Vse poti k Šolskim vratom - Najmlajši, malo starejši in že veliki šolarji so včeraj z nestrpnimi koraki pohiteli k odprtim šolskim vratom, k starim in novim sošolcem in seveda k tovarišem in tovarišicam. Starejši bodo povsem brezbrižno sedli v šolsko klop, najmlajši pa bodo še nekaj časa v zadregi. Tudi mamica ne bo mogla biti vsak dan za spremstvo, zato vozniki, bodimo uvidevni in previdni ob novih šolskih torbicah. — Foto: F. Perdan ZADNJA VEST TITO PRVI GOVORNIK HAVANA, 3. SEPTEMBRA — Slovesno — pred kongresno palačo plapola 93 zastav polnopravnih članic neuvrščenih — se je ob 15. uri po jugoslovanskem času v Havani pričela 6. vrhunska konferenca neuvrščenih držav na ravni državnih ali vladnih voditeljev. Doslej je prispelo na mednarodno letališče ».Jone Marti« že 50 voditeljev držav, 6 zunanjih ministrov držav in vrsta gostov in opazovalcev. Konferenco spremljajo novinarji z vsega sveta, danes pa so se na posebnem sestanku zbrali novinarji vseh neuvrščenih držav in spregovorili o širših vidikih dejavnosti na področju obveščanja. Leto XXXII. Številka 70 I r.unoviteiji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej 2alar Kranj, torek, 4. 9. Cena: 5 din 1979 List izhaja od oktobra 1»47 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 8. svetovno prvenstvo v veslanju Prvi del za reprezentantke NDR BlCD 1979 «?8 8 - 9 9. FISA B.L5P " Y le?l P°"M>P°let«» nedelji so na Bledu podelili prvi komplet zlatih, srebrnih in bronastih kolajn za veslačice. Prvenstvo se je namreč končalo v šestih disciplinah, z največjim uspehom reprezentance Nemške demokratične republike. V četvercu s krmarjem, dvojnem dvojcu, dvojcu brez krmarja, skifu, dvojnem četvercu s krmarjem in osmercu, so osvojile kar tri zlate in tri srebrna odličja Edina nada predstavnica Ivette Ivanci, 19-letna Rovinjčanka, je dobro veslala vendar se je prebila le do ponovitve v predtekmovanju. Razočarale so Bolgarke, ki so, enako kot Nemke, imele vseh Sest finalistov in repre zentantke Sovjetske zveze. Te so bile le dvakrat prve, za uteho pa še v paradni disciplini, tekmi osmercev. 4 « PRVO ZLATO ZA 8Z Prvi start in prvi uspeh za Sovjetsko zvejo V <*tvercu s krmarjem, ki ga imajo na trstfiai in *e kot drugi v sprednjem ali zad-t)rm Aelo toin«, so bile veslačice iz Sovjet -it« iv«* vetji del tekme v ospredju. Zadaj „ p t* drugI dve kolajni odvijal krčevit Jistrf med NDR in Romunijo. Romunkam ;» v ladajih cavesljajih zmanjkalo moći, da to osvojile srebro. . fc,wJuti: j. 8Z 3:17.03. 2. NDR 3:18,25, } Itsssaijs 3:1 »,88, 4. Bolgarija 3:23,38, i Av.trslijs 3:23,84, «. ZRN 3:31,89. VZPON NEMŠKE REPREZENTANCE Veslseiee NDR so v dvojnem dvojcu za->*w zmagoslavni pohod najuspešnejše re-proeslsn«« v ženskem delu svetovnega arveastvs. Ze takoj na startu so dale slutiti. 4* kodo nepremagljive. Krepko so jim »trr sledile Bolgarke, a vec kot drugega mnu siso mogle osvojiti. fesaJUti: 1» NDR 3:15,95, 2. Bolgarija ) ,01. 1. Romunija 3:17,68, 4. SZ 3:23,28, { ZDA tU 47, «. Poljska 3:27,97. TUDI DRUGIČ NDR V dvojcu brez krmarja spet uspeh za H ML Bsprezeatantke so krepko začele. Na polovici proge so nekoliko popustile la dovolile Romunkam in Poljakinjam, da so jih dohitele. Toda sto metrov pred ciljem sta veslačici NDR spet poprijeli in prepričljivo opravili z zasledovalkami. Rezultati: 1. NDR 3:27,74, 2. Romunija 3:30,44, 3. Poljska 3:32,30, 4. Nizozemska 3:32,97, 5. Bolgarija 3:33,95, 8. ZDA 3:35,74. V SKIFU ROMUNKA Kar ni uspelo njenim predhodnicam v četvercu s krmarjem, dvojcu brez krmarja in dvojnem dvojcu, je skifistki Romunije. Osvojila je zlato. Bila je nepremagljiva, čeprav so jo druge napadale kot ose. Romunka je zdržala in zmagala, zlato okrog vratu je bilo nagrada za vse napore. Rezultati: 1. Romunija 3:35,44, 2. NDR 3:38,67, 3. Nizozemska 3:39,61, 4. Kanada 3:39,78, 5. ZDA 3:39,84, 6. Bolgarija 3:44,17. ŠE TRKT.1K ZLATO ZA NEMKE Reprezentantke NDR so bile nepremagljive tudi v dvojnem četvercu. Na polovici proge so imele nekaj težav, ki pa so jih kmalu premagale in v silovitem finiAu opravile z najnevarnejšimi konkurentka-mi, Bolgarkami in Romunkami. Premalo premoga in drv V škofjeloški občini premog in drva prodaja LOKA — TOZD Prodaja na drobno, ki kurivo naroča pri Kurivoprodaji Ljubljana in Gozdno-lesnem gospodarstvu Gorenjske — Drv primanjkuje predvsem zaradi nizke cene Pomanjkanje premoga je letos že nekaj časa najbolj aktualna tema, ki pa bo postala še bolj vroča s priha-jgjočo zimo. Predvsem primanjkuje kakovostnejših vrst premoga, zlasti orehove« in rjavega premoga, medlem ko ho količine lignita zadovoljive Zato m je vrsta Čakajočih, ki so Usgfjfi lignit, že močno skrajšala. Hi pomanjkanje kuriva opozarja/, tudi v Veletrgovini LOKA. Že laAftko zimo je na območju škofjeloške občine primanjkovalo približno Tffti ton premoga in 500 kubičnih metrov drv. Enega od vzrokov za pomanjkanje je treba iskati tudi v dejstvu, da Loka nima lastne proda-jfffte % kurivom, niti primernega prostora za skladiščenje večjih koli-Dolgoletna pnzadevanja, da bi dobili primerno lokacijo — morala 1» arveda biti nekje v bližini želez-riiak* postaje — ao ostala jalova. Pa todi prihodnost ne obeta nič boljše-^ O-io v novem trgovskem kom-ptekMi na Godešiču, ki bo zgrajen v prihodnjem srednjeročnem obdobju, u, proatora za kurivo. Seveda se tudi (jvjjj in premog r.e morejo prodajati »isti K*r nimajo skadišča, so morali prekiniti dogovore z rudniki o nakupi in dostavi premoga in so se naslo-0 Kunvoprodajo Ljubljana, ki teima tudi sama težave zaradi veli- kega povpraševanja po trdem gorivu. Zato je LOKI Kurivoprodaja letos zagotovila s pogodbo le dobavo slabih 8000 ton premoga, čeprav bi ga škofjeloško območje potrebovalo 12.600 ton. Prav tako dobavitelj, Gozdno — gospodarstvo Kranj, za letos ni pripravljen sklepati nobenih pogodb o nakupu in prodaji drv, vsaj toliko časa ne, dokler ne bo dostavil že dogovorjenih količin. Potrebovali pa bi najmanj 1500 kubikov. Vzrok za pomanjkanje drv je prenizka cena tega kuriva, saj kupec zanje odšteje med 500 in 600 dinarji, medtem ko gozdni lastnik dobi zanje znatno manj. Zato tudi prihaja do tega, da nam, takorekoč sredi gozdov, primanjkuje drv. Zaradi kasnitev v dostavi in ker je bojazen, da dobavitelji ne bodo izpolnili pogodb in prodali LOKI vsaj dogovorjenih količin kuriva, so začasno prenehali sprejemati naročila. Sprejemati jih bodo začeli ponovno takrat, ko bo preskrba spet normalna. Hkrati pa pri LOKI poudarjajo, da bodo prednost pri preskrbi imele šole, vrtci in OZI), ostali potrošnji pa bodo skušali ustreči po najboljših močeh. L. Bogataj Rezultati: 1. NDR 3:06,75, 2. Bolgarija 3:07,04, 3. Romunija 3:08,0«, 4. SZ 3 08 06 5. Madžarska 3:11,00, 6. ZDA 3:15,30. PARADNA DISCIPLINA ZA SZ Paradno žensko disciplino osmercev so dobile veslačice Sovjetske zveze. Od starta do cilja ?o bile v vodstvu in ao na koncu ?rePv»D,l^nlavile- Napadale ho jih posadke NDR ZDA in Romunije, a nobeni ni uspelo da bi jim preprečila končni uspeh. Rezultati: 1. SZ 2:58.0», 2. NDR 2:59\36, 3. ZDA 2:59,91, 4. Romunija 3:01,12, 5 Kanada 3:04,96, 6. Bolgarija 3:06,95 Nadaljevanje na 8. str. Moč neuvrščenosti V Havani ae je začela vrhunska konferenca neuvrščenih držav na ravni državnih in vladnih voditeljev. 