S T E V. 45. MESEČNA PRILOGA »NOVICE" V SLIKAH« V L J U B L J A N i. DNE 6. N O V E M B R A 1929 L E T O 42 Cena 38 Din za celo leto. 7a\ inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali njo prostor <0 Din. Izhaja rsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Potreben prelom. Z letošnjo letino so naši kmetje zadovoljni. Bog je obilo blagoslovil domalega vse pridelke in tudi uime niso preveč nagajale. Blaga je torej razmeroma z drugimi leti precej obilno. Pa so kmetje udarjeni na drugi strani. Veliko blaga, pa se slabo proda. Nobenih pravih ceni Tako da mi je tožil priden in vesten kmet, da ga je semenski krompir, ki si ga je moral spomladi nabaviti, več stal kot je dobil za pridelek, dasi je bil le-ta obilen. ln več ali manj podobno je z drugimi pridelki. Zlasti se to opaža pri naših, predvsem dolenjskih vinih. Nobena skrivnost ni, da naš vinograd stalno peša, da potrebuje vedno več truda in dela, da obrodi primerno količino. Na drugi strani pa se vina vedno leže spravljajo v denar. Temu ni vzrok samo slabo in nazadnjaško kletarenje, ki ga še marsikje iz lepoučenosti ali pa tudi zaradi pomanjkanja potrebnih, čeprav skromnih sredstev ne morejo zboljšati, temveč tudi ali celo v prvi vrsti huda konkurenca xlal-matinca«. Ta »dalmatinec« namreč ni vedno dalmatinec, sicer bi morala biti Dalmacija trikrat večja, toliko se ga uvozi pri nas. To so brez dvoma tudi vtihotapljena italijanska vina, ki si kljub skrajni pozornosti naših finančnih organov znajo najti čez morje pot v našo državo. Žalostno dejstvo je, da naše vino vedno leže vzdrži konkurenco z južnimi vini, naj bo že glede kakovosti ali glede cene. Na drugi strani smo doživeli letos zlasti Po Dolenjskem obilno letino sliv in sadja sploh. Velika večina se je pokukala v žganje. Res, da se ga veliko proda s trošarino in brez nje, toda večina vendarle ostane doma. In to žganje, ki oslane doma, je dvakratna škoda. Prvič zanj ni potrebnega denarja, drugič pa ga pijejo marsikje kar iz kozarcev in — čemu naj bi zakrivali to najhujšo in najnevarnejšo bolezen našega rodu — celo otroci ga pijejo redno in ne malo. Tak rod mora oslabeti dušno in telesno, mora propasti. In kako naj se propadajoči ''od gospodarsko obdrži? Pa če ima še tako ugodne pogoje, mora propasti, ker mu alkohol izpije razum in voljo. In to ne samo trenutno — vsemu rodu se to pozna. Denar veliko pomeni pri gospodarstvu, več pa po- meni bistra pamet in žilava vztrajnost. Baš alkohol pa to temeljito uničuje. Naše kmetsko gospodarstvo stoji ob prelomu. Ta način gospodarjenja, kot smo ga imeli dosedaj, je bil morda dober včasih, ko ni bilo hude konkurence, ko so bili ljudje navajeni živeti nadvse skromno tudi takrat, ko so imeli dovolj pod palcem. Ob prelomu stojimo: to se pravi: dosedanje gospodarstvo moramo temeljito preurediti, če se hočemo vzdržati na površju in se celo utrditi. Prvič: vse tiste gospodarske stroke, ki skoro redno — tudi pri pridnem delu — končajo z izgubo, moramo opuščati, pa naj se nam zdi še tako čudno in nemogoče. Če je dobiti na Francoskem cele kmetije, ki še sijajno drže samo z gojitvijo rož, ki jih pošiljajo po vsem svetu, zakaj ne bi pri nas namesto vedno pasivnih strok vpeljali ne rečemo rož — to ni za '"aše podnebje — pač pa take gospodarske panoge, iz katerih se pri pridnem in umnem delu da vedno iz-biti neki dobiček, čeprav skromen. Drugič: tiste gospodarske stroke pa, ki bi lahko veliko nesle, pa so v izgubo samo zaradi nerazumnega, zastarelega obdelovanja, je treba izpopolniti. Treba se je naučiti tako ravnati z njimi, da pri čim manjšem in cenejšem trudu dovolj nesejo. Ne recite, da to ni mogoče. Vprašajte gorenjskega Bro-darja, kako je gospodaril z živino njegov oče, kako pa gospodari on. Oče je bil dober in priden kmet, a kako je treba z živino ravnati, da več da kot vzame, tega pač ni znal. Zato se je treba pač učiti, brali, poslušati predavanja. Ni vse najboljše in za to primerno, kar bereš ali slišiš, a veliko je vmes zlatih zrn, ki nosijo visoke obresti. Čim preje se bo ta prepotrebni prelom izvršil, tem preje bo naša kmetska kriza ozdravljena. Ne bo je ozdravjlo izseljevanje, ki je — o čemer ne dvomi noben pameten človek več — v yeliki večini (ne v vsakem primeru) prekletstvo za naše kmetijstvo, temveč čim hitrejša in pametna preureditev našega kmetskega gospodarstva. Tir, po katerem vozimo sedaj, je slab in zastarel; treba bo usmeriti gospodarski voz na drug boljši in novejši tir, če nočemo za-voziti v pogubo. In kdo naj to izvrši? V prvi vrsti kmetje sami. Naše zadruge so v to naravnost poklicane, da v tem oziru delajo pot. Po klicana je naša oblast, ki naj bi preskrbela zlasti za sistematičen pouk. Novi kmetijski zakon že predvideva ta redni pouk, treba bo le, da se bo to tudi res izvrševalo. Nove banske uprave čakajo v tem oziru ogromne naloge. Prav nič ne dvomimo, da bo naš slovenski ban v tem oziru storil svojo dolžnost. Odvisen bo pač le od tega, koliko denarnih virov bo zagotovljeno banovinam, Zakaj samo dobra volia in moč brez denarja tudi tu ne bosta delali čudežev. Tujci o naših zadrugah. Po zadružnem kongresu, ki je bil v Ljubljani v septembru, je napisal »Deu-tsches Volksblatt« v Novem Sadu o slovenskem zadružništvu daljši članek, iz katerega naj'navedemo par stvari,'da vidimo, kako sodijo o nas tujci: »Kot povsod v Evropi je tudi v Sloveniji v drugi polovici preteklega stoletja vladalo težko gospodarsko stanje. Gospodarsko propadanje podeželskega prebivalstva in odvisnost od oderuhov sla enako ogrožali kmeta in malega obrtnika. V tem času najvišje sile je izšla na obzorju nova zvezda. Bil je to oče Raiffeisen, ki si je postavil ne življenjski cilj dvigniti potrte ljudske množice s pomočjo krščanske ljubezni in medsebojne pomoči. Četudi je bila ta misel nova, je vendar našla hitro tudi v Sloveniji rodovitna tla. Zavest skupnosti so budili govori in spisi. Postavljeni so bili prvi temeljni kamni, da se ustvari lasten, na širokih ljudskih plasteh sloneč, narodni kapital, ki naj bi bil poklican rešiti ljudstvo iz težkega gospodarskega položaja. Hitro so nastale ena za drugo najprej hranilnice in posojilnice in kmalu nato zadružne zveze. Ko so se te okrepile, so se pridružile druge kmetijske in obrtne zadruge. Najvažnejše delo vseh omenjenih hranilnic in posojilnic je danes pospeševati varčevanje. Za to se trudijo z letaki, s hranilniki itd, — in uspeh ne izostaja.« člankar našteva dalje, koliko je vloženega denarja v slovenskih denarnih zavodih in poudarja, da je le zbiranje domačega kapitala rešitev naroda. Prihaja nam na misel vprašanje: Ali smo res že storili vse, kar je mogoče, da dvignemo varčevanje našega naroda? Ali ne bi kazalo tu in V POMOLI U B KAJ II NOVEGA tam še ustanoviti hranilnico in posojilni«)? Naj bi o tem razmišljali naši kmetje v zimskih mesecih. Novicc iz Belgrada. V ministrstvu za kmetijstvo se pripravlja vse potrebno, da se uvede organizacija kmetijskih tečajev, za kar so postavljene v državni proračun prav lepe vsote. Tečaji naj se vrše na vasi. V tečaje naj gredo v prvi vrsti kmetovalci, ki že praktično gospodarijo na srednjem in malem posestvu. Tečaji naj se vrše dvakrat do trikrat na teden, in sicer v osnovnih šolah v času, ko so proste. Predavajo naj agronomi, pravniki, zdravniki ter kmetijski strokovnjaki, pa tudi gozdarji »n geodeti (zemljemerci). Predavanja se bodo vršila v zimskem času in po vsej državi in imajo dosedanji strokovnjaki pri velikih županstvih nalog, da določijo izobraževalna središča. Bani bodo nastopili svoja mesta najbrže 11. novembra, in menda obenem v vsej državi. Med tem v notranjem ministrstvu razmišljujejo o premestitvi uradni-štva upravne stroke. Premestitev je potrebna, ker je mnogo bivših velikih županstev izgubilo svoje ozemlje, uradništvo je pa ostalo v prejšnjem obsegu, zato je ponekod uradništva preveč, ponekod pa premalo. Te dni bodo odposlanci ministrstva za notranje zadeve pregledali oblastne samoupravne blagajne po v sej državi. Odposlanci imajo nalog, da ugotovijo imovinsko stanje posameznih oblasti. Nekateri upravitelji državnih, oziroma oblastnih žrebčarn si prizadevajo, da bi se žrebčarne v bodoče enotno vodile in sicer iz državnega središča, to je iz ministrstva. Tudi druge države imajo slič-no urejeno. Na Nemškem da so vse žrebčarne državne. Žrebčarne so velikega pomena za vso državo in ne v zadnji vrsti za vojno ministrstvo. Te dni se je mudil v Belgradu djakov-ski škof dr. Akšamovič. V ministrstvu za kmetijstvo je poročal o nepravilnostih, ki so se zgodite pri izvedbi agrarne reforme. V ministrstvu prosvete pa se je zavzel za katehete na srednjih šolah, za priznanje pravice javnosti zasebnim gimnazijam, za vzdrževanje bogoslovnih profesorjev in za najvažnejše vprašanje katoliških društev na srednjih šolah. Gospod škof je dobil zagotovilo, da se bo ministrstvo pri izdelavi tozadevnih pravilnikov kolikor le mogoče oziralo na predložene želje in zahteve. V vsako hišo »Domoljuba«! d Gospod ban ing. Dušan Sernec bo prevzel svoje posle v ponedeljek 11. novembra. S tem prenehata obe veliki županstvi ter obe oblastni samoupravi. Novi naslov se glasi: Kraljeva banska uprava v Ljubljani. d Finančna ureditev banovin. Pod tem naslovom prinaša »Trgovski list« med drugim sledeče: »Radi rednega delovanja uprave ostanejo sedanji oblastni proračuni v veljavi do 31, marca 1930, to je do dne, ko stopi v veljavo prvi banovinski proračun. Do takrat se bodo vse oblastne davščine še naprej pobirale. Nasprotno se pa davščine za sresko samoupravo, katero so pri nas tvorili okrajni cestni odbori, okrajne blaigajne in zdravstvena okrožja s koncem leta 1929., ukinejo. Vsled tega ni jasno, kdo bo skrbel v prvih treh mesecih prihodnjega leta za poslovanje sreskih samouprav, ako se jim koncem leta 1929. ukinejo vsi dohodki. Po novi uredbi bo torej banovina imela pravico pobirati poleg doklad na neposredne davke tudi samostojne davščine. V tem oziru ima banovina proste roke, pač pa ji nalaga uredba dvoje omejitev, ki sta važni. Na eni strani banovinski proračun ne sme presegati mej stvarnih potrebščin, na drugi strani pa mora upoštevati gospodarsko moč prebivalstva in načela razumne štednje. Vsekakor si o finančni ureditvi banovin ne moremo napraviti prave slike, dokler ne dobimo prvega proračuna, ki nam bo pokazal, kakšne so potrebe dravske banovine, hkratu pa tudi na kakšne prispevke sme naša banovina računati iz državnih sredstev.