Poštnina plačan« . go;ovini_LETO LIX_V Ljubljani, v četrtek septembra 1931 TE V. 198 Cena 1 Din Naročnina mesečno ^ ^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^ tmemm: ^b* asSSSs JKT^ j W % ]k Innzemstvo^ODin ^^ t^^^kt jss^sssus.lsri.ia H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« "."k„"ETŠilsE Kralj izdal ustavo na demokratičnih Dva domova: senat in skupščina — Za skupščino enaka, direktna in splošna volivna pravica Devet banovin s široko samoupravo in izvoljenim banskim svetom Belgrad, 3. sept. AA. Nova jugoslovanska nstava sloni na demokratičnih načelih, kakor so opredeljena v obstoječem ustrojstvu države in v narodnem edinstvu, ter uvaja novo narodno predstavništvo dveh domov. Glavna načela te ustave so naslednja: Kraljevina Jugoslavija je ustavna nasledna monarhija pod dinastijo Karagjorgjevičev. Službeni jezik je hrvatsko-srbsko-slovenski. Zajamčene so široke državljanske svoboščine in politične pravice v enakem obsegu kakor v drugih zapadno-evropskih ustavah, zlasti glede enakosti vseh državljanov pred zakonom, svobode vesti, tiska, nedotakljivosti stanovanja, lastnine, pisemske in brzojavne tajnosti, enakopravnosti vseh ver, popolne neodvisnosti sodišč itd. Narodno predstavništvo sestoji iz senata in iz narodne skupščine. Polovico članov senata voli narod za šest let, krona pa lahko imenuje enako število senatorjev. Narodna skupščina se voli z občo direktno in enako pravico glasovanja za štiri leta. Sestaja se redno vsako leto 20. oktobra. Pasivno pravico glasovanja za senat imajo osebe po 40. letu, za narodno skupščino po 30. letu, aktivna pravica za oba doma pa je z 21. letom. Skupščina ima široke proračunske pravice, pravico interpelacije, ankete, zakonodajne inicija-tive. Poslanci uživajo imuniteto. Za sprejem zakonov je potrebno soglasje obeh domov. Zajamčena je široka samouprava banovin, katerih število ustava fiksira na 9, in so obeležene s sedanjimi mejami. Položaj bana je postavljen nn višjo stopnjo s tem, ila ga postavlja kralj z ukazom, na predlog predsednika vlade. Ban predstavlja v banovini celokupno oblast. Vsaka banovina ima svoj banovinski svet, izvoljen z občo, enako in direktno glasovalno pravico. Izvršilni organ tega sveta je banovinski odbor, a na njegov predlog postavlja ban vse bano-vinsko uradništvo po zakonu o banski upravi. Banovinski svet sprejema banovinski proračun, ki ga odobrava finančni minister. Z ustavo je zajamčena sestava in orgaaizaeija občin po načelu popolne samouprave. Uprava ima določbo, po kateri se v primeru mobilizacije, vojne ali ogroženega javnega reda lahko v obrambo državnih interesov suspendirajo posamezne določbe z naknadno odobritvijo narodnega predstavništva. Predhodne določbe predvidevajo možnost uveljavljanja zakonov na dosedanji način dotlej, dokler zakonodajno telo ne prifne poslovati. Vsi obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, dokler sc na redni zakonodajni način ne izprcmene. Belgrad, 3. sept. AA. Nocoj je bila objavljena proklamacija kralja na narod, ki napoveduje novo stanje. Besedilo nove ustave je natisnjeno v ^Službenih novinah«, ki izidejo jutri. Rekonstrukcija vlade Belgrad, 2. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 2. septembra 1931 so postavljeni: za ministre brez portfelja: Kosta Timo-tijevič, bivši minister; dr. Ivan Paleček, bivši minister; Andra Stanič, bivši minister; Ivan Pucelj, bivši minister; Pavao Matica, župnik iz Bednje in dr. Avdo Hasan-Be-govič, državni svetnik. Dr. Albert Kramer, pooblaščeni minister v Pragi, je imenovan za gradbenega ministra in dr. Dragotin Kojič, bivši min. za pravosodnega ministra. t Vsi novi ministri razen gg. Andre Staniča, Ivana Puclja in dr. Ivana Palečka, ki so odsotni, so danes ob 16.30 prisegli pred predsednikom kraljevske vlade generalom Petrom Živkovičem. Kosta Timotijevič je znan politik, advokat po poklicu, ter je bil dolgo let narodni poslanec bivše demokratsiie stranke in večkratni minister. Bil je minister pravde in notranji minister v letu 1922. I>r. Hnsanhegovič je eden od znanih muslimanskih delavcev, ki je bil za časa vojne dobro-voljec na solunski fronti. Po vojni je dolgo časa sodeloval v znani muslimanski kulturni organizaciji »Gajret«. V zadnjem času je bil podbau drin-ske banovine, nakar je bil postavljen za člana vrhovnega sveta. Andra Stanič je rojen 1876, po poklicu inženjer in je bil dolgoleten poslanec bivše radikalne stranke iz užiškega okraja. Nadalje je bil minister za javna dela v letih 1921 in 1022. I.eta 1924 je bil železniški minister v kabinetu P. P. (Pašič-Pribičevič). Dr. Dragutin Kojič je bil vodja bivše radikalne stranke v Kragujevcu iu je istotako bil v kabinetu P. P. minister za šume in rude, pozneje trgovinski, nato pa železniški minister. Dr. Ivnn Paleček je rodom iz Osjeka in je bil pred vojno član srbsko-hrvatske koalicije. Kot tak se je že v hrvatskem saboru zelo uveljavil. Po zedinjenju je bil prvi ban. pozneje pn je bil izvoljen za poslanca v ustavotvorno skupščino in je bil leta 1920 ter za časa P. P. podpredsednik narodne skupščine. Pripadal je demokratski stranki. Župnik Matic je bil rojen v Ivanič gradu. Semenišče je končal v Zagrebu. V duhovnika je bil posvečen leta 1909. Pozneje je bil izvoljen od ra-dičevcev. Do sedaj pa je bil župnik v Bednji. Sernec in Ljotic (temisifonirala Belgrad. 3. sept. AA. Z nocojšnjim ukazom Nj. Vel. kralja je bila sprejeta ostavka g. Dušana Serneca, ministra za gradnje, in dr. Svetomira Ljo-tiča, ministra pravde. Prva se|o nove vHade Nocoj ob 19 je bila v kraljevem dvorcu na Dedinju seja ministrskega sveta pod predsedstvom Nj. Vel. kralja. Seji so prisostvovali poleg predsednika vlade generala Pelra Živkoviča vsi ministri, razen ministrov dr. Voje Marinkoviča, Andro Staniča in Ivana Puclja, ki so bili odsotni iz Belgrada. Nj. Vel.kralj je imel govor, v katerem je izrekel priznanje kraljevski vladi za zvesto, in uspe. šno delo in napovedal, da je došel trenotek, ki ga je naznanil v manifestu z dne (i. januarja 1929, da bo dal državi in narodu novo ustavo. Nato jo pozval ministra dvora, naj prečita besedilo ustave, ki bo jutri objavljena narodu in da seznani kraljevsko vlado z vsemi odredbami ustave. Ko ju minister dvora prečita! besedilo ustave, je Nj. Vel. kralj želel vso srečo. Nato je predsednik vlade general Peter Živ-kovic izrekel Nj. Vel. kralju zahvalo, poudarjajoč, da so bili skromni sadovi dela kraljevske vlado doseženi s pomočjo vzvišenega zaupanja in vzornega primera Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj je obdržal vse člane ministrskega sveta na večerji, po večerji pa se je kralj razgovarjal z vsakim ministrom posebej, ob 10. se je Nj. Vel. kralj ljubeznivo poslovil od mini»*»ov in ministri so zapustili dvor. Sprava med Vatikanom in Italijo Katoliška akcija se podredi škofom - Odpovedati se mora socialnemu delokrogu Rim, 2. sept. tg. Danes opoldne je bilo objavljeno besedilo dogovora med Vatikanom in italijansko vlado v konfliktu radi mladinskih zvez Katoliške akcije. Dogovor določa, da ima Katoliška akcija v Italiji škofijski značaj in da je direktno podrejena škofom, ki hodo imenovali voditelje teh organizacij. Za voditelje sinejo hiti samo taki ljudje, ki niso pripadali strankam, nasprotnim režimu. Katoliška akcija sc ne bo havila s politiko in tudi ne bo v svojih zunanjih organizacijah porabljala metod, ki so tradicionalne pri političnih /strankah. Zastava njenih organizncij mora biti tri-knlora. Katoliška akcija dalje tudi ne ho smela ustanavljati poklicnih zvez in rokodelskih sindikatov. l)o sedaj obstoječe notranje poklicne sekcije bodo smele služiti samo za duhovne in verske namene. Mladinske zveze bodo smele inieti članske izkaznice in podeljevati svojim članom posebne znake. Lokalne zveze se ne bodo smele mlejstvo-vati športno in hodo tudi morale svoje zabave omejiti samo na vzgojne in verske naloge. Milan, 2. sept. tg. Dogovor med Vatikanom in Kvirinalom se je v katoliških krogih sprejel z velikim zadovoljstvom. Ne samo konkordat je izšel iz tega boja ojačen, temveč je tudi papež popolnoma uveljavil verske pravice Katoliške akcije, njene poklicne organizacije in mladinske zveze. Na nadaljevanje njihovega političnega udejstvovanja se spričo sedanjega režima itak ni moglo misliti ter je razen tega papež tudi ves čas polemike zanikal vsakršno politično delovanje. Fašizem torej ni dosegel popolne odstranitve katoliških organizacij in mladinskih zvez, temveč je moral priznati tudi svoj oficielni umik v boju proti katoliškim organizacijam. Kakor po pravici naglaša vatikanski organ, bo vodstvo fašistične stranke zopet preklicalo napovedano nezdružljivost sočasne pripadnosti h Katoliški akciji in fašistični stranki. V fašističnem taboru pa z zadovoljstvom naglašajo, da se Katoliška akcija ne bo smela več baviti s politiko. MacDonald se odločno brani Svarilo delavski stranki Francozi zahtevalo odpoved Anschlussa Ženeva, 2. sept. tg. Danes popoldne so se sestali na konferenco nemški zunanji minister Curtius, francoski delegat Francois Poncet, podkanc-ler dr. Schober in ravnatelj avstrijskega zunanjega ministrstva Hornbostel. Boj za izjavo, ki bi jo imel oddati podkancler dr. Schober jutri v evrop-o vsej severni Dalmaciji po štirimesečni suši zopet enkrat dež, ki g« je spremljala strašna nevihta. Med nevihto je treskalo in je udarila strela v vojaško barako ter ležje ranila dva stražarja. V nekaterih krajih je padala ludi toča, debela kot oreh. V okolici Strdina je toča uničila v desetih minutah 30 vagonov vina. Vinogradi so popolnoma uničeni. Medlem, ko je veter pulil slebla trt, je nevihta isle nosila v velike daljave. V vasi Rupe je odnesel vihar dva otroka, ki sla varovala prašiče. Zeppelin v Južni Ameriki Pernambuco, 2. septembra. A A. Semkaj je prispel zrakoplov Grof Zeppelin-. Prispel ic i/ Nemčije v lužno Ameriko v 71 urah. /a to pot ic nolreboval 1930 leta 100 ur. šele potem, ko izvršim svojo dolžnost, in ne poprej. Najsi bodi katerikoli nesporazum med menoj in mojimi pristaši, upam, da sle uverjeni, da bi mi bilo zelo težko prekiniti krasno soglasje, ki je vladalo doslej med nami. London, 2. sept. AA. Ker je ministrski svet snoči že končal razpravo o načrtu za štednjo pri državnih izdatkih, je danes pozval parlamentarne poročevalce, naj mu dajo zakonodajno obliko. Ministrski svet je davi nadaljeval razpravo o poročilu finančnega odbora in pričel proučevati davčne predloge. Kabinet je odločen izdelati čimprej iu kar najskrbneje načrt za uravnovesenje drž. prri-računa in ga predložili že prihodnji teden parlamentu. Poročajo, da so ministri prav zadovoljni z dosedanjim delom in da bodo svoje načrte ohranili do predložitve v parlamentu, v največji tajnosti. O načrtu se ve le toliko, da temelji na načelu »enake žrtve« in da bo končnoveljavno spravi! državni proračun v ravnotežje. Demonstracije proti vladi London. 2. sept. AA. V industrijskih središčih na severu so bile demonstracije brezposelnih proti vladi. Demonstracije so vprizorili in organizirali voditelji delavske stranke. Prenočišča Stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v Ljubljani potrebuje nujno za slavnostne dni več sob, ker ho naval tujcev ogromen. Priglasi naj se pri stanovanjskem urad.....I 7 zjutraj do polnoči. Telefon št. 2720. XVI. ZAGREBŠKI VELESEJEM 29. VIII.—7. IX. 1931 SPLOŠNI MEDNARODNI % VELIKI UZ0RCNI SEJEM s specielnimi se3mi Stavbarstvo Hotel - hiša - kuhinja Prehranbena industrija Poljedelstvo Maia domača obrt Razstava in sejem volne in prediva Tekstil Krzno in usnje Papir Higijenskn razstava 5. in 6. IX. RAZSTAVA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKI PLEMENSKE ŽIVINE naprej kupljeno velesejmsko legitimacijo na ju-iovanskih železnicah in jadranskih parobrodili 50° /o, v sosednih državah 25—30°/r, popusta Zlati magnet z Zlatom obloženi osel prekoraii tudi najvišje obzidje. Postavi namesto osla bistrega francoskega diplomata s stoletno tradicijo in prirojenim političnim instinktom, pa boš razumel, zakaj pada pred Francijo trdnjava za trdnjavo, Nemčija, Avstrija, Madjarska, Anglija, zakaj se je pričelo rušiti tudi visoko obzidje, ki so ga postavili Rusi ob Visli, da se zaprejo od buržuazijskega zapada. Kmalu po stabilizaciji francoskega franka, ki jo je izvedel, ne meneč se za velike žrtve francoskega ljudstva, neupogljivi Poincare, mož. kakršnega pogreša Velika Britanija v času velike gospodarske stiske, se je pričelo stekati v Francijo zlato iz vsega sveta. Na koncu 1. 