je bilo mnogo Isiranov izžvižganih. Tej usodi tudi splitski klovn ne bo ute« kel. -r Wilsonov nauk In 6varilo, Wil$on je posvaril države, naj ne zasedajo tufajža ozemlja v imperialistične svrhe. Nemški in italijanski listi so takoj iztaknili, da je to svarilo veljalo le Čehom, Poljakom ia. Jugoslovanom. Sedaj piše o tem dunajska »Information« in pravi: '»Wilson hoče Mir z vsemi, za vse in proti nikomur! On zida bodočnost, zvezo svetov !n narodov, kar je bil smoter njegovega vojskovanja. Im-perijalisti pa nočejo biti nič drugega kci osvajalci. Svarilo je namenjeno vsem. Nihče ni imenovan in vsem je namenjeno. Razžaljcnje za Wilsoua je) kdor mu podtika enostranske namene proti Čehom, Poljakom in Jugq;-.lovauom. Z gotovostjo namreč lahko rečemo, da Wilsonov »Stojim vfelja ravnolako Italiji ko drugim.-* -i- Za verski pouk v šolah na Čehc-slovaškem jc doslej podpisalo peticijo U3d 1 milijon ljudi, ~r Češka univerza v Brnu. V sredo je češkoslovaška narodna siupioina razpravljala o ustanovitvi Masarykovc univerze v Brnu, Dr. Slojan jc zahteval, naj se bogoslovna fakulteta združi z univerzo. Dr. Krcjči pa je ugovarjal, češ da bo celo praška univerza kmalu odločila bogoslovno fakulteto.Sklenjeno je bilo, da se osnuje v Brnu. češka univerza z medicinsko, juridičuo in filozofsko fakulteto. — Bogoslovna fakulteta je :tedaj Črtana. Za katoličane zopet udarco več. •;- Volilno gibanje v Nemški Štajerski jo zelo živahno. Tako sklicuje socijalno-demokratična stranka-za L, 2. in 3. febr< 50 shodov. ~r Strahovit primanjkljaj izjiizuje proračun Nemške Avstrije sa prvo poloviccJ leta 1919. Znaša namreč poldrugo miijardo. Šc bodo plačevali davkoplačevalci Nemške Avstrije, ako hočejo urediti sploh keda} svoje- državno gospodarstvo, Le v Nemško Avstrijo, vi obmejni nemskutarji! Še kožo boste dali pri davkih. -r Nemško zedinjenje. Nemška vlada jc ukrenila, da rezervira v vajmarskem gledišču 35 sedežev za. podanco iz.Nemške Avstrije. Tudi hrano in stanovanje jim oskrbi v \Vcfmarjti. (Nemški državni zbor nc bo zboroval v Berlinu, temveč v \Vei-marju. Op, ur.j -f Vzamemo na znanje! SobiogražU deželni zbor je sklenil, da solnograske občine ne smejo podelili občinske — domovinske pravice nikomur, ki ni nemškega pckclenja. Tako hočejo radikalno ohranili čisto nemški značaj lc pokrajine. Prav hvaležni smo Ncmcem, da delajo zapor s-" doma enake eklepe, ■ -- število državnih uradov (ministra stev.-) so oklenili zmanjšati v Nemški Avj striji. Število samostojnih oddelkov z pod> tajniki bodo postavno določili in ugotovili Dosedanja vlada ostane, dokler se is novo« izvoljenih poslancev ne ustvari prava parlamentarna vlada. ' ,« VELIK PROTESTNI SHOD PROTI ITALIJANOM, Jugoslovanska Akademicna Omladina priredi v nedeljo, dne 2. februarja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma velik protesten ^hod proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja po Italijanih in proti nečloveškemu ravnanju z naši ni ljudstvom v okupiranem ozemlju. Po zborovanju se vrši obhod po mestu in sicer is Mestnega dj&ma, mimo magistrata, mimo deželnega dvorca, mimo Narodne vlade, po Blehveisovi cesti, mimo pošte nasaj v Mestni dom. Vse dijaštvo n;tj se te manifestacijo v najobilnejšem številu udeleži, Občinstvo se naproša, da sodeluje pri obhodu. Višješolci