« d Evharistični kongres bo v Zagrebu od 14. do 17. avgusta 1930. d Za novega poveljnika naše mornarice je imenovan viceadmiral Viktor Wik-kerhauser, doslej sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu. d Radi varčevanja bodo menda združili ministrstvo za trgovino, za poljedelstvo, za šume in rude in za socialno politiko v eno takozvano gospodarsko ministrstvo. V tej zvezi bi bil menda poljedelski minister dr. Frangeš imenovan za generalnega ravnatelja državnega posestva v Belju. d Delavstvu silno škodujejo tisti brezvestni ljudje, ki tupatam in v gotovih presledkih raznašajo po raznih krajih hujskaške komunistične letake. Te dni so krožili taki letaki po Hrastniku in po Trbovljah. Delavstvo naj rogoviležem tudi samo gleda na prste. d V naši dravski banovini je organizacija trgovcev in obrtnikov po zadrugah. V celi banovini posluje okrog 250 takih zadrug, ki zastopajo koristi preko 36.000 trgovcev in obrtnikov. Njihova naloga je, da gojijo skupnost, varujejo in dvigajo stanovsko zavest ter pospešujejo gospodarske, kulturne in človekoljubne zadeve svojih članov in pripadnikov. Do preobrata so imele te zadruge svoje zadružne inštruk- torje, ki jih sedaj zelo pogrešajo kot svoja prijatelje in vodnike. »Trgovski list« v št. 128 priporoča zopetno uvedbo zadruž« nih inštruktorjev. d Letno 20.000 dinarjev podpore bo dajala mestna občina ljubljanska v tako-zvani »Gortanov sklad«, iz katerega bodo dobivali podpore pomoči potrebni begunci iz Primorja. d »Ulico Vladimira Gortana« bode imela mesta Šibenik, Zagreb, Niš in Skop-lje. Tako so sklenile dotične občinske uprave. d Načelniki železniških posta) bodo morali dajati finančnim organom potrebna podatke o dobavah blaga, da se bo čim pravilneje mogel odmeriti posameznim prizadetim osebam davek. Tako je odredilo ministrstvo. d Nekaj nenavadnega. »Novine« poročajo, da je v Slovenski krajini v soboti-škem okraju šola, kjer štiri razrede poučujeta dve učni moči, v lendavskem okraju pa se nahaja šola, ki ima samo eno učno sobo in tri učne moči, tako da poučujeta dve učni moči vsak drugi dan dopoldne, ena pa vsak dan popoldne, d Stanovanjski zakon, ki je stopil s 1, novembrom v veljavo, zaščišča do 1. maja 1930 vse one, ki so po dosedanjem stanovanjskem zakonu uživali zaščito, le s to izpremembo, da je zaščita odrejena na eno- in dvosobna stanovanja, dočim se je doslej raztezala tudi na trisobna. Zaščiteni so torej poleg državnih uradnikov in upokojencev tudi vsi ročni delavci, invalidi, njih rodbine in vdove, če njihovo premoženjsko stanje ne presega v zakonu določene višine. Prav tako ostanejo v veljavi vse ostale določbe dosedanjega, stanovanjskega zakona, zlasti tudi odredba o višini najemnine. d Nove šole. V Novem mestu se ustanovi meščanska šola. V Podstenicah pri Novem mestu se ukine ljudska šola radi premajhnega števila učencev. V Gradacu pri Črnomlju se otvori nova redna dvoraz-redna osnovna šola. Osnovni šoli v Dobovi in Vidmu ob Savi v brežiškem okraju dobita sporednice. d Redno služba božja na Šmarni gori ie bila letos zadnjič v petek 1. novembra. Vendar pa bo sv. maša, če bo količkaj vremena, na praznik 8. decembra, na sveti dan, na novega leta dan, 6. januarja in 2. februarja. Redna božja služba se bo pričela spet v zgodnji spomladi, kar bomo še objavili. d čiščenje. Belgrajsko sodišče je te dni razpravljalo proti Vasi Arangjeloviču, blagajniku ministrstva za vere, ki je b« obtožen, da je v teku šestih proračunskih let poneveril znesek 630.000 Din. Aragje-lovič je bil obsojen na tri leta ječe, on katerih je dve in pol leti že odsedel v pr«' iskovalnem zaporu. Arangjeloviču je bilo šteto v olajševalno dejstvo, da je inoral sam skrbeti za pisarniške potrebščine, dalje, da ie bila njegova družinska sreča Med7predno5tmi CJUlCl e jv / Nič več se ne jezite, da je milo izsušeno in zaprašeno, obenem pa imate jamstvo, da za svoj dober denar dobite res *Szpitu v pilotski šoli v Divljah pri Trogiru v Dalmaciji in s tem postavil jugoslovanski višinski rekord (izpričan najvišji uspeh) s hidroplanom (vodnim letalom). d Rentnikom, vdovam in sirotam. Soci-alno-zavarovalna pogodba med našo državo in Nemčijo je potrjena. Pričeti se mora izvajati. Veliki župani imajo preko srez-kih poglavarstev in občin pozvati vse rent- nike, vdove in sirote, katerih se omenjena pogodba tiče, da nemudoma prijavijo svoje zahtevke napram nemškim socialnozavaro-valnim zavodom. Ta poziv se tiče tudi oseb, katerim rente ali druge dajatve sploh niso bile priznane, pa so prizadete osebe mišljenja, da jim rente ali dajatve po zakonu pripadajo. Predvsem pa se poziv tiče oseb, LiucisK« samopomoč v Mariboru sprejme za slučaj smrti iu doživetja vse zdrave osebe od 1. do DU leta in izplača do največ 53.000 Din na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo. katerim je bilo svoječasno nadaljno izplačevanje rente po nemških zavodih ustavljeno, ker so prebivali na ozemlju naše kraljevine ali jim renta iz istega razloga sploh ni bila priznana. Prijave, katere pa morajo biti opremljene z vsemi potrebnimi listinami, je pismeno ali ustno predložiti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, njegovim ekspozituram ali pa bratovskhim skladnieam. Stranka, katera potrebnih listin nima pri rokah, naj v prijavi izjavi, ako se morda te listine že nahajajo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu; v nasprotnem slučaju pa mora stranka listine od urada al! osebe, pri kateri iste leže, zahtevati nazaj in prijavi priložiti. Ker je rok za prijave kratek, s tem Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prizadete stranke na nujnost prijave opozarja. Prijave, ki bi se izvršile po pošti, zlasti, ako so jim priloženo listine, je po možnosti poslati priporočeno. Nihče naj s prijavo ne odlaša, ker v tem slučaju urad ne more prevzeti jamstva, da bo prizadeti prišel do svojih pravic. d Radi mraka se je spustilo na tla pretekli teden pri Novi vasi pri Cerknici angleško letalo 90 konjskih sil. Ob tej priliki se je zlomil propeler (lopatica, ki reže v zrak). Lastnik letala Anglež Francis Charles Chiechester je prišel iz Londona ter preletel Nemčijo in Italijo. Hoče še v Zagreb in Belgrad in od tam v Romunijo. d Celo vrsto pomembnih pristaniških del so izvršili letos v našem Primorju. Med temi deli je na prvem mestu razširjenje pristanišč. V splitski luki je bilo izročenih prometu 438 m nove obale s površino 32.400 m2. Tu so bili nadalje postavili nove tire in dvigala. V Dubrovniku so te dni dogradili 268 m nove obale s površino 17.892 m2. V Zelenici se nadaljuje delo na novi obali, ki bo dolga 140 m in bo imela površine 3740 ma. Vse te gradnje so povečale sposobnost naših pristanišč, kar bo ugodno vplivalo na našo pomorsko trgovino, zlasti na izvozno. d V Šoštanju je umrl g. župnik v p. Josip Ateneder. d V splošni bolnici v Ljubljani ie umrl g. Al. Levstik, obč. odbornik iz Dolenje vasi. Priden sodelavec na našem prosvetnem in gospodarskem polju. d Pri Sv. Jakobu ob Savi je odšla v večnost gospa Marjeta Pirnat roj. Novak, sestra g. župnika Matije Novaka, župnika na Radovici in sestra g. Jožefa Novaka, župnika pri Sv. Jakobu ob Savi, kateremu je skoraj 30 let vodila gospodinjstvo. d Kkspresni vlak trčil v tovorni vlak. Preteklo nedeljo zjutraj je ekspresni vlak, ki je vozil iz Zagreba, na postaji Rajhen-burg tako zelo oplazil mimovozeči tovorni vlak, ki se še ni čisto odločil od glavne proge, da so se iztirili zadnji vozovi tovornega vlaka in se močno poškodovali. Stroj ekspresnega vlaka je istotako skočil iz tira ter potegnil za seboj še službeni in jedilni ,voz, ostali vagoni pa so ostali na tiru. Ker 4' se je to zgodilo na mostu, sta se stroj in službeni voz prevrnila v potok Brestanco. Od potnikov ni bil ranjen nihče, dasi so se zelo prestrašili, pač pa so zgubili življenje vlakovodja Mirko \Vodlak iz Ljubljane, kurjač Jože Jeromen z Jezice ter strojevodja Arzenšek iz Maribora. Dva druga železničarja sta bila težko ranjena. Uradnik na postaji, ki je zakrivil nesrečo s tem, da je pustil oba vlaka obenem voziti v postajo, si je prerezal žile na roki, pa so ga pravočasno rešili. Vlaki so nekaj časa po progi Zagreb—Ljubljana vozili po dolenjski progi. d Trije policijski agenti umorjeni. Uradno se poroča: Uprava zagrebške policije je poslala, opiraje se na važne podatke, svoja dva agenta Josipa Keca in Josipa Bana v tvornico Siemens pri Zagrebu, da ji privedeta Babiča