1927 se je cenila ■zlata rezerva Združ. držav na 108 milijard francoskih frankov, rezerva Nemčijo na 12, Anglije na IS iu Francije na 19.8 milijard francoskih frankov, med tem, ko je na koncu leta 1930 ostala zlata rezerva v vseh drugih državah na isti višini, se jc francoska dvignila na 54 milijard franc. frankov. Do konca julija t. 1. je Francoska banka dvignila svoj zlati zaklad na 58.4 milijarde, samo v teku julija je zlato porastlo za 2.4 milijarde in v teku dveh tednov (od 24. julija do 7. avgusta) se je zaloga deviz, ki je enakovredna zlatu, dvignila za 1.1 milijarde, to je od 25.5 ua 20.6 milijarde. Svetovno gospodarstvo je razrvano in hudi socialni in politični prevrati grozijo državam. Zato so pričeli Francozi spravljati svoj denar iz inozemstva domov. Danes se v svojem zlatu kar du-šijo in živijo v dobi nadprodukcije kapitalov, kakor se n. pr. druge države borijo z nadprodukcijo žita; zlato, denar je kapital, toda, ako leži v blagajni, je mrtev. Iz drugih držav, kjer imamo 11. pr. bogate naravne zaklade, vodne slapove, rodovitno zemljo in rudnike, ki radi pomanjkanja denarja ostajajo pod zemljo, ali kjer se zopet radi zavoženega gospodarstva rušijo najsolidnejša denarna in industrijska podjetja kličejo na pomoč, nam uhajajo zavidljivi pogledi v podzemeljske zakladnice Francoske banke. Ta zlati magnet učinkuje z neznansko silo in je že privlekel v svoje območje tudi najhujše nasprotnike Francije iu ujene zunanje politike, od Nemcev, Avstrijcev, Angležev do ruskih boljševikov. Frgncozi tiščijo nogavico s cekini. Ce kaj dajo iz nje, si to pustijo plačati z visokimi obrestmi — če n. pr. v Franciji lahko vnovBiS menico z VA% diskontom, stane zadnje angleško posojilo s stroški vred VA% — in tudi s koncesijami politične narave. Dam ti, ako daš! Tega Francozom nihče ne more šteti v zlo, saj je posojevanje denarja vselej zvezano z rizikom — sovjetska revolucija je pobrala milijarde francoskega denarja in je Francozom v trajen opomiu — in Francija je dolžna zmanjšati na minimum riziko svojih državljanov, ki posojajo tujcem svoje prihranke, sad trdega dela. Povsem upravičeno postavljajo tudi politične pogoje; nikdo pač ne bo posodil denarja zato, da bi mu ta s prav tem denarjem pripravljal zasedo. Ce zahteva Francija jamstva zunanje- in notranjepolitičnega značaja in skuša spraviti politiko svojih sosedov v sklad s svojo, dela to v smislu svojih demokratičnih tradicij, da zagotovi državam nu znotraj in na zunaj mir, ki je prvi predpogoj vsakega, posebno gospodarskega napredka. Zato je pot v Pariz za vsakogar več ali manj pot v Canosso, čeprav pelje včasih, kakor sedaj Avstrijo, skozi Ženevo ,ali so jo diplomati kakor Angliji posejali z rožicami diplomatske tajnosti. G. Norman Montague, guverner Angleške banke, je nedavno rešil Avstrijo finančnega poloma s posojilom 150 milijonov šilingov. Za kulisami je seveda stal zunanji minister Henderson, ki je hotel rešiti Avstrijo francoskega objema. Angleška banka je te dni odpovedala ta kredit — Bog ve, ali ni to eden izmed političnih pogojev, ki jih je stavila Francija za 5-milijardno posojilo Angliji? — in Schober se danes na vse kriplje poganja v Ženevi, da bi Avstriji izposloval novo posojilo. Francozi so ga postavili pred izbiro: ali finančni bankerot ali preklic Aiischlussa. Nemčija je iskala pomoč pri Anglosaksih, g. Norman Montague se je odpravil k Hooverju, da mu podtakne načrt o moratoriju nemških reparacij, toda v Pariz je moral priti sam Stimson, ameriški zunanji minister, da pripravi Francijo ua moratorij; pogajanja so bila tako trda, da so močuo omajala prestiž Amerike in pozicije Hooverja v lastni državi. MacDonald je v naglici sklical konferenco državnikov v London. Ta se je razbila radi francoskega odpora in na podaljšanje kratkoročnih kreditov Nemčiji, na katerih sloni danes dobršen del nemškega gospodarstva, so v smislu baselskih sklepov že pristale vse inozemske banke, razen francoskih. Angleški krediti Nemčiji znašajo 23% vseh inozemskih kreditov, to je 50 milijonov funtov. Anglija bi bila morala že davno te kredite odpovedati, da nista priskočili na pomoč Angltšk. banki Francoska banka in ameriška Federalna rezervna banka s posojilom 50 milijomv funtov in «daj z enoletnim kreditom 400 milijonov doinrjev. Kaj bo iz Nemčije, ko zapadejo šestmesečni kratkoročni krediti in ako bo Anglija prisiljena, odpovedati teh 50 milijonov, kakor je to storila glede Avstrije? Tedaj bo treba trkati zopet v Parizu in pustiti ob strani Anschluss in revizijo vzhodnih meja. Klonil je tudi ponosni Anglež, ki ga niti Napoleon s svojimi stru.Tiiiimi legijami ni mogel ukloniti, pač pa je postal celo angleški jetnik, kloni! je sicer pred frankom, toda pred francoskim frankom. Francozi so v teku lega leta spravili iz Anglije okoli 4 milijarde frankov od svojih naložb; fo dviganje se je pričelo kak r na ukaz. ko se je pojavila kriza v Nemčiji in se je MacDonaldova vlada bolj odkrito zavzele za črtanje nemških reparacij ter poostrila protifrancoslci kurz. Največje ponižanje, ki ga je mogel doživeti angleški funt, je bilo, da ga je reševala Francoska banka 7. nakupovanjem angleških deviz. Velikega francosko-ameri-šv.ega posojila ni prejela delavska vlada ne samo r.idi tega, ker kapitalisti neradi dajejo denar socialističnim vladam, temveč tudi radi svoje proti-francoske politike. Na jeklena vrata Francoske banke trkajo danes že Sovjeti in Mussolini je v zadnjem času pri-M zopet roži jati s sabljo, ker se francoski ministri niso odzvali njegovemu vabilu v Rim. Gospodarska stiska dozoreva v Italiji radi slabe letine naglo in Francozi lahko še malo počakajo, da jiji tudi fo jabolko pade v rok- Španska vlada se pogaja s sveto stotico Sveta stolica je zelo blagohotna napram republiki — Vlada se pogaja s Cerkvijo iz strahu pred naraščajočo anarhistično propagando Madrid, 2. sept. Dnevnik »Informacion« poroča, da se je med papeževim nuncijem Tedeschi-uijeiu in špansko vlado dosegel sporazum glede novega režima ločitve Cerkve od države v Španiji. Nuncij je priznal, dn so mnoge določbe konkordata i/. I. 1851, ki priznavajo Cerkvi čisto nesodobne privilegije in so za Cerkev samo škodljive, danes nevzdržljivc. Sv. stolica sama je le po sili razmer trpela take določbe, kakor je nu primer ta, da jc kralj oziroma vlada sama imenovala ne samo škofe, ampak tudi skoro vse župnike, ki so v Španiji kraljevski patronat, tako da je škof imel svobodo samo v imenovanju redkoštevilnih vikarjev. Preveliko je bilo tudi število kamiuiških in drugih častnih eofkvenih most, ki so se tudi podeljevala od krone in so odtegovala veliko moči od dušnega pastirstva, ki na španskem stoji na izredno nizki stopnji. Sv. stolica sama rada vidi, da 1-0 vse to, kar jo zelo krivo sedanjemu prekerncinii položaju katoliške katoliške vere in Cerkve v .Španiji, čimpreje odpravi. Iz tega se razlaga tudi, da je huncij oziroma sv. stolica ves čas kljub velikim izgredom proti cerkvam in samostanom ter fra-masonskim napadom na vero zavzemala izredno potrpežljivo stališče in sc je tudi ob izgonu kardinala primasa Segure zadovoljila s protestom. Sv. stolica hoče dokazati, da nima ničesar proti republiki kot taki in da celo želi lojalnega sodelovanja španske duhovščine z novo vlado, ki ima na vseh straneh veliko sovražnikov, predvsem med ekstremnimi elementi levice, pod pogojem seveda, da bo režim ločitve Cerkve od države slonel na principu dobrohotuosti in da bo preskrbljeno za zadostili verski pouk šolske mladine. Razume se, da sv. stolica ne bo, ako se bo republika pokazala lojalno in dobrohotno, vztrajala tudi 110 na onih določbah konkordata, ki odrejajo obvezno udeležbo občinskih in državnih organov pri raznih verskih sprevodih, kateri spričo zelo slabega religioznega in moralnega stanja moškega dela španskega prebivalstva itak nimajo globokega pomena. Sv. stolica upa, da se bo katoliška Cerkev pud resnično svobodoljubnim režimom, oproščena spon tradicionelnega španskega monarhističnega reza- j ropapizma, ki je največ kriv velikega propada ' verskega življenja v Španiji, ua novo zaživela in razcvetela, tako da bo kos modernim kulturnim in socialnim nalogam, ki jo čakajo. Vlada od svoje strani se je v zadnjih dneh pokazala jako tolerantno in odjeuljivo. Vzrok je v tem, da so vodilni faktorji republike uvideli, da bi takozvani kulturni boj proti Cerkvi samo pomnožil itak mnogoštevilne sovražnike republike z desne in z leve. Govori se, da se je v razgovorih med nuncijem in zastopniki vlade uredilo v principu tudi vprašanje civilnega zakona in pokopališč. Seveda ta vprašanja niso tako^ velikega pomena kakor ona, ki se bodo morala načeti v nadaljnjih razgovorih. Med temi vprašanji je glnvno vprašanje cerkvenih redov, v katerem utegne vlada zaradi pritiska svobodomiselnega centra in levice biti bolj intrapsigentna. Krogi, ki si žele mirnega sožitja med Cerkvijo in državo v korist republiko ter javnega mira in reda, pa veliko upajo od znane spretnosti nuncija Tedeschinija, da se bo tudi to vprašanje za obe strani kolikor toliko zadovoljivo rešilo. Da vlada išče sporazuma s Cerkvijo, je razumljivo, če pomislimo, da se sindikalistična agitacija proti meščanski republiki uikukur ni umirila, ampak postaja vedno bolj Ijuta. Sindikalisti so skoraj po vsej Španiji potisnili v kot socialne demokrate, ki v javnosti nič več ne štejejo, dasi tvorijo v ustavodajni skupščini drugo najmočnejšo stranko. Lahko sc reče, da II. internacionala tudi v Španiji leži na smrtni postelji. Sindikalisti vzdržujejo posebno šlrajk telefonskih delavcev po vsej državi. V Barceloni so stavkujoči delavci zažgali avtovoz s telefonskim materljalom. V Coruni je eksplodirala bomba v poslopju telefonske direkcije in je poškodovala telefonsko centralo. Zelo resen je položaj v Saragosi, kjer so predvčerajšnjim orožniki zelo energično nastopili proli stavkujočim telefonskim delavcem, zaradi česar je drugega dne bil proglašen protestni generalni štrajk vsega delavstva. Demonstranti so se vnovič večkrat spopadli z orožništvom, ki je moralo množico razkropiti peš in na konjih s silo. Vse banke, uradi in trgovine so zaprte. Sindikalisti so postavili okoli mesta straže, da zabranijo kmetskemu prebivalstvu prinašati v mesto živila. Madrid, 2. sept. ž. Papeški nuncij je imel da-ues ponovno razgovor s predsednikom vlade Za-moro. Pozneje je izjavil časnikarjem, da pogajanja ugodno potekajo. V političnih krogih menijo, da je dosežen popolu sporazum in da se razpravlja !e še o podrobnostih. Resen položaj v Španiji Madrid, 2. septembra. AA. Po poročilih iz Saragose so stavkajoči delavci postavili barikado iz miz in klopi iu obmetavali redarstvo s kamenjem. Mnogo redarjev je hudo ali lažje ranjenih. Po kratki borbi pa so redarji razpršili manife-stnnte in aretirali veliko število izgrednikov. Madrid, 2. septembra. AA. Po poročilu iz Medelline je predsednik tamošnje delavske zveze zaprosil predsednika španske vlade naj takoj pošlje pomoč, ker bo sicer oddelek komunistov vdrl v Cordovo. Telefonske zveze z Medellino so prekinjene. Madrid, 2. sept. tg. V jetnišnici v Barceloni, v kateri kaznjenci že več dni stavkajo z gladova-') njem, je danes, ko je guverner obiskal zavod, na vseh galerijah istočasno izbruhnil ogenj, ki so ga podtaknili kaznjenci. Kaznjenci so zahtevali, da jih izpustijo. Končno se je posrečilo ogenj pogasiti in napraviti mir. V Saragosi traja generalna stavka nespremenjeno dalje. Vse trgovine so zaprle. Promet počiva popolnoma. Do resnejših spopadov do sedaj ui prišlo. Razen generala Berenguerja jo sedaj v zaporih že-devet generalov in admiralov ter dva bivša ministra. 6 generalov v teči Madrid, 2. septembra. AA. Na zahtevo parlamentarnega odbora, ki je preiskal, kakšna krivda zadene razne člane bivšega španskega direktorija, je vlada dala prijeti 6 generalov iu jih inleruirati v vojaških zaporih. • • Hujskači so hornttnisSi-Vse trgovine mesta Citagong izropane-Dva mrtva, oko'i sto ranjenih - Plenilci in požigalci „de!ali" ves dan London. 2. sept. Prvega septembra je bilo mesto Čitacfoiig v Bengalu ves dan pozorišče klanja, plenjenja in ropanja ler požigov, ki so zelo razburili vso Indijo, čeprav je krvavih spopadov med Lndi iu Muslimani vajena. Topol gre za konflikt med tema dvema verama, ki je zavzel tolike dimenzije zaradi hujskanja lajnilt komunističnih organizacij, ki se zadnje čase zelo širijo po Indiji. Namen komunistov pri tem je, da Inde in Muslimane, potem ko so medseboj zadostno obračunali, naščuvajo proti Angležem in angleški oboroženi sili. Povod klanja je bil prepir med nekim muslimanskim policijskim inšpektorjem in nekim ind-skiin mladeničem, ki jc naenkrat inšpektorja zabodel in potem zbežal. Muslimanski poglavarji so nato takoj proglasili takozvani hartal, to je žalovanje za svojim ubitim sovernikom. Proti volji in namenom voditeljeo je muslimanska množica, pozvana na miren sprevod, začela napadali indske trgovine in pa posamezne Inde. Nalo so Indci organizirali odpor in začeli pleniti muslimanske trgovine. To je bilo brez dvoma delo tajnih bujskačev. Množica trgovin ni .samo oropala, ampak jih potem tudi zažigala, zlasti je divjala proti trgovinam z juveli. Mnogi trgovci so popolnoma uničeni, ker plenilci niso pustili niti koščka blaga v trgovini. Prizadeli so vsi trgovci, bodisi muslimani ali lndi ali Angleži. SkOil*, ki jo jc napravila plenil- ska tolpa, se ceni na več kot 200 milijonov v našem denarju. Množica pa se je obrnila tudi proti javnim poslopjem in uradom ter je po goloeo dobro premišljenem načrtu prerezala vse telegrajične in telefonske vode, tako da se niso mogle lokalne oblasti zmeniti niti med seboj niti z drugimi mesti v Bengaliji. Zalo je tudi plenjenje in požiganje trajalo skoraj ves dan nemoteno. Tako jc vse mesto preživelo ves dan v nepopisnem strahu. Neka kolona je poskušala tudi napasti podružnico Mahaluksni banke, ki pori indskim imenom predstavlja interese britanskih finančnikov. K sreči je banka bila zastražena od močnega oddelka policije, ki je množico vrgla nazaj. Banka ni utrpela druge škode kakor šipe, ki so vse pobite. V spopadih med Indci in muslimani ter pozneje med združeno tolpo in policijo sta bili dve osebi ubiti, okoli 100 pa je bilo ranjenih, med njimi nek policijski nadzornik, dva policista in en vojak. Evropci so lakoj ob počelku nemirov zapustili mesto in se vršili v Irdnjavah v okolici. Proti večeru je uspelo priklicati vojuštvo, ki je napravilo takoj red. Vse banke, javni uradi, sodišča, šole in guvernerjeva palača so močno zastražene. Oblasi je tudi veliko oseb aretirala in upa, da je spravila pod kljug več voditeljev tajne propagande, ki namenoma povzroča te nemire. 