in dijaki višjih gimnazijskih rasredov, naj pazijo, da se bo manifestacija vršila mirno in dostojno. Jugoslovanska Akad. O mladina. Dnevne novice. — Osebna vest. Za provizor. ordma« rfja za ušesne in vratne bolezni jc imenovala vlada zdravnika dr, Josipa Pogačnika. — Imanovanjs. Gozdni praktikact inž. Igo Nraut na Bledu jt imenovan začasnim gozdnim asistentom. — Tržič. Pogreb po nesreči ustreljenega narednika Vinkota Bilban :z Repenj pri Vodicah se je zvriii! na tmškem pokopališču 30. januarja ob polnoštcvilni udeležbi tukaj nastanjenega vojaštva in obilni udeležbi civilnega občinstva. Moški zbor mu jc v slovo zapel dve žalostinki. nagrobni govor v vzneseni pesniski obliki jc imel poročnik Al, Ude; vojaštvo pa jo oJdalo umrlemu v Jcvo trikratni sal;/c. — Pojasnilo. Prejeli smo: ^Jugoslavija* mc ie ncpadla. ker sem nastopil uu z nedeljskem sestanku državnih nastavljen-cev v Mestnem domu proti predlogu, naj se v naši državi načeloma ne nastavi več nobenega odstavljenega Nemca, Izvajal sem, da s« po vladni naredbi Nemci domačini lahko zopet nastavijo; seveda le tedaj, če so dani vsi pogoji, da bodo tudi v naši državi v vsakem odru storili svojo dolžnost. Nemci priseljene!, ki so nas po svojih časopisih, trgali, za zopet-ni vzprejem sploh prosili niso. Kruto in nekrščansko je odjesti kruli tudi takim Nemcem, ki niso ničesar zakrivili. Dalje bo težko v prehodni dobi vse Ncmce nadomestiti z domačimi močmi. Ncmcev v Avstriji« ki so odslovili vse Slovane, ni treba posnemati; Nemci so gojili vedno le kulturo razuma, ne pa tudi kulturo srca in ravno to jih jc upropastilo, Siccr oo pa Nemci vedeli, da morajo vrata odpreti množici bratcev, ki jim v Jugoslaviji ne bo ugajalo in jih tudi mi nc bomo hoteli. Jaz za svojo osebo sem še vesel, da so se naši bratje vrnili v domovino; tu ni več ne-Varaosti, da bi se njihovi potomci ponem-čili. —• Zborovalci so mojim izvajanjem ugovarjali z burnimi medklici, a tako hudo, da bi me iz dvorane vrgli, pa vendar ni bilo. Če bi se bilo tajno glasovalo, bi bilo gotovo lepo število glasov za moj protipredlog. Veliko na shodu navzočih zborovaicev — ki so so tam zbali terorja — mi je namreč po shodu pritrjevalo. Iz Jugoslavije nc grem, preveč ljubim svoj rod. Kaj hoče dopisnik s tem stavkom, ne uganem; povem mu pa, da moje imenovanje državo ni stalo ni vinarja, kajti imel sem že po časovnem napredovanju prejemke razreda, v katerega sem bil imenovan. — Avguštin Zaje, računski svčt-n.ik. — (Opomba uredništva. Gorenja pojasnilo je moralo zaostati radi pomanjkanja prostora.) , , — Nov denar. Finančno ministrstvo v Belgradu je brzojavno naročilo poverje-ništvu za finance v Ljubljani, naj se izjavi, ali predlaga, da sc novi prehodni papirnati denar države SHS imenuje krona ali dinar. Poverjeništvo za finance je sklicalo bančne strokovnjake, ki so se izrekli sploh proti temu, da bi se izdajal kak nov denar, dokler naša država ni priznana; dede imena so pa mnenja, naj ostane imo krona, to pa radi tega, da no bo ljudstvo mislilo, da se je valuta našega denarja kaj izpcemenila, ako se je izdal nov papirnati denar edino iz tega namena, da se prepreči inflacija paoirnatega deuarja iz raznih delov bivše Avstrije. V Belgrad se je poslala brzojavka, v kateri prosi narodna vlada obširnejšega poročila o