Ivana, šoferja te tvrdke. Ko sta agenta našla Babiča na dvorišču te tvornice in se predstavila, je ta brez besede pograbil za revolver in oddal po en strel na vsakega agenta, ki sta bila zadeta v prsi. Nato je pobegnil. Agent Josip Kec je svoji rani takoj podlegel, dočim je bil agent Josip Ban prepeljan s težko rano v bolnico. Policija je odredila zasledovanje za ubeglim Babičem in poslala, misleč da je pri nekem svojem prijatelju, agenta Mito Tremskega in policijskega stražnika Blaževiča v stanovanje Mate Hraniloviča, mehanika, ki ga pa ni bilo doma. Ko sta ga nato opazila pri vhodu v stanovanje, je le-ta spoznal policijska organa, hipoma segel v žepi ter oddal strel na agenta Tremskega tec ga na mestu uBil. Zatem je ranil stražnika Blaževiča z drugim strelom in pobegnil. Hra-nilovič je bil prijet in zaprt. — 200 000 Din dobi, kdor izsledi šoferja Babiča. d Nevihta in strela ua sorskem polju. V nedeljo dopoldne od 9 do 11 je divjala na Sorškem polju huda nevihta. Grmelo in treskalo je, da je bučalo in se treslo. Okoli 10 pa je strela udarila v kajžo Matevža Čarmana v Gorenji vasi. Vsa družina, sedem po številu, je bila v hiši, ko je strela prišla skozi strop v hišo in v njej odletavala sem in tja, tako, da je omet odpadal. Gospodarja, ki je bral ravno »Domoljub«, jc oplazila po roki in mu osmo-dila časopis, istotako tudi nogi, da je bil nekaj časa v nezavesti. Došli sosedje so ga pa kmalu spravili k zavesti. Gospodinjo je malo zadela v obraz. Otrokom pa nič ni bilo. Upamo, da strela na ljudeh ne bo pustila nobenih zlih posledic. d V stopah je nalšcl smrt. V soboto, dne 26. t. m. se je v mlinu Činkole v vasi Male Poljane, občina Šmarjeta, pripetila smrtna nesreča. Mali Tonček, star 3 leta, se je sam nahajal v mlinu ter opazoval delovanje koles. Pogledal je s svojo glavico tudi v stope. Pri tem ga je pritisnila ročica ob stop tako močno v tilnik, da je bil na mestu mrtev. Pofes drugaga manufak. blaga priporoča krasna plifi pregrinjala, zavese najnovejših vzorcev in tine preproge Oblačilnica za Slovenijo T.iubljana, Miklošičeva cesta št. 7. Vse čila Kari Msyeve spise. Cirilovi tiskarni Maribor d ose daj 3 zvezki po Din ,3'- d Ko je prestregel 20 kg tekočega železa. V tovarni na Jesenicah se je težko ponesrečil livar gosp. Štebe. Vzel je v roko tako zvano »žlico«, v katero je prestregel okoli dvajset kilogramov tekočega železa. » Žlica« pa je dobila votlino in nenadoma se je nič hudega slutečemu Šte-betu vlilo železo na nogo ter teklo v čevelj. Vsled silnih bolečin je hitro vtaknil nogo v vodo, kar pa je položaj še poslabšalo. Ko so mu čevelj strgali z noge, se je pokazala velika opeklina in je noga deloma prav do kosti ožgana. Ponesrečenega Štebeta so prepeljali v tovarniške bolnico. d Kar štirje požari so bili te dni v em sami noči v Hovenski krajini. Najhujši je bil v Strukovcih, kjer je Vračiču Aleksandru zgorelo novo poslopje, gospodarski stroji in poljski pridelki. Požari v K rižev-cih, Tešanovcih in v Bogojini so bili manj. šega obsega. d Z odsekano glavo so našli na progi med Paračinom in Čuprijo progovnega stražnika Velka Zikiča. Postal je po vsej priliki žrtev vlaka. d Iz višine 1509 m je padel s svojim letalom podporučnik Živojin Ivežič na posestvu grofa Kulmerja pri Zaboku pri Zagrebu. Ril je na mestu mrtev. d Žalostna povest o sedmih litrih žganja. Do kakšnih blaznih dejanj pridejo ljudje zaradi alkohola, kaže tale slučaj: "V vasi Ivanič Kloštar na Hrvatskem je živel 52 letni kmet Blaž Horvat, silno nagnjen k pijanstvu. Zaradi tega je trpela vsa njegova družina. Pred dnevi so na njegovem domu kuhali žganje. Pri tem se je spri s svojim sinom, ki mu je svetoval, naj zmerno pije žganje, da ga bo imel dalj časa. Nato je stari Blaž poklical priče in pred njimi razdelil žganje, tako da ga je njemu ostalo devet litrov, sinu pa ravno toliko, V želji, da bi se enkrat pošteno napil žganja, je stari Blaž popil v štirih dneh s e • dem litrov žganja, toda četrti dan mu je prišlo slabo. Zvečer je še prijel s tresočimi rokami za sodček z osankom žganja, toda v istem trenutku je bruhnilo iz njegovih ust, pričel je bljuvati kri ter se je končno zvrnil mrtev na tla. Zdravniki so ugotovili zastrupitev zaradi prevelikega uživanja akohola. d Brezplačni cenik pošlje vsakomur na zahtevo tvrdka Meinel in Herold, tovarna glasbil, gramofonov in harmonik, podružnica v Mariboru, štev. 107 B. d Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice, zavžite na lešče, izdatno izpraznenje črevesa brez vseli težav, pridruži pa se navadno prijetno ugod; je olajšanja. Zdravniški strokovni list' omenjajo, da učinkuje zanesljivo in p"' jetno »Franz-Josef« voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi p" zabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatal-nih boleznih in katarju v mehurju. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. PO D o n 0 V IN I Okrajna kmetska »reza. (Ljubi jana-okol ira.) V solioto, dne 2. novembra dopoldne se je vršil v Ljubljani v dvorani Rokodelskega doma ,,(,;. n j zbor Okrajne Knietske zveze za okraj Ljub-Ijana-okollea, ki je bil zelo dobro obiskan Dr. Joža llasaj je predaval o živinorejskih zadrugah, živino-7/iravnik g. Vekoslav Rigler pa o zadružnih lekarnah za prvo pomot pri živini. Nato 3e je izvolil sledmi odbor: Josip Palme, veieposest., Studcnec-Ig, načelnik; Jože Brenčiš, posestnik, Vrhnika; podnačelnik; Franc Sever, obč. tajnik, Jožica, tajnik; Franc Karpe, posestuik, Moete, blagajnik. Ostali odborniki: Franc Šuštar, župan, Preserje; Hastič Ivan, župan, Horjul: Anton Bedenčič, posestnik. Bičjo; Valentin Babnik, župan, St. Vid; Janez Trkov, župan, Dobrunje; Leopold Pristavec, župan, Jezero; Franc Kuhar, posestnik, Dol. Z a našo gospodarsko izobrazbo. (St. Jernej na Dolenjskem.) Z letošnjo letino smo v splošnem prav zadovoljni. Zlasti sadje je dobro obrodilo. Čeprav ga nismo mogli prodati po tisti ceni, kakor bi bilo želeti — vzrok je menda največ v tem, ker ni dovolj zanimanja, da bi se sndlnrji organizirali, da l)i gojili manj vrwt, pa tiste žlahtne — pa vendar vsaj nekoliko, čeprav po nizki ceni so sadjarji spravili raznovrstnega sadja v denar. Morda bo v bodočo za to panogo gospodarstva, ki bi radi milega podnebja in primerne lege lahko donnšala krasne dohodke, več zanimanja. V tem smislu je v nedeljo, dne 27. oktobra po prvi maši predaval v .Društveni dvoranic strokovni učitelj z Grma g. Anton Flego. Prav tako je zanimalo vinogradnike predavanje o umnem kletarstvu, o katerem je isti predavatelj dal veliko praktični!) nasvetov. Veliko je bilo tudi zanimanje za vinarsko zadrugo, katere pomen in koristi zt. našega kmeta je obrazložil g. ing. Likar iz Kostanjevice. Taka in podobna gospodarska predavanja m potrebna in pa koristna. Zato si je nadela Okrajna Kmetska sveža to nalogo, da v zimskem času priredi ie več takih predavanj. V Soboto, dne 26. oktobra je bila kolavdacija vodovoda na Javorovicl, ki ga je gradil Higljenski zavod. Delo je bilo v glavnem dovršeno le lani, vendar bo treba še nekaj malih popraviL Pri ko-lavdaciji je bila izrečena Higijcnskemu zavodu, ki je za vas Javorovico zgradil že več let težko zaže-ijeni vodovod v imenu vaščanov in občine, topla zalivala. Sadna razstava v Gorjah pri Bledu. S pomočjo izdatne podpore g. komisarja ljubljanske oblastne samoup".ve kakor tudi s pomočjo podpore kmetijskega odseka Okrajne blagajne v Radovljici je pripravljalni odbor pod vodstvom šolskega upravitelja gosp. Valko Razingcrja na dan 13. oktobra priredil v Gorjah pri Bledu v Društvenem domu sresko sadno razstavo v zvezi z oddelkom o konzerviranju kuhinjske zelenjave in sadja. Sadno razstavo je slavnostno otvoril g. nad-iičitelj Fran Rus z Bleda, ki je daleč znan kot sadjarski strokovnjak in pomolog. V kratkih in jedrnatih besedah je obrazložil Prisotnim pomen te razstave, se zahvali! tudi vsem oslalim, ki so s požrtvovalnim delom pripomogli k tako lepi razstavi. K tej sadni razstavi je mnogo pripomogla tudi 1000 dinariev vam plačam, »ko V«:«lirad» rte, kurja oče*«, trdo kozo, izrastke, ue odstranite zanesljivo r času « dni z »l«a balzamom broz bolečin, broz nevarnosti,broz noža. Zdravniška priporočila: Dr. Cyrn-MMIII milil -smi kus B. Wlen piSe: Sera zado-■MMmBS voljen z HI", požijite intse 21 lončkov, Ker Jili liom uporabljal pri svojih pact-Jentlh. Cena z Rarancijokitn pismom Din 9 -, 3 lončki Din 18 -, « lončkov Din. S2- Hr.Mc ttnhii,Ks!ic«-K«xdHHi.PsJtelprafol 12/R6iJR. gospa Sol. upravitelja Razingcrja, ki je lahko ponosna na svoj oddelek: sadje v gospodinjstvu, kjer je vsak udeleženec uvidel, kako krasno se da konzervirati naša kuhinjska zelenjava in sadje. G. Ra-zinger nam je obrazložil pomen konzerviranja sadja in zelenjave v gospodinjstvu. Na razstavi je bilo zastopanih nad 200 vrst (sort) namiznega sadja, število udeležencev je bilo težko dognati, Ker so eni prihajali drugi zopet odhajali. Povprečno se lahko računa na 200 obiskovalcev te razstave. Razstavo so obiskali tudi drugi ugledni gospodje. Do kupčije s sadjem pa žal ni prišlo, ker je bilo lepo sadje precej drago, po 5.50 Din prvovrstna namizna |abo!ka. Hruške pa po 6 Din. Delati treba »cd solnca do solnca«. (Sani Paul v Argentini.) Kot ljubitelj »Domoljuba« in dolgoletni njegov naročnik naj se tudi jaz oglasim iz daljne Argentine. Tukaj nas je osem Slovencev: štirje Gorenjci, trije Dolenjci in en Primorec. Pokrajina je lepa in ravna, podnebje zdravo, le voda je slaba. Zaposleni smo — jaz že tri mesece — pri nekem groiu in gojimo drevje. Delati moramo od solnca do solnca, tako da nam ob delavnikih ni prav nič dolg čas. Plača je bolj slaba in vina ni tu, pač pa srebamo, zlasti ob nedeljah, po nekaKih cevkah brezalkoholno pijačo »mati«. Grof, pri katerem sem zaposlen ima okrog 30.000 glav goveje živine in 2000 Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela ,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d._ konj. Tovarn je tu mak), veliko Slovencev pa je zaposlenih pri gradnji novih železnic. — Vozdrav vsem čitateljem »Domoljuba«. — Lojze Adamič. Ivan Turk. Gospodu ravnatelju Trhoreljske družbe. (Znojile pri Cemšeniku.) Tukajšnji posestniki imamo gozdna posestva in v gozdu je naš zaslužek. Največ prodajamo jamski les Trboveljski družbi v Kotredež in Zagorje. 