0 Šahovski turnir na Bledu Bled, 2. septembra. Današnji dan je bil dan hitrih odločitev. Že do 2 je bilo končanih 6 partij, ter jc bila samo partija Spielmann: Kashdan nadaljevana še popoldne. Današnje partije je zasledovalo mnogo občinstva, med katerim je bilo ludi 17 dijakov, članov mariborskega šahovskega kluba, ki je napravil na Bled ekskurzijo. Jasno je, da tako številna publika ni mogla biti popolnoma mirna. Posebno glasni so bili mojstri, ki so končali svoje partije in potem strastno analizirali svoje izgubljene oziroma dobljene pozicije. Najbolj temperamentno je analiziral Kostič, ki je porazil Pirca, Niemcovič je moral ponovno prositi za mir. Aataloš in Vidmar sta hitro remizirala. Otvo-rila sta špansko igro, ki pa ni prinesla nobenemu odločilne prednosti. Z menjavo figur sta pozicijo tako poenostavila, da ne bi imelo smisla partijo še nadaljevati. Zato je bil remi« že v 15 potezah. Bogoljubov je izbral proti Maroczyju otvoritev, ki ni posebno na dobrem glasu, Maroczy je napadel takoj ob otvoritvi Bogoljubova, ki se je kmalu znašel v slabši poziciji. Končno je Maroczy dobil kmeta in kmalu nato je sledila še obupna žrtev figure od strani Bogoljubova, ki mu pa ni prinesla sadov, Maroczy je krepko privedel partijo do zmage. Tako je Maroczy, ki se je nahajal po stanju točk med zadnjimi, dobil eno partijo in s Učinki francoskega zlata so čudoviti. Za nas je dobro, da imajo to zlato v rokah prav Francozi, saj je Francija v resnici edina zaščitnica slovanskih držav; za realnega politika je veliko važnosti tudi okolnost, da Franciji nalagajo takšno politiku ujeui resnični interesi. tem Bogoljubova, ki je bil dobro plasiran, potisnil nekoliko nazaj. Veliko veselje ie napravil danes Pire Kostiču, ker je izgubil. Pire je igral prehitro ter se je po izmenjavi vseh figur naenkrat znašel v končnici, v kateri je imel izoliranega kmeta, ki je bila izrazita slabost. Kostič je igral plašljivo in dobil ter s tem pustil Pirca na zadnjem mestu, dočim se sam zaenkrat nahaja na 6 mestu. Izredno žilavo se jc danes boril mali Flohr s silnim Aljehinom. Aljehin ni dobil iz otvoritve drugega kot nekoliko boljše poslirane figure. Flohr je skrbno pazil, da si ni napravil nobene slabe točke, ker je vedel, da bi bilo sicer hitro po njem. Toda Aljehin ni odnehal ter jc svojega trdovratnega nasprotnika prisilil, da si je oslabil kraljevo krilo. Ko je moral Flohr to dopustiti je kmalu odnehal in je slednjič spregledal še lepo Aljehinovo kombinacijo, radi česar je izgubil stolp. Toda tudi če bi bil to videl, bi izgubil, ker je bil pozicijsko mnogo slabši. Colle se je branil proti Tartakoverju z Aljehinovo obrambo. Napravil je lepo kombinacijo in žrtvoval kmeta, nakar pa ni dovolj precizno nadaljeval. Svojemu nasprotniku je dopustil, da jc prešel v končnico, ki je bila zanj izgubljena. Tar-takover je končnico dobro igral, dobil svojo partijo ter se poslovil od zadnjega mesta na tabeli. Niemcovič je doživel danes že četrti poraz. Njega silno moti nemir, ki je bil danes posebno velik. V tež.ki poziciji proti Stoltzu je napravil napačno kombinacijo in mladi Sved jo hitro obrnil partijo v svojo korist. Zelo žilavo in lepo se jc hord Kashdan proti Spielmannu, ki je radi napake Kashdanove dobil kmeta. V6i so smatrali, da je Kashdan že izgubljen. Toda Spielmann nastale končnice ni mogel dobiti, ker so bili na deski raz- ©buezno zavarovanje proti toči Belgrad, 2. septembra. AA. Na podlagi zakona o zavarovanju proti toči z dne 10. februarja t. 1. je dunavska banovina sestavila uredbo o obveznem zavarovatiju posevkov in plodov proti toči na podlagi poslanih posevkov, ki naj bi jih plačali vsi lastniki oziroma obdelovalci zemlje-,,,v dunavski banovini. To uredbo je dunavska banovina predložila ministrstvu pravde v proučitev in potrditev. Cim bo uredba potrjena, bo stopila v veljavo. Vsekakor bo fo še v toku sedanjega gospodarskega leta. Dunavska banovina bo na ta način prva, ki bo uvedla obvezno zavarovanje proti loči. Nautilus v ledu London. 2. sept. tg. Od »Nautilusa«, ki je obtičal v ledu, že 70 ur ni nobenih poročil. Vse zve-i ze s podmornico so prekinjene, in sicer, kakor ;>o domneva, radi atmosferičnih motenj. Romunija štedi Bukarešt, 2. sept. ž. Ministrska komisija jo pričelu z deli za sestavo drž. proračuna za prili. leto. >CuventuU piše, du bo vlada zmanjšala proračun od 38 na 25 milijard lejev. Z redukcijo 13 milijard misli, da sc ji bo posrečilo ravnotežje drž. gospodarstva. Finančni minister Argeloiaiiu namerava znižati davke, da na tn način lahko omogoči plačilo vseh zaostalih davkov. Detajli o tem proračunu še niso poznani. Plinarski m vodovodni kongres Ljubljana, 2. septembru. Nocoj ob 9 zvečer se je v restavraciji »Union« začel kongres, ki ga je priredilo Jugoslovansko plinarsko in vodovodno združenje v Zagrebu ter upravni odbor mestne plinarne in vodovoda v Ljubljani. S kongresom bo združen tudi VI. redni občni zbor plinarskega in vodovodnega združenja in bo proslavljena 70 letnica mestue plinarne v Ljubljani. Popoldne so prispeli številni odlični delegati in inozemski zastopniki iz Češke, Poljske in Avstrije, ki se bodo udeležili kongresa. Prisrčni pozdravni večer je potekel v prijetnem razpoloženju. Jutri pa bo ob 8 svečana otvoritev kongresa v dvorani Delavske zbornice. ti POKRITJE s ..SALONIT" azbestno-cementnim Skril jem Izvršujemo do nadaljnega z ozirom na splošno denarno krizo proti primernemu dolgoročnemu odplačilu, lako da s tem omogočimo vsakomur nabavo te. vrste izredno trpežne, ognjavarne in lahke kr tine. Vsa pojasnila iu proračune na podlagi nam poslanih skic dajemo brezplačno. " sksme imvm MASAH) KOVA CESTA 2.1 - Telefon 2ICI0 lični tekači, kar jc Kashdan virtuozno izkoristil. Pa tija je ostala remia. Stanje po 8 kolu je sledeče: Aljehin Spielmann 6, Bogoljubov, Vidmar 4!£, Kashdan, Kostič 4, Astaloš, Flohr, Maroczy, Stoltz in Tar-takover VA, Colle in Niemcovič 3, Pire 2! Jutri se vrši deveto kolo, v katerem bodo igrali: Vidmar : Spielmann, Colle : Aataloš, Niemcovič : Tartakover, Pire : Stoltz, Flohr : Kostič, Bn. goljubov : Aljehin. V Beti Krajini gore kresovi Bela Krajina, 2. septembra. Ni ga še doživela Bela Krajina bolj veselega dne kakor je bil letos prvi september, ko smo spet zapeli: Slovenec seni. Dan 28. avgusta pa bo za veke ostal Beli krajini zgodovinski dan. Kar raztegnili so se obrazi sicer polni težke skrbi vpričo te novice in tako je rekel 70 let stari mož: Nocoj bomo klenkali in kres kurili* In tako je tudi bilo. Na Suhorju in po vseh podružnicah so potrkavali zvonovi, goreli kresovi, pokali možnarji. V Drašičih je svi-rala godba od konca do kraja in spet od kraja do konca in potem je oznanil kres vse na okrog, da je s tem svojim podpisom naš modri vladar ustregel naši veliki, veliki želji. Na Božakovem so pokali možnarji, gorel je kres in tamburica je oznanjala tudi bratom onstran Kolpe, da je naše srce veselo. V Čurilih, pred Metliko je gorelo kot požar, in pesem je šla od tu čez Križevsko vas in čez vse kresove, ki so goreli doli do Vinice in Starega trga: »Hej Slovenci naša reč slovenska.« Nebo in zemlja je bila včeraj priča našega veselja. Le en oblaček je meglil nekaterim čisto veselje na dnu slovenskega srca: kakšne bodo posledice? Tako smo ugibali iu modrovali: kaj bo z glavarstvom v Metliki? Komaj smo ga dobili in pozdravili, pozdravili vsi, tudi tisti, o katerih se je reklo, da smo nasprotni — pa nismo bili nasprotni glavarstvu, le bali smo se, da nam utegne postati ovira tej naši veliki želji, ki nam je Sla čez Gorjance, in ki nam jo je naš modri vladar ta dan uresničil — komaj smo dobili glavarstvo, pa že vstaja bojazen, kaj bo z njim. Pa menda bojazni ni treba! Tisoč let smo si šli obe belokrajnski polovici ob strani in tudi v naprej si bomo šli in se ne bomo bodli in si ne- voščljivost uganjali sedaj, ko nam je prisijal ta veliki dan. Živijo Črnomelj, živijo Metlika, živijo slovenska Bela krajina, Bog živi Slovenijo in našo mater Jugoslavijo! Zahvala srečne Bele Krajine Bela Krajina, 1. sept. Željo smo pač imeli tja gori čez Gorjance in naše misli so begale proti naši lepi Ljubljani, pa smo čutili: če blagor domovine zahteva od nas to žrtev, jo v skupno korist doprinesemo. ln tako nas je v naši ljubezni do domovine našel poljub naše Jugoslavije, našla ljubeča skrb vladarja, da naredi konec naši preizkušnji in nas vrne v bratski objem naših dragih, ki so nas ljubečega srca, z odprtimi rokami pričakovali gori v dravski banovini, v naši Sloveniji. Nemogoče je popisati navdušenje naroda, s katerim je to nepričakovano novico sprejel. Obrazi kar žarijo veselja in le mala senca bojazni se še komu skriva pod trepalnice: kaj če to ni res? Pa je res, in vemo da je res, ker je to zakon z imenom Njegovega Veličanstva podpisan, podpisan na Bledu, ki je oko naše najožje in najljubše domovine; in zdaj vemo, da je Bled zares oko, kajti od tam je naš vladar videl, kolika je ta domovinica, kje so njeni udje, najmlajše kčerke matere Jugoslavije, Slovenije. V gručah se zbirajo ljudje in pripovedujejo in dokazujejo in razmotrivajo in znova gledajo kako zakon veli. Tam pa jasno in razločno slove, da okraja Črnomelj in Metlika prideta v dravsko banovino. Pa smo hiteli na radijo. Nikdar še nismo tako napeto in željno poslušali, kaj bo povedal — bilo ni nič. Pa bi radi še zvedeli kdaj stopi zakon v veljavo itd. No, pa tega bomo že še počakali in kmalu dočakali — saj glavno smo zvedeli: naša najtoplejša želja je izpolnjena! Za drugo vemo pa to: kakor je naš vladar videl in izpolnil našo željo, bo videl in izpolnil željo vsem, ki so izročeni v vlado njegovemu žezlu. Nas, tu pod Gorjanci skrite, ki nas od nikoder videti ni, nas je videl, in poslušal je utrip našega srca in čutil naše hrepeneje in zato mu po vseh naših mestih in vaseh done živio klici in godbe igrajo in tamburice svirajo, da je današnji popoldan in današnji večer resnično praznik našega veselja, praznik naše ljubezni do domovine in zvestobe do našega ljubljenega vladarja in vsa Bela Krajina kliče s srcem in besedo: Živela Slovenija, živela živio Jugoslavija, živio Ljubljana! — Gorjancev ni več, da bi nas delili, Gorjanci so še, da tja gori stopimo in pogledamo gori do Triglava in doli do Kolpe in pogledamo to domovinico in se naslajamo ob lepoti, ki nam jo je Bog dal, da z njo obogatimo in okrasimo našo lepo skupno mater Jugoslavijo. Bog živi vas vse naše brate, ki nas z veseljem pozdravljate. Slovenski kmetje se zahvaljujejo kralju Ljubljana, 2. sept. Jugoslovanska Kmetska Zveza v Ljubljani izreka Vašemu Veličanstvu najiskrenejšo zahvalo, ker je Vaše Veličanstvo blagovolilo okraja Črnomelj in Metlika priklopiti k dravski banovini ter tako vse slovensko kmetsko ljudstvo v Jugoslaviji združilo v eno upravno celoto. Naj živi Vaše Veličanstvo! Desetletnica velesejma HO KI Ljubljana, 2. septembra. v j|( Jutri pred 10 leti, dne 3. septembra 1921, je bil slovesno odprt prvi ljubljanski mednarodni velesejem. Tedaj so bili še vedno nemirni časi in vse naše gospodarstvo se je nahajalo v dobi razvoja in mladostnega dviga. V teh časih je prišel velesejem ter začel najuspešnejšo propagando za naše gospodarstvo. To svojo nalogo je vestno vršil vse doslej. Ni pa pozabil še na druge panoge našega narodnega udejstvovanja. Jesenske razstave so postale predvsem kulturne razstave. Velesejem je poskrbel tudi za naše kmetijstvo in vsako leto t jeseni tudi pokazal obširno kmetijsko razstavo. Pritegnil je k sodelovanju tudi druge stroke in j tako smo lani videli bogato lovsko razstavo, letos pa zanimivo razstavo slovenskih mest s tujsko-pro-metno razstavo. Tako je velesejem vsako leto prirejal najuspešnejšo propagando za vse panoge našega udejstvovanja. Posebno pa mu mora biti hvaležna Ljubljana, v katero privabi vsako leto na sto tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije, iz ostale države in inozemstva. V mnogočem je povečal zanimanje za Ljub-j Ijano in naše kraje. Ljubljanski velesejem se je vedno zavedal ; svojih gospodarskih in kulturnih namenov ter mu 1 želimo tudi v bodoče tako plodonosnega delovanja kot doslej. Drugi sledovi za morilcem v Gačniku Bahman in žena nedolžna? Maribor, 2. septembra. Prstni odtisi, ugotovljeni na omari v hiši nmorjene Heričeve, se ne skladajo z Bahmanovimi, kakor smo že poročali. Nastalo je potem takoj vprašanje, s čigavimi se potem strinjajo? Pri natančnem pregledu prstnih odtisov raznih zločincev, ki jih ima varnostna oblast v stalni evidenci, se je mogla skladnost takoj ugotoviti. Gre za zločinca, ki je odsedeval šestletno zaporno kazen v tukajšnjih zaporih. Njegovo ime zaenkrat v interesu preiskave drže v najstrožji tajnosti. Našle so se namreč nekatere priče, ki so izpovedale, da so ga videle usodno noč, t. j. dne 28. avgusta proti devetih zvečer na potu v Gačnik. Nadalje je toliko stvar zanimiva, ker si je bil dotičnik svojčas z Bahmanovimi v laseh. Tako se je moral sum varnostnih oblastev zgostiti na tega moža, ki je bil izginil v smeri proti meji. Živinski sejem v Ljubljani Ljubljana, 2. sept. Danes se je vršil v Ljubljani živinski sejem. Po podatkih, ki smo jih dobili na klavnici, je bilo prignanih na sejem 128 konj in 25 žrebet, 87 volov, 110 krav, 39 telet, 128 prašičev. Opaziti je bilo lahno dviganje cen, kar je v jeseni, ko je živina dobro rejena, reden in umeven pojav. Prodanih je bilo 30 konj, 41 volov, 46 krav, 15 telet in 79 prašičev. 