2e pred konferenco, ki se je udeležuje 93 polnopravnih članic neuvrščenega gibanja, je bilo zanjo veliko zanimanja povsod po svetu, komentarjev, ugibanj, polemik. Zunanji ministri so dan pred konferenco se usklajevali stališča o Kampučiji, izredno pozornost pa so v Havani namenili predsedniku Titu. V Havani lahko pričakujemo razgibano razpravo, saj so se vse članice zavzele, da odločno povedo svoja mnenja, poglede in stališča do vseh pomembnih mednarodnih vprašanj, ki jim namerava konferenca posvetiti vso pozornost. Prihajalo bo do dialogov, do razčiščevanja, vendar pa so v vseh delegacijah prepričani, da tudi sporna vprašanja ne bodo ogrozila temeljne narodnosti havanskega srečanja: prizadevanj vseh držav in vlad, da bi ohranili osnovno neodvisnost in zunanjeblokovsko usmeritev neuvrščenih. Šesta konferenca na vrhu beleži rekordno število delegacij, držav in vlad in velja za največje državniško srečanje najnovejšega časa, saj delagacije predstavljajo dve tretjini človeštva. Gibanje neuvrščenosti, odločitev posameznih držav in vlad, da suvereno stopajo po poti svojega lastnega razvoja in se same odločajo za svojo politiko, neodvisno od velikih sil, je na svojem nazadržnem, na svojem učinkovitem svetovnem pohodu. Zavzema takšno širino in uveljavlja takšno vrednost, da ga je v svetovni politiki nujno treba upoštevati in se mu ukloniti. In ta njegova vloga in njegova nesporna moč so silnice, ki zahtevajo njegovo notranje ravnovesje in njegovo zunanjo trdnost. Nov vrtec -v Podlubniku Hura za Najdihojco! V nedeljo so v Skofji Loki odprli nov vrtec v Podlubniku — V njem je prostora za 255 otrok — Velike in sončne igralnice ter razkošno in zeleno igrišče za 'Soro Škofja Loka - Množica Skof-jeločanov in gostov se je v nedeljo zbrala v Podlubniku ob otvoritvi vrtca Najdihojca izredno pomembne pridobitve ne le za razvoj otroškega varstva, temveč celotne občine. Vrtec je nedvomno eden najlepših, kar smo jih kdajkoli odprli na Gorenjskem. Stoji v lepem, mirnem in zelenem okolju; zgrajen je v petih med sabo povezanih oddelkih, ki imajo velike in sončne igralnice ter za mestne predele skoraj nepojmljivo veliko igrišče, ki meri dobrih 4000 kvadratnih metrov. Kot je poudarila v svojem govoru predsednica skupščine otroškega varstva Olga Bandljeva, je bil vrtec dolgoletna potreba v Skofji Loki, kjer so se problemi z otroškim varstvom iz leta v leto bolj grmadili. Vzrok zato je treba iskati predvsem v počasni gradnji vrtcev v preteklosti. Do leta 1964 so namreč v občini uporabljali za vrtce vse prej kot primerne prostore. Tega leta je bil zgrajen prvi vrtec na Novem svetu. Precej kasneje je bil zgrajen vrtec v Železnikih, drugi je bil urejen v bivšem Kroju, tretji v Gorenji vasi, pa v Frankovem naselju in v Zireh; vendar je bilo prostora še vedno premalo. Zato so za vrtec pred nekaj leti preuredili tudi dve stanovanji v Podlubniku in tako prvič sprejeli v varstvo tudi prizadete predšolske otroke. Nekaj mest so pridobili tudi z ureditvijo vrtca Ciciban v Virma-šah. V vseh vrtcih je bilo prostora za 700 otrok, kar pa je, zlasti za Skofjo Loko veliko premalo. Zato so nov vrtec v Podlubniku vsi težko pričakovali. Načrtovali so ga že leta 1975, naslednje leto so začeli s pripravljalnimi deli, graditi pa naj bi ga začeli leta 1977. Vendar se je zapletlo pri izdelavi dokumentacije in tako se je vrtec začel graditi lani novembra in je dograjen v teh dneh ali najmanj leto dni po roku. Vendar pa velja hkrati vsa zahvala graditeljem, ki so svoja dela opravili izredno hitro in solidno. To so: Jelovica, Tehnik, Instalacije, Loka-invest in Obrtnik. Jelovica je tudi prevzela pokroviteljstvo nad vrtcem. V njem pa bo našlo prostor 255 dojenčkov in predšolskih otrok, za katere je zagotovljenih kar 1700 kvadratnih metrov površine ali 14 igralnic, '.i oddelki jasli in oddelek za razvojno prizadete otroke ter 4000 kvadratnih metrov igrišč: L. Bogataj NASLOV: V Najdihnjci bo prostora za 255 otrok. — Foto: F. Perdan O LAS 2.STRAN TOREK. 4. SEPTEMMJT Plaketa železarjev Titu Predsedstvo sindikata ze niske železarne je sklenilo, da bo 10. septembra, ob dne vu samoupravljavcev žele zame, podelilo Titu prvo zla to plaketo in značko tega metalurškega kolektive. Po budo m predlog za podelitev tega priznanja Titu je te dni na delovnih zborih dalo 2().(XX) metalurgov, livarjev, topiImčarjev, kovačev in valjarjev tega največjega jugoslovanskega proizvajalca železa in jekla. Naša vina v ZDA Kmetijsko industrijski Kombinat PIK Belje bo do konca letošnjega leta izvozil na tržišča ZDA. Velike Bn tanije in Holandije okoli 160 vagonov žlahtnega vina. To je približno polovico letnega pridelka njihovih vinogradov, ki se raztezajo na površini 430 hektarov in sodijo med največje na Hrvaškem. Rudarski rekord Rudarji premogovnika v Plevljah so v minulem mesecu nakopali rekordnih 100 ti soč ton premoga. To je naj večji mesečni izkop premoga v zgodovini premogovnika, v katerem po rekonstrukciji dosegajo odlične rezultate. Tako obstajajo možnosti, da bi že septembra dosegli letni plan — 700 tisoč ton pre moga. Pričakujejo, da bodo do konca leta nakopali nad 800 tisoč ton kvalitetnega premoga, razmišljajo pa o odprtju novega površinskega kopa »Borovica*, za katerega cenijo, da se meter ali dva pod površino nahaja okoli 20 milijonov ton premoga. Mika Špiljak v Slavoniji Z obiskom v osiješki livarni in industriji modne konfekcije Slavonija je predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Špiljak sklenil tri dnevni obisk v Slavoniji. V tej pokrajini se je s predstav ni ki delovnih kolektivov pogovarjal o delitvi dohodka in načrtovanjem proizvodnje. Ugotovili so, da se boljše poslovanje in večji dohodek lahko doseže le z ustreznejšim načinom nagrajevanja po delu ter s proizvodnjo, ki upošteva zahteve trga. ' 3000planincev na Nanosu Zamisel, ki se je med 300 člani planinskega društva porodila pred petimi leti, ima svoje sadove. Ob sončnem vremenu se je petega pohoda »sto družin na Nanos* udeležilo okoli 400 družin. Lepo vreme na najvišjem vrhu Primorske pa je privabilo tudi prenekaterega posameznika. Tako se je na planjavi pred Vojkovo kočo zbralo več kot 3000 planincev. Kot vsako leto doslej so podelili knjižne nagrade vsaki družini, udeleženci pa so dobili tudi plakete in značke. Medalje za »Union« Na nednrni 18. mednarodni selekciji piva in brezalko holnih pijač »Mond selec tiotur, ki je bila V Parizu, so bili izdelki ljubljanske pivo varne 1'nion nagrajeni s tremi zlatimi in dvema srebrnima medaljama. Zlate medalje so dobila svetla piva »union ležak« m »union grand« ter naravni napitek IZ hmelja »um«. JESENICE Danes. 4. septembra, se ho ob 10. uri sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Člani sveta se bodo med drugim seznanili z informacijo o uresničevanju politike cen do začetka letošnjega avgusta in osnutkom programa ukrepov za izboljšanje preskrbe prebivalstva. Sprejeli bodo tudi informacijo o izhodiščih za pripravo smernic srednjeročnega plana vodnega gospodarstva v naši republiki in informacijo o osnutku zakona o Triglavskem narodnem parku. Poleg ostalega bodo razpravljali o predlogih dokumentov s področja cestnega gospodarstva, predlogih za spremembo namembnosti zazidalnega načrta Crtenje in manjši odmik od sprejetega urbanističnega načrta za Kranjsko goro -Gozd ter o predlogu o ustanovitvi uprave za inšpekcijske službe skupščin gorenjske regije. Pregledali bodo tudi poročilo veterinarske inšpekcije o ukrepih proti steklini in poročilo o delu izpitne komisije za voznike motornih vozil. (S) Kamnik pričakuje g< iz pobratenih mest TRŽIČ Pretekli teden je bila v Tržiču razširjena seja sekretariata pri predsedstvu občinske konference ZSMS, komisije za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja ter članov zveze komunistov «- ***TjfS TtlZ °^!.n-"ke konference ZS—• 2«aen SSJS je bii preučiti neka'-**S r.'Jj::r r.SliroVSke spremembe v predsedstvu občinske konference ZSMS Tržič, in sicer: v koordinacijskem odboru za družbene organizacije in društva, v konferenci mladih delavcev, v centru za obveščanje in propagando ter v konferenci za kulturo in socialno politiko. V sredo, 29. avgusta, je bil sestanek članov centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Dogovorili so se o vsebini druge številke Tangente, ki bo izšla predvidoma sredi septembra. Prinašala bo prispevke o delu občinske konference, posameznih osnovnih organizacij ZSMS in društev, o športu, nekaj pa bo tudi literarnih in humorističnih prispevkov. Tangenta bo v celoti posvečena 60. obletnici SKOJ. M. Hotar V sredo bo v prostorih občinske konference SZDL Tržič prva seja koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje. Člani bodo med drugim obravnavali program družbenega izobraževanja za leto 1979/80 in izobraževanja delegatov za skupščino občine in samoupravne interesne skupnosti. Ta teden bo seja izvršnega sveta skupščine občine Tržič v četrtek, 6. septembra. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda so razvojni program malega gospodarstva, izhodišča za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za obdobje 1981 do 1985, analiza periodičnih obračunov gospodarskih organizacij v letošnjem prvem polletju in drugo. H. J. Kamnik - V četrtek, H. septembra, ob 17. uri bodo Kamničani na Duplici pričakali prek 'JOO gostov iz pobratenih občin in jih nato čez pol ure slovesno sprejeli na Trgu talcev v Kamniku. Udeležence 12. srečanja delavske solidarnosti bodo v petek, 7. septembra, ob 8. uri sprejeli predstavniki kamniških družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, nakar bodo položili venec pri spomeniku revolucije. V dopoldanskem času bodo udeleženci srečanja obiskali več delovnih organizacij: Alprem, Utok, Svilanit, Titan, Živilsko industrijo, Stol in Menino. Zvečer ob 20. uri pa bodo gostitelji nri- PrH.Y,.,.'. V notesu union v Ljubljani tovariško spoznavni večer. V soboto, 8. septembra, dopoldne si bodo gostje ogledali kulturno zgodovinske in turistične znamenitosti mesta Kamnik in njegove okorkeV pa sprevod narodnih noš. Medobčinsko sodelovanje'; , rega so vključene občin^ ■ republik — Gornji Milarto** j tor. Peć. Slavonska Poi« mica. Travnik, Zrenjanin ii — je staro dvanajst let. Te gi krog srečanj in Kamnik drugič gostitelj Karavane stva. Sodelovanje je preraslo tično manifestacijo in prtv^ konkretne stike na športnem in v zadnjih letih gospodarskem področju N4 uspeh je dosegla Zivilsk« - • • »i ima sklenjene dol^ sporazume in dogovore o mW-nju dela in sredstev s prxie>" po vrtnin iz Strumice in SbjZ Požege. •M U Lepo je v preobleki prosto Kranjski mladinci-prostovoljci na štiridnal vajah teritorialne obrambe v Bitnjah, na so spoznavali osnovne vojaške veščine RADOVLJICA Danes, v torek, 4. septembra, bo redna seja koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje javne razprave o samoupravnih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Na seji bodo obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občini Kadovnica ter poslušali poročilo o ustanovitvi zborov stanovalcev krajevnih skupnosti. V sredo, 5. septembra, bo v sejni sobi Zdravstvenega doma Bled redna seja izvršnega odbora občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. Med drugim bodo obravnavali predlog programa dela, finančnega načrta in samoupravnega sporazuma o sovobodni menjavi dela strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti Kranj za leto 1979 ter plan kadrov te službe, poročilo o polletnem poslovanju občinske zdravstvene skupnosti ter informacijo o bolniškem staležu. \) s. Spominska plošča Edvardu Kardelju VELO POLJE - Člani skupnosti organizacij združenega dela za varstvo, gojitev divjadi, lovstvo in ribištvo Slovenije so organizirali v soboto, 25. avgusta, pohod lovcev gojitvenih lovišč na Triglav. Naslednji dan pa so na Velem polju ob lovski koči odkrili spominsko ploščo tovarišu Edvardu Kardelju-Kri-štofti. Tovariš Kardelj je rad zahajal v ta prelepi del Julijskih Alp, kjer je nabiral nove moči za nadaljnje ustvarjalno delo. Tu je imel veliko možnosti za oddih. Skromne svečanosti so se poleg številnih planincev in lovcev udeležili še Pepca Kardelj, Vinko Hafner, Janez Vipotnik, dr. Marjan Brecelj, Miha Marinko in drugi. Odkritje spominske plošče Edvardu Kardelju pomeni začetek praznovanj ob 30-letnici gojitvenih lovišč Slovenije. Slovesnosti ob tem jubileju se bodo nadaljevale 7. septembra, ko bo v Bohinjski Bistrici slovesna proslava s kulturnim programom in podelitvijo odlikovanj in plaket najbolj zaslužnim članom. Se isti dan bo tovariško srečanje, naslednji dan, 8. septembra, pa še strelsko tekmovanje članov gojitvenih lovišč Slovenije. Tekmovanje bo v Bohinjski Bistrici. D. Rozman Odlikovanje za Jožeta Hujša Na seji delavskega sveta SOZ1) Iskra, ki je bila pretekli četrtek v LJubljani, je sekretar mestne konference ZK Marjan Orožen izročil do-sedan jemii predsedniku kolegijskega poslovodnega organa so/I) Iskra Jožetu HuJHu visoko odlikovanje, red dela z rdečo ustavo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. za zasluge pri samoupravnem, tehnološkem in ekonomskem razvoju SOZD Iskra. I. B Obiski v osnovnih organizacijah Čeprav se število aktivnih sindikalnih delavcev širi in se delo prenaša na celotno sindikalno skupino, pa vendar pri škofjeloškem občinskem svetu ugotavljajo, da marsikje ostajajo osnovne organizacije še preveč zaprte. Delajo le člani izvršilnega odbora, drugi delavci pa o delu sindikata vedo bolj malo. Da pa to ne bi bile zgolj ugotovitve in ugibanja, so na zadnji seji predsedstva občinskega sveta sklenili, da bodo člani oktobra obiskali določeno število osnovnih organizacij in se tam pogovorili z delavci — člani sindikata, vendar ne z vodilnimi sindikalnimi delavci. Tako želijo zvedeti koliko so delavci dejansko vključeni v akcije sindikata. L. B. Pobratenje prihodnje leto TRZlC — Sodelovanje med tržiško in zaječarsko občino traja že dobrih pet let in se kaže predvsem s povezovanjem in izmenjavo izkušenj med družbenopolitičnimi organizacijami, skupščinama občin in združenim delom. Ker pa že dalj časa obstaja obojestranska želja, da bi občini to sodelovanje potrdili tudi s podpisom listine o pobratenju, je pred dnevi predsedstvo občinske konference SZDL Tržič imenovalo poseben odbor za pobratenje z mestom Zaječar. Pobratenje je predvideno za prihodnje leto, predstavniki obeh mest pa želijo, razen že ustaljenih stikov, navezati tesnejše sodelovanje še na gospodarskem in kulturnem področju. Na seji so člani predsedstva imenovali tudi odbor za pripravo dvanajstega srečanja zbora gorenjskih aktivistov, ki bo prihodnje leto v tržiaki občini. H. J. Kranj — Letos spomladi je občinski štab teritorialne obrambe skupaj z občinsko konferenco ZSMS pripravil več sestankov, na katere je povabil mlade iz krajevne skupnosti, šol in organizacij združenega dela ter predstavnike organov splošnega ljudskega odpora, ki delujejo v teh sredinah. Namen sestankov je bil seznaniti dekleta in fante z vlogo mla-dinca-prostovoljca. * Rezultat je bil nadvse zadovoljiv. Dal je širok izbor mladih, ki so želeli postati prostovoljci v enotah teritorialne obrambe. Prva skupina je imela že v tednu mladosti svečan sprejem v enote teritorialne obrambe, na katerem so obljubili, da bodo v vsakem času pripravljeni braniti pridobitve naše družbe. Ta skupina se je zdaj tudi praktično vključila v pridobivanje osnovnih vojaških veščin na štiridnevni vaji v Bitnjah. Mladi razen strokovnega programa sodelujejo tudi pri delu aktivov ZSMS in ZK, ki so ju ustanovili. Na taborjenju, sklenili so ga v nedeljo, je bilo prek sedemdeset mladih prostovoljcev, od tega kar polovica deklet. Približna tretjina vseh so že stari znanci vaj, drugi pa se z vojaškimi veščinami prvič seznanjajo. »Prva skupina že izvaja zahtevnejše taktične vnje in ure jenja kot so napad, obramba, zaseda, naskok in podobno, drugo skupino pa seznanjamo z osnovnimi vojaškimi veščinami od pozdravljanja do ravnanja in spoznavanja z orožjem,« je pripovedoval komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Zvone Rešek, ki s še šestimi drugimi teritorialci poučuje mlade prostovoljce. »Moram reči, da sem izjemno presenečen nad zanimanjem, ki so ga vsi pokazali za vaje.« kulturne programe, aenuiv odigramo tudi kakšno no tekmo.