nameravanem novem denarju, ker v Ljubljani o tem ni ničesar znanega. _ Organizacija železniške službe v Sloveniji. Prometni minister Vulovič je ob priliki svojega bivanja v Ljubljani odredil, da sc ustanovi začasno v Ljubljani ekspozitura prometnega ministrstva v Belgradu, obstoječa iz 6 članov. Ta ekspozitura prevzame posle dosedanjega poverjeništva za promet, v kolikor ne preidejo v kompctenco prometnega ministrstva v Belgradu. _ , — Obrtniško organizacije. Dražbo slovenskih mojstrov ie bdo pred vojsko lepo razvito i n če se sedaj snujejo razna (društva za obrtnike, jc to znamenje, da js organizacija obrtništva ravno sedaj neobhodno potrebna, Obrtniške organizacijo so bile po raznih lu-a-jih Kranjske. Sedaj so nameravalo take orga-nizacije ustanoviti povsod, kjer ici vec rokodelskih mojstrov, in sicer po ccli Sloveniji. Ljubljansko društvo pa iia) bi tvorilo nekak osrednji odbor ali Zvezo vseh podoondi organizacij. Tozadeven zelo važen sestanek rokodelskih mojstrov se bo vršil aue 2. f«=bruana ob 10. uri dopoldne v Liubljani v kokodcl-skem domu, Komenskega ultca 12. Na ta sestanek so nujno vabljeni vsi rokodelski mo|-slri iz cele Slovenije. — Trgovski in obrtni shod, kateri ie diI nameravan od vseh iužnoštajerskui trgovskih in obrtnih draštev v Mariboru dna 2. svečana se je iz nepričakovanih ovir preložil na nedeljo dne 16. svečana t. 1. Opozanamo torci tem potom nase trgovce in obrtnike, se shoda takrat zanesljivo udeleže. _ Črae koze. V Zagrebu sc jc pojavilo 32 slučajev črnih koz. _ Brodarstvenc nepriltke v Zemunu. Brodarstvo na Donavi je ostalo po vojni docela neorganizirano in jc plovba malone povsem zastala. V Zemunu l«?ži vse polno blaga za trgovec v obrežnih mestih, a ni nikogar, ki bi organiziral transport. >.Jugoslovanski Llayd« poziva trgovinskega ministra, naj vendar kaj ukrene, da ue upostavi promet na Donavi in Savi — Profesorii in dijaki ko? težaki. Nedavno je priplul v Dubrovnik ameriški paroik z moko in drugimi živili za prebivalstvo. Ko bi se bilo imelo blago začeti izkrcavati, so težaki zahtevali nemogoče visoko plačo. Ameriški kapitan je r.ato zaprctil, da bo odpeljal živila drugam, ako sc ne začne takoj z izkrcavanjem. Tedaj to priskočili profesorii in dijaki ter več uradnikov in začeli prenašati vreče. Tako i.o rešili prebivalstvu nujno hrano. -r- Več pisarsjšMh moči. Pri finančnem okrajnem fu.vualcljstvu v Mariboru ja zasesti več mest pisarnižltih moti. Invalidi imajo pod enakimi oogoji prednost. Lastnoročno pisano prošnje jc takoj vložiti pri fin<..ičncm okrajnem ravnatelji t vu y Mariboru. — Razpis službe. Pri okrožnem rudarske ra uradu SHS v Liubljani jc razpisana služba kaucejiita v XI, činovnein razredu, oziroma pisarniškega praktikanta. Prošnje j3 vlagati do 15, februarja 1919 pri rudarskem glavarstvu SHS v Ljubljani, Več pove uradni list št. XLIII z dne 23. januarja 1919, — Ceslno doklade. Ker nekatorl cestni okrajni odbori s dosedaj zakonito dopustno ccstuo okrajno doklado do SO'Jo ni vso nepo, sredno davko no morejo vec thajati, jo Narodna vlada -SHS v Ljubljani z odlokom z dno 17. januarja.t. I. St. Gt,'<3 privolila, da smejo pobirati v tekočem letu tudi višjo, nego SO co doklado. Gorenji odbor Narodne vlado se daje tem potom v sploSno vednost. 