6 volov je bilo prodanih — po podatkih klavnice — po ceni 7.50 Din. Ti voli so bili povprečno težki 600 do 750 kg, bili so torej la vrste. Drugi voli so bili prodani povprečno po ceni 6 do 7 Din kg, po večini pa po 5.50 do 6 Din. Debele telice so se prodajale po enaki ceni kakor voli. Krave, namenjene za klobase, so se prodajale po 2.50 do 3.50 Din (Bog ve, koliko mesa od teh krav bo prodanega na trgu za goveje meso?). Prašiči sa rejo so se prodajali po ceni 120 do i80 Din kos. Klavnih prašičev ponavadi na ljubljanski sejem ni ler jih mesarji kupujejo na deželi. Na klavnici sodijo, da so cene prašičem že po 9—10 Din kg, hrvatskim pa po 12 Din kg. Ta cenitev je očitno pretirana navzgor. Saj gredo domači pršutarji celo po 7 Din kg. To so vsi podatki, ki smo jih mogli dobiti na mestni klavnici. Več nismo mogli dobiti. Prosili smo za povsem točne podatke, pa so nam postregli samo s povprečnimi. Kadar prihodnjič pride naš poročevalec zopet nn mestno klavnico prosit za iočne podntke o živinski kupčiji, želimo, da ravnateljstvo klavnice jiostreže z vsemi podatki, ki jih ima, to je tudi s tem, koliko in kateri mesar je kupil živino, j>o čem jo je plačal, dalje pa tudi, koliko je živinče dalo mesa in mesnih odpadkov. Te dni pa so prišli varnostni organi na dobro sled; ko so se avstrijski orožniki, o vsem dobro poučeni, bližali neki hišici onstran meje, kjer si je bil dotičnik pri neki kmetici izposodil brivski aparat, da se bo bril, je, videč orožnike, nenadoma vstal od mize ter nn eni polovici obraza obrit, na drugi pa neobrit planil iz hiše ter izginil v bližnjem gozdu. Toliko je situacija že razčiščena, da je skoraj nemogoče, da bo mogel uiti roki pravice, ki ga išče. Značilno je nadalje tudi dejstvo, da so vsi^ poizkusi zasliševanja Bahmana brezuspešni, ker začne Bahman pri prvem vprašanju kakor otrok jokati in ga potem ni mogoče utolažiti. Skrivnostni umor v Gačniku je še vedno nerazčiščen; kdo je pravi krivec? In ali se bo posrečilo dognati dejanski položaj? V tej smeri gre zanimanje mariborskega, pa tudi okoliškega občinstva. Od tržnega nadzorstva pa pričakujemo podatke, v kolikor si jih ne bomo priskrbeli sami, po čem je mesar meso prodajal. Le na ta način bo mogoča kontrola javnosti glede pretiranih dobičkov mesarjev. V interesu konzumentov bi bilo želeti tesnejšega sodelovanja med mestno klavnico in tržnim nadzorstvom. Saj sta to dve ustan.ovi, ki morala povsem točno nadzorovati, po čem' se gibljejo cene mesu in ali mesarji predrago prodajajo meso. Klavnica je last mestne občine in v mestni občini tvorijo naravnost ogromno večino konzumenti mesu, mesarji pa malenkosten promile. Pričakujemo, da take komunalne ustanove, kakor je mestna klavnica, podpro borbo javnosti, kmetov in konzumentov proti pretiranim dobičjtom vmesnih posredovalcev. Isto velja tudi za ljubljansko tržno nadzorstvo in druge oblasti. Nam pa še posebej na drugi strani ni vseeno, če mesarji živino napol zastonj kupujejo od kmeta, ki danes živi dobesedno v bedi in pomanjkanju ter v grozni gospodarski stiski, in meso obubožanemu konzumentu pretirano drago prodajajo. V časih sedanjih stisk vseh stanov bi morati tudi mesarji doprinesti svoj delež za omiljenje bede. Ne pustimo, da bi kmet propadal in konzument stradal nn ljubo enemu maloštevilnemu stanu! Viničarija v plamenih Maribor, 2. sept. V torek zvečer je objel plamen viničnrijo posestnika Omika pri Sv. Petru. Mariborski gasilci so prihiteli na mesto požara in preprečili, da niso jdaineni objeli gospodarskega poslopja, škoda se ceni na 25.000 Din. Domnevajo, da je ogenj podtaknila zlnbna roka. Pomen tujsko-prometne razstave Ljubljana. 1. septembra. Pomen tujsko-prometne razstave, ki se vrši v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma do 9. septembra, ni samo v tem, da se bodo razni predmeti razstavili, temveč pomen tujsko-promet-ne razstave je bolj v vzgojnem pomenu. Priprave zanjo so prisilile posamezne krajevne činitelje, da so začeli razmišljati o tujskem prometu, dn so ugotovili v svojem kraju samem razne nedostatke ter jih skušali še tekom leta odstraniti iz živega spoznanja nove potrebe in ne samo radi lega, da bodo lahko na razstavi popolnejši. Zavest, da je z raznimi tujsko-prometnimi napravami gostitni-čarstvo in hotelirstvo v tesni zvezi, je rodila na vse strani zelo ugodne pojave in gibanje v vseh naših tujskopromotnih krajih. Nobeno drugo gibanje bi ne moglo tako ozko spraviti v stik tujsko-prometno pospeševalno službo in tujsko-prometne interesente kakor razstava in študije za to razstavo. Marsikje so se zavedli, da nimajo niti ene slike svojega kraja ter so naročili sliko, drugod ni bilo na razpolago niti fotografije, zopet drugod se je takoj čutila potreba po kopališču, po regulaciji iu kanalizaciji in podobno, skratka, v razgovorih, ki so jih imeli ti tujsko-promelni interesenti med seboj in z zastopniki tujsko-prometne pospeševalne službe, bodisi od strani Zveze za tujski promet ali pa Tujsko-prometnega sveta Dravske banovine, ali z zastopniki mesta Ljubljane, se je rodila marsikatera zelo važna in plodonosna misel in storil marsikateri sklep, ki še išče najkrajše poli do ustvaritve. Zato upamo, da bo lujsko-prometna razstava pomenila res v razvoju naše tujsko-prometne pospeševalne službe veliko zarezo ter bo tvorila podlago zn nadaljnje delo v tem področju. Prireditelji te razstave nimajo druge želje pri tem, kakor da bi v gospodarski krizi, ki se je pojavila tudi pri nas, prij)omogIi k olajšanju te krize ter da bi izpadek, ki nastaja našemu narodnemu gospodarstvu v tej krizi, nadomestili na drug način, predvsem s tujskim prometom, ki je n. pr. za druge kraje, predvsem Italijo, Tirolsko in Švico, zlat rudnik. «V.. N n iti ene panoge športa hi ne bi bila uzmerjena ua moč vztrainosi prisotnost duha ir spretnost. Z uživanjem prave srnate kave se iačiic vsa tr »voistva Julio Meinl uvoz Uavt ustanovlienc 1862 Slovenska letovišča in zdravilišča v stiki in besedi Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani je o priliki otvoritve tujsko-prometne razstave izdala prepotrebno novo brošuro o naših važnejših letoviščih in zdraviliščih v Hrvatskem, češkem, nemškem in francoskem jeziku. Razven opisa letovišč in za tujski promet v poštev prihajajočih krajev, so navedeni za vsakim krajem hoteli, restavracije in gostilne z cenami sob, prehrane in pensiona ter je tako vsakomur, ki namerava obiskati naše kraje, omogoča hitra in točna informacija. Poleg bogate vsebine je brošura jako okusno opremljena tudi s slikami in / mapo Slovenije ter jo vsakomur priporočamo posebno, ko je cena brošure Diu 10.—i tako nizka, da si jo slehernik z lahkoto nabavi. Dobi se v vseh večjih knjigarnah, biljetarnicah Pulnika, pri Zvezi za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta 1 in za časa velesejma na tujsko-prometni razstavi v paviljonu • J . Nesrečen padve Domžale, 31. avg. , Posestnikov sin Mihael Pavovec je peljal danes popoldne iz Ljubljane v Depaljo vas pri Trzinu z enovprežnirn vozom polno praznih sodov domov. Pri černuškem mostu so se mu pridružili trije kmetje in ga prosili, da bi se z njim peljali, ker imajo še dolgo pot do Tuhinja. Voznik jim je dovolil, nakar so sedli na vo/. Eden izmed njih pa je splezal na visok prazen sod. Na opomine voznika se ni nič menil in peljal dalje. Ker je cesta polna kotanj in šc nasuta z grobim gramozom je voz nihal. Blizu Trzina pa je oni na vozu vsled sunka zgubil ravnotežje ter zletel v loku na cesto in nezavesten obležal. Vsled močnega padca se mu je kamen zapičil v čelo, poškodoval močno po obrazu in dobil tudi notranje poškodbe. Neki mimo vozeči avtomobilist je ponesrečenca naložil na svoj avto in ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenec, čigar ime je še neznano, je baje neki posestnik iz šmartna pri Tuhinju. Drznost naših akrobatov Dva akrobata na žici. Bden stoji z glavo na žici. Drugi pa se z zobmi drži žice. Ljubljana, 2. septembra. Človek skoraj ne bi verjel, pa je vendarle res, da so trije Ježičani, ki so se navdušili ob spretnosti profesorja Strohschneiderja, prekosili svojega vzornika. To velja zanje tembolj, ker jim je zadoščalo eno leto vaje, da so mogli nastopiti na javni produkciji, ki po svojih drznostih in vra-tolomnostih Strohschneiderjeve poseka. Že dejstvo, da je med njimi invalid brez roke, jc zadosten dokaz, kaj vse premore trdna volja in pogum. Točke, s katerimi nastopajo, so v marsičem podobno Strohschneiderjevim in vendar zopet lake, kakršnih Strohschneider gotovo ne bi mogel pokazati. Tako je na pr. drznost brez primere, stati na žici na glavi, pri tem držati težko palico za balansiranje in še tovariša, ki visi pod žico. Prav tako ni šala iti v dvoje z eno samo palico čez žico. Saj mora tisti, ki lovi ravnotežje s palico, uravnavati dvakrat lako veliko ležo, namreč svojo in svojega tovariša skupaj. Sem in tja pa se med produkcijami pripetijo nenapovedani slučaji, ki jih mogoče občinstvo niti ne opazi, ki pa VPndar po svoji drznosti in nevarnosti presegajo skoro meje verjetnosti. Vsem je znano, da brez palice, ki jo drži nkrobat v pravokotni smeri čez žico. sploh ni mogoče obstati na žici. In kaj je storil akrobat-invalid brez roke — pri oni od zadnjih produkcij".' šel ie do srede, kjer ie skušal naDraviti most in je medtem, ko je ležal na žici, prenesel palico nad seboj tako, da jo je imel, ko je vstajal, za hrbtom. Nato pa se je hotel vrniti nazaj na streho. S palico za hrbtom seveda ni mogel priti nazaj in jc moral zato najprej preložiti palico. Zato je zajahal žico in z eno samo — edino — roko prenesel palico izza hrbla predse. Palica je med prenašanjem bila seveda vzporedna z vrvjo in ga je v njegovem nevarnem položaju samo ovirala, v pomoč pa mu sploh ni bila. Malokdo od gledalcev je takrat spoznal vso resnost položaja, iz katerega se je akrobat 7, vso spretnostjo in pogumom srečno izrezal. — Akrobati nam obetajo še vse večje senzacije. Tako se je že včeraj eden od njih sam peljal v samokol-nici čez žico, kar zasluži vso pohvalo. Drugi nam obeta hojo čez žico medtem, ko bo ves zavezan v veliki vreči. Zanimivega programa jim v resnici ne manjka in če bodo znali dobro propagirali svojo nastope, bodo doživeli v resnici veliko akrobatsko slavo. To jim ludi privoščimo, saj bo ta slava težijo plačana 1. napori in vedno prežečimi nevarnostmi. 1'ravkar je izsoi Album moderne stanovanj, opreme za lelo 1931—1032 v založbi CRriAN A AitHAR. SI. Vid itad UiihMaiio Cena Din 30 — Tako morate jemati so/nčne in zračne kopel/i! Pred solnčenjem, toda ne z mokrim telesom, nadrgnite se temeljito ■ (•'ie M koio in masaio) NIVEA-CRENE NIVEA-ULJE Oboje vsebuje - Sislo svoje vrste • eucorit sestavino za neiro ko«. Jenehnolll^ni6 "^v,lr,:osl aoP.tarlee.obpJ. note .,Juje nol" f.uit ako iu... i ■ ■ ■ "'▼•aerome obla a pri vroCiut, Ntvoa-nllo Vns •/ ' J,U'' 'r,a,bei," vr«'"e»u hladom In s lem ind pred prehladom Zato moreto ludi vn.su neprijetnih dn. izpostaviti svoje telo svetlob " zraku in vodi. ' .um v času neprijetnih du. izpostaviti nvoje teto svetlob vti_ .. zraku in vodi. Niveaoreme Din 5 — do Din 22'-. Nives olje Din 25-, Din S5-. Proizvaja: Jugosl. P. BEIERSDORF & CO., d. s. o. j., MARIBOR Gregorčičeva ulica št. 21. Maj pravite? Gospod urednik! Ker vas imam rad, vam takoj sporočim vsak važen doživljaj, ki se pripeti v teh zanimivih časih. Zadnjič sem vam ludi nekaj poslal, pa sle v koš vrgli, kakor vidim. Pa vam nit ne. zamerim, ker vem, da delj in globlje vidite ko jaz, ki se nič ne razumem ne na politiko ne na diplomacijo, pa zapišem vse tako, kakor mi pride na misel. Torej zadnjič sem pregledavnl »Ilustriranega Slovenca*, ki ga res mojstrsko urejuje moj prijatelj, gospod Erjavec. Pa vidim podobo, ki sem jo imel zu nekakšen egiptovski ali babilonski tempelj ali pa za kakšno moderno palačo na koloni-jalni razstavi v Parizu, ki bi jo bil ludi jaz rad šel gledat, če bi ne bila moja žena proli. Ko pa pogledam, kaj je gospod Erjavec pod tisto sliko napisal, berem, da je to blejski otok, kaleor si ga moderen umetnik zamišlja. Kmalu da me ni vrglo s stola! V velemestu bi se la ka menita gora gotovo podala — vsa čast umetniku! — toda na bled!? Ali ni ta otoček s preprosto cerkvico, do katere ,prideš po stopnicah med ljubkim zelenjem, tale nedosežen produkt naše slovenske narodne umetnosti in lepočutja, da ga ne more nadomestili sam Michelangelo? Pa Michelangelo bi ludi gotovo ne prišel na misel, dn bi blejski otoček z vsem, kar je na. njem, tako skazil, če bi ga bil poznal. Kdo bo pa šel na Bled občudovat moderen tempelj s pritikli-nami, celo goro kamenja, ki se dviga iz jezera, naj bo še tako genijalno zamišljena? To