« Angela Leskovec iz Stntf>V\ poslena v Iskri, je v skupini^ prostovoljcev, saj je na vani« leto. Kaj pa pravijo prostovoljci? Marko Markovič je predsednik mladinske organizacije v Tenetišah, na vajah pa so ga izvolili tudi za predsednika aktiva ZSMS. Letos je maturiral v srednji tehnični šoli elektro stroke. Kako tO, da se je odločil postati inladmec-prostovoljec'.' »V osnovni organizaciji smo dobili vabilo. Prijavilo se nas je pet. Mislim, da je koristno, če se že pred vojaščino spoznam z orožjem in vojaškimi navadami. Doslej (petek) smo se seznanili že s petimi vrstami orožja. Vaje niso pretirano naporne, čeprav je program dokaj zahteven. Vstajamo zjutraj ob pol šestih. Dopoldne imamo praktične skušnje, popoldne pa osvajamo še teorijo. V prostem času, to je predvsem zvečer, pripravljamo Orožje je po vaji treba »Zelo asi je všeč. Spon se s vojaškim življenjem, i jem, a praktičnimi vajami k napad, obramb«, itrri* Upam, da bom prihodi,«1 spet prišla. Mislim namnt.t dekleta lahko enakorretv) samo s fanti in da um v tako dolžne braniti nrba« imovino naših ljudi.« H Pohod krajanov Laneovega Radovljica — V okfkj Nič nas ne sme prese jevne organizacije ZB N in ZSMS Lancovo prej. organizirale pohod kraj vsem mladine ob obeležjih NOB. Pohod rezervne vojaške starešin* kem spomeniku pa ic borčevske organizacije razložil dogodek iz NO slovesnost je bila na Zfttsfc kjer je govoril predsednik organizacije ZZB NOV Gak* jak, člani dramske skupine tr y pevski zbor pa so pnpra program. Iskra O toče: Zbor delavcev ni glasovalni stroj V Iskri Otoče so zgled samoupravne organiziranosti — Delni zbori — Dobro obveščanje in izobraževanje — Usklajeno delo družbenopolitičnih organizacij Otoče — TOZD tovarna mehanizmov Iskra v Otočah ima v osemnajstih letih svojega obstoja danes 540 zaposlenih, dovolj visokostrokovne-ga in kvalificiranega kadra, da smelo stopa po poti vse hitrejšega napredka. S poslovnimi rezultati so lahko povsem zadovoljni vsi delavci, ki prihajajo v Iskro iz krajev od Jesenic do Ljubljane, največ pa je domačinov iz Ljubnega. Prav zdaj se pripravljajo na novo, veliko naložbo v vrednosti 12 milijard starih dinarjev: na gradnjo nove proizvodne hale, da bi tržišču ponudili se več vrst izdelkov iz svoje proizvodnje in zamenjali uvožene dele z domačimi. Vendar pa se v Iskri Otoče nismo oglasili zaradi njihovih načrtov v proizvodnji. V tem kolektivu zgledno deluje samoupravljanje, "saj so leta 1977 dobili republiški zlati znak sindikatov, 1976. leta občinsko priznanje, njihov predsednik sindikalne organizacije pa srebrni znak -indikata. UČINKOVITOST DELNIH ZBOROV Od nekdanjega obrata Iskre je imela njihova samoupravljavska pot več obdobij: najprej so se osamosvojili, ob reorganizaciji vse Iskre pa pnatopili v elektromehanike;, v novo delovno organizacijo. Štiri zadnja leta so temeljna organizacija, z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz zakona o združenem delu V Iskri-elektromehaniki je zdaj L\ temeljnih organizacij z več kot 9000 zaposlenimi. V tako Številni delovni organizaciji pa je silno težko usklajevati vse želje in interese, zato so se ob sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo sporazumeli, da bodo njihova nadaljnja prizadevanja usmerjena v ustanovitev več delovnih organizacij, na osnovi programske usmerjenosti. Najvišji samoupravni organ je zbor delavcev, obenem pa imajo v Otočah se 15 delovnih zborov, ki so sestavljeni iz skupin delavcev, ki so povezani v delovnem procesu. Za-kaj? Vodila jih je težnja po čimvečji učinkovitosti in aktivnosti, saj je postalo jasno, da je en sam zbor s 500 delavci le glasovalni stroj. Izkušnje kažejo, da je aktivnost na delnih zborih precejšnja, da prihajajo do izraza mnenja, interesi in pogledi delavcev, vse pripombe pa nato obravnava delavski svet. Ta se opredeli, če so pripombe upravičene, družbeno in samoupravno sprejemljive in niso le interes ožje skupine. DELAVEC IN OBČAN V RAZLIČNIH OBLEKAH V Iskri se zavedajo, da ima njihov samoupravni sistem Se vrsto pomanjkljivosti in hib, med drugim naj bi večjo pozornost usmerili v vzgojo in izobraževanje zaposlenih. Delavci morajo biti ustrezno informirani. — V Iskri poteka obveščanje preko glasila, informativnega lista, medse-oojnih pogovorov, na sestankih — če hočejo resnično odločati in uveljaviti svoj interes. Se se pojavlja da nekateri nimajo enakih staliSč do posameznih problemov, da se zdaj obnašajo kot delavci v proizvodnji in zdaj kot občani v krajevni ali interesni skupnosti. Za vodje sindikalnih skupin organizirajo izobraževanje in delne zbore enačijo s sin-dikaJnimi skupinami. Postopki do odločitev so dolgi in vsestranski, zato ima resnično prav vsak možnost prispevati svoje mne- nje in svoje poglede. Gradiva hočejo čimbolj približati slehernemu delavcu. V Iskri menijo, da so vse tiste obtožbe, čeS, da so gradiva občinskih skupSčin, interesnih skupnosti, sindikatov in drugih preobširna, preširoka, brez ustreznih izvlečkov, neupravičene. Vsak bi moral iz gradiv v sami delovni organizaciji povzeti tisto, kar ga najbolj zanima, kar je pomembno zanj in za njegov kolektiv. Nedvomno so v otoSki Iskri dosegli usklajevalne postopke pri samoupravnem odločanju tudi zaradi usklajenega dela vseh družbenopolitičnih oganizacij, komunistov, sindikata, mladine, borcev. Značilnost njihovega političnega dela je v tem, da se organizacije pomenijo o vseh vprašanjih in nato enotno nastopajo, odpade pa tudi kasno in dolgotrajno usklajevanje staliSč. Organizacije so velika pomoč delavskemu svetu, čeprav včasih ni lahko: . člani zagovarjajo SirSi družbeni interes, ki pa je včasih v nasprotju s kolektivnim ali osebnim interesom. V svoje samoupravljanje pa v Iskri niso samovSečno zagledani; zavedajo se, da bi bilo lahko Se bolje, da bi bile lahko delegacije Se bolj aktivne in sama organizacija Se boljSa. Prav zato, ker je njihovo samoupravljanje že zdaj na zavidljivi ravni in tudi zato, ker nenehno stremijo za novim, boljšim, so v Iskri Otoče vredni vse pozornosti in pohvale, ki naj bo tem prizadevnim delavcem spodbuda za njihovo nadaljnje strokovno samoupravno de,°- Darinka Sedej Silva Selan je zaposlena v Iskri Otoče deset let, doma je iz MoSenj, dela pa na delovnem mestu končne kontrole: »Članica upravnega odbora sem in delujem v samoupravnih organih temeljne organizacije. Po mojem mnenju imamo obveščanje v delovnem kolektivu zadovoljivo urejeno, tako preko mesečnega glasila preko občasnih listov in informacij, seveda pa se največ pogovorimo na delnih zborih, ki smo jih organizirali. Najbolj delavci razpravljajo tedaj, ko so zainteresirani za določena vprašanja, ko se pojavljajo problemi. Delavke, katerih je večina, zanima seveda otroško varstvo, marsikoga stanovanjski problemi, vse pa seveda osebni dohodki. Vendar pa menim, da je samoupravljanje v Iskri Otoče zadovoljivo in ima resnično vsak možnost povedati svoje mnenje in če je upravičeno, se ga tudi upošteva.« Tone Mihelič je zaposlen v Iskri Otoče deset let, dela na delovnem mestu orodjarja, doma pa je iz Pod-narta: »V tem mandatnem obdobju sem član delavskega sveta naše temeljne organizacije združenega dela. Menim, da imajo delavci v naši organizaciji dovolj možnosti, da uveljavijo svoje želje in interese, predvsem na delnih zborih delavcev, ki jih vodijo posamezni člani delavskega sveta. Tudi pri nas, v orodjarni, imamo redno zbor delavcev, na katerem se pogovorimo o vseh aktualnih vprašanjih in posredujemo posamezne pripombe. Ce bi se dalo še kaj izboljšati? Mislim, da so delavci dovolj informirani in da dovolj dobro odločajo, vsekakor pa so najbrž še možnosti, da bi imeli delavci še večji, kar najbolj neposredni vpliv na vse odločitve.« /O ljubljanska banka Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske z dne 26 4 1979 razpisna komisija Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili vodenje službe deviznega poslovanja Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje — visoka izobrazba ustrezne smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — pasivno znanje najmanj enega tujega jezika, — zunanjetrgovinska registracija Poleg teh morajo kandidati za vsa razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, — moralnopolitične wline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa - celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štiri leta Kandidati morajo svoji vlogi priložiti še listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati v 1 5 dneh od objave razpisa pošljejo v zaprti ovojnici na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske 64000 Kranj, Cesta JLA 4, z oznako na ovojnici Za razpisno komisijo. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 1 5 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta. Varstveniki okolja: »Bomo pili vodo iz stranišč« Vode imamo — vsaj na Gorenjskem - v izobilju, a spet ne toliko, da je ne bi že zdaj smotrno izkoriščali - Kako prihraniti? - Z malo več pameti preprečiti množične pogine rib Samoupravljanje v Iskri Otoče so predstavili (od leve proti desni): sekretar Franc Kristan, predsednik delavskega sveta Jože Pogačnik, sekretar enotne organizacije ZK Janez Trelc in predsednik sindikata Miro Albini- Berem in berem in se malce vendarle čudim. Smernice za naslednje srednjeročno obdobje v poglavju Vode ali nekaj takega, optimistično napovedujejo, da je vode dovolj in skoraj že preveč. Človek si kar oddahne: vsaj tu ne bo treba sanacijskih in vseh drugih spremljevalnih programov, saj je narava velikodušna, da bolj ne more biti. Zato: lop po vodi! Studenčnici, se razume. A že naslednji hip se tudi malo manj bistroumnemu vsiljujejo dvomi. Ali je nase gospodarjenje z vodami res tako neoporečno, da ne zasluži niti rahlega prebliska, četudi na moč frazerskega? Denimo: »... vendar bomo razmišljali, kako naj bi smotrneje izkoriščali, se borili proti onesnaževanju itd., itd....« Vode nam, ob konicah, marsikje zmanjka, kljub novim in novim vodnim zajetjem in kljub vodnemu izobilju v gorah in hribih. Nobena skrivnost pač ni, da studenčnica, čista in bistra, Se vedno hladi industrijske naprave, da se meni nič tebi nič, brez vsakega pomisleka, spreminja v tehnološko vodo in odteka naravnost v kanalizacijo. Če bi imeli vsaj nekaj vesti in če bi doumeli, da ob vedno večji porabi tudi voda ne bo neusahljiv vir, potem bi vsaj razmišljati morali drugače. Vsaj sem in tja naj bi navrgli, da bo pač nekoč vendarle treba delati drugače. METEORSKA VODA ODTEKA Vsako leto porabimo več vode na osebo: za pitje, kuhanje, pranje, za zalivanje vrtov (nič več iz grabna), za uporabo v kopalnicah, za splako-vanje straniSč, za pranje avtomobilov. Studenčnico, kajpak, čeprav je v svetu za marsikatere potrebe dovolj dobra že prečiščena voda. V nekaterih industrijskih deželah tudi že pijejo prečiščeno vodo, večkrat prečiščeno, takSno, ki je Sla tudi že skozi stranišča .. . Kadar napravimo novo zajetje, nam Se na misel ne pride, da bi lahko v hiSah poskrbeli za vzporedni vodovod za vračanje vode v obtok za druge namene. Ni nam tudi mar, če nam meteorska voda, dobro uporabna, maSi kanalizacijo, čeprav bi bila, ne nazadnje, silno koristna v naSi kleti, v rezervoarju; tudi tedaj, ko bi nas prizadele elementarne in druge nesreče. Studenčnica je najcenejša. tako poceni, da se nikomur pač ne splača vgraditi sistema za vračanje vode in tako iz vseh objektov drvi V kanalizacijo. Iz hladilne in tehnološke vode: primer Litrostroja, ki črpa industrijsko vodo iz podatlnice na ljubljanskem polju, podtalnice, ki se že občutno znižuje. Prav nič drugače se ne obnaSa ostala industrija, ki bi imela s kakršnim koli drugačnim sistemom same stroške. Vendar pa: ali ne bodo ti stroški nekega dne, ko nam bo zaradi resničnega pomanjkanja čiste vode že voda tekla v grlo, še višji? ONESNAŽENI IZVIRI Tisti, ki se borijo za varstvo narave in okolja, do naše porabe vode in gospodarjenja z vodami ne morejo biti brezbrižni. Opozarjajo in svetujejo, čeprav je silno težko dopovedati, kajti pri nas pač vode ne kupujemo po kozarcih. Vodno blagostanje nas je uspavalo, tako da drem-ljemo ob svarilih in opozorilih ali pa ss kvečjemu pritrdilno nasmehnemo: bo že res, ampak . . . Nekoliko se zganemo le ob onesnaževanju, tedaj, ko vidimo, kako plavajo po potoku ali reki steklenice in embalaža; tedaj, ko nam je jezero rdeče ali modro od bujnega cvetenja alg, ki so se razbohotile ob izdatni svinjariji; tedaj, ko načrtujejo ob samem vodnem izviru centralno smetišče; tedaj, ko ribe obrnejo hrbte in se, crknjene, zapletajo v vejevje na obrežju. Varstveniki imajo pravico do dvoma: sanacija Blejskega jezera -zdaj je nekoliko pohitela - se načrtuje že več deset let. V svetu so se nam že zdavnaj ponujali s sprejemljivimi rešitvami, a so bile za nas najbrž preveč enostavne in prepoteni. Mlelo se je in ugotavljalo in kaj veš, kako bi bilo, ko bi že ob prvih znakih kaj storili? Pomori rib. Doslej ni bil še nihče kaznovan, če je zabrisal stekleničko škropiva za vrtne uši in škodljivce v Savo, da je pocrkalo na stotine rib in ribic. Ze kar nekam samoumevno nam je bilo, da je bilo ob izpustu vode iz HC Moste za 3 stare milijarde dinarjev škode. Vendar pa ta množični pogin in zločin nad vodami nameravajo v Mostah ob prihodnjem izpustu omiliti: menda je v izdelavi projekt, da bi speljali posebne cevi in svinjarijo izza jezu mešali s čisto vodo ter razredčeno spuščali v Savo; Caka nas tegoben, počasen proces spreminjanja naše miselnosti, že zdaj in predvsem za prihodnje. Da se bodo zbistrili kalni izviri, moramo prekvasiti svoj razum in pamet, kajti neoprostljive malomarnosti nas bodo prej ali slej privedle v kaj tesnobno in življenjsko pomembno zadrego ... Darinka Sedej Obširni program nalog TRŽIČ - Ko so v sredo člani predsedstva občinske konference SZDL Tržič obravnavali program nalog občinske konference, ki naj bi jih uresničili do konca letošnjega decembra, so zaradi njihove obsežnosti in zahtevnosti podvomili, da bi bilo to mogoče. Program so zato raztegnili na čas do prihodnjega julija, saj gre za akcije, ki zahtevajo široko in kvalitetno reševanje. In katere so glavne naloge občinske konference SZDL Tržič v tem obdobju? V prvi vrsti utrjevanje njene frontne vloge, poglabljanje delegatskih odnosov ter usposabljanje delegatov socialistične zveze. Veliko pozornosti bodo posvetili tudi nadaljnjemu razvoju samouprave v krajevnih skupnostih s tem, da bodo uveljavljali vlogo odborov in sekcij, uličnih in hišnih odborov ter poravnalnih in potrošniških svetov. Uveljavljanje delegatskega sistema, razvijanje delegatskih odnosov in usposabljanje delegatov, je povezano tudi z vključevanjem delegatov v program dela zborov skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti; s pripravami predhodnih razprav o gradivu in oblikovanjem stališč do pomembnih družbenih vprašanj. Socialistična zveza bo v tem času spremljala in vodila tudi politične akcije v zvezi s pripravami na novo srednjeročno planiranje, skrbela bo za uveljavljanje in razvijanje koncepta splošnega ljudskega odpora ter za usposabljanje občanov za družbeno samozaščito; zahtevne naloge pa jo čakajo tudi pri razvijanju celovitega sistema informiranja in skrbi za redno informiranje občanov na vseh področjih družbenega življenja. H. J. Veliko mesa, malo denarja Jeseniška klavnica, ena temeljnih organizacij Mesne industrije na Gorenjskem, je v prvem polletju dosegla dobre proizvodne rezultate — Njeni delavci so kljub temu zaskrbljeni, saj veliki stroški za premiranje načrtnega pitanja telet omejujejo možnosti lastnega razvoja — Za kritje teh stroškov bodo morali najti posojila, da v prihodnje na trgu jeseniške občine ne bi primanjkovalo mesa. Jesenice — Jeseniška klavnica, ki je od poletja 1977. leta temeljna organizacija v delovni organizaciji Mesna industrija na Gorenjskem in je združena v sestavljeni organizaciji Kmetijstvo, industrija in trgovina Ljubljana, ima danes 95 delavcev. Le-ti v klavnici, predelavi in štirinajstih prodajalnah skrl>e /a nakup in klanje živine, izdelovanje mesnih izdelkov ter prodajo mesa in mesnih proizvodov. Z letošnjim delovnim načrtom so predvideli, da bodo odkupili in zaklali okrog 2b(M) govedi in 13.000 prašičev. Odkupa in zakola telet ne planirajo, saj želijo, da bi jih rejci čimveč spitali. Prav tako načrtujejo, da bodo proizvedli 4.r)0 ton mesnih izdelkov vseh kvalitet; gre za mehke izdelke, kot so: hrenovke, posebna salama in drugo; poltrajne, trajne in suhomesnate izdelke. Da bi zagotovila dovolj živine za zakol, predelavo in prodajo, klavnica vsako leto sklepa pogodbe D nakupu s posameznimi kmetijskimi zadrugami in farmami. Tako govedo kupuje pri zadrugah: Radovljica. Bled, Naklo in Ljubljana; s prašiči pa se oskrbuje v Poljoprivrednem kombinatu Orahovica in Prašičjereji Stu na. Meso in svoje izdelke jeseniška klavnica v glavnem prodaja v občinah .Jesenice in Radovljica. V prvem polletju letošnjega leta so v klavnici za H odstotkov presegli obveze, ki so si jih zadali z delovnim načrtom Mesnih izdelkov so sicer proizvedli nekaj manj kot so načrtovali, zato pa so zaklali več živine in s tem zagotovili kar za 12 odstotkov več svežega mesa. Temu primerni so bili tudi finančni rezultati. Klavnica je dosegla tj'2,442.