2e večkrat smo slišali, da družba jamski les od drugod dražje plačuje, pa nismo verjeli, ker naš hribovski les je gost in trden. Dane8 imamo dokaz, da družba plača kubični meter jamskega lesa franko postaja Skolja Loka po 220 Din. in jo ta les stane v Kotredežu gotovo 250 Din, med tem ko mi dan za dnevom vozimo les v Kotredež po 200 Din. Pa ne samo mi, ampak vsa okolic Gotovo ni v interesu družbe, da svoje gozdne sosede zajiostav-lja v cenah. Obračamo se v tej zadevi na g. ravnatelja, ki pozna naše revne hribovske razmere in nam je bil še vedno naklonjen, za kar smo mu tudi hvaležni. Naj se izenačijo cene po pravici, zakaj naj bo domačin zapostavljen pri isti kakovosti blaga. Požar. (Pšata.) Pretekli teden je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju pri Korošinu. Pogorelo je zasilno stanovanje, drvarnica, streha ua šupi in podu. Drvarnica je bila polna suhih drv, v podstrešju pa slama. Nevarnost je bila, da se požar razširi na sosede. Mlinarjevo gospodarsko poslopje z mlinom je oddaljeno le Štirideset centimetrov od Korošino-vega poda. Ce ne bi bili gasilci tako hitro na kraju požara, bi pogorelo tudi pri Mlinarju in nato cela okolica s cerkvijo, ki je sredi teh hiš. Razen cerkve in Mlinarjevega je vse leseno in s slamo krito. Pokazalo se je ponovno, kako prepotrebno je gasilno društvo pri nas. Pa vprav v tem okolišu je imelo gruštvo nekaj trdovratnih nasprotnikov. Le gasilcem iz Pšate, Beričevega in Ihana a» ja zahvaliti, da ni bilo hjušega. — Očividec. PO SVETU Katoliška cerkev. s 2000 mladeničev pri sv. obhajilu. Mladeniška organizacija Skavtov je imela minule dni v Londonu taborišče. Ob tej priliki je prejelo 2000 Skavtov sv. obhajilo. Okrog 700 članov pa je pristopilo k mizi Gospodovi vsak dan. Zlata vredna mladina, ki poleg telesne nege skrbi tudi za okrepitev duše. s »Katoliška cerkev je prava mati krščanstva. Brez nje bi postali barbari (divjaki) v paganskem svetu.« Tako je napisal nedavno školu v francoskem Ver-dunu neki protestant, ki je obenem posla! za popravo tamošnje cerkve nad 200.000 dinarjev podpore. s Sv. oče čestita staršem. Poglavar sv, Cerkve je poslal zakoncema Basquin v Lille pismo s toplimi čestitkami, ker sta dala Cerkvi šest sinov-duhovnikov. Najmlajši med njimi je pred kratkim pel novo mašo. Časopisje mesta Lille je na široko opisovalo nadvse ginljiv dogodek, ko je v cerkvi Presv. Srca v Lille vseh šest sinov hkratn maševalo. Zakonca Basquin sta imela 12 otrok, šest jih je umrlo zgodaj. Mati šestih sinov-duhovnikov je ob priliki nove maše najmlajšega sina izpregovorila napitnico ter med drugim dejala: »Ko sem videla vas vse svoje drage sinove pri oltarju, se mi je zdelo, kot da bi bil Jezus sam nekoliko moj lasten otrok.« Kalifa. s Zopet so odvedli v tržaške zapore več Jugoslovanov, naših sorojakov, in sicer: Dr. Vratoviča Iveša in vodjo njegove odvetniške pisarne, gdč. Vatovec, g. Že-naka, g. Puhalja, trgovca v Trstu. Posebno mnogo ljudi so zaprli na Krasu, ker so karabinierji menda našli lepake z besedilom: »Slava Gortanu, smrt Mussoliniju!« s Kitajski zid. Po poročilih očividcev, se je Italija obdala s pravim kitajskim zidom. Vsi vhodi v državo, ali bolje rečeno, vsi izhodi iz države so močno zastraženi z vojaštvom. Zlasti na meji proti Franciji in Švici v alpskem gorovju bi dobil nepoučen obiskovalec vtis, da se nahaja Italija v vojnem stanju s tema dvema državama. Cela meja je zavarovana z gostimi žičnimi ovirami, oh njih pa patrulirajo cele armade fašističnih miličnikov in rednih vojakov. Tujci-hribolasci so najskrbneje preiskani in strogo nadzirani in najmanjša pomanjkljivost v potnem listu te spravi v nevarnost, da preživiš tedne v italijanskih Hiteti ii Umu gm^js sta temelja modernega kmetijstva 1 — Oprema mlekarskih zadrug po spe-cielnem tehniškem biroju »ALTA" d.d. • Sftiantorji bi mMerskl stroji ZAGREB •• zvoniratreva t ječah. Ako imaš fotografski aparat seboj, si že na sumu, da si vohun in dobro se boš moral zagovarjati in nebroj dokazov doprinesti, da jemlješ slike le za svoj album. Na prehodnih stezah v gorovju so nabiti napisi, da bo italijanska straža ustrelila vsakogar, ki bi skušal prekoračiti mejo. Ta skrbna straža ni postavljena toliko v namen, da bi tujce zadrževala od vstopa v Italijo, kajti Italijani vedo, da tujci prinašajo »novac«, in to jc bilo Italiji že od nekdaj glavni vir dohodkov; straža predvsem pazi, da bi se kak Italijan ne pre-drznil in pobegnil v tujino; na tisoče in tisoče Italijanov bi namreč bilo pripravljenih, žrtvovati vse, ako bi mogli iti preko meje v Francijo ali Švico, kjer bi bil boljši zaslužek in lažje življenje. Ako bi torej fašizem dovolil svobodno izseljevanje, bi bilo možno, da bi izgubil velik del svojih ljudi. Čeiiosiovaške. s Kako so volili češki katoliki. Češka Ljudska stranka je dobila pri zadnjih volitvah 623.555, slovaška Ljudska stranka (Hlinkovci) 425.097, nemški krščanski so-ciiulisti 347.929, madjarski krščanski soci-jalisti 257.438 in Juriga 5406 glasov, vsega več kot eden in pol milijona volivcev. Lepa armada zavednih katoličanov bo pa morala biii vpoštevana v parlamentu in drugod. Franci a. »Težave pri sestavi nove vlade. Nove vlade, ko to pišemo, še ni. Naša vest v zadnjem Domoljubu«, da je že sestavil vlado Deladier se je izkazala za prenagleno. Sestava vlade se mu ni posrečila, zato je dobil pooblastilo za sestavo Clementel. Ker tudi temu ni biia sreča za sestavo vlade z gotovo delavno večino mila, je vrgel »puško v koruzo in na vrsto je prišel Tar-tiieu. Dočim je prvi, Deladier, skušal spraviti na krmilo vlado levičarske zveze, Clementel pa sredine, poskuša Tardieu sestaviti bolj na desno se nagibajočo vlado in vladno večino nekako tako kakor je bila pred padcem Briandovega ministrstva. — Vlad. kriza traja že dovolj dolgo in bi bilo že čas, da se povoljno reši. Pripomniti moramo, da sta Deladier in Clementel huda nasprotnika Cerkve, dočim je Tardieu odločno proti framasonski politiki. Nemčifa. s Na mesto vere nauka naj pride šah. Socijalisti ob volitvah kaj radi pridigujejo, da bodi vera privatna stvar poedinca. — Tako govore sovražniki Cerkve zlasti množicam. Toda neizpodbitna resnica je, da rdečkarski socializem vero sovraži in da privre njegovo nespravljivo sovraštvo do Cerkve na dan ob količkaj ugodni pri-liki. Kaj je brezverskemu socijalizmu do krščanstva, o tem priča glasilo socialistične delavske šahovske zveze v Nemčiji, ki oznanja novo vero — šah — takole: »Namesto bizantinske zgodovine in verouka .. bi bila gojitev šaha po šolah bolj na mestu kakor kadarkoli preje. V šahu je resnica, logika, doslednost. V dobi konkordatov.. je skrajni čas. da stouimo i-z svoje rezerve in preidemo sami k napadu! Šah bodi naša religija!« — Reveži! Belgija. s Bivša avstrijska cesarica Žita se je pripeljala nedavno s svojimi štirimi otroci kot navadna potnica v drugem razredu vlaka v Belgijo in sicer zato, da bodo imeli otroci priliko pohajati v višje katoliške šole. Ob njenem prihodu v Belgijo se je seveda razvila med časopisi živahna razprava. Neki list jo je pomiloval zaradi njene usode, dočim ga je drugi list zavrnil rekoč, da so milijoni pohabljenih vojakov, ki so radi habsburške rodovine postali nesrečni, bolj pomilovanja vredni kakor ona. Večina listov pa je bivšo kraljico sprejelo z mirno vljudnostjo. Poljska. s Zmešnjave v parlamentu in izven njega. Na Poljskem že davno ni tako, kot bi moralo biti in krize so na dnevnem redu. Vlade ministrskega predsednika Svi-talskega, ki točno žvižga pesmice maršala Pilsudskega, se je večina naveličala in pri proračunski seji, ki bi se imela vršiti 31. oktobra, bi bila sedanja vlada z nezaupnico parlamenta prisiljena k odstopu. Živci g. maršala kaj takega zaenkrat še n^ prenesejo, on hoče, opirajoč se v prvi vrsti na armado, da velja njegova volja. — Ko je tedaj 31. oktobra imelo priti do zasedanja in nezaupnice,, so se v sprednji dvorani parlamenta začeli zbirati poljski častniki, katerih število je narastlo na 100. Poslanci so bili radi tega silno razburjeni. Častniki so parlament na zahtevo poslancev zapustili, na ulicah pa je pozneje prišlo do krvavih spopadov med policijo in ogorčenim delavstvom iz mesta in okolice, ki se je začelo zbirati pred parlamentom in demonstriralo proti častnikom. Skoro vsi opozicijonalni listi so bili zaplenjeni. Nova seja sejma (parlamenta) še ni določena. Amerika. s Diplomatje ga lahko »cukajo«. Ker je pred kratkim prišlo na dnevni red mnogo zabavljanja in pritožb, češ, da presto* lica Washington da je zelo slab zgled drugim mestom v izvajanju protialkoholne postave, so nekateri goreči suhači (abstinenti) pod vzel i korake, da bi se prepovedala tudi tako zvana »diplomatska pijača:', torej, da bi napravili suhe tudi predstavnike drugih držav. Proti temu pa so vložili tuji poslaniki od ločen ugovor, češ, da so oni tako rekoč sami svoja država in jih ameriški zakoni prav nič ne brigajo in jim tudi niso podvrženi. Izkazalo pa se jc, da se je na račun tujih diplomatov kupčevalo in uvažala pijača in swer so to delale večinoma osebe, ki so bile pri diplomatih v službi. Zato so se pozvala poslaništva, naj svojo pijačo dobro zaklenejo in ključ do nje naj ima samo ena zaupna oseba. Izdal se je tudi ukaz, da se diplomati ne smejo niti najmanj nadlegovati zaradi pijač. Su-haški agent, ki bi se proti temu pregrešil, je podvržen zaporu do treh let kot kršilec pogodb z drugimi narodi. Drobne noviee. Mnogo milijard škode je napravil tt dni krah na borzi v ameriškem Njujorku, 95 odstotkov vseh volivcev se je udeležilo zadnjih državnozborskih volitev na češkoslovaškem. »Zeppclin« bo poletel na severni tečaj. Hlinka se več ne zavzema za Tuko, ; ker so ga volilci pri volitvah obsodili. Za 10 odstotkov so znižali carino na j izvoz krompirja na Čehoslovaškem. 