tujci vidijo doma pri sobi, na Bled pa se gredo odpočil od kamenja, du vidijo nekaj, kur je zrasllo iz narave in preproste narodne duše. Torej lepo vas prosimo, gospodje umetniki, zamišljajte, kar vam drago, mi smo ponosni va našo res od Boga navdahnjeno, globoko slovensko moderno umetnost, za katero nns lahko ves svet zavida — toda blejski otok pa pustile čisto tako, kakor ga je naš narod okinčat v ljubeznivosti in preprostosti svojega srca. Naročnik. Kamnih Osebna vest. Te dni je prevzel posle gvardi-jana frančiškanskega samostana novoimenovan i gvardijan č. g. p. dr. Hadrijan Kokolj. Novi gospod gvardijan je v Kamniku in okolici še dobro v spominu, saj je bil že več let profesor v bivši frančiškanski gimnaziji, gvardijan itd. — V Kamnik je došel te dni tudi č. g. p. Konstantin Urankar, ki bo prevzel ka'.ehezo na deški šoli. Iz Kamnika pa je odšel č. g. p. Beneš Krakar ler p. Kerubin Begelj. Novodošlima gospodoma želimo kar najbolj bogato ižetev med našimi meščani in okoličani! Iskreno pozdravljena in dobrodošla! — Odhajajočim pa naša zahvaJa! Iz delavskih vrst. Tovarna »Titan« je redu-rala zopet nekoliko kvalificiranega delavstva. V smodnišnici so ta teden pričeli zopet delo. In sicer so bile sprejete nazaj dosedaj lo delavke. Kdaj pridejo na vrsto tudi deiavci, se še ne ve. Jalovo mesto Spremembe pri usmiljenih bratih v Kandiji. Pri usmiljenih bratih v Kandiji je nastopila sledeča sprememba. Imenovan je bil od generalnega de-finitorija za generalnega delegata g. A. R. P. For-tunat Ilržič, kateri je obenem tudi predstojnik kon-venta v Kandiji. Velik shod Marijinih družb novomeške deka-nije se je vršil pretečeni ponedeljek na prijazni Trški gori pri Novem mestu. Dekleta so se odzvala vabilu v uprav rekordnem številu, tako da je bilo na Trški gori živahno kot ob običajnih žegnanjih ali pa še bolj. Potres. V torek popoldne ob 17.18 smo čulili v Novem mestu srednje močan potresni sunek, ki jo trajal le par sekund. Hrastniški otroci so se vrnili Iz počitniške kolonije na Rakitni, kamor je Krajevna protituberkulozna liga poslala 5 otrok, so se vrnili otroci v ponedeljek, dne 31. m. m. Vsi so izredno zadovoljni in žarečega obraza pripovedujejo, kako se jim je dobro godilo. Podpirajte stremljenja lige iu pristopajte kol člani, da omogočite ligi nadaljnje uspešno delovanje. Istega duo se je vrnilo tudi okoli 150 otrok, ki so prebili cele počitnice pri kmetih v Prlekiji, kamor jih je bil poslal Pomožni odbor, kateremu jo duša vikar g. Zntar. — Krajevni protituberku-lozni ligi so je posrečilo zanimati za napravo kopališča, za katero je danih nekaj predpogojev, merodajne faktorje. S časotn bomo torej lo prišli do prepotrebnega javnega kopališča, ki bo odgovarjalo higijenskim zahtevam. Ljubljana Slovenski otroci se vračajo v VestSalijo Ljubljana, 2. septembra. Dodatno k včerajšnjemu poročilu poročamo še sledeče: Vsi otroci slovenskih staršev, ki so prišli na počitnice na Slovensko, odhajajo jutri v četrtek. Vseh je 200. Od teh jih je 32 bilo na počitniški koloniji v Polhovem gradcu, nekaj jih je odšlo v kolonije na morje: v Selca in na Korčulo, večina pa jih je ostala pri sorodnikih staršev na domovih očetov in mater. Mimogrede bodi še po-vednno, da so našli tudi tislo dekletce, ki so jo izgubilo na vožnji iz Ljubljane v litijske hribe k stari materi. Dekletce je, po dolgi vožnji utrujeno, zaspalo v vlaku in se odpeljalo nekam proli Mariboru ali Hrvatiji. Stara mati pa jo jo zaman čakala ua litijski postaji. No, zadeva se je srečno končala. Lepi dnevi v Bukovici so minili. Jutri zvečer pojdo zopet nazaj v Veslfalijo z 200 drugimi. 40 otročlčev pojde še dalje, v Ilolandijo. Tako dolga je že dandanes pot slov. otrok. Iz Ljubljane odhajajo 20.50, z Jesenic pa ob 23.00 ponoči. V petek ob 5 zjutraj bodo že v Salzburgu, kjer ostanejo do 11.37. V Mouakovo pridejo popoldne ob 3.40 in so odpeljejo zvečer ob 7.06. V Vestfalijo (Gelsenkirehen) se pripeljejo v soboto ob 9.31 dopoldne. G. Tensundern, ta plemeniti slovenski kulturni in socialni delavec, nemškega rodu in krvi, iz Vestfalije, ki je prihitel med nas z otročiči slovenskih delavcev, svojih prijateljev, bo tam mlado družbo zopet izročil staršem. Pridimo se poslovit na kolodvor od mladih Slovencev in prinesimo jim kaj za popotno brašno. Kaj ho danes Jakopičev paviljon: Rastava umetnin. Velesejmska rastava. Union: Film »Skale«; »V kraljestvu Zlatoroga«, ob 17. in 20. uri. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar Celovška c. 34 (Lj. VII). © Koncert Pevske zveze (nastop 113 društev, 2400 članov) bo v torek, dne 8. t. m. popoldne točno ob pol treh. Ker je to edini uastop te ogromne pevske skupine za časa kraljevega tedna, opozarjamo na ta izredni užitek vse prijatelje slovenske umetno in narodne pesmi. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Za slučaj slabega vremena bodo nastopili zbori v unionski dvorani in dramskem gledališču. V predprodaji se dobi program in pa partiturna knjižica vse petih zborov, ki slane 5 Din. © Pevcem Ljubljane. Danes pevska vaja ob pol 20 v dvorani akademskega doma. Ob pol 20 zato, ker mora biti ob 21 dvorana prazna. Udeležba nujna. — Pevovodja. 0 Krščanskemu ženskemu društvu v Ljubljani se najtopleje zahvaljujemo za blagohotno pomoč o priliki letovanja naših otrok, ki so bili nastanjeni na Homcu pri Kamniku. Stotisočkrat Bog povrni! Vsi prizadeti starši Gramozne jame. 0 šiškarji! Šišenska prosveta vabi člane in članice ler prijatelje, da se v nedeljo, 6. t. m. udeleže polnoštevilno sprevoda oh odkritju spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja. Po dogovoru nastopijo vsa šišenska društva skupaj pod imenom Šiška'. Povabljene posebej narodne noše, ženske in moške! »Šiška« nastopi samostojno. Sprevod so sestavi pred Gasilnim domom v Šiški! — šiškarji — pokažimo koliko nas je! 0 Za film »V kraljestvu Zlatoroga« vlada tako velika zanimanje, da je zlasli zvečer naval na blagajno izredno močan. Zalo naj si zlasti bližnji kupijo vstopnice v predprodaji, s čemer si bodo sami prihranili neprijetno postajanje zvečer pred blagajno. Kdor ima pa čas, pa naj gre raje gledat popoldne. Zaradi manjše udeležbe je namreč popoldne v dvorani bolj hladno in prijetnejše, film pa so predvaja s prav tako vestnostjo in enako močnim spremljovanjein orkestra kakor zvečer. Popoldanski program je povsem enak večernemu, le prijetnejši je. © Odgodena seja občinsko uprave. Za včeraj jc bila napovedana seja ljubljanske občinske, uprave. Mestna dvorana pa je prav sedaj v popravilu, prav tako je otežkočen dohod do nje, ker jo ves magistrat še poln desk in zidarskih ogrodij zaradi preurejanja magistrata, zaraditega je mestni župan sejo odpovedal. Sicer pa na dnevnem redu ni bilo, razen nakupa Mahrove hiše, lako in tako nič važnega. TVOR NIC A CIKORIJ& Prekrasno zbirko damskih piaščev od najcenejših preprostih do luksuznih velemestnih modelov nudi v najugodnejši nakup po reklamnih cenah do 6. t. m. MODA FR. LUKIČ, STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 9. Okusna in zdrava je © Vpisovanje na drž. konsorvatorij v Ljubljani se vrši šo današnji dau od 9—12 in od 15 do 17. V petek in soboto so sprejemni izpiti in sicer ob 10 in ob 15. V ponedeljek, dne 7. septembra začne poleni redni pouk. V interesu rednega poli ka je, da so gojenci pravočasno vpišejo in v določenem terminu napravijo sprejemni izpit. Zamudniki bodo plačali učne prispevke za cel september, čeprav se pozneje prijavijo. © šola Glasbene Matice ljubljanske vpisuje stare iu nove gojcnce že danes in jutri. V soboto popoldne je že razdelitev učencev k učiteljem in določitev provizoričnega unAka. Zalo naj so zbero vsi gojenci šole Glasbene Malice v sobulo popoldne v pevski dvorani in sicer ob 15 učenci klavirja, ob 16 učenci violine in ob pol 17 učenci ostalih inštrumentov, da zvedo dodelitev k učiteljem in provizorični urnik, Ui sc kolikor jo lc mogočo sporazumno določi. 0 Velesejem v nedeljo. Radi velikega navala, ki ga pričakujejo v nedeljo na velesejmu, ne bosta zadostovali običajni blagajni pri glavnem vliodu in bo zalo odprl velesejem dosedanjo nočno blagajno ua šišenski strani žc ob osmih zjutraj za dnevni, promet. 0 Ceškoslovenska doplnovaci škola v Ljubljani zve zdvorile pp, rodiče, aby privedli sve deti k zapisu, ktery se lconfi 3. a 4. t. ni. od 4—5 hod. odpol. ve školni mislnošti Mladiky, Bleiweisova c. BELGRAJSKO GLEDALIŠČE V NOVI SEZONI. Belgrad, 28. avgusta. Posebno velikih ansamblskih sprememb v belgrajskem gledališču letos ni. Ravnateljeval bo 5e naprej g. Milan Predič, ki so ga koncem minule sezone z več strani tako ostro napadli. Koncem preteklega tedna je za nekaj dni odpotoval v Pariš. Slovenec g. Rakuša, ki se je v zadnji sezoni večkrat dobro plasiral v drami, je odšel v Split. G. Radenkovič pa je postavljen za tehniškega upravnika banovinskega gledališča v Banja-luki. Nova moč v drami bo g. Vjekoslav Airič, ki prihaja iz Sarajeva. Aca Gavrilovič se vrača iz Osijeka. Tudi novega režiserja je dobila belgraj-ska drama v osebi g. Nadvornika, ki se je doslej udejatvoval v sarajevskem gledališču. Tudi v operi je nekaj sprememb. Dirigenta gg. Brezovšek in Matačič ostaneta. Zanimiv je angageraent mlade Bosanke gdč. Bahrije Nuri-Hadžič, ki 6e je proslavila v Švici. Tudi novega tenorja smo dobili v osebi g. Svetislava Drobika. Ga. Liberts-Rebane pa je nenadoma in nepričakovano zapustila bel-grajsko opero. Zanimivo bi bilo vsaj malo pogledati v rc-pertoirski zamisel g. Prediča. V prihodnji sezoni namerava izvajati precej novih del. Posebej na domača, izvirna dramska dela je precej polaga-no. Po dosedanjih načrtih bomo v nastopajoči sezoni gledali . v drami: že pred leti napisano »Zidanje SKa-dra« g. Mirka Korolije, Nušičevo šalo z naslovom »Mister Dolar«, ki pa še ni napisana, žtiridejan-ko g. Josipa Kulundžiča »Ne suviše savesli«, herojsko komedijo Mite Dimitrijeviča »Sestra Leke Kapetana«, ki je lani žela precejšen aplavz tf Zagrebu, komedijo Momčila Milošcviča »Jubilej« in tridejanko Ranka Mladenoviča z naslovom »Strah od vernosti«. Slovenci z Golarjevo »Vdovo Ro-šlinko« (če bo sploh prišlo do njenega izvajanja!) nismo najposrečenejše zastopani. Slovanski repertoir obsega Dostojevskega (»Idiota« v priredbi Ljubljančanom dobro znanega režiserja g. Putjate), Katajeva (»Deficitlije«), Le-vina (»Dvanajst stolov«), Poljaka Sjedlickega (»Naslednik«) in Františka Langerja (»Spremeni-tev Ferdiše Pištore«), Ob stoletnici Goethejeve smrti bo igran njegov »Faust« v režiji g. Isajloviča. Pripravljajo šc Schillerjeve »Razbojnike«, Briicknerjevo »Elizabeto« (režira g. Kulundžič), Džonsonov »Volpone« (v Zvveigovi predelavi), Molnarjevo komedijo »Olimpija« itd. Francoska drama ni prav izbrano zastopana. Tudi 3501etnici Calderonovega rojstva bo posvečen poseben večer. Prva premijera v novi sezoni bo obnovljeni Shakespeare-jev »Sen kresne noči«; kasneje pride še do izvedbe Zimske bajke« ali pa »Romea in Julije«. Opera, ki je v pretekli sezoni čudno životarila, obljublja letos več življenja. Pripravila se bodo sledeča dela: Massenetova »Pais«, Straus-sova »Šaloma«, »Morana« Jakova Golovca, ki je lani bila tako toplo sprejeta med Čehoslovaki, Wagnerjeva »Tannhauser«, »Kasanova« poljskega kompozitorja Ružičkega, Puccinijeva »Dekle z za-pada« in po eno delo Rusov Čajkovskega in Rim-skij-Korsakova. Balet, ki ga vodi ga. Kirsanova, ki se ie pa šele pred nekaj dnevi vrnila v prestolnico, bo v Važno! Ne prezrite! Slavnostna izdaja »Slovenca« izide v doslej nedoseženi nakladi v nedeljo zjutraj. Segali bodo po njej ne samo številni obiskovalci velesejma, ampak tudi mnogi desetlisoči došlih gostov in vse prebivalstvo širom Slovenije radi izrednega obsega. Vsem pridobitnim krogom, pred vsem pa vsem razstavljalcem na velesejmu, je vsled tega oglaševanje v »Sloveneu« nujna potreba, ker je priporočilo v tako razširjenem dnevniku za vse eminentne važnosti. Našemu tozadevnemu povabilu se je odzvalo že lepo število inserentov, vse druge pa prosimo, naj v lastno korist ne odlašajo z naročilom, ker zadnji dan ne bomo mogli vsem tako postreči, kakor bi bilo želeti. Oglasna naročila sprejemamo danes in jutri ves dan, v soboto zjutraj pa lc še najnujnejše objave. Oglasni oddelek »Slovenca« Telefon: Ljubljana 29-92 in 30-30, Maribor 29-50. novi sezoni repertoarsko zelo bogat. Posebej opozarjam na vprizontev domače Ohridske legende« g, Stevana Hrističa. T. P. Josip. Fr. Knaflič: Tri rože, Devet črtic, ki jih je izdal Josip Knaflič 1. 