(KK) dinarjev prihodka, 10,120.000 dinarjev dohodka in 7,820.(X)0 dinarjev čistega dohodka. Kot so pred nedavnim opozorili vodstveni delavci klavnice, pa je njihova temeljna organizacija kljub dobremu poslovanju v nezavidljivem položaju. Sprejela je predlog živinorejske poslovne skupnosti Slovenije in republiškega sekretariata za kmetijstvo, da bi zaradi neskladja med proizvodnimi stroški m odkupno ceno živine spodbudili rejce k pitanju telet s premijo, posebno nagrado. Tako je klavnica, da bi povečala število živine, ki je posebno majhno v jeseniški občini, v letošnjem letu intenzivno pristopila k akciji »privezovanja telet«. V prvem polletju je za premije rejcem, ki pitajo okrog 1370 telet, izplačala blb.lOb.oO dinarja, saj mora klavnica po dogovoru prispevati /a »privezano tele« 450dinarjev. V letošnjem letu naj bi jeseniška klavnica za premije izplačala okrog 900.000,00 dinarjev. S tem bi zagotovila načrtno pitanje okrog dva tisoč telet, kar bi pomenilo tako nemoteno obratovanje klavnice kot preskrbo porabnikov mesa. Vendar, kot so poudarili delavci tega jeseniškega kolektiva, so tolikšni stroški za izplačilo premij huda obremenitev /a malo organizacijo, predvsem pa ovi- ra za njen nadaljnji razvoj. V klavnici načrtujejo razširitev skladiščnih prostorov in povečanje maloprodajnih zmogljivosti, toda ob takem načinu poslovanja tega ne bodo mogli uresničiti. Zato so zaprosili za finančno pomoč jeseniško občinsko skupščino, ki pa v ta namen ne more odobriti potrebnih sredstev. V oddelku za gospodarstvo, plan in finance pri jeseniški občinski skupščini, so glede tega vprašanja pojasnili, da so letos namenili za pospeševanje kmetijstva kar eno tretjino sredstev več kot lani. to |e MO.000,00 dinarjev. Razen tega je popolnoma nemogoče, da bi surovino, ki jo proda klavnica, financiral nekdo drug. Strinjajo pa se. da bo klavnici treba priskočiti na pomoč pri iskanju kratkoročnih posojil za kritje stroškov premiranja. Razmere v našem mesarstvu, kjer je cena surovine večja od cene izdelka, vsekakor ni lahka. Jasno pa je tudi to, da se klavnice, tudi jeseniška, morajo držati dogovora o sofinanciranju pitanja živine in s tem zagotavljati zadostne količine mesa. Da bi si zagotovile dovolj sredstev tudi za druge potrebe, pa bodo morale iskati rezerve predvsem v notranji organiziranosti in dogovorih o delitvi dela v delovni in sestavljeni organizaciji, poudarjajo v oddelku za gospodarstvo, plan in finance pri leseniški občinski skupščini. S Saje Mesec razprodaj je tu in vsak trgovec se po svoje potrudi, da bi blago kar najbolj približal kupcu. Na splošno pa je mnenje gorenjskih trgovcev s konfekcijo takšno, da je začetek razprodaj. 15. avgusta, vsekakor prepozen datum. Drobne stvari, kot so majice, srajce, pletenine in podobno, še gredo sploh če jih ponudiš kar na ulici; konfekcije, ki so jo znižali tudi za 40 odstotkov, pa gre bolj malo. Na sliki: stojnice pred TINO v Kranju. - Foto: D. Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nova generacija gorenjskih brucov (5) MOC ŠTIPENDIJSKE POLITIKE NI ZA VSE ENAKA Kadrovske štipendije so verjetno med najboljšimi kazalci kadrovskih potreb in s tem posredno kažipot mladini za poklicno usmerjanje. Na žalost pa so zaenkrat bolj nekakšen gmotni in socialni filter: štipendije v večji meri jemljejo in se tako hkrati poklicno in kadrovsko opredeljujejo tisti, ki pač študija brez štipendije ne zmorejo. Usmerjevalna moč štipendijske politike pa močno zbledi pri študentih, ki so gmotno dovolj trdni in se lahko odločajo docela »svobodno«. Koliko je resnice v tem? Socialno in gmotno sliko brucov smo iskali posredno na osnovi odgovorov, s katerimi so kandidati za redni študij s kranjskih šol opisali ali lahko študirajo brez štipendije ali ne. Slaba petina brucov meni, da brez štipendije ne bo mogla študirati; več kot polovica ocenjuje, da bo brez štipendije zelo težko; približno četrtina brucov pa od štipendije ni odvisna. Vendar situacija še zdaleč ni za vse enaka. Vsekakor gre v tej luči najslabše gimnazijcem pedagoške smeri, med katerimi si kar 87 odstotkov učencev ne more »privoščiti« študija brez štipendije. 80 odstotkov pa je takšnih tudi med tekstilnimi, čevljarskimi in mlekarskimi tehniki, vendar je med njimi le nekoliko več diplomantov, ki bodo lahko brez štipendije. Za gimnazijce splošne smeri je značilno, da je med njimi le malo slabo situiranih, dosti več pa takih brez gmotnih skrbi in hkrati tudi več kot polovica takšnih, ki bi brez štipendije zelo težko študirali. Med bodočimi študenti tehnike, biotehnike in pedagogike je približno dvakrat več tistih, ki ne bodo tmcgii brez štipendije. In obratno: kar 42 odstotkov brucov za upravno-pravno področje in več kot tretjino študentov zdravstvenega, družboslovnega in ekonom-sko-organizacijskega področja bo študirajo brez štipendije. Med študenti pedagogike je takih le peščica. Torej bi lahko rekli, da je študij tehnike in pedagogike bolj »namenjen« učencem, ki jih pesti slabše gmotno in socialno stanje. Predvsem študij pravno-upravnih ved, zdravstvenega področja, družboslovja in ekonomsko-organizacijskih ved. pa je »rezerviran« za bolje situirane. Teh je največ med gimnazijci splošne smeri, najmanj pa med gimnazijci pedagoške smeri. nameravam brez Stipendije brez Stipendije Studirati nebommooel bom zelo težko brez stipendije ♦ _♦ _ ♦ slika 1 Grahćn. prikai odgovorov na vprašan)« o ttiparvdi|. po peaamaanlh aotah u k,.n,.k. občina |>a rad m ttuoij v ttud latu 1 9 79 90 PRECENJENA VLOGA ŠTIPENDIJSKE POLITIKE? Zastavimo si lahko nekaj vprašanj: ali ni ravno ob tem moč štipendiranja oslabljena? Ali njena usmerjevalna vloga ne z vodeni ob množici učencev (iz kranjskih šol 94). ki imajo dovolj denarja, da se brez štipendije vpišejo »kamorkoli«? To so v večini področja, za katera ni kadrovskega interesa. Ne nazadnje se lahko vprašamo, ali se tudi po tej poti ne izraža (in rojeva) poseben vidik socialnega razlikovanja, ki slabše situirane učence »sili« v nekatera deficitarna področja, dobro situirani pa se, neodvisno od družbenih (kadrovskih. šti|>endijskih) vplivov, selijo na smeri, ki so jim »najbolj všeč?