'fTj S lj Korarska maaa bo na Svečnico v stolnici ob tri Četrt na devet —; potem blagoslov fveč,. Ij Svobodoljubnim vernikom: Sv. obljube in svoboda. Prepoved v nedeljo, na Svečnico ,anc* 2. februarja ob 5. uri popoldne v kapeli co. jezuitov. lj Slovenska Marijina kongregacija gospodov. Redni tedenski shod v pondeljek, dne 3, februarja ob pol 8. uri zvečer v kor.^-ogacijski kapeli co. jezuitov, lj Krekova prosveta priredi jutri, dne 2. februarja ob 5. uri popoldne v svojih društvenih prostorih (Alojzeviiče) veseloigro Boj za doto.!. Pred igro petje in toin-buranje. Prireditev se v nedeljo, dne 9. februarja ponovi, lj »Krvavi spopadi v Ljubljani,« Ljubljanski korespondenčni urad poroča: Italijanske novinc, zlasti »GazetU di Vene-zia<: objavljajo pod naslovom »Krvavi spopadi v Ljubljani, srbski vojaki ubiti«, poročilo datirano z dne 24. januarja v: Trsta, po katerem so sc srbski vojaki hudo spopadli s slovenskimi prebivalci v Ljubljani. Slovenci, da so ob tem vzklikali; »Živela nasU neodvisnosti Nc maramo nobene pre-menibe vladarstva! Zahtevamo svojo svobodo!-, premagali srbske vojake in jih več izmed njih pobili. Listom da jc oblast prepovedala, poročati o tem dogodku, — Temu nasproti je korespondenčni urad ljubljanski z merodajnega mesta pooblaščen ugotoviti, da ue gre nikakor za noben spopad med srbskimi vojaki in slovenskimi prebivalci v Ljubljani, marveč samo za prepir v gostilnj hotela »Ilirije, ki je bil dne 10, januarja t. 1. pozno ponoči med po-pivajočimi vojaki in med katerim je slo-venski vojak Josip Drobmč z bodalom Smrtno ranil srbskega vojaka Milana Sta-menko-.iča. Pomilovanja vredni dogodek nima nikakršnega političnega značaja. Prepir sc je vnel zgolj iz osebnih povodov. Slovenski listi so poročali o tern docela nemoteno, lj Zaseženo blago. Poverjenik za socialno skrbstvo je sklical dne 26. januarja t, 1. posvetovanje konzumentov glede znižanja cen za neobhodno potrebno blago. Sklenilo te je, da sc izvrši preiskava zalog takega blaga pri vseli osebah in pa zavodih, ki co sumljivi, da ga prikrivajo. Preiskavo je izvršilo s pomočjo policije 53 komisij dne 27, januarja t, !. Blago, ki sc jc pri tem zaseglo, sc razdeli tako-lc: 1. Vse manjše množine živil zaseže mestni magistrat v Ljubljani v prid mestni apro-vizacjji. 2. Blago, ki sc nahaja v večjih množinah, kakor jesihovo kislino, namizno olje, kis, petrolej in moko zaseže oddelek za prehrano Narodne vlade SHS v Ljubljani in plača to blago po dnevni ceni. 3. Trgovci in zavodi se pozovejo, da v zalogah se nahajajoče manufakturno blago i ii poper, sveče, kuhinjsko posodo in posodo iz cmajla oddajo na trg oziroma na pro-stovoljuo javno razprodajo. 4. Denalurira-ni špirit zaseže oddelek za javaa dela narodne vlader ga plača po dnevni ceni in odda uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani. 5. Zaloge ovsa, žita in fižola ce javijo žitno-prometnemu zavodu v Ljubljani. 6. Mestna občina ljubljanska se pozove, da odda v mestni ubožnici sc nahajajoče pisalno in šivalne stroje uradu za do-mobilizacijo, 7. Podplate zaleže oddelek za socijalno skrbstvo Nar. vlade v prid ob-lačilnici. 3. Zasega vsega ostalega blaga se dvigne. — Osebe, pri katerih se je našlo sumljivo blago, sc naznanijo policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. lj Skkp občnega zbora pogrebnega društva Marijine bratovščine. Občni zbor jc v nedeljo, dne 26, t. m, sklenil, da se bodo za dobo enega leta letos na Svečnico, t. j. dne 2. februarja t. 1. pobirali od svojih članov doneski po 6 K letnih, to pa Io za sedaj, ker so sedanje neznosne dra-ginjske razmere pogrebe do neznosne višine podražile, česar nc morejo sedanji društveni dohodki zmagovati. Obenem se društveni člani opozarjajo, da se bode plačevanje letnih doneskov le z žigosanimi papirnatimi kronami sprejemalo. Društvena sv. maša s£ vrši na Svcčnico ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. lj Vojaška godba. Vsi godci od 17, do 2'j. lc!i', Iti bi želeli pristopiti vojaški godbi v Ljubljani, naj so javijo pismeno pri štacijskem poveljstvu v Ljubljani, kjer dobe potrebno informacijo. lj čipkarsko tuSaJe ln r.jih učlteljstvo kakor tudi plevarskc teCajo in njih učitcljstvo na &lovou>kem ozwui iu Uudi na zjuedenom) je narodna .vlada prevzela v f.ejo oskrbo. Lčitohstvo je začasno uvrstila, v Status Ljub-ljamko državno obrtna sole, ki je obenem prevzela vrhovno vodstvo Čipkarskih iu pletar-ekih tečajev. Plačo učlteljrtva so nakazono pri ravnateljstvu državne obrtno solo. iu sicer od onega dn6 dalje, s katerim jo bila plača od bivšo Avstrije ustavljena. — Ravnateljstvo Drzovno obrtne šule v Ljubljani. ij P. n. ravnateljstva eol (Mestnega dekl. hceia i. dr. ženskih šoi) so opozarja, da ju uprava gleaaližča vso potrebno ukrenila iu proaeiik psrlerno dijaško stojišče, tako da jo mogočo sedaj posatiii isto tudi dijakinjam. . 'i Trgovskim 3otn'da:!:crn ia sotrndnicaml vsi trgovski sotrudniki in sotrudnice se vabijo v ponedeljek dne 3. svečana 1919 točno ob 7. up zvečer v restavracijo »Narodnega doma-: no raupen sestanek, na katerem sc bodo razpravljal o stanovskem položaju. — udeležite se pohioiitovilno! lj Društvo zasobaiSi uradnikov in uradnic v Lfapljaai naznanja svojim članom, da ,«c uraduie v drusiveni pisarni od 8. zjuiraj do 2. ura noooldiic. lj Zaktip ineslnih njiv. Stranke, ki so za easa vojske imele mestno njive v svrho obdelovanja v brezolačncm zakupu, se pozivajo, aa se pri ca, So!, vijaki, sireSsa lopsuka, razcl i*biji, brusni kamni cevi i. dr. ter Jako pripravni stroji ss mešanje balona. — Rcflektduto so vabi nuj stavijo pi«m. ponudba do 13.2.1919. Oglasiti so je Sodna u! 11. pr.tl. lavo. St. 11C«. od priproste&a do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni AKA- t'Ail, L ubliaiis, R ir.slic costa Jf>. Stavbeno iu pohištveno strojno mizarstvo I'rot3a sa iepo arondirano v izmeri 20 ha, obgtojcčsiz hiše, blcia, travnikov, njiv in gozda. Cona 40.000 K. Potrebna živina in dru? inventar ie tudi ua[>rodaj. Natančnejša se poizve v notarski pisarni r.a VrhniJii. (ijrJl) kupuj® vetin® v vsaki mncSS^S piSite po canovnik. Trgovina s semeni SEVER & komp. LfubSJacta. m* v 9 največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih gob, ki obstoji že nad 32 let Vsak, kdor rad poceni kcpS naj se oglasi takoj __1L!» ? a« fiiifl ian Liublfsua, ?flai'i|Q Terezije cesta 13. bukova In hrastova, najmanj polsnba, naložena v vagon za takojšujo dobavo! ponudbe s-skrajno ceno in množino je poslati tn-dki ^BMK© VftBIŽ, — Žalec pri Celin. Odvetnik dr. MM Boruti naznanja, da je odprl s t. februarjem svojo pisarno v tKnafijevi ulici St. 4, pritličje (nasproti Narodne tiskarne). Cenjeno občinstvo uljudno opozarjam in pro- PuČUlk sim, da mi blagovoli žc sedaj podati na- krojaška tvrdka za ročila za pomlad, ker se ista pred sezono ~damc in gospode, tem skrbneje lahkoizdela;o. Prevzamem tudi L jtt b ljan a, vsakovrstna popravila in prenarejama Sodna ulica št 3 Vreče ^oi,ro °iiran^enc>za žit°< m°ko d„ se kapi vsaka množina. Ponudbo pod »Veletrgovina1« na v '3 do 4 metre dolga in čez 2 metra visoka, sa kupi. Ujfra (Vollgatter) 18 oz. 30" "iu so kupita E gliiroilior ^0li0Vl "5 d0 30 PIP " Frac^evo nabrežja Stev, 5, kupi. Tovorni auto za 3 tone in štirisedelni Iuksus auto, popolnoma nov, z zajamčenim izvoznim dovoljenjem, ki stoji še v tovarni, sc radi razmer OgsSa proSI SEgubS a con^o pSažsža. Tovarna zagotovi eveniuelno zameno za manjše ali večje vozove. Interesentje naj prijavijo svoje pismene ponudbe pod šifro „fluto 732" r.a tipravo lista. Podpisani naznanjam, da sem s 1. svečanom 1919 prevzel (prej nadoDlDoda Znanj o Celju, Gosposka ulica Sf. ? Z obratom hotela ae jc pričelo dne 1. svečana ti. Otvoritev restavracijo v soboto 8. svečana. Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se si. občinstvu vljudno priporoča ;n napravo gramoza in sua/ouje očrt iščo mestna obč no ljubljanska. Plača se po dogovoru. Oglasiti so je pri cest-uu:u nadzorstvu na icogisiitatu (glavni vUcil, pritličje, des:to.) :1KgsM magistrat ljubljanski dne IS. januarja 101». "•.ova hcbraua K 450 (v mestu K -170: za 100 l v vsaki množini MILiiO JB8IE, J-iorijanska ul!ca šlev. 38, Ljubljaua. in več ujivaiul sa zamenja s hišo v Ljubljani eventueiuo tudi proda. Naslov v upravi ..Slovencu" pod št. 765, Ponudimn Vam: 50 009 metetj ia riževe slame št. 1. po 4S0, št.-2 po K 500 št. 3. K 0-.10, št. 4, v-20, krlače za ribanje iz riževo slamo K 2'30. iz pravih korenin K V — za komad kakor tudi vsa druga krtnčarsko izdelke. Cene franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi po pošti po povzetju. Kin. Weiss i drun, SagroSi, Juriš.čcvn u.ica D. Barve za obleke Ia. 100 za v. Stane K 50'—, ,:00 za\\ po K 4.V— za 100 zavojev, 10C0 zav. po K 10'— za 1UO zavojev. Prcsio poštnine iz moje zaloge. Kocka za juho najliucjšc (5 vin.) K oŠ'— za 1000 kom. drugovrstne (5 v) K 2$•— za IC^J kom. »Zipo« iiajiinejšl pralni prašek, prihrani veliko dragč-tja mila. 1 zaboj 350 zav, K SO-. Vsa franko Proga. Za ccnjcna naročila, dokler traia zaloga, sc priporoča s spoštovanjem Rudor? Cotič, Vrhnika. Mm iiofi za moške srajce in lika-rice k strojem, se proti dobri plači sprejmejo za stalno. - Vpraša se pri Karlu Hamannu v Ljubljani, Mestni trg C. za večji slovenski list z dobto žurnali-stšCuo prakso ln znanjem gospodarskih vprašanj se išče proti dobri pluči. Ponudbe na upravništvo .Slovenca* pod „Urcdaik". 739 pridna mož in žena brez ali s odraslimi otroci, navajena dola pri kravah, □eoženjeni hlapci in ena dekla, katera zna kuhati za. družino. l)a se popolua hraua in dobro plačilo nri „oskzbntetvu graščine Zafog" p, Fetrovče pri Celja. r$ekaj tisoč Stev. 64». Po naročilu poverjeništva za javna dola in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečevalo oskrbuištvo državne cinkarne SHS v Celju neposredno svoje izdelke. Prodajale so bodo: Cln-kovo pločevine različnih debelosti, cisti cinok ln clnkov prah. Vsi