1930 v samozaložbi v Ljubljani, priča o izbornem pripovedovalnem ta-leniu tega pisatelja. Osebo zna očrtati 6 par potezami, da jasno stoji pred nami v vsej svoji enostavnosti ali zagonetnosti; dogodki se odvijajo hitro in gladko, od slike do slike, ki presenečajo po svoji realistiki, kakor da jih gledaš v globoko plastičnemu filmu; na koncu se izostri vse v matematično siguren učinek, bodisi da je duhovita sen-lenca, šegava in pikra (Vožnja z gospo Doro), ali globoka resnica življenja v neizrecni preprostosti (Zgodba o dobroti), ali pa poudarek tajinstvenosti človeške duše (Tri rože) in njene demoničnosti (Ženska s čarovniškim smehljajem) ter neusmil|eno-sti prirode (Volčja noč). Tudi jc Knafličev dar pripovedovanja navzlic svojemu verizmu zelo iz-glajen, da marsikaj iz njegovega peresa predstavlja naravnost vzor-čtivo. »Tri rože« razodevajo ro manopisca z vprav poeovsko zmožnostjo pretrese-nja duše in osvetljevanja njenih tajnih globin — druge črtice ga zopet kažejo kot mojstra priča-ranja »Stlmunge«, ki 6e sproži v duši zlasti ob divjanju človeških elementov. Kadar pa hoče, je Knaflič tudi zloben odkrivalec človeških slabosti v vsej njihovi smešnosti in tudi grdoti ali pa tudi lehak in ščegetajoč kozer. Zbirko njegovih črtic zelo priporočam vsakemu kot prijetno in duhovito čti-vo; avtorju pa priporočam, naj se loti večje teme, v kateri bo mogel razviti ves svoj veliki talent. F .T, 0 Včerajšni živilski trg je bil dobro založen ter tudi sicer zelo živahen. Prevladuje sadje vseh vrst, od bosanskih sliv, smederevskega grozdja, pa do štajerskih jabolk iu hrušk. Grozdje ima silno različno ceno, ki se ravna po kvaliteti blaga ter 1)0 množini, ki je na prodaj. Lepo namizno grozdje iz graščine Vtirberg pri PtUju so ponujali po Din 5 ter ie bila tamkaj vedno velika gneča ljudi. Tudi Belokranjci so delali z grozdjem dobre kupčije. Škoda le, da grozdje iz Belokrajine ni vedno in ne dovolj sortirano. Pa navadno tudi ni iz Bele Krajine, ampak s Hrvaškega. Ta nedostatek zelo vpliva na ceno. Prodajalci nudijo v eni sami košari celo vrsto različnih sort. dobrih in slabih. Ne vsi sicer, ampak velika večina. Lepo grozdje, črno in belo, so prinesli iz okolice Karlovca ter ga prodajali po 0 Din, pozneje po 5 in 4, proti poldnevu celo po Din 3 kg. V Karlovcu velja takšno grozdje Din 2 kilogram, pa tudi ceneje se dobi. Zato prinašajo domačini grozdje rajši v Ljubljano, kjer ima nekoliko ugodnejšo ceno. Seveda vzame veliko prevoz blaga iz Karlovca v Ljubljano, tako da je prodajalec, ki blago sani pridela in ga pripelje v Ljubljano le manjšo množino, par košar, Ie neznatno na boljšem. — Izmed jabolk so prodajali le boljše vrste, največ namizne sorte, zelo lepo blagi. Štajerska jabolka so bila po Din 4, pripeljali so jih mnogo i/ okolice Brežic. Lepa domačaJi-bollca z Gorenjskega so bila po Din 3. Hrušftr& prodajali po Din 4 do 5 kilogram, drobnice ter razne vrste rjavk celo po Din 2 do 2.50 kilogram. Slive so bile po Din 3 in 4 kilogram. —Gobarice niso zasedle na trgu vsega svojega prostora, ki se razprostira vzdolž semenišča. Na razpolago je bilo le nekaj košar jurčkov po Din 3 merica ali Din 12 kilogram ter nekaj malega lisičk po Din 1.50 do 2 merica. — Zelo živahno je bilo pri prodajalcih sira, ki so svoje blago prodajali po Din 28, 26 in 24 kilogram. Najdražji in najboljši je bohinjski sir, ki ima stalno ceno Din 28 za kilogram. — Masla ie bilo takisto dovolj po Din 36 kilogram. — Maiij kakor sicer je bilo perutnine. Tudi jajc n ibilo mnogo, prodajali so jih po Din 1 komad. — Pač pa je bilo dovolj vseh vrst zelenjave, zelo malo krompirja. ki se je dobil po Din 1 kilogram. 0 Cenik jedilom ob slavnostnih dneh 6., 7., S. septembra za društva in večje družbe, ki se v naprej naročijo v navadnih gostilnah: — Posamezne jedi: juha, porciia v dovolini količini Din 3; govedina, porcija Din 8; prikuhe po Din 3; sadje, kompoti in močnate jedi po kvalitetnih cenah. — Kosilo: Navadno, juha, meso in prikuhe Din 1.0; isto s telečjo pečenko Din 12; isto s svinjsko pečenko od Din 14 do 16; posebno naročeno Din 18. — Pečenka: telečja od Din 10 do 12; Svinjska od Din 12 do 14. — V prvovrstnih in hotelskih restavracijah pa ostanejo cene a la carte. — Na povabilo Mestnega magistrata iu po sklepu širše zadružne odborove seje z due 25. avgusta 1931. se je dogovorilo v slavnostnih dneh (>., 7. in 8. septembra t. I. ob priliki odkritja spomenika Kralja Petra I. Osvoboditelja, priporočati cenj. tovarišem gostilničarjem ljubljanskim kolikor možno enotne maksimalne cene v prehrani ljudstva, katerega sc ob ugodnem vremenu pričakuje velike množice iz vseh krajev. Ta dogovor in določitev najvišjih cen naj služi namenu, da se pri tej priliki ne bode tu pa tam pretiravalo v cenah prehrane, da zadobe udeležniki teli slavnosti utis ua Ljubljano, posebno pa še ua nje gostilničarstvo, da si ohrani naš dober sloves kot solidni, točni in pošteni gostilničarji. Navedeni cenik naj sc razobesi vidno na več mestih gostilniških lokalov. — Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjefočnikov in iz-kuharjev v Ljubljani. 0 Ljubljanski gostilničarji se vljudno opozarjate naznaniti svoji zadrugi koliko lahko eden ali drugi sprejme gostov v času slavnostnih dni t. i. 7. in 8. septembra, da bi se moglo porazdeliti iste v občo zadovolinost. — Načelstvo. 0 Stanovanjski urad velesejma posluje od 7. do 24. na glavnem kolodvoru v baraki poleg restavracijskega vrta. Telefonska številka je 2720. 0 Ker je pričakovati za čas Kraljevega tedna velikanskega" navala tujcev in ker predvideva število sob, ki so jih stanodajalci prijavili stanovanjskemu uradu velesejma, ne bo zadostovalo, je preskrbe! stanovanjski urad tudi zasilna prenočišča na slami. Ker je za ta prenočišča na razpolago le omejeno število rjuh in odej, se vsi posetniki opozarjajo, da v lastnem interesu vzamejo v obzir ludi to dejstvo. 0 Učenke obrlno-nnd. Šole pri Sv. Jakobu, ki 6i žele ogledati velesejem, naj se zberejo v četrtek 3. septembra ob 14 pred kopališčem »Ilirija«. Vstopnina 3 Din. FOTOAPflPTF. , lk7. .. ■■■■iimhiiihmiih^^msvc ' 'VI'dk Zeiss-lkon | {0(iens|0C]( Voigtliinder. Welta. Cerlo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan aka knjigarna v Ljubljani, — Zahtevajte ceniki — Dnevna kronika Vsem zaprtim uradom Gospod predsednik ministrskega sveta je sporočil kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani željo, da se v nedeljo, dne U. septembra 1931, • Petek, 4. septembra, Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17,00 Narodne pesmi. 18.00 Narodne melodije. 20.30 Klavirski kvartet. 21.30 Operne arije, 22,50 Ciganska glasba, — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Prenos iz Bcfgrada. 22.40 Radio orkester. — Budapest: 12.05 Radio orkester. 17.30 Pesmi ob spremljavi saksofona in pianina. 18.45 Ciganska glasba. 20.45 Večerni konccrt, sledi ciganska glasba. — Dunaj: 19.35 Novodobna glasba. 20.35 Tirolska narodna glasba. 22.30 Večerni koncert. — Milan: 12.14 Pesler koncert. 19.20 Zabavnag lasba. 21.00 Varietetski koncert. — Oslo: 20.00 Večerni koncert. — Proga: 19.55 Poljudna glasba. 21.30 Koncerl. 22.15 Poljudna glasba. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Večerni koncert. 22.00 Nočni koncert. — Rim: 13.10 Lahka glasba. 21.00 Opereta Clo-Clo. — Berlin: 20.00 Valčkov večer. 21.00 Razbiti vrč. 22.30 Večerni koncert. — Kaiovice: 12.10 Radio orkester. 13.20 Plošče. 20.15 Simfonični koncert. 22.30 Lahka plesna glasba. trolnih taks, katerim so so pridružile v zadnjem mesecu uvpzne carine na bučno semen je. V Avstriji, ki je glavno tržišče za bučno olje, je ostal položaj neizpremenjen. Induslrija lanenega olja je zaradi uvedbe kontrolnih taks ustavila obratovanje za izvoz. Cinka bomo Izvozili 3000 Ion za 12 milj. Ceno so katastrofalno nizke. Papirna industrija se bori s težko inozemsko konkurenco in bo izvoz dosegel komaj polovico lanske količine. Večina domačih podjetij je opustila izvoz in reducirala produkcijo. Izvoz lepenke bo kljub povočanju konkurence oslal nn lanski višini. Steklarska Industrija izvaža na Madjarsko, v Orijentu pa ji konkurirajo Rusi. Slamnikarska in klobučarska induslrija je v zadnjih letih izgubila tržišča. Umeljska letina je kvalitativno odlična. Od pridelka 750 Ion gre v izvoz 98%. Industrija omajlirane posode računa z nazadovanjem Izvoza. Usnjarska industrija je omejila proizvodnjo in se ludi v izvozu udejstvuje samo v majhnih količinah. Poljska, ki prldo doslej največ v požtev, je odpadla. Izvoz svinjskih kož je t a ko rekoč skoraj povsem prenehal. Izvoz premoga je oslal na lanskoletni višini. Izvoz svinca trpi zaradi velikega oadca ceu. Zagreb zmagal Zagreb, 2. sept. ž. Današnja večerna tekma med reprezentanco Madrida in Zagreba jo privabila na igrišče veliko število občinstva. Prisotnih je bilo okoli 15.000 gledalcev. Prvič je bila v Za grebu tekma ponoči. Igrišče je bilo lopo razsvetljeno in igralo so je z bolo žogo. V teku igre so morali premenjati štirikrat žogo, ker se Je umazala med igranjem. Prvi polčas je končal z rezultatom 1 :1, med tem ko je v drugem polčasu dobilo premoč domače moštvo in zabilo Se en gol, tako da je končni rezultat : 1 v korist domačega moštva. Oba golu je zabil llitrec. Igra je bila lepa iu moštvi sta igrali zelo požrtvovalno. Naše moštvo je igralo posebno vezano igro z lepimi kombinacijami. Naš golmun Mihelčič je publiko mnogo bolj navdušil kot famoznl Zamora. Tekmo je sodil sodnik Fabris zelo dobro. Za Madrid je zabil gol centerhalf Marin. Španci so igrali za spoznanje bolje od našega moštva, čeprav so zmago odnesli naši. Program turnirja proslave otvoritve igrišča »Hermesa« v dneh 5, in 6. septembra 1931, Vrslni red turnirja sc je s tem, da se je posrečilo pridobiti za gostovanje našega pods. prvaka ISSK. Maribor in pa ker je Primorje sodelovanje odpovedalo določil sledeče: Sodelujejo sledeči klubi: Hermes, Ilirija, Maribor, ŽAK. Subotica, VSK. Triglav in j. razr. Ljubljansko Graliko. Razpored turnirja v soboto jc sledeči: Pričelck ob 15.15. Grafika : VSK. Triglav ob 15.15. — Hermes: SSK. Maribor ob 16.20. — Ilirija : ŽAK. Subotica ob 17.30. V nedeljo, dne 6, septembra. Ob 13.15 slovesna otvoritev novega igrišča. Ob 15.20 Premaganec I. : Premagancu II. — Ob 16.25 Zmagovalec I. : Premagancu III. — Ob 17.30 Zmagovalec III. : Zmagovalcu II. (finale). V slučaju neodločenega rezultata določi zmagovalca žreb takoj po končani tekmi ob navzočnosti sodnika in funkcijonarjev obeh klubov. Razdelitev daril zmagovalcem, se vrši takoj po končanem turnirju v nedeljo. Prvak Soluna Aris gostuje v nedeljo v Belgradu, kjer nastopi proti Sokolu, ki bo ojačen z nekaterimi igralci BSK. V nedeljo prično tekme zu državno prvenstvo. V Sarajevu nastopi BSK proti Sašku, Zagreb bo pa imel takoj v prvem kolu derby. Srečata so Gradjanski iu Concordia. Cerkveni Desfnih Za duhovnike bodo v Domu duhovne vaje od 21. do 25. sept. Tudi pri tečaju od 14. do 18. sept. jo šo nekaj prostora. — Vodstvo. Nočna proslava presv. Srca Jezusovega v stolnici. Nočni častivci bodo nocoj pričenši z deveto uro molili presv. evhar. Kralja. Molili bomo iz »Večne molitve« 11. uro: Prošnja za duhovnike. Vabljeni posebno možje in mladeniči, ki bi hoteli prevzeti katero izmed ur od enajste do štirih. Iz društvenega življenir Krajevni odbor Rdečega križa t Ljubljani vabi vse Samaritane in Samarilanke na sestanek, ki se vrši, dne 3. septembra t. I. zvečer ob 'A7 v prostorih mestnega fizikata. Sestanek je z.clo važen, zalo prosimo zanesljive udeležbe. Poizvedovanj Gimnazijsko spričevalo na ime Hedvika Mcz-narčič je nekdo našel na dijaškem sejmišču. Dobi se v naši upravi. t dravska zo&rea savsha kovico DONAVSKA VRBASKA DRINSKA sodflitvo PRIMORSKA MORAVSKA ZETSKA cif«i>"'4t SKOaue VARDAR5KA Miltjonarske muhe V nekem velikem hotelu v Montecarlu je za kuharja mož, ki je bil preje v službi angleškega kralja Edvarda in nemškega cesarja Viljema. Tega kuharskega umetnika je te dni poklical k sebi neki ameriški milijonar in mu naročil, naj sestavi jedilnik za 12 oseb. Vse jedi morajo biti čisto nove vrste in kar najdražje in nenavadne. Kuhar je milijonarju čez nekaj dni predložil jedilnik z 20 jedmi, katerih vsaka bi stala približno tisoč frankov. Milijonar je pazno pregledal jedilnik in živahno pohvalil kuharja. Potem mu je pa dejal, da naj mu napravi 12 takih jedilnikov; to delo mu bo kar najbolje plačal. Obeda pa ne po- ! trebuje. Zadostujejo mu jedilniki, ki jih bo poslal svojim prijateljem in svojim listom v Ameriki, da bodo vedeli, kakšne obede prireja v Evropi... * Mož majertinške tragedije Denar in spori Zaročenec baronice Večere — Henrik Baliazzi ključa do dvora Kot so pred kratkim poročale zagrebške »Novosti«, se je vnela med Ferdinandom Ko-burgom in bivšo grofico Larisch nova polemika o majerlinški aferi. Upamo, da ustreže-nto našim čitateljem, ako jih bliže seznanimo z možem, ki je imel, čeravno ne piemič, ozke stike z najvišjo aristokracijo v takratnem cesarskem Dunaju. Ne samo to! Kot je splošno znano, je njegovo ime ozko zvezano s tragedijo, ki je avstrijskemu cesarstvu vzela prestolonaslednika. Da, verodostojni viri trde, da je igral pri tem glavno ulogo. Ta mož, Hen- rik Baltazzi.seje rodil 1. 1858 v Carigradu kot najmlajši sin najpremožnejšega ca-rigrajskega bankirja. Kmalu po Henrikovem rojstvu je oče opustil banko ter se je za stalno preselil na Dunaj, kjer se je vsa družina posvetila izključno športu. Zaradi tega kakor tudi zaradi naravnost bajnega bogastva si je družina pridobila dostop v najvišje, da celo v dvorne kroge. Mladi Henrik Baltazzi je bil enako kakor španski prestolonaslednik, kasnejši kralj Alfonz XII. sprejet kol ekstra-gojenec v tere-zijansko akademijo r- Dunaju. Po dovršenih študijah se je i on športu, Zaročil se je bil s svojo lepo mlas. ..ečakinjo (hčerko svoje sestre) baronico Marijo Večero. Kot je splošno znano, je tudi zaročenka izgubila pri majerlinški tragediji svoje mlado življenje in Henrik Baltazzi je nato zapustil Avstrijo ter se preselil najprej v Benetke in kasneje v London. Toda šport in razsipno življenje sta občutno manjšala njegovo nekdaj ogromno imetje. Ko se je po desetletni odsotnosti vrnil v Avstrijo, se je gmotno restavriral na ta način, da se je poročil z eno izmed tedaj najbogatejših aristokratinj, z baronico Pavlo Schar-schmid. Ta dama, znana po svoji temeljiti izobrazbi in globoki srčni kulturi, mu je prinesla v zakon premoženje mnogih milijonov. Baltazzi je živel nato s svojo družino na gradu soproge Leesdorf pri Dunaju, kjer je lanskega leta umrl in zapustil svojo družino v precejšnjih gmotnih stiskah. V zakonu je imel dve hčeri in enega sina. Starejša hčerka se je poročila v Atenah z nekim Grkom Belisom, pastorkom kneza Teodorja Ypsilantija, mlajša pa s češkim baronom Otonom Skrbenskym. Edini sin se preživlja kot privatni uradnik. Pokojni Baltazzi je bil mož bistrega razuma, odkrit, toda gospodovalen značaj, izredno pogumen in kot velik poznavalec sveta in ljudi je bil rutiniran družabnik. Bil pa je nagle jeze in kot tak je znal biti tudi nasilen. J. J. Nove meje banovin. Mesto na dnu morja Stari Cherson pri Sebastopoiu odkrit Ekspedicija moskovske akademije za znanost je pravkar dovršila svoje delo ob Črnem ! morju. Njena glavna naloga je bila odkritje starega mesta Cherson, ki leži blizu sebasto-polskc vojne luke na dnu morja. Že pred približno sto leti so našli arheologi na kopnem blizu Sebastopola razvaline starogrškega mesta Cherson. Tedaj so mesto nazvali novi Cherson, ker je znano, da se je prejšnji, pred-krščanski Cherson ob neki katastrofi pred par tisoč leti pogreznil v morje. Moskovska ekspedicija je bila opremljena z najmodernejšimi aparati in pripomočki in je sodelovalo mnogo potapljačev. Po večmesečnem delu so našli na morskem dnu blizu svetilnika, pred današnjo Chersonsko luko, ostanke starih zidov in stolpov, ki leže v globini 4 do 14 metrov. Ob jasnih dneh se razvaline dobro razločijo. Z mrzlično vnemo so raziskavah dalje in res odkrili na dnu morja celo mesto, kar je edini slučaj v zgodovini. Stari Cherson, ki ga sedaj pokriva Črno morje, je imel obliko podkve. Mesto so obdajali še sedaj dobro ohranjeni zidovi z 18 do 20 vojnimi stolpi. Notranjost mesta je vso pre-rastlo morsko rastlinje. Vendar so mogli natančno odkriti obrise velikega borišča, naj-brže Akropole, dalje ceste, podzemske hodnike itd. Kakor je razvidno iz najdenih lončenih črepinj in napisov, je obstojalo mesto od 4. do 2. stoletja pred Kristusom. S tem so se potrdile domneve starih zgodovinarjev o starem in novem Chersonu. Posebno zanimivo je dejstvo, da so vsa raziskovalna dela, posebno tudi potapljaško delo na dnu morja kinematografično posneli. Film bo vzbudil največje zanimanje, ker se je to pot prvič zgodilo, da so fotografirali neposredno v vodi in ne iz potapljaškega zvona. Fotografični aparat so zavili v gumijevo vrečo s steklenim očesom, ravnali pa so z njim s pomočjo elektrike. Filmal je znani ruski operater Cejtlin s svojim osobjem. Film bodo v kratkem javno predvajali. Čehosiovaška pometa v kinu VUek nemškega katoliškega shoda v Niirnbergu: Slovesna služba božja na stadionu, kateri je prisostvovalo do 130.000 ljudi. Čehoslovaška filmska cenzura je prepovedala film »M«, ki ga prav ta teden predvajajo v dunajskem Apollu«. Češkoslovaški cenzor je svoj ukrep utemeljil s tem, da vsebuje film same zločine, pri čemer opravičuje zločinca in morilca s tem, da je bolan; film žali dostojnost in dobre običaje. — Naj živi krepka filmska cenzura! Dah-c . uicu Iiansen, ki so mu na tekmah v K.o penhagenu prisodili naslov svetovnega kolesarske ga mojstra, dasi je bil dejansko prvi na cilji Francoz Michard. Razsodba je vzbudil* sološno ogorčenje. »Kaj menite, kako sem izgubil svoja kurja očesa?« »S kopelmi pač?« »I kaj še! Izrezal sem jih in iih ooložil v raztrgano vrečo ., ,e Prizor z lizbonskih ulic v viharnih dneh revolucij* Koliko sferne narode oboroževanje Spričo nove konference za razorožitev objavlja rimska »Korespondenca« podatke, koliko stane oboroževanje tačas posamezne dežele. V ta namen izdajajo: Argentina 1.258,282.275 frankov; Avstralija 460,492.550; Avstrija 362,688.000; Belgija 832.580.000; Bolivija 87,030.000; Brazilija 1.375,148.000: Bolgarija 190,225.000; Kanada 526,730.000; Chile 723,000.000; Kina 2.357.291.250; Kolumbi ja 161,300.00; Costa Rica 17,200.000: Kuba 300,775.000; Danska 306,750.000; Ekvator 45,355.500; Egipt 261,782.950; Estonska 138 milij.; Finska411,437.500; Francija 11 milijard 674 milij.; Nemčija 4.298.076.000; Velika Britanija 11/'31,375.000; Grčija 533.520.000: Gua- temala 52,500.000; Haiti 28,848.000; Hondu-ras 24,338.100; Indija5.223.662.500; Irska 177 milij. 012.500; Japonska 5.921,537.500; Latvija 196,500.000; Liberija 3,151.750; Litva 142 milijonov; Luksenburg 6,960.000; Mehika 1 milijardo 158.387.500; Nova Zelandija 87,403.750; Nicaragua 6.809.775; Norveška 288 milijonov; Panama 15,263.500; Paraguay 35,477.500; Nizozemska 772 milijonov; Perzija 247,400.000; Peru 24,900.000: Poljska 2.301,825.000; Portugalska 409.491.000; San Doniingo 26,420.950; Romunska 1.341,180.000; S. Salvador 54 milijonov 890.000; Siani 238,137.750; Čehoslovaška 1.279,725.000; Turčija 434,289.100; .luž. afriška Unija 122,672.275; Sovjetska Rusija (URSS) 14.473,567.675; Španska 2.814,582.50; Ogrska 505,500.000; Švica 491,500.000; Sever, amer. Združene države 17 685.625.000; Uru-guay 215,950.000; Venezuela 152.260.00; švedska 993,750.000 — .- -i-. -*. Ameriški predsednik Hoover sodi, da znašajo stroški za oboroževanje danes povprečno za 70 odstotkov več nego pred svetovno vojno. Na tisoče oraznih stanovanj Radi gospodarske krize je ostalo v Berlinu in po drugih nemških mestih na tisoče praznih stanovanj. Samo na Friderikovi cesti v Berlinu je praznih 61 velikih prostorov za pisarne, 27 trgovskih lokalov in 76 celih stanovanjskih nadstropij. Obošha epidemija v New Vorfeu Zdravstvene oblasti v Newyorku so od-godile otvoritev šol, ker razsaja med mladino otroška paraliza. 1,150.000 otrok ostane zaenkrat brez pouka. Mila sodba V Chicagu sta stala pred sodiščem 27-letni Mihael Trotta in 25letni Nikolaj Florida, oba Italijana, ki sta umorila stražnika 0'Donnela. Državni pravdnik je zahteval 160 let ječe za vsakega morilca, a zagovornikoma I se je posrečilo omehčati sodnika, ki je obsodil morilca vsakega na 145 let ječe ... Evropsko mojstrstvo v srednji teži je na tekmah v Berlinu priboril Hein Domgorgen proti Poldetv Steinbachu. Kolera v Bassori V Bassori razsaja kolera; vseh slučajev je bilo doslej nad 700, od teh smrtnih 376. Bolezen pojenjuje, ker ljudje sami nemudoma prinašajo obolele svojce v bolnišnico. V prejšnjih časih je veljala ljudstvu bolnišnica kot »predsoba smrti« in se ji je za vsako ceno izognilo. Vinarska razstava Ta razstava nam zopet kaže, s kakšnimi vini razpolaga Slovenija in kakšen napredek smo dosegli v umnem kletarstvu. Selektivnost razstavljenih vin je za lo našo trditev resničen dokaz, da ne gojijo najboljših vinskih sort samo veleposestniki in graščaki, lom več se je povzpel na odlično višino glede dobrega in izbranega vinskega pridelka ludi naš mali procjucent. Imamo zavest, da smo odlično višino te panoge dosegli ne samo s predavanji iz ust naših najboljših vinarskih in kletarskih strokovnjakov, temveč je pripomogla k njej tudi naša strokovna literatura, ki je Slovenci nimamo malo in pomno-šitev selekcioniranih trtnih sortimentov, prilago-denih posameznim vinogojskim okraje«! in njihovim khmatiSntm in terenskim prilikam. Vinarsko društvo za Dravsko banovino, katerega predsednik je g. Petovar, tajnik g. višji kletarslci nadzornik Josip Zabavnik, je izročilo priredbo iu praktično izvedbo razstave priznanim strokovnjakom gospodom: banovinskeniu vinarskemu referentu g. ing. Zupaniču, vinarskemu inšpektorju v p. g. Gomba-ču in tajniku Kmetijske družbe g. Kufalu. Pri oceni razstavljenih vin, ki jili je izloženih 41 vzorcev 'n 4 vzorci penečega vina, so se dosegle naslednjo ejave: Prvo oceno 18, drugo oceno IC vzorcev, DSlala vina pa so prišla na tretje in četrto mesto. Prvo najvišjo oceno so dosegli: Naše državne ft t (t« e Pravkar objavljeno četrtletno poročilo Narodne banke prinaša tudi podatke o državnih financah v prvi polovici leta. Iz teh podatkov je razvidno, da so državni dohodki v primeri s prvim četrtletjem narasli, da pa so bili manjši v primeri s prvim četrtletjem lani. Po posameznih skupinah so se državni dohodki razdelili sledeče (v milj. Din): 1931 1930 2. četrti. 1. četrti. 2. četrti. iepo6redni davki 377.8 277.1 356.5 posredni in takse 771.8 823.5 865.6 monopoli 565.3 524.5 574.4 državna podjetja 875.1 826.4 848.3 razno 13.3 20.8 20.6 akupaj 2604.4 2563.3 2665.5 Med neposred. davki so bili dohodki sledeči: neposredni davki 245.2 258.4 245.7 davek na posl. promet 66.2 46.4 55.8 uslužbenki davek 67.2 71.2 55.0 O odnosu trošarin in tal« smo poročali. Zaradi zmanjšanega obsega zunanje trgovine, kjer se opaža zlasti znaten padec cen zaradi svetovne gospodarske krize, so bili manjši dohodki od carin. Zna«ali so 293.4 300.6 365.7 Dohodki državnih podjetij so bili naslednji: promet 631.7 316.1 568.2 poŠta in telegraf . 101.7 128.6 119.4 gozdovi in rudniki 101.0 114.5 123.6 ud. in banč. podjetja 20.6 278.2 37.2 Seveda teh podatkov v celem ni mogoče primerjati med seboj, ker je bil n. pr. pri drž. denarnih zavodih donos tako velik v 1. četrtletju 1931, ker so ravno takrat bilansirali. obod ..i i . * Mitartki telaj v Škofji Loki. Zavod za pospe-»evanje obrla Zbornice za TO I v Ljubljani priredi dvodnevni tečaj za luženje. Ce ae prijavi najkasneje do 6. septembra 1931 vsaij 15 mizarskih mojstrov in pomofimkoiv, se bo vršil tečaj v prvi polovici septembra. Pristojbina za mojstre po 50 Din, za pomočnike polovico. Res revnim ali brezposelnim se bo na posebno prošnjo dovolila olajšava. Deščice prinese vsak sam, kakor bomo še naknadno naznanili, lužila pa da brezplačno zavod. Prijave ae oddajajo lahko tudi pri skupni obrtni zadrugi v Škofji Loki. Mitartki tečaj v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti v Novem mestu mizarski tečaj ta luženje. Tečaj bi trajal dva dni. Poučeval bo strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Tečaj se bo vršil, če bo vsaj 16 prijavljencev. Mojstri plačajo po 50 Din, pomočniki polovico. Deščice bo moral pripraviti vsak sam, kakor bomo to še sporočili, lužila pa bo dal brezplačno na razpolago podpisani zavod. Pozivamo interesente, da se prijavijo najkasneje do 7. septembra 1931 zavodu, ako se niso prijavili že Zadrugi mizarjev v Novem mestu. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, Ljubljana. Industrijski odsek Zbornice za TOI v Ljubljani Ima sejo v petek 4. t. m. Na dnevnem redu jo razprava o položaju slovenske mlinske industrije z ozirom na novi žitni režim, nadalje bodo podana poročila o trgovinslci pogodbi z, Avstrijo in o pripravah za pogajam]a z Nemčijo in Italijo. Obravnavali bodo aktualna davčna vprašanja. Stavljeni bodo tudi predlogi industrije za izvozniški kongres. Vinarska šola, Maribor. Za rensld rfaJtng 1927, 1929 ter za renski rizling 1930 In bedi burgundeo 1930 s posebnim priznanem; Clotar Bouvier, Gornja Radgona, za renski rizling 1928, 1929, za rizling 1929, za dišeči traminoo 1929, za Bouvierovo ranino 1928, 1929, 1930 (Creš-njevci) ter za moslavec, jagodni izbor 1927 in šipon 1927 s prav posebnim priznanjem; Križni&ka uprava, Velika Nedelja, za beli bur-gundec 1930 m renski rizling 1930; Wessehj, Ptuj, za traminec 1929, 1930; Samostan trapistov v Rajhenburgu, za gamay 1927. — Drugo oceno so dosegli: Banovinska trsnica in drevesnica, Kapela, za šipon 1929; Kmetijska šola na Grmti. za eilvanec 1929; Molan, Zdole, za črnino 1930; Clotar Bouvier, Gor. Radgona, za malo gra-ševino 1929 ler ranino 1930 (Jeruzalem); Lovro Petovar, za laški rizling 1929 in šipon 1930; Kriiniška uprava. Vel. Nedelja. z.a šipon 1930; IVessehj, Ptuj, za laški rizling 1930; 1'rida Gotscheher, Maribor, za ortlibec 1930; Samostan trapistov, Rajhenburg, za beli pinot 1920; Pngel-Bosmann. Maribor, za beli burgundec 1928 in rizling 1929. Likvidacija. Industrija srbsko-bosanskih sliv d. d. v Belgradu sklicuje za 30. september t. 1. občni zbor, na katerem bo sklepala o likvidaciji. Družba je bila ustanovljena 1. 1922 z glavnico 1.5 milijona Din in je imela etivažo sliv v lndjiji. Izredni občni zbor delničarjev Portland cemente tovarne, d. d., Dovje, bo 30. sept. v prostorih Jadr.-pod. banke v Ljubljani ob 11. Prva točka dnevnega reda je odobritev kupne pogodbe z dne 1. avgusta 1931 glede prodaje družbinih nepremičnin. Borza Dne 2. septembra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremeujeni, deloma čvrstejši. Promet je bil srednji. Ljubljana. Amsterdam 2284.20—2291.04. Bruselj 789.38—791.74. Curih 1102.95-1106.25, Dunaj 796.48—79R.88, London 275.35—276.17, Ne\vyork 5652.62—5669.62, Pariz 222.16—222.82, 1'ra^a 107.75 do 168.25, Trst 296.07-297.97. Zagreb. Amsterdam 2284.20-2291.04, Dunaj 796.18—798.88, Bruselj 789.38 — 791.74, London 275.35—276.17, Milan 296.07—296.97, Newvork kabel 56(53.62—5680.62, ček 5652.62—5069.62, Pariz 222.16—222.82, Praga 167.75-168.25, Curih 1102.95 -1106.25. Belgrad. Amsterdam 2284.20—2291.04, Bruselj 789.38—791.78, Curih 1102.95—1106.25, Nevvvork 5652.62—5669.62, Dunaj 786.48—798.88, London 275.35—276.17, Pariz 222.16—222.82, Praga 167.75 do 168.25, Trst 290.07-296.97. Curih. Belgrad 9.07, Pariz 20.14, London' 24.9675, Nevvyork 513.50, Bruselj 71.575, Milan 26.8675, Madrid 46.15, Amsterdam 207.10, Berlin 121.70, Dunaj 72.21, Stockholm 137.50, Oslo 137.375, Kopenhagen 137.35. Sofija 3.72, Praga 15.215, Varšava 57.65, Budimpešta 90.025, Atene 6.65. Carigrad 2.435, Bukarešta 3.06. IleMngfors 12.925. Dunaj. Dinar notira (deviza) 12.54. Vrednostni papirji Med državnimi papirji jc vojna škoda danes nazadovala in na belgrajski borzi padla na 327. V Zagrebu je bila višja kot v Belgradu. Dolarski papirji so ostali na včerajšnji višini s tendenco k nazadovanju. Bančni papirji so ostali neizpreme-njeni in so bili zabeleženi običajni zaključki po neizpremenjenih tečajih. Industrijski papirji beležijo kakor včeraj zaključke v delnicah Drave in osješke Sečerane. Nadalje je Trboveljska popuslila od 217 na 210. Ljubljana. 