7 uradnikov so obsodili na smrt v ru-• skem Astrahanu, ker so poneveriii 11 milijonov dinarjev. Na Dunaju so zaprli na smrt obsoje. nega jugoslov. veleizdajalca dr. Paveliea, Bo izgnan v Italijo. Zapcljivca svoje žene oziroma hčere | lahko ubije mož oziroma oče po novem za-1 konu v Mehiki. Pet sinov nekega kmeta so našli umorjenih blizu Loma v Bolgariji. 637 tisoč članov šteje ameriška orga/ nizacija katoliških mož z imenom »Kolumbovi vitezi . 90 milijonov dinarjev je v avstrijskem proračunu za državne ceste. Vse pred letom 1926 zapadle davke so odpisali na Ogrskem. Saški prestolonaslednik Jurij jc postal duhovnik. Dun&jčani dvigajo prihranke iz svojih bank in kupujejo dolarje. Inozemski duhovniki smejo zopet \ Mehiko, je odločil predsednik Portes Gil Katoliške mladeniške organizacije ^ Nemčiji štejejo 1,420.000 članov. 14 škofov je bilo nedavno na kongre su za katoliški film v Franciji. 1200 vagonov pšenice je zgorelo \ Sangerhausnu v Nemčiji. Vojaško službo hočejo skrajšati na Čehoslovaškem. 60 ljudi je bilo umorjenih v Bolgariji 1 v letošnjem septembru, od teh 50 moških in 10 ženskih. Prvo zamorsko vseučilišče v Afriki so otvorili te dni in sicer v mestu Kompati v deželi Uganda. 4,880.800 prebivalcev šteje sedaj glavno japonsko mesto Tokio. Tretje izmed ; največjih na svetu. (Prvo London, drugo Njujork), četrto Berlin. Ker so priredili v Porenju orožne vaje na svojo roko, je pruska vlada razpustila nemško veteransko društvo) Jeklene čelade?. Poljski rudarji prično 3. deeembra 2 generalno stavko, ako ne bo ustrežena : njih zahtevam. V Vatikanskem mestu je umrla ">'( letna sestra nekega delavca. Prvi smrlm slučaj v najmlajši svobodni državi. Dunajska policija je zaprla pel komunistov, ki so pozivali z letaki na nerede. Močan potres je bil 1. novembra v Ho-muniji. Umrl je bivši nemški kancler in dot goletni nemški poslanik v Rimu knez Biilow. Sovjetske čete so zapustile mesto Zlo-činskaja, ker so ga Kitajci bombardirali. Atentat na japonskega ministrskega predsednika ni uspel. Radio. Vsak delavnik: 12.80 Reproducirana glasba. 13 časovna nai>oved, borza, reproducirana glasba. 17 h današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radio-or-liestra. il Časovna napoved in poročila. Četrtek, 7 .n' 18 Tedenski pregled donia-Eih in tujih dogod. 19 Iz življenja mravelj, 19.30 Prenos opere h Nar. gled. v Ljubljani. 22 Lahka glasba. 23 Napoved programa za naslednji dan. Petek. 8. nov.: 19 Gospodinjska ura. 19.30 Italijanščina. 20 Večer potpurijev, izvaja Radio-orkester. 22 Ntipoved programa za naslednji dan. Sobota, 9. nov.: 18.30 Esperanto. 19 O rodbinskem večeru — predavanje. 19.80 Nemščina. 20 Simfonični koncert (prenos iz Prage). 22 Lahka ,'lasba. 28 Napoved programa za naslednji dan. Nedelja, 10. nov.: 9.80 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Kmetijsko gospodarsko predavanje. 1) Koncert Radio-orkestra. 15 0 vinogradništvu. 15.30 Ljudska igra. 16 Reproducirana glasba. 10.30 Humori8tif.no čtivo. t7 Koncert pevskega zbora z Viča pri Ljubljani. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Časovna napoved ln poročila, plesna glasba. 23 Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek. 11. nov.: 19 Higijonsko predavanje. 19.80 Srbohrvaščina. 20 Koncert Radio-orkestra (rezervirano tudi za event. prenos). 22 Napoved programa za naslednji dan. Torek, 12. nov.: 19 O fotoamaterstvu, predavanje. 19.30 Ruščina 20 Koncert pevskega društva ;Ljubijanec. 21 Romantična glasba, izvaja Radio-orkester. 23 Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 13. nov.: Opoldanski program odpade. 18.30 Otroški kotiček. 19 Preduvanje o naših izseljencih. 19.30 Francoščina. 20 Prenos iz Prage. 22 Lahna glasba. 23 Napoved programa za naslednji dan. Nove knjige in skladbe Pod Himalajo. Ob ustanavljanju jugoslovanske misijonske pokrajine Družbe Jezusove v Bengalijt, Napisal Stanko Po-držaj D. J. Založil Glasnik presv. Srca Je- zusovega, Ljubljana. Str. 112 z lepo naslovno sliko, s 25 slikami v besedilu in z enim zemljevidom. Cena 10 Din, s poštnino 1.50 Din več. — Knjiga hoče vzbuditi zanimanje in ljubezen do naše misijonske pokrajine v Indiji, ki jo ustanavlja Družba Jezusova. Z velikim zanimanjem jo bo vsakdo bral. Vsebina je zelo raznovrstna; knjiga je pisana z veliko ljubeznijo do ubogih poganov in prepletena z mnogimi,, zanimivimi dogodbami naših in drugih misijonarjev. Pisana je zelo živahno in mikavno. Le nekaj vsebine: Za očeti! Za naš mi-sijon. V kraljestvu bengalskega tigra. V menažeriji bogov. »Svetniki« in »čudodel-niki«. Krvava žaloigra. Žrtev ljubezni, Dežela presv. Srca, Srečanje s tigrom. Obupni klici. — Cena je izredno nizka, tako da si jo more vsak kupiti, kdor ima le iskrico ljubezni do dela za misijone. Zanimivo je še to, da pisatelj sam odpotuje letos v Indijo v misijone. Knjiga naj pride v vse knjižnice in v vse naše družine! »Mentor« je res zelo prijeten dijaški list. Ima toliko poučnega in zabavnega berila, da ga prijetno bere ne samo dijak, temveč vsak, ki ima nekoliko želje po izobrazbi. Uvodna povest, ki se bo predla skozi celo leto, je amerikanska dogodivščina: Mož gozda. Zelo zanimivo je berilo: Kako gradijo zrakoplove. Trentar nam pripoveduje, kako sta znala dr. Mahnič in dr. Krek kljub budnemu očesu avstrijske vlade najti ožjih stikov s srednješolci. Iv. Rob popisuje Pohorje, učiteljica Simona, ki jo je fašistovski režim prestavil iz soln-čne Goriške globoko v Italijo, popisuje svoje učiteljevanje med italijanskimi otroki, na koncu pa je polno prijaznega drobiža, ki ga človek bere z užitkom. »Mentor« izhaja desetkrat na leto, stane za dijake 30 Din, za nedijake 40 Din in se naroča pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Darinka. Romantična igra v 3 dejanjih. Po Ant. Hribarjevi junaški pesmi »Krški zmaj« priredil in uglasbil Josip Lavtižar. Snov je vzeta iz domače zgodovine izza časa, ko je moralo našo ljudstvo tlaeaniti mogočnim graščalcom. Glasba je kakor vse Lavtižarjeve skladbe, v zelo lahkem slogu, ki nikjer ne dela nobenih težkoč ne pevcem ne spremljevalcu na klavir ozir. harmonij. Nastopajočih samostojnih oseb je 11, izmed katerih sta dva basa, trije tenorji, trije baritoni, en alt in dva soprana. Glavne vloge so sopran, alt in bas. Vsi gornji glasovi se malokrat vzpno v višini, temveč se sučejo skoro vedno v zmerni nižini. S tem bo proizvajanje zelo olajšano. Cena lepo litografi-rani partituri (32 velikih strani) 34 Din, besedilo samo (tiskano) 4 Din. Dobiva se pri skladatelju Jos. Lavtižar, župniku v Ratečah na Gorenjskem in v knjigarnah. Priručnik za iseljenike. Hrvatska knjižica za izseljence na 125 straneh. Ima vsestranski pouk zlasti za tiste, ki se hočejo izseliti v kako državo Južne Amerike. Knjižici je pridejana tudi kratka slovnica španskega jezika, ki se večinoma govori v Južni Ameriki ter majhen hrvatsko-španski besednjak. Velika pomanjkljivost knjižice je, da ne da nobenih podatkov navodil. In vendar je močna vera najmočnejši nagib, da ostanejo naši izseljenci pošteni in treznL Knjižica stane 8 Din, ter se naroča pri Ise-ljeničkem Udruženju v Splitu. 52 Mim Palestina - dežel« avtomobilov. Iz Jeruzalema javljajo, da pride v sveti deželi nu 366 oseb že en avtomobil. Palestina je nu šestem mestu med narodi, pri katerih igra avtomobil zelo važno vlogo. Priklenjena cerkev. Nu severu Norveške leži tik na obali severnega Atlantika trg Gi-moy. To je kraj, kjer Jogosto divjajo na jstrašnejši viharji, fliso, ki »i kar najmočneje žilami, odneso valovi kakor igračo s seboj. Tako je vihar odnesel tudi trško cerkev z zvonikom in vso opremo in jo pokopal v morju, da "i ostalo za njo nobene sledi. Sedaj so zgradili novo, izredno močno cerkev, ki so jo vrhu tega z močnimi verigami priklenili na skalovje. Največji sovražnik strupenih kač in pokon-čevdlec gadov ter modrasov ni jež ali jastreb kurjak, ampak gozdne mravlje. Ako sc je 11. pr, modras najedel do Najprej ga je, kot po stari navadi, hotela odkloniti; a takoj nato ga je sprejela. V njem so bile zbrane najdragocenejše, najredkejše cvetlice in nežen vonj se je dvigal iz njega. Vzela ga je in pritisnila obraz v cvetje ter ga vdihavala, kakor da se je hotela ž njim omamiti. Prav dobro je vedela, čigava roka ji je poslala ta dragoceni šopek. Neki častilec knežjega stanu jo je že mesece obsipaval s podobnimi darili. Danes 'ji je bilo to prvič po volji in jo je navdalo s skoraj divjim veseljem. »Vse jih lahko spravim na kolena, če hočem,« je mislila in ponosno vrgla glavo na vrat. »Vse jih lahko vklenem in jih vodim z enim pogledom svojih oči, 7, enim migom svoje roke, če hočem. Lahko jih onesrecim, te prevzetne ljudi, kot so oni mene. A njemu hočem pokazati, da mi je treba le iztegniti roko, da dosežem isto, kar mi odteguje on.« Ko je nekaj ur pozneje prišla Nora k svojemu očetu, da bi ž njim napravila načrt za naslednji dan, se mu je zdela tako dostopna za vse njegove predloge kot še nikoli poprej. V mestu in daleč naokrog kmalu niso govorih drugega ko o lepi Nori Karstenovi, ki ni bila še nikdar tako očarljiva kakor to sezono. Kar so ji poprej predbacivali glede hladne mirnosti in neke, skoraj trmoglave hladnosti, vse to je bilo videti zdaj popolnoma izglajeno. Večina je pripisovala ta napredek gostovalni turneji, ki jo je bila napravila po Franciji in Angleški in od katere se je bila pravkar vrnila. Zdaj je nastopala Nora tudi y mešanih predsta- vah; neki duhovito zasnovan romantičen prizor je bil kmalu njena glavna vloga in najsijajnejša točka predstav. Nekaj tednov pozneje je cirkus odpotoval dalje in se ustavil, kakor vsako leto, tudi v avstrijskem glavnem mestu. Tudi tu so napeto pričakovali to predstavo. Pred prihodom družbe sc je širila govorit^, da ji sledi nekaj najbolj vnetih častilcev iz visokih krogov in to je vsej stvari dajalo še večji mik. Vendar pa so trdili tudi slej ko prej, da v zasebnem življenju nadaljuje svojo moškim sovražno vlogo. Na večer prve predstave je bilo vse, kar nudi mesto stanov in imen, zbrano v Karstenovem cirkusu. Ravnatelj je dal uprizoriti to predstavo z najsijajnejšo opremo. Lepa, zapeljivo lepa je bila Nora, ki je zdaj prijezdila v spremstvu lahke čete svojih jahačic. Jezdila je črnega žrebca najplemenitejše pasme, ki je bil videti, kakor da mu iz vseh udov prši ogenj. Zlat oklep je oklepal vitko, krepko zraslo postavo in izpod njega je v težkih, bogatih gubah padala obleka iz sre-brovirie. Glavo je pokrivala srebrna čelada, ki pa ni zastirala obraza; izpod nje so se daleč preko tilnika vsipali bujni kodri, črni kakor noč. Kakor meglica je sedela na iskrem konju in vendar čvrsto, ko da je prirastla nanj. Pohvalni vzkliki so sledili neprestano še po-edinim točkam. Dramatično so upodobili neki prizor, ki jo predstavljal preganjanje sovražnikov, kjer je kakor divji lov prihrumela četa zopet z Noro na čelu; visoko je vihtela sulico, lasje so ji frfotali po zraku, oči so se iskrile. »Valkira, bojevita devica«, je šel šepet med gledalci. Zdaj je prišel trenutek, ko se ji je pogumno postavil po robu zadnji bojevnik, obdan od zmagoslav- 6' Zastonjsko delo. V slogi je moč. To geslo skupnega dela pa zahteva tudi mnogo požrtvovalnosti. Brez žrtev in brez odpovedi ni nobene skupne stvari. Zato morajo biti tisti, ki hočejo izpeljati kako veliko skupno §tvar, pripravljeni tudi na marsikako zastonjsko delo. Kdor hoče biti prav za vsako stvar dobro plačan, v skupnih stvareh ne bo nikoli veliko storil. Takih sebicnežev se naj otrese občina, društvo, zadruga in vsaka korporaeija. Zakaj to pišemo? Bilo je pri nas mnogo mož, ki so z velikansko požrtvovalnostjo delali za naše občine in naše zadruge. Niso se vstrašili ne potov, ne dela, ne zamude časa. In so tudi veliko naredili in dosegli! Danes pa se dobi že mnogo, žal premnogo ljudi, ki take nesebične in požrtvovalne ljudi celo smatrajo za neumne. Kaj se boš za druge zastonj mučil. To je nauk takih novih prerokov. Kot da bi ne držal več Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega! Ponavljamo: Takih novih škodljivcev vsake skupnosti se moramo povsod otresti. Tistim pa, ki vztrajajo in mladim dajejo vzgled nesebičnega dela, vsa čast. Hvala Begu, še jih je veliko. Naše občine morajo s tem pričeti, naše zadruge, hranilnice in posojilnice, mlekarske in nabavne zadruge (da vseh ne naštevamo) govore, da jih drže pokoncu taki možje. Zastonjsko delo pa v resnici niti ni zastonjsko delo. Če zadruga dvigne ves okoliš gospodarsko, je to koncem koncev tudi v korist tistega, ki se je poprej pehal za božji Ion. Če občina lepo napreduje, je to v korist — vsaj v bodoče — vseh občanov, tudi v korist otrok onega, ki se je žrtvoval v neplačan m delu. Kdor ne živi tja v en dan, ampak gleda v prihodnost, ta razume večkrat zasmehovano zastonjsko delo. Delajo ga razumni možje in le laki so poklicani za vodstvo drugih. Delajmo iz ljubezni do bližnjega, delajmo za svojo in svojega naroda boljšo bodočnost. Kričače, ki hočejo biti za vsako malenkost plačani, pa odstrunjujmo. Radovan Hrastov: Ljubljanski sprehodi. 27. Za kruhom ... Pot me je zanesla mimo kolodvora. Obstal sem in vidri: tam pred poslopjem stoji gruča ljudi, vsi tihih, trudnih, zamišljenih obrazov. Pred njimi stoji' na kupu zloženi kovčki, zavitki, košare. Knm. ljudje božji, bi jili rad prašni? Pa po-čemu, ko vem sam in vse vsakdo: v tujino, za kruhom gredo .. . Čas beži, vsa skupina mož se nagne nad svq;e kovčke in košaro, dvigne jih s tal, potem se ljudje v trudnih, težkih kor.ikih pomaknejo skozi poslopje na peron in v vlak. Grem za njimi in jih gledam v obraze, v lica, v otožno sive oči.. Ni smehljaja v licu, ni veselja v očeh. Prikrita žalost je v obranih v3ph, ki odhajajo z domače zemlje v tuji svet. Zamišljen pogled, nekam sklonjena glava, trudne noge, otopele roke in vse, kar še služi človeku, vs,' j;i zamrlo v teh ljudeh ... Pred njih očmi Je le še skrb, pričakovanji; težkega, neznanega ... O tujina, kako daleč si !n kako je tvoj kruh grenak.. .1 Pa odhajajo kljub temu. Ce še tako grenak, brez kruha ni življenja, brez njega ni nič. Le to mi v glavo iie gre: po čemu hodijo, tisli, ki jim treba ni? Koliko je takšnih, ki bi dovolj dela in kruha v domovini imeli, pa — ne marajo. So, ki jih je trdega tlela v domovini sram, Družinska pratika za leto 1930 s« dobiva povsod t • e e u o Din 5'- HaiccnetSi I lodski koledar — v tujih zemljah primejo še taka umazano lopato iu kramp Ali ni to ironija človeškega razuma?! Koliko je spet takšnih, ki delajo, delajo, pa nič nimajo in nikamor ne pridejo. Uela čez teden, v nedeljo pa pije, pije... Pijejo mnogi do onemoglosti, pa še ne jonjajo. fte se zalivajo, prav dotlftj, dokler »e še dinar žepa drži. Potem pa toži, toži, so priduša, se krega, zabavlja: »Saj nič ni, saj se živeti ne da...!< To spet je ironija človeške neumnosti! Je res: naša zemlja je trda, je skromna, lc malo vrača tistemu, ki jo obdeluje. Tudi drugače je življenje težko, ena sama borba in pehanje o-l jutra do večera, od zore do mraka, od mladosti do groba. Toda vendar: v zmernosti, solidno in trezno, s lnegko voljo in vero vase in v Boga se živi, se mora zivetil Časih težje, časih lažje, mnogo je treba pretrpeti in potrpeti, marsikaj vzdrfciti in s težavo prenesti, ampak končno vendarle gre. Domovina je Ie domovina in razen nje ni njej enake zemlje v svetu. To resnico žal vsakdo Šele nih bojevnic. Nora mora zagnati puščico in se ustavi; konj se povzpne visoko v zrak — ta prizor še spada v predstavo — morda tudi še blesteči, zmagoslavni pogled, s katerim se zdi, da pozdravlja gledalce in s katerim poišče neko mesto v širnem prostoru, kjer sedi gosta skupina gospodov. Ti prično ognjevito ploskati. -Norine oči obstanejo tam kakor priklenjene, kakor da jih ne more obrniti proč. Zastonj se ji postavlja nesrečni Šarka v najdrznejšo pozo, da bi pričakal smrtnega sunka — a kot da ga je prezrla. Obraz ji pokrije taka mrtvaška bledica, popade jo takšen drget, da se ena Amaconk, njena mačeha, ki to opazi, z veliko prisotnostjo duha pririne k njej s svojim konjem in ji zašepeče nekaj besed, da bi jo zopet spravila do zavesti. Nora se zbudi kakor iz sanj — zave se in izvede prizor do konca. Občinstvo je smatralo to malo motnjo le kot mojstersko predstavljanje notranjega boja in prizor, ko se zgrudi mrtva in zdrči s konja v roke žalujočih devic, ta prizor, ki ga vrh tega obseva bajna razsvetljava krvavordečih plamenov, ovenča vse. Sreča je bila, da je zahteval potek igre, da poneso Noro s pozorišča — kajti ne bi se bila mogla več vzdržati.^ Ni videla vencev, ki so ji jih poklanjali, ni čula tisočerega pohvalnega vzklikanja, ki je vriskalo za njo — strese se v krčevitem joku, kakor hitro vidi, da je izven arene. -,. . ,Na ™?®tu Pa> kamor je bila pogledala, je stal sredi mestecih uniform mož v dolgi črni duho-vski obleki ter }e s pazljivim in resnim pogledom sledil predstavi, ne meneč se, kot je bilo videti za vse vzklike občudovanja okrog sebe. i To je prav, gospod kaplan, da ne zametavate popolnoma naših posvetnih zabav,« je pravkar rekel 5® velik in stok častnik ter si gladil koničaste brke. »Vas je li to osmo svetovno čudo jahalne umetnosti privedlo semkaj ali kaj vas je po dolgem času zopet pripeljalo v našo prestolico? Grofica nas je zadnja leta zelo trdovratno zavračala.'; ; Bolezen in odsotnost mladega grofa ji je dala pač toliko bridkega posla, da je morala postati nenaklonjena vsakršnemu občevanju,« je odgovoril nagovorjeni. »Jaz sem trenutno na poti k grofu Kurtu, ki je na posestvu gospodične Lili v Gohlitzu, žali zopet obolel.