dopisi in naročila, katera so bodo reševala z obratno pošte, uaj ee pošiljajo plav-žarskemu oskrbništvu SHS v Celju. Naročila so bodo izvrševala točuo in solidno po stalnih cenah proti predplačilu. Zaboji se bodo zaračunjevali po dobavni ceni. Plavžarsko oskrbnistvo SHS v Celja dne 25. jauuarja 1919. um dobi vsak na željo moj cc-uik o zlatnini, srebrnini in Bodalih. Vjo-liue po K TO, '15,55 in višje. Dobre harmonike K 45, 60, 80, dvovrstne dunajske harmonike K 120,140, trivrstne K 300, -'»0 in višje. Zamena dovoljena o'i denur nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu raz-pošiijainka Jan Konrad, Brta 1995, :: c. in kr. dvorni založnik, Češko, s jugoslovanske, hrvatske, bosanske, avstrijsko, italijanske, kakor tudi vojne in vojno-poštue znamke kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Ponudba s ceuo in eveut. vzorci na.: A Weisr, trgovina pisemskih znamk na Dnnaju I., Adlerijasse 8. 4<'0 10 kg mila nDOB" O K 30-pošiljam po povzetju poštnino prosto ter franko zabojček. Pri odjemu več originalnih zabojev popust. — Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega ma§8ob. negamilater nad lOOftl hrastovih sodov. Tvrdka A. KUSLAN, Ljubljana, KarlovSka costa št. 15. i umi priporoča prva špecijalna trgovina z rokavicami in parfumi O. BRAOiLO, Ljubljana. (s stdeZem v Kropi) zopet redno dobavlja vsakovrstne kovc* ne, kakor tudi prešan« irsbSJe in druge Železno lz< •sSeike, n. pr.: Kovano 2reb!Je ia Mie, stavbe, ladje, že-SeznSce, kljuke za podobe in za zid, spojke za odre, splave in tadje, zobe za brane, šoke, železne vojaško postelje i. t. d. Zahtevajte cenike! za sode ima naprodaj tvrdka Zabret & Komo. v BRITOFU pri KRANJU. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Dražijeei oklic. Lesene barake sebodo potom javne dražbe prodale in sicer: dne a/2, ti. v Podutiku pri Ljubljani, 1 baraka: dne 4. /2. ti. na Selu občina Moste pri Ljubljauj, 2 baraki: V Vevčah (vojaška pralnica) 1 baraka, duc 5 /2. U. V CVor. Kaši ju št. S obč. D. M. •v Polju na posestvu Antona Robida 3 baraki; v Zalogu št. 39 na posestvu Franceta Sicherl, 1 baraka, 1 ograja: dno 6./2. ti. V Ljubljani na parceli št. .450/3 (kapucinsko predmestje) Ivana Zakotnik, tes. mojstra v Ljubljani, 1 baraka; dne 7./2. ti. na Uro2ovici pri Ljubljani v vasi ob Državni cesti, več praznih barak. Kupnino jo položiti takoj v goto. vini. Komisija se suido vsaki dan ob 9. url dop. ua licu mesta. Ljubljaua, dne 30. prosinca 1919. Za vcdslvo stvarna demobllisacljo; JELENC, stotnik men popolnoma vešča v kuhanju, pranju in vseh ostalih hišnih poslov, se Išče zn. fino obitelj. Plača od 80 do 100 K. Ponudbe s sliko naj so poSijejo na naslov: Gane saiič, upravitelj gr. aprovizaclje, Zagreb, Čenoina nI. 6,IL 617 se dobi pri BREZNIK A PRITSCH, trgovina s lefeznlno v Ljubljani« Sv. Patra casta Slav. 17. 51S9 Kupim pat močnih volov za kmetijstvo. Pogainik, LJubljana, . . .V Knaflova uL 15. z dežele se sprejmeta takoj pri f* JO« 2EFD KUN£TLUR.Ju Lepi pot 1. LJubljana. 706 v Zenitev. Gostilničar iu trgovec, 30 let star, lepe postavo in prikupljivoga vedenja, se želi poročiti z gospodično ali mlado vdovo. — Ponudbe b sliko na upravo lista pod šifro »Ljubljana 854a. Odgovorni urednik; Josip Gostinčar v Ljubljani Jugoslovane" a tiskarna v Ljubljani.