8% Bler. pos. 80 bl„ 7% Bler. |»s. 70 bi., Celjska pos. 150 d., Lj. kred. 120 d., Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d., Stavbna 45 d.. Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pap.: 7% in vest. pos. 71—73, agrarji 41.50 bi., vojna škoda ar. 330—331 (885. 331), kasa 330-331 (332, 331), 12. 336-338, 8% Bler. pos. 77—80, 7c/c Bler. pos 67-70 (70), 7% pos. Drž. hip. banko 68.50— 69.50 (69.50, 70). 6% begi. obv. 50—50.50 (50.50, 50). Bančne delnice: Kreditna 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 68 d., Obrtna 36 d., Praš.ediona 957.50—'.165. Srbska 190—191 (190), Zemaljska 113 bi. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Slavonija 200—205, Našice 750 bi., Danica 65—70, Drava 212.50—216 (212.50), Šečerana Osjek 208—211.50 (211). Brod. vag. 40 bt., Isis 40 bi., Ragusea 300—310, Jadr plov. 460 den. Trbo- ! veljska 210—215 (210). Skupni promet brez kompenzacij 2 milj. Din. Belgrad Narodna banka 5700 W., 7°fc inv. pos. 71—72, vojna škoda 327 -329 (100 kom.), Vi. 33H-340 (1100 kom.). 6% begi. obveznice 61.6 -52.50 (196.000), 7% Bler. pos. 69.50 (2000 dol.). Notaeije dri. papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 65—66. - Newyork: 6% Bler. pos. 73-74, 7% Bler. pos. 63-64, 7% pos D. H. B. 59.125-61. Dunaj. Don. sav. jadr. 89, Wiener Bankverein 14, Escompteges. 149, Zivno 75.15, Union 17.50, Mundus 70, Alpine 11.50, Trboveljska 26.60, lekarn 1. Žifni trg Položaj na žitnem trgu je ostal v glavnem neizpremeinjen. Prav tako tudi cene. Kupčije ni nič kaj dosti. Zanimanje je majhno. Stara koruza slano ueizpremenjeifb 87.50—1)0. Za nase kraje jo bilo nekaj zaključkov v banafeki pšoniei po 198 sv. Huberi. Novi Sad. Koruza buč., baf. okol. Sornbor, sr. okol. Indjija 86—88, jban. K4—86. Tendenca neiz-premenjena. Promet: 9 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 8 vagonov koruze, 2 vagona moke, 2 vagona fižola. Iliulimpešta. Tendeaica slaba. Promet miren. Pšenica dec. 9.50—9.60, zaklj. 9.51—9.53, marec 10.78—11, zaklj. 10.79—10.80, rž dec. 9.75, marec 10.95, zaklj. 10.90—10.95, koruza maj 11.62—11.80, zaklj. 11.75—11.80. Hmelj Savinjska dolina: Povpraševanje se je zadnji čas precej ojaSilo iu je nakupovanje zelo živahno. Cene so se nekoliko dvignile in so plačuje splošno za prvovrstno blago po 9 do 10 Din, za slabše pa 7.50 do 9 Din za kilogram. Včeraj se je doseglo za res prvovrstno blago tudi žo po U Din za kilogram. Računa se, da je iz prve roke že prodanega skoraj 40% letošnjega pridelka in bo sezona lelos, kakor izgleda, hitro končana. Hmeljarji, zlasti tisti, ki imajo res prvovrstno zeleno blago, pa še vedno oklevajo s prodajo, ker pričakujejo 5e višje cene. Vojvodina: Obiranje hmelja je v polnem teku. Producentl se še vedno niso odločili za ali proti obiranju, ker so cene nizke in se sedaj kupuje samo surov hmel j, neposušeu, po 1 Din za kg. Mezda obiravcev je 2 do 2 50 Din za merico (približno 3 kg). V Pelrovcu je že nekaj inozemskih trgovcev, ki priporočajo hmeljarjem, naj hmelj oberejo. Pridelek pa niti od daleč ni tako obilen, kakor se jo pričakovalo, ker ima rastlina malo stranskih i>anog in še to so dosti prazne. Pričakuje se, da bo leto3 pridelek naimanj za tretjino manjši kakor je bil lanski. V splošnem je hmelj dober in ima dosti lupulina, toda prvovrstnega, gladkozele-nega hmelja bo malo, rdeči hmelj pa se lelos ne bo obiral. Za tukajšnji hmelj se zanimajo predvsem v Češkoslovaški, i>a tudi domače pivovarne imajo tu avoje zastopnike za nakup hrneljn. (»Slovenski hmeljar«.) Nilrnberg, 2. sept. tg. Na trg je bilo pripeljanih 60 bal, prodanih pa 30. Za dobri srednji in I. hallertauski hmelj se je dosegla cena 50—60 mark, za I. letnanški hmelj pa tudi 60 mark. - Za tuji hmelj ni bilo kupčije. Trg in tendenca sta ostala mirna in je zaenkrat v splošnem še malo interesa za kupčijo, ker so pivovarnarji še nočejo odločiti. Dva kamnoseška pomočnika za stalno delo sprejme ALOJZIJ VURNIK t Radovljici. medna Od 1. do 10. sept prodajam: moške kemgarne a 80 Din ter razno drugo blago tudi pod tovarniško ceno iVHN ŽELEZNIČAR - Marijin trg 3 Razglas Kmetijska dražba razpisuje oddajo stavbenih del za svoje skladišče ob Salendrovi ulici. Ponudniki dobijo potrebne podatke v družbeni pisarni na Novem trgu štev. 3 med uradnimi urami. Ponudbe je oddati v ponedeljek 7. sept. do 17. ure. Naznanilo otvoritve l TVRDKA KORSIKA vljudno sporoča, da je otvorila cvetlični salon ▼ palači »Dunav« (Vhod iz Beethovnove ulice) Prodajalna na Miklošičevi c. obratuje nadalje Priporočujoč sc za naklonjenost cenjenemu občinstvu zagotavlja točno in ceno postrežbo. Vsemogočni je poklical k Sebi našega dobrega strica. preC. gospoda Karola Koholja mornariškega tuperiora v pokoju, konz. nsscsorja itd. dne 1. septembra t. 1. ob 9 zjutraj. Zemske ostanke preblagega pokojnika bomo spremili k zadnjemu počitku v četrtek 3. septembra ob 4 popoldne iz njegovega stanovanja, Frančiškanska ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. Duhovne sobrate, prijatelj« in znance prosimo, da se ga spominjajo v molitvah. Ljubljana, dne 2. septembra 1931. V imenu žalujočih: Dr. P. Hadrijan Kokolj, gvardijan v Kamniku. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. i oašrr s" *S-"C a-^ o® 'E Sj O ° .5 " - -Q 2§J|1"S o, t* ^ a .T ^ nO »SO , ga-fSo. S M_no "^S-* -- i lišššg "•«2?k J;o a> > co a nz n « 's ~ v. Q m O o " jz i a — cr I o Q nj ?f ° _ iS - im n trt .. n .J po' > (M rr « a> •• S S > * ~ * . .o; 2 3. j«iS i ., S _ - - , ■S CJ Z. s c RS: J6T e — i- M r ~ r*. 10 — i- - x* ~ . "t •— oj N _ i/ N » .S fc Vg i — - ' — 53 j~ iS- a« ^aaž i Josip LaAiižar: Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Po opravljeni božji službi so imeli romarji zabavni sestanek pred cerkvijo; župnika Muleja pa je povabil Burnel v proštijsko hišo na prijateljski razgovor. Gospoda, približno enaka po letih, sta imela veliko pripovedovati drug drugemu. Mulej je hvalil svoje Kroparje, kako so mu iz dna srca vdani, pro«t pa je bil tudi vesel, da je mogel svojemu staremu znancu, ki ga že dalj easa ni vide), nekolikoi postreči. 7. Pušfcavnik Adolf Waidmann. Večina ljudi išče družbe in zabave. Adolf Waid-mann je bil v tem oziru izjema. Sklenil je živeti po besedah sv. Ilieronima, ki je nekje zapisal: »Soliludo puradisus . (Samota ie raj.) 0 Adolfu moramo najprej povedati, da je mlajši brat grajskega oskrbnika Krištofa Waidmanna. Služboval je kot kaplan nekje na Spodnjem Štajerskem, kmalu pa je pustil dušno pastirstvo ter si izbral pu-ščavniško življenje. Ljudje so ugibali, kaj je privedlo Adolfa, da je j »ostal samotar, toda pravega ni mogel nihče povedati. Ravnal se je menda po izreku: »Ne svetu sovražno, ne svetu prijazno, temveč vzvišeno nad svetom . Ali pa je bil, čeprav še tako mlad, žo prepričati, da je sreča podobna tlakomeru, ki se vedno vzdiguje in vedno pada. Stanovanje si je izbral na otoku blejskega jezera, kantoi so dohajali božjepotniki, ni pa še bilo nobe- nega hrupnega življenja. Blaženi mir je vladal po vsem okraju. Ondi so prebivali sami slovenski oratarji; gospodarila sta le plug in motika. Ko mu je jezerski prost Jurij Burnel dovolil, da sme prebivati na otoku in mu dal za stanovanje malo sobico v proštijskem poslopju, je bil Adolf ves srečen. Da bi pa v prihodnje nc delal Burnelu nadloge, je prosil svojega brata Krištofa, naj mu sezida hišico, kjer bi ostal vse dni svojepa življenja tja do blažene zadnje ure. Krištof je ugodil bratovi želji, ter mu zgradil ob severnem koncu otoka hišico, ki stoji še dandanes. Tu je našel, kar je iskal; živel je le v premišljevanju in molitvi. Pri n>aši mu je slregel stari mežnar Slivnilc. Ta je s posebno vnemo opravljal mežnarsko službo. Slivnik je nosil po takratni šegi hodično srajco, obrobljeno pri rokavih z rdečim trakom, kratke hlače, višnjeve nogavice, škrlatast telovnik s svetlimi gumbi, črn kratek jopič z visoko stoječim ovratnikom in nizke čevlje. Puščavnikovo pohištvo je bilo čisto preprosta Posteja s slamnlco, miza, dva stola in klečaloik, vse iz smrekovega losa in nepobarvano. Nad klečalnikom je viselo sv. razpelo, ki je služilo Adolfu kot ogledalo, na pobeljeni steni je bila obešena podoba Matere božje, na drugi steni pa slika sv. Antona puščavnika-Ako privzamemo še kup nabožnih knjig na mizi, smo omenili vso Adolfovo hišno opravo. Da — lam pri peči je stala še omara, ki se ji je poznalo, da sega njena starost v davne čase. Samotar si je v mali kuhinji sam pripravljal jedi, ker ni bilo v hiši žive duše. Semintja so prišli kaki romarji in prenočili v praznih dveh sobah, po opravljeni božji poti pa so zopet iz-einili iz zidovia. Morebiti bi kdo rad izvedel, kakšen je bil jezerski puščavnik po vnanjosti. Sloka mladostna postava 7. bledim, nekoliko podolgovatim obrazom je kazala, da ima Adolf komaj trideset let. Dobro se mu je prilegala kratka svetlorjavkasta brada, v višnjevih oooh pa bi bil oj>azil pomirjenje, lastno človeku, ki je pretrgal vsako zvezo s svetom. Obleka mu je bila popolnoma enostavna. Temnosiv halja do pet, prepasana s črnim jermenom, ob jermenu rožni venec in sandali na bosih nofrah: — to je bilo vso kar je nosil samotar. Zakaj je postal puščavnik in zakaj si je izbral tako življenje? Vprašanji brez odgovora. Grajski cs-krbnik Krištof, njegov brat, bi bil žo kaj znal povedati pa ni veliko govoril o tem. Največ je menda vedela Ribičeva Mina, ki je o neki priliki ujela na ušesa, da je Adolf iz bogate rodovine, da je v Celovcu pel novo mašo, da jc bil tri leta na Spodnjem Štajerskem v neki župniji za kaplana, da je zapustil vse skupaj in si izbral puščavniško življjenje. Toliko jo vedela Mina, in potem je bila na koncu s svojim pripovedovanjem. Marsikdo je prišel že zaradi tega na otok, da bi videl tega čudnega človeka. Ljudje so mu prinašali tudi darove, saj je potreboval to ali ono za živež. Vse je rad sprejel s hvaležnim odgovorom: Bog plačaj! Le denarja ni hotel. Izbral si je prostvoljno uboštvo, dobro vedoč, da je denar zapeljiv in se ne strinja s puščavniškim življenjem. Vse le okoliščine so ljudi potrjevale v misli, da Jo Adolf svetnik. Polagoma je nastala celo govorica, da ima večkrat nebeške prikazni. To pripoveduje tudi kranjski zgodovinar Val-vazor, živeč v tistem stoletju. V osmem oddelku svoje knjige Ehre des Heraogthums Krain piše Valvazor, da je videl Adolf v trotovih časih po noči nadnaravne ročL VASE OTROKE POTREBUJETE NOVIH ČEVLJEV Olroški ttvlfi praktični Pchltšhi Ccvlll za šolo Športni čevlji Za diiake Ccvlll Visoki tevlji rujave barve, črne barve in iz laka rujavi in iz laka Din Din OGLEJTE SI IZBOR ČEVLJEV V NAŠIH PODRUŽNICAH | PRE-SKRBITE SI PRIZNANO SOLIDEN IZDELEK PO ZMERNIH CENAH za šolo in izlete z okrašenim jezikom okusne oblike, trajni iz rujav. in črnega boksa dekliški in fantovski iz kravine, Ia podplati Din Din165--Din Kupujte samo domaČi izdelek! Zakaj, ker s tem omogočite za-poslenje domačih delovnih sil! TftZIČ (DRAVSKA BANOVINA) Ljubljana, Beograd, Maribor, Murska Sobota, Skoplje, Zagreb, Karlovac, Novi Vrbas, Osijek, Sombor, Subotica, Vršac, Vukovar, Sarajevo, Sušak, Split Kuharica išče mesto, najraje v žup- Učenkam pletiljam brezplačen pouk, f-" si nabavijo pri nas pletilni stroj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 14. septembra pod naslo-F. Gorazd, Bled 2 vom Vila Rodica. lišču ali pri samskemu Gorazdov UČni zavod MarijoUK^, 'cerovca, p Pol.'k. stenografije in stro- Litiia lepisja ter potrebnih '__merkantilnih predmetov Kuharica p0 najnovejši in najuspeš- , nejši metodi. Priglasila samostoj. gospodinj, va- , _ 2 in 3 septembra od jena vseh del, sredme g do ,2 ure dopo)dne starosti, išče mesta na]- Nuns|n odpremna tvrdka 1 i .t "'fC-s-vv1 jfc^.,. v.;.j. - • ] :niiunniij M IL U U $©SS zdravnica v Kamniku | se je preselila s Šulne v Maistrovo (Veliko) ulico št. 5 § ter ordinira 1 ■ j za splošno zdravstvo in zobozdravnico 1 E 5 r.imm.................................................................................................. A. VOLK, LJCBLJANA R»lje«a resla i*. Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Čez nokaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je mirno umrl moj soprog Moriz Htadih v 88. letu starosti. Pogreb predragega se bo vršil v četrtek 3. sept. ob 18 na pokopališče v Šmartno pri Litiji. Šmartno pri Litiji, dne 3. septembra 1931. Hermina Hladik, soproga. .. .v" . *c;MJ. .' : . -..ieSBJ Izdalateli: Ivan Rakove*. Urednik: Franc Krenižnr