« > Kaj, da se je Kurt vendarle vrnil s svojega poti-kanja po svetu?e je živahno vprašal častnik, »in v Gohlitzu da je? No, radi njegovega tamkajšnjega ujetništva se gospa mama gotovo ne bo jezila. A kaj mu je, prav za prav?" »Tropske vročice so mu, kot se zdi, uničile ves organizem,« je rekel kaplan, »odkar je zbolel na možganski vročici, od tedaj še nikoli ni docela okreval.« »To je žalostno,< je sočutno rekel častnik. .'Bila pa je tudi nesrečna misel od matere, da ga je poslala od doma; dobro vem, kako se je takrat trudila za to, sam Bog ve, zakaj. Pa je zdaj že kaj boljši?:: Da, je na tem, da okreva in ker.je izrazil nujno željo, da bi me rad videl, sem šel. Jutri grem tja. Grofica je že nekaj tednov tam." Potem pridem na vsak način tudi jaz v prihodnje kdaj tja, da pozdravim starega prijatelja in da se poklonim nedostopni grofici. XIX. Drugo jutro zgodaj je prejela Nora pisemce, ki je želelo odgovora. V mrzličnem nemiru ji je prešla noč. Zdaj je sedela ob svoji piaalni mini in se zastonj trudila, da bi sestavila neko pismo, ki ga je vedno sitega, leži leno in brezbrižno kakor bi hotel poginiti. V takem sta-n ju <«> mu mravlje i/-lahka mojster. V velikem številu mu zlezejo v vse luknje v telesu in ubijejo kučo primeroma hitro z ugrizi. Napad mravelj na silo kačo je nekaj v poletnem času vsakdanjega. V krajih, kjer je mnogo mravljišč, ni dobiti r. lahka kake strupene kače. Pes, ki je našel 4500 km daleč domov. Lansko jesen je potoval Matirice Hickey i/. Broo-klina pri Bostonu i. avtomobilom v Kalifornijo. S seboj jc vzel svojega štiriletnega policijskega psa »Harvar-da«. Ta je bil zelo inteligenten pes, ki ni samo natančno poznal glasil svojega dar-jn, marveč tudi ropota-njo njegovega avtomobilu. V okolici Los An-geles se je Hichev ustavit in prebil tam več dni. »Hnrvard« je hodil (jo svojih potili, toda nekega dne se ni povrnil h gospodarju. Le-ta je takoj objavit oglase v listih in obljubil tistemu. ki bi mu psa pripeljal, veliko nagrado. Čakal je 14 dni, toda zaman, kur ie bilo (cm- , tujini spozna .Ko ni vež mogočo vrnitev do- nl°V Šem slišni že od mnogih in sem tudi marsikatero pismo bral: lOh, ko bi 'loma toliko garal iii Irpel, vse lepfte bi živel, ko tukaj, ko me nihče no pozna, ko me nihče ne razume, ko se nobeden nobenemu ne smili...« I.judje božji, ostanite! Ne hodile v tujo zemljo umirat...! n Šmartno pri Litiji. Pri zadnjem poročilu o premovanju krav in tclic ni bilo omenjeno, da je naša hranilnica in posojilnica podarila v ta namen 1500 Din. — V nedeljo 10. t. m. ob 3 popoldne bo vprlzorilo Prosvetn odružtvo lepo igro sZaklad<, zajeto iz našega domačega življenja. Poravnajte naročnino! Meh za smeh. Mirko je bil prvič na počitnicah na deželi in takoj prvo jutro je šel gledat, ko mi mol zli krave. Pa ga vpraša dekla: No, fantek, ali hočeš malo pokusiti naše mleko?« Mirko: "Ne, ne m-ram ga. V mestu dobimo mleko iz lepe, bele mlekarne, ne pa od umazane krave.« »Kaj pa je že zopet?« je vprašal ne-voljen potnik sprevodnika, potem ko je vlak sredi samotnega polja obstal. »Nič hudega, krava je stala sredi proge, takoj zopet odrinemo.« Vlak je peljal dober kilometer ter zopet obstal. Isti potnik je pomolil glavo skozi okno ter vprašal za vzrok. »Nič se ne bojte, moramo nekoliko počakati, ker smo ono kravo zopet do-tekli.« Otroci so angeli, katerih krila pa postajajo vedno manjša, kolikor se jim noge daljšajo.« Edino najboljši Šivalni stroji in pletiini švk. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peiclinca Orifiner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke! LlusiUana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačuo. neVtečla garancija. »SiLOVINEC« POVSOD V vse krale v naši državi in Sirom sveta raz-pei tijo vsnko jutro vlaki in avtomobili v dvajset tisoč izvodih naS dnevnik. Ali si tudi ti med tistimi, ki t{a dobe? Če Se nisi, »poroči nam takoj po dopisnici svoje Ime in točen naslov. »SLOVENEC« LJUBLJANA f| JUGOSLOVANSKA TISKARNA 53 bolj čudno, ker jc itnel pes ni ovratniku natančen naslov svojega gospodarja. Bilo je oči-to. du ima kdo psu zaprtega, odnosno priklenjenega. lliekcy se je tire/, psa vrnil domov. Zadnjič pn jc nenadoma popraskalo po vratih. Odprli so iu našli — : llurvimla«, umazanega, sestradanega in skoraj napod mrtvega pred vrati Zvesta žival je brc/ zemljevidu in nc da bi t»Ho mogla koga IMiprnšnti za pot, vedno v nevarnosti pred sovražniki in prijatelji, našla 4500 km dolgo pot iz l.os Angeles v Broo-k lin. O občevanju z medvedi. Poljski poslanec Hu-znle Skekerik govori vedno zelo slikovito in nazorno. Oni dan se je v sejmu (državnem zboru) pritoževal črez oblasti, ki z neumnimi odredbami grenijo življenje kurpatskim pastirjem. Rekel jc v svojem jedrnatem in sočnem domačem narečju: Medvedje in volkovi tekmujejo, kako bi naše < rodc oškodovali. Je pa neka nuretfba, ki nam Prepoveduje streljati medvede, če imajo m!u- zopet raztrgala. Pisemce, ki ga je prejela, je obstojalo samo iz posetnice z vprašanjem, če sme dotičnik vstopiti. Nora se je neodločno obotavljala — toda slednjič je vendarle, kakor da ne more drugače, pristavila podenj povoljni odgovor ter ga poslala nazaj. A takoj nato bi bila to odločitev zopet rada preklicala. Kaplan, ki je bil poslal pisemce, je tudi kmalu vstopil. Silno razburjena mu je stopila Nora nasproti. On ji je ponudil roko ter jo resno in prijazno, sočutno pogledal v oči. Gorko so ji zaživeli spomini na prvo otroško dobo, ki so se nanašali nanj. Oblile so jo solze: »Takole me zopet vidite,« je zaklicala bolestno, »jaha-čico... cirkuško jahačico kljub vsemu!« Vrgla se je na mali naslonjač ter si ihte zakrila obraz. »Zahval jen bodi Bog za te solze,■« je rekel kaplan in rahlo položil roko na njeno glavo. »Ubogi otrok, jaz hvalim Boga, da ti je to takšna žrtev; ah, včeraj sem se bal, da si se že sprijaznila s tem poslom.« »0, ko bi se le bila!« je trpko zaklicala Nora. »Da bi vsaj to ne bila več žrtev! Ko bi le mogla pozabiti vse, prav vse, do zadnje misli, kar je bilo... Saj imam morda vendarle dovolj, da lahko postanem srečna: Bogastvo, občudovanje, lepoto, kakor pravijo ljudje... vse, kar slad i življenje. Zakaj se oklepam starih misli, ki bi jih tako rada pozabila? In zdaj ste prišli še vi, da mi znova obudite boj! Hotela sem vas prositi, tla nikar ne pridite, da me nikar ne vznemirjajte ... zakaj nisem storila tega! Pustite me, naj grem po potih, ki jih ni mogoče več izpremeniti; potem bom morda bolj srečna... 0, zakaj ste prišli!« Govorila je v silnem razburjenju, hitro, osorno in trdo. , . »Zakaj sem prišel? Da zadostim obljubi, ki sem jo bil dal umirajoči materi, da ostanem otroku, če mogoče, prijatelj in svetovalec. Da bi dal Bog, da bi vam bil smel svetovati v tistem trenutku, ki vas je privedel do tega koraka, ki tako zelo onesreča vas in druge.« »Drugi niso poslali nesrečni,« ga je rezko prekinila Nora. »Radi in hitro so se navadili, da zaničujejo in pozabljajo, kar se jim zdi zaničljivega.« »Nihče ne more vedeti, kaj trpi drugi,« je mirno rekel duhovnik. »Morda so se motili o vas, kakor se vi motite o njih. Morda je moralo vse tako priti, da vas bo po drugi poti pripeljalo do cilja.« »Zdaj nikdar več do cilja!« je vzkliknila žalostno. »Ne do tega, ki smo ga mi želeli, pač pa morda do kakega drugega, h kateremu nas lahko vodijo vsa pota... in pota, ki jih začenjamo z žrtvijo, kakor ste jo darovali vi, kot je videti, so vendar povečini pota, po katerih nas vodi Bog.« »Ali menite, da ta pot, po kateri sem morala kreniti zdaj jaz, tiiko zelo približuje temu cilju?« je vprašala zasmehljivo. »Nobenega stanu ni, ki bi ga ne mogli posvetiti,«, je rekel kaplan vedno enako mirno. »Cim več je iz-kušnjav, tern več je slave.« »Ali mislite, da je tako lahko premagati izkuš-njave?« ga je jezno zavrnila. »Poglejte tu!« In brezobzirno je pomedla skupaj vence in šopke, ki so še od sinoči leŽ3li na mizi. »Poglejte tu,« in razmetala je mala pisemca, ki so ležala pred njo, dišeči kosi papirja, ki so že s svojo zunanjostjo izdajali lahkomiselnost. »Ali mislite, da navsezadnje to nič ne •gane? da se ne prikrade človeku v misli, da se ne prilaska srcu, če polagoma opaja in omamlja? Ali menite, da nam pohvalni vzkliki zastonj udarjajo na ušesa in da mu moremo vedno kazali hladno čelo, zlasti, če človek ne more računati na nobeno srečo več? ... Odkar je zlomljeno zadnje sidro, odkar vem, da me zaničuje, od tedaj mi vpije srce po nadomestilu, Janko je bil največji hladnokrvne? v celem okraju. Nekoč je stopil v prodajalno ter hotel imeti velik škaf. »Tale bo, pošljite ga na Dovozno cesto št. 16.« Ko je že prijel za kljuko, se je obrnil ter dejal mirno: »Pa kmalu ga pošljite, ker pri nas gori.« Sodnik: »Povsod so stali svarilni napisi «počasi vozite*.« Avtomobilist: /Gospod sodnik, kako pa naj bi bilo mogoče brati napise pri tej brzini, kot sem vozil. V VS/ KO HIŠO »DOMOLJUBA«! VšoJtv vumtf »itlBLJANA: Dunajska c. i a »Petovia" MARIBOR: Gosposka ul, 17 CEIJE: Aleksandrova c. I PMIJ Slovenski trg „Pelovia* Za zimo si nakupile toplega perila in blaga /.a obleke in plašče najceneje in najsolidneje pri tvrdki IuanSaunik-Kranj 15 Največja izbira galanterije, parfumerije, kolesarskih potrebščin, instrumentov itd., itd. Pridite! — Prepričajte sel Naznanjam cenjencmu občinstvu, da sein otvorila trgovino z mešanim blagom v stari znani Zessarjevi hiii v Krškem it. 26. Blago dobro, solidna postrežba. Kupim lepe jesenske gobe po najvišji ceni. Za obilen obisk se priporoča Rezi Jenko, Krško 26, od tedaj lioče okusiti vsaj to, kar nudi še svet. O, jaz čutim, da bom v tem propadla! Prav nič nisem drugačna kot druge: ljubila in uživala bom življenje kot tisoč boljših pred menoj in tisoč za menoj.« Kaplan se ni več menil za njen ostri govor. Z bistrim človeškim razumom je povzel iz njega le eno, ia ne sme povsem odbiti globoko ranjene duše. ; Človeška ljubezen je vedno slabo sidro,« je rekel. , Toda odkod veste, da vas on zaničuje.« Nora je le še bolj zardela. Kar ie hotela povedati, ji ni hotelo z jezika. Šla je k oknu in naslonila vroče čelo na hladno steklo. »Ali ste čuli kaj o njem?« je zopet vprašal kaplan. Pred nekaj tedni sem potovala z brzovlakom iz Pariza ob Reni navzgor. Z menoj je sedel v predelku neki gospod ... ki me ni več poznal,« je rekla hripavo. Kaplan je ostrmel. »Z njim ste se peljali?« Nora je tiho prikimala, vsi udje so ji zadrgetali ob tem spominu. Zdaj si je kaplan znal pojasniti povratek Kurtove bolezni. Bi bilo li pametno, povedati ji, kako zelo ga je bilo razburilo to svidenje? Oživiti ji zopet iskro upanja v srcu? .Grof Degenthal,« je dejal, »je, po svojem poto-,vanju hudo obolel. Jaz grem k njemu; ni mu bilo mogoče zapustiti posestva svoje sestrične.« Nora je urno okrenila glavo. Jludo obolel?« je tfekla brez sape. »Povrnila se mu je njegova dolga bolezen. Zdravnik ji išče vzroka v hudem razburjenju živcev, ki ga tastonj skušajo razjasniti.« »Povrnila!« je ponovila Nora. »0 kakšni bolezni govorite?« »Kaj ne veste ničesar o tem?« a» Nora je odkimala. -Ničesar nisem vedela, razen, da je pri poslaništvu v Carigradu.« - Zatorej poslušajte, da boste videli, če je res lahko prenašal. Pred dvemi leti ga je ona vest, ki ga je zadela popolnoma nepripravljenega, vrgla na bolniško posteljo,« je poročal kaplan in pripovedoval potem mirno in jasno vse, kar je vedel o Kurtu. Mrtvaškobleda ga je poslušala Nora. Moj Bog k je rekla počasi. Bolan in hirav vsa leta!« Moj Bog,« je začela znova, : to je vendar strašno ... tega si nisem nikoli predstavljala,« Največkrat smo tako zatopljeni v lastno trpljenje, da ne opazimo trpljenja drugih, zlasti, če mislimo, da so nam ga povzročili oni.« , Gospod kaplan, gospod kaplan! Saj ni bila moja krivda!« je zaklicala. >0, vi ne veste, kaj me je privedlo do tega ... skoraj ne morem povedati. Kurtu sem pisala, zaupala sem mu ves nesrečni dogodek in povod, ki me je prisilil do tega koraka. A 011 me je obsodil, ne da bi me bil zaslišal... zavrnil je moje pismo, "ne da bi ga bil odprl, brez besedice tolažbe!« »Torej ga ni prebral? Potem je moral na kak drug način zvedeti za vaš nastop in to ga je tako razburilo, zakaj on je stavil vse svoje zaupanje v vas. Za tem je sledila njegova dolga bolezen!«... Ali mi vi hočete pojasniti svojo odločitev, Nora?« je resno vprašal duhovnik. »Da, hočem, toda pod pečatom, ki vam veže ustna pri vsaki izpovedi; zakaj tudi drugi so zapleteni v to zadevo!« Padla je na kolena, kakor da se je v resnici hotela izpovedati kake krivde in potem je vrela iz njenih ust vsa pripoved o onem nesrečnem dnevu, ko je šlo za več kot za življenje njenega očeta. Ouisala mu je silen strah, ki ji jc bil izsilil obljubo. do. Mi sc torej moramo li'|M) obleči, obiskati medvede in jih vprašali; »Ali inuito mogočo mladiče?« Streljati jih ne smeu«) iu tudi pliinti jih ne smemo s streli i/ pištol, ker ne sinemo nositi pištol. Ne preostaja liiun nič <1 riif»fff(i kol iti k medvedom in jiii prositi milosti za naše črede. Ako sc hoče po-s|hxI minister osebno o tem prepričati, nisem nasproten, če jih pnva-l>i na razgovor v Varšavo.« Vrednost človeškeac telesa, če bi sc človeško telo vnovčilo kot mrtva stvar, tedaj bi znašala njega vrednost okrog 300 dinarjev. Tako pravi neki angleški učenjak in računa: Telo odraslega človeka ima toliko železo, da bi se mogel iz njega napraviti cn žebelj. Misli je za sedem kosov mila, a fosfora bi zadostovalo za 2010 vžigalic. Izpred sodišča. Sodnik: »Koliko ste slan, gospa?f Priča: »Oh. prosim — naj zapišejo, kakor sami mislijo.« Sodnik (zapisnikarju): >Pa zapišite 55 let.« Priča: >0, prosim gospod sodnik, zmotili sle se — vsaj za deset let.« Sodnik (zapisnikarju). >Pa zatulite 65 let.« Pozor, gozdarji in tesači! Naznanjam, da imam vedno v zalogi najboljše plankače in seldte. Pojiljam po poŠti. Cena nizka. KRMELJ MATEVŽ — Log, pošta Škoija Loka. BLAGO ZA ŽENSKE OBLEKE za monfelne Dliš. žamet, velur, kamgarn, NAJNOVEJŠI žamet za obleke. KOCKE 03RIN3ALKE, PORHANTASTE R3UHE, ŠERPE, RUTE. {EŠKO PER3E — kupite najceneje pri ČEŠNIK-u LJUBLJANA - Lingarjeva ulica Solidnost mo esa podjetja ie znana i za arafii uspeh t Nosite Uorej primerno čev ije. f Pred nabavo istih Vam L bode najboljfii svetovalec j samo lliiitrov ani oentk z | več tisoč olikami, katerega dobite na /ahtevo po po icmn breznlačno od veletrgovine Btermaokl. Prepričali so bodeto o velikanski izbiri in o siedečih cenah : od kra-vine Din .4» telečji 171 loks 180 gorski 180 lov-248 gojzercl 159 šport 408. — Garantirano ročni delo. Razen t gi velika zaloga najfinej Sili luKvuzn h čevljev krasne izdelave. Naročila čez Din 5'»— pofituino proi'a. Kar ne odgovarja se zame na ali vrne denar. Vele rgovina n indu-strija čevljev B. Stermsokt. Oaijo, št. 19 Blov. V vsako hišo Domoljuba! Samo šc kratek (as sc bo mM W$3i PRI TVRDKI Umi Prvovrstno blago dobite ob tej priliki po sledečih cenah; Moško Ševjot 5 S CeSki stof 7S Kamgarn 98 „ 125 n «« Double 1©5 „ 123 " 14S Prvovrstni 170 mm pgaici Vzorčast 75 CeSki 105 fini 13® I 195 PJ1S m lamet H ffo* »ril*% mm DARlIlNI ^ ^^ gladki 29"50 lini 38"— rožasti 29"— tkani 42"— DARIICNIB trpežni 11 *— dobri 13*-— lini 1©'— riANCLA Za srajce 12*— Pralna IS'— MiMiililMjMl proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1 Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Stavbišče na prodaj cena od 3 do 8 Din. Poi /.ve se Jakob Zadni-kar, gostilna na Brdu Vič. Hifa naprodaj v Med- 5125 Vodah, pet minut od kolodvora. Za 45000 Din. Jesib, Mefivode. Kovaški vajenec poštenih starišev se sprejme. Hrana in sla-novanje v hiši. Tomaž DemJar, kovaški mojster, Radovljica. Puhasto perje. kg po 38 Din, razpošiljam po povzetju naimaoj 5 kg. Po'em čUto belo gosje kg po Din 130— in čist beli puh kg Din 300-—. L. Brozovič, kemična Mstiona perja, Zagreb, Ilica 82. Krojaškega vajenca z dobro šolsko izobrazbo, ki ima res veselje do tega obrta sprejmem Kopač Stanko, Dravlje 7 pri Št. Vid nad Ljubljano. Slivovkn, »t 2 krat žgano, ter brin-jeve jagode kupim. Ponudbe na upravo Domoljuba pod„Slivovka'' št 11919. sprejme Vidmar, Zg. Šiška. Z čevljarja vajenca se sprejmeta takoj ali pozneje, ki sta se že nekaj časa učila, v dobri pouk in brezplačno. Naslov pove uprava „Domoljuba" pod šifro „CevIjar št. 12443". Posestvo lep° u,riojeno 1 prezidana hiša z gospodarskim poslopjem, z vsem živežem za ljudi m živali, 18 oralov zemlje, gozd, njive in travniki, zaradi starosti lastnikov poceni na prodaj. Natančnejša pojasnila in naslov v administraciji tega lista št. 12451. Eesnikove divjake enoletne 1500 iz sejal-nice po 50 par komad za takojšnja naročila, za spomladna pa 25 par več ima naprodaj Fr. Ozimek, Sela Šumberk, pošta Zagradec, Dolenj. flrondirana posestvo naprodaj. 27 oralov, v tem 17 oralov zrelega sečnega gozda, velik vrt s plemenitim sadnim drevjem, njive in travniki, 2 stanovanjski biši, dvoje gospodarskih poslopij, ves živ in mrtev inventar, vsi letcšnji pridelki z novim in starim vinom. Autozveza do 4'/» km oddaljenega kolodvora na Štajerskem. Ponudbe ti a „ Zaraščen i gozdi" št. 12455. Hiša s hlevom J°„ naprodaj v Studenčicah št. 10 pri Medvodah. za brezov les iščem proti dobri proviziji. Ponudbe na upravo pod „Bre/o vina" SI. 12299. krepkega, sprejme pri proati oskrbi v učenje Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nc pozabite da kupite razno manufak-turno blago za jesen in zitao nalccncic v trgovini, Anion SavnHt-a w ftollltolil -•-T Ure, zlatnino in sreferit kupile naiboljše ln nageeneiše pri stari, priznani fvrtiki n. SUITNLR. LJUBLJANA Prešernova nlica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) Naivočja in najBoliducjča razpošiljnlnien • ttazpošilju v vse krajo tu- in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! nsoftnerijubijanai Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Prešernova ulica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) Budilke r. fUDEN Humano - Prešernovo I Kupujem fižol suhe gobe, orehe, kuhano maslo — priporočam vedno sveže žgano kavo, čaj, konjak, rum in drugo š p e c c r i j o ter vsakovrstne okovi. JOS. JAGODIC — CELJE, Glavni trg. CERKNICI? Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zirn3kega blaga, pohitite v Rodaviiic® sia m ssieti VINKO SAVNIK-D Tam bodete ravno tako postreženi. kakor v Kranju iu Ljubljani, torej ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. Cene zajamčeno nizke, kakor v vsaki večji trgovini. Le en sam posetl In poplačan je Vpš trud! Najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji ca Šivilj«, krojač* io čev!jnrje ter za vsak dom. Preden ai nabavit« •troj, oglejte al to izredno«! pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Scicnburn- ul. 6 Brezplačen pouk. IS letno famatvo. m m M M m m ▲VA A" Izdajatelj V reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.. — Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din. Dr. Fran« K,love« Urednik: "Viktor Cenčič. Za JucoflloV£m8ko Ugkamo: Karel Cel m w< M N U ► n