« Težave in stranska pota poklicnega usmerjanja imajo s tega zornega kota širše razsežnosti m globlje korenine, kakor se zdi na prvi pogled. Franc Belčič r V novi tovarni Marmorja bo delalo 130 delavcev. — Foto: F. Perdan Za dan republike nova tovarna Marmor Hotavlje gradi novo tovarno — Izredr^ pridobitev za delavce Marmorja in za kraje po^ Blegosem — Podvojena proizvodnja ob skonv enakem številu zaposlenih Konec lanskega leta je bil podpisan samoupravni sporazum med Marmorjem Hotavlje in Kamnom Pazin, Jelovico, Tehnikom in Instalacijami iz Škofje Loke o združevanju denarja in sovlaganju s skupnimi dohodkovnimi cilji za izgradnjo nove tovarne naravnega kamna Marmor Hotavlje. SGP Tehnik je prispeval denar zato, da bo imel prednost pri nakupu Marmorjevih izdelkov v določenih količinah; Jelovica bo v svojih trgovinah, ki jih ima širom po Jugoslaviji, hkrati z okni prodajala tudi okenske police iz marmorja; Instalacije so podpisale sporazum zaradi obojestranskih interesov pri gradnji; Kamen Pazin pa je največji dobavitelj surovin. Letos maja so tovarno začeli graditi, odprli pa naj bi jo ob dnevu republike. Nova tovarna bo imela 1400 kvadratnih metrov pokritih delovnih površin, energetski objekt in lastno čistilno napravo. Tehnološki postopek obdelave kamna namreč zahteva veliko vode in do sedaj so uporabljali vodo iz potoka Volaščica. Tudi v prihodnje jo bodo še, vendar veliko manj, ker bodo uredili zaprt krogotok vode. Umazana voda se bo v čistilni napravi očistila in bo ponovno pritekla v tovarno. Tako bodo v Marmorju poskrbeli za kar najmanjše onesnaževanje okolja. Celotna investicija bo veljala ; milijonov dinarjev. Od tega bodi i halo skupaj z energetskim obiev -odšteli 28 milijonov dinarjev (jtj na naprava pa bo veljala 3,8 miK jona din. Ostali denar bodo portt^ za nakup domače in uvožene opr*^ in strojev. V novi tovarni bo prosotra u \k delavcev, sedaj jih v Marmorju dk 110. Tovarno so zgradili predw zaradi boljših delovnih pogojev. v so sedaj, zlasti v zimskem čas,: Hkrati pa bodo z uprabo najrtic^ nejše tehnologije proizvodnjo &v dvojili. Izdeljujejo pa izdelke naravnega kamna kot so okens^ police, stopnice in razne pr občani še vedno puščajo pm* denarja v sosednjih občinah in pntfc meje. V smernicah je zapeta! naslednjih pet bistvenih nalo$ n tem področju: pokriti s trgvs-si mrežo območje vseh krajevnih skuj* nosti, okrepiti ponudbo blaga. m jati nove oblike prodaje, pnd^ primerne skladiščne prostore ta zagotoviti blagovne rezerve, |j bodo omogočale tudi večjo ulehv nost trgovin. y ^ Tržič — Tržiška občina ima nekatere posebne pogoje, ki jih v širokih razpravah o smernicah srednjeročnega plana za obdobje 1981 do 1985 ni mogoče zapostaviti. Obmejna lega, planinske in zlasti zimskošportne turistične možnosti, uveljavljene tradicionalne prireditve, tovarniške prodajalne — to je podlaga, ki jo Tržičani upoštevajo v planiranju svojega razvoja na področju terciarnih dejavnosti. Nekritični pogled bi morda Tržiču nadel naziv dokaj gosto posejanega mesta z gostilnami. To pa je ob Garni hotelu na Ljubelju in skromnih prenočitvenih zmogljivostih ter skromni restavracijski ponudbi na višji kakovosti ravni tudi vse; iz-vzemši še področje Zelenice, ki ostaja smučarski center velikih neizkoriščenih možnosti. Prav zato so Tržičani v smernice s področja turizma in gostinstva zapisali, da bodo v naslednjem petletnem obdobju zgradili hotel v mestnem jedru predvsem za poslovne potrebe, uredili zeleniško območje, dogradili druge gostinsko-turistične prostore in obenem tudi spremljajoče rekreativne površine, obnovili planinske postojanke, oživili kmečki turizem ter spodbudili oddajanje turističnih sob. Hkrati s temi nalogami pa bodo napori trži-škega gostinstva usmerjeni še v izpopolnitev ponudbe v sedanjih gostinsko-turističnih objektih. Nalog za naslednjih pet let je torej zelo veliko. A jasno zastavljeni cilji bodo najprej zahtevali primeren organizacijski pristop, ki bo moral razrešiti odprta vprašanja sedanjega trenutka tržiške turistično-gostinske ponudbe. Akumulativnost tržiškega gostinstva je namreč odločno prešibka, da bi bila kos zahtevnim na- » IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ m trt, £» K« Wl i It M Ulj 1 7 \m u* P »trt r* r E i ntr, p*' C m T,f *> (ki it. u : T *»✓ w) It DESETKRAT VKC V začetku avgust«, pred petaajstiau * •o v trziftki tovarni obutve Peko prmfc obrat gumarne v nove prostore. Takr*.» postavili tudi prve stiskalnice - bn* pred kratkim pa so montirali te smMk zmeni. Zanimivo je. da so se a tem sjsa* izboljšali delovni pogoji, medteta k* m * proizvodnja povečala kar sa desetkrat eter *. Okupacija v 2B slikah \ teh dneh vrtijo v Radovljici Zafranpviče*- film »Okupacija r 2h HUkafUf. O tem filmu, ki že raj leto dni kroži po jugoslo-ionskih kinematografih je bilo verjetno že mnogo povedanega, tako dobrega kot slabega, vendar bi glede na to, da je sedaj priro- )\ mal tudi v nase kraje ne bi bilo \ napak <> njem spregovoriti Se ne-,. I kaj besed. Zafranovičev film je dokaj smel poku*, obdelati tem** NOB tudi iz drugega zornega kota, vendar lal le poskus. Pn tem je uporabil • nekatere nove prijeme: »met-nćnođ shema filma, filmsko dogajanje poteka v okolju, kjer lojnega stanja relativno ni čutiti, zato #e film nagiba k poetizaci- eji Kljub temu pa je film še ved n Gneča v pionirski knjižnici Kranj - Zdaj. ko so počitnice pri kraju, se bodo za ves dan odprla tudi vrata kranjskih knjižnic. Julija in avgusta so ljudje pač na dopustih in ne segajo tako pogosto po knjigah kot sicer, po drugi strani pa morajo na zasluženi počitek tudi knjižničarke. Ko sem se pred dnevi oglasila v pionirskem oddelku, se mi je prostor zdel Se temnejši kot prej. Od kod so privlekli toliko knjig, da so police tako visoke in le pol metra druga od druge, sem se spraševala. A to ni pravi razlog za strašansko gnečo. V kotu pionirske knjižnice so namreč delavci kranjskega Servisnega podjetja že začeli povezovati spodnji prostor, kjer je bila pred dvemi leti knjižnica za odrasle bralce, z zgornjim, pionirskim. Dela se sicer počasi odvijajo, a stekla so vendarle. Oddelki za odrasle Radovljica — Delavska univerza Radovljica je za prihajajoče šolsko leto razpisala oddelke osnovne šole za odrasle od petega do osmega razreda. Občinska izobraževalna skupnost je zagotovila denar za kritje stroškov šolanja, delovne organizacije ali pa slušatelji sami pa bodo prispevali le po 500 dinarjev za učbenike. Šolanje za en razred bodo kandidati lahko opravili v enem polletju, ker bo organizirano v seminarski obliki. V lanskem šolskem letu je obiskovalo te oddelke 88 delavcev, ugotavljajo pa, da še precej delavcev nima dokončane osemletke. Pričakujejo precejšen odziv. Po pogodbi bodo končana do konca tega leta in potem pinirska knjižnica ne bo več tako utesnjena. Spodaj bodo bralni kotički z mladinskim oddelkom in soba za razne spremljajoče dejavnosti knjižnice, zgoraj pa razen polic s čtivom še velika čitalnica, ki jo bo občasno uporabljal tudi klub samoupravljavcev kranjskega sindikalnega sveta za izobraževanje svojih članov. Knjižničarke in mladi bralci bodo torej morali do konca leta potrpeti. Skoda je le, da bodo v tem času odpadle vse razstave, ure pravljic, literarne ure, obiski ustvarjalcev in podobne dejavnosti, ki se jih sicer udeležuje veliko organiziranih skupin otrok in vrtcev in šol pa seveda tudi posameznih članov pionirske knjižnice. ^ j Jože Svoljšak: Moj stranski Don Kihot oproda Sancho Pansa in njegov »Satire vrhnja plast Slovencev nikoli hi ljubila« »SATIRE VRHNJA PLAST SLOVENCEV NIKOLI NI LJUBILA« Hi Janez Svoljšak. Mojstrančan. ■lin leta je poučeval slovenščino in ■/♦»hrvaščino v metalurški šoli na Jesenicah, deset let v osnovni šoli v (ranjski gori, od leta 1964 do leta Ur7*< pa v osnovni šoli Tone Ćufar tt Jesenicah, kjer je bil pet let rav-iteij. Njegov oče, navaden delavec, je hI tisti, ki je rad bral. Ob kmečki leči ■/> posedli otroci in poslušali. Za nivoje Pn bisi vedno bilo ... Takrat, ko ga je kaj pretreslo, se ogjiml v Prosvetnem delavcu, v leziku m slovstvu, v Planinskem tfttruku, v Železarju in v Glasu. Tenkočutni jezikovni estet se je Uri**, s pogumnim zamahom sati-ifatga peresa, lotil predvsem sioven-Ittoe v javni rabi. Se pravi: vseh teh ui>.r, pisanih jezikovnih in slovstve-ifr. čarovnij; vseh gladkih, brezpo-Itrribnih besednih okostnjakov, ki nkjo po časopisnih stolpcih, da se h um vrag usmili. Brez olepše-|pjj*jjl ovinkov, predvsem pa brez Uvnicno suhoparnega moralizma, ft, »topa na ničvredne prste, brez k?imo, skoraj žolčno. Bojevitost nladijo bistri, humorni in sati jgki, porogljivi pogledi na do-razmere, malopotezne in dvoj-moralne zdaj in vsak naslednji (ta skratka bi mi rdeče je brez repa in glave). Skratka risi. kef lr,*/ Svoljšak vzdrami skomine, bte, »firbčne« sorte. Od kje mu ifcfco bleščečih ognjemetov, ki se rtjtj'j nad provincialno nestrpno Ijo, topostjo in neustavljivo bičajo JMksao zatohlost in poniglavost z [pjaj besednimi krparijami vred? M kje mu izviri in moč, da vedno aanru« «vojo satirično britev nad /rnrrii m besednimi zvarki, ki ajtukoma in jecljaje iščejo svoj izraz? Tu jlrj£*govor z njim. Napisan po jporr.tflLf jfr-po mojih čačkah v belež-i Hf/ipt%a pred objavo prebral, a f. flavto uspelo, da ga ni. Jasno i/A >JT«Wn moj rokopis bi zardeval prJvffth. bilo bi mi mučno in • r/, Saj 'odvihra v tisk, Svoljšak U naj blagohotno zamiiži nad vsemi Irvrt-dnostmi. OGULJENE SLOVNIČNE PLATNICE frlirifi* mu teče - zdaj, ko je v ■ - med knjigami, slovenftči-Jagarijem drv in vsakodnevnimi t|j « psom. Svoljšak, mojstran-hgsj Kihot, ima zelo rad svojega »steklinarja«, Sancho Pansa, ki se je oni dan kujal v uti. Megle so se vlekle nad Mojstrano in slutil je, da s sprehodom ne bo nič. Pri Svoljšakovih urah slovenščine so se učenci krohotali. »Ti, tam v zadnji, sesti klopi, kakšnega spola je miika?« Učenec se popraska: »Ženskega!« Svoljšak: »In kakšnega potlej vrabec?« Učenec se znova popraska: »Moškega!« Svoljšak pa čisto po svoje: »Uf, kakšen zvarek bi bil to, a?« Tako je sveže, živo in iskrivo brisal puščobni prah s sleherne slovnične vadni-ce. »Že res, da je bilo slovnico treba znati, a pri stilistiki sem jahal. Vedno sem učil, kako bi dobro in prijetno pisali in govorili. Samo pri enem stavku smo se zadrževali toliko časa, dokler ni zazvenel. A ne le to. Skoraj ponorel sem, ko sem poslušal slavista, ki je Jarčevo umetnino Sin razčlenil v glagol in samostalnik in nazadnje nihče ni ničesar več vedel. »Se vas spominjajo, učenci in učenke?« Janez Svoljšak * položi predme kupe razglednic, ljubeznivih, prisrčnih, z lepimi pozdravi in hvaležnimi spomini. »Pogrešam jih, otroke,« pravi, »poklic je poklic, ne moreš iz svoje kože. Občutek imaš, da si opravljal dobro, po-■trebno delo ...« VSAK NAJ SE PODPIŠE »Kakšna je ta naša akcija slovenščina v javni rabi?« »O, Marija! Če smo kdaj »flan-cali«, zdaj »flancamo«! Ne morem poslušati vsega brezobličnega govorjenja. Vsak človek, ki kaj napiše, naj se tudi podpiše, potem bo prazne slame občutno manj...« »Ostri ste, kritični, odmevni... Nekateri so silno užaljeni. ..« »Pa niso tisti in tam, ki bi morali biti. Sam merim vedno le na jezik, užaljenost pa ima druge izbir«- Me pa res zanima,zakaj se ne bi lotil pravilnika delovnih razmerjih, če iz njega kar puhtijo nesmisli... Pa časnikarske domislice ..., eh! »Od kje toliko cvetk?« »Saj sem povedal: iz radia, časopisov, pogovorov ...« »Pa vendar . . . Vse vaše satire so tako domiselne, osvežujoče, kaj imate sploh kdaj občutek, da bi bili lahko boljši?« »O, kajpak. Vse, kar objavim, cenzurira žena. Tudi do dvajset minut slonim nad stavkom, v želji, da ga bo bralec rad prebral. Noben zapis ni sam sebi namen. V pokoju sem in vedno bolj čutim, da mi nekaj manjka, otroke pogrešam ...« SATIRA JE GROM IN STRELA »Kaj misilte o slovenski satiri?« »Satira je dvorezen meč. Ljudje, ki jim je namenjena, navadno popenijo, kot se temu zdaj sodobno reče. Znesejo se nad bedakom, ki jo je napisal, potem pa še nad grešnikom, ki se mu je omra-čila pamet in jo je vrgel v tisk. Oba bi najraje - ob žalobnem molku množice in prisrčnem hehetanju prizadetih grešnikov — najprej dali v spone, potem mučili, nato razrezali na koščke, potem pa na avtodafeju, z vsemi slovesnostmi ter ob spremljavi ganljivih govorov, pihalnih godb ter mešanih in moških pevskih zborov, kar najbolj neuničljivo zažgali. Satire vrhnja plast Slovencev nikoli ni ljubila. Danes jo — posebno v zakotnih občinah — sovraži. Satirik v odročnih krajih lahko samo žalostno zapoje dva verza iz državne himne: »...grom in peklo, prazne vaše, proti nam so s teke!« Satire se danes ne splača pisati. Jo napišeš in pošlješ uredniku. Ta jo prebere, se ustraši groma in pekla pa ti jo razreze kakor gospodinja papriko za vlaganje, ko polovico zmeče proč. Zato se je Žarko Petan zagnal v aforizme. V tej obliki je mogoče marsikaj posplošiti. Vsak prizadeti nedolžno misli, da to leti na njegovega prijatelja ali znanca. In ker večina prizadetih revij, v katerih so take misli objavljene, sploh ne bere, ostanejo največkrat paša za lačne kulturniške potrošnike. Bojim se, da se je večina slovenskih satirikov zagnala v seks. Tam ga je težko polomiti, razen če se ne greš Iezbijsko kavsat s stensko uro, kar pa se je med Slovenkami posrečilo doslej samo Svetlaui Makarovičevi. Poglejte, kako v Teleksu Helena duhovito odgovarja vsem impotentnežem! Njeni odgovori sodijo med satire, čepiav za vsakega še ni mogoče reči, da sodi tudi v literaturo. Če že Slovenci imamo kakega satirika, potem je to moj prijatelj Janez Menart. Se do gležnjev mu nihče ne seže, kaj le do kolen.« Darinka Sedej Hudo zmedeno pisanje o volčjakih, lovskih čuvajih, jarcih, gamsih, rahlo /mešanih plezalcih in ne nazadnje o steklini Ponižno in skesano priznavam svoj greh: Cele tedne sem odlašal s temle pisanjem. Zato se jih ne manjka, ki me zaradi tega postrani gledajo. Letošnji julij se je prevesil že v drugo polovico. Na cirkularki sem tisti dan z žagal vsakdanje preklete tri kubike bukovih drv, jih zmetal v drvarnico, s pomočjo svinčnice poravnal ves tisti bukov lumpenpro letariat v skladdnice, ki bi jih požegnal katerikoli inženirski papež, se nekajtrat z občudovanjem zazrl v učinek svojega združenega dela ter prosto po Janezu Menartu globoko vzdihnil: »Na,pa smo doma!« Tale hudičeva drva sem doslej štirinajstkrat predejal skozi roke. Kolikokrat še, preden bodo zgorela v rdečkastem kaminu? Eh, moj stari fant: a Najprej si boš podstavil odsluženi kuhinjski stol, kajti brez njegove pomoči ne boš mogel seči do vrha krede. Vsako potence pobožno položi na tnalo! Zgrabi za toporišče neuničljive sekire, ki so ti jo po bratrančevi zaslugi skovali kovači v livarni ladjedelnice »3. maj« v Reki, pa z vsemi močmi soje angine pectoris usekaj po siromaku! Skloni se! Poberi, kar si nacepil! Zravnaj lepo v koš! Odnesi v hišo! Predvidno jemlji iz jerbasa, da ne boš s skorjo nasmetil vsega tapisoma! In ko jih tlačiš v peč, glej, da se ne opeče.Ši Drva ... Ne trdim, da jih nimam rad. Resnično ljubezen do njih pa začutim šele tedaj, ko je ob njihovem samoupravljalskem sodelovanju moja knjižnica popolnoma ogreta. Ko se v njej počutim kakor maček v žaklju. Preden pa do tega pride . .. Preštet sem: Šele tedaj, ko bom osemnajstič zgrabil tale ostanek bukovega debla, podrtega visoko pod skalami Škrlatice, mi bo vrnil znoj, ki sem ga prepotil, da je našel pot v moj kamin. Telesne moči so mi popuščale. Ves obupan sem gledal v petnajst kubičnih metrov metrskih polen, ki so še čakala name. Tedaj se je za drvarnico oglasil moj oproda. Maja sem se vzdignil, ga odpel z verige in ga otvezel zajermenček. Mahnila sva jo v Mlačico, kjer se moj cucek Sancho Pansa lahko otrebi ter sprazni svoje črevesje in mehur. Vako planko v plotovih, ki se kar vrste ob poti, poškropi, vse borovce in smreke, kar jih še tam raste, zraven se pa petkrat spusti v nevarno strugo Bistrice ter se naloka čiste studenčnice. Zanj ni pregraj in ne ovir. Po skorajda navpičnem bregu pade kakor kamen v vodo. Do vratu se potopi v valove, sredi katerih se začne napajati. Hkrati hinavsko škili proti vrhu struge, kjer ga moram počakati, da si napolni svoj balon pa da bova potem ob slehernem drevesu spet veselo dvigala nogd in spustila vanj vsaj droben curek. Toliko da sem ga pripeljal domov in razkomatilje že zalajal. Pomeni: Ni domač človek, ki prihaja k hiši. Kako navaden pes skozi troje vrat zavoha, prepozna domačega človeka, tega najbrž nikoli ne bom pogruntal. (Pred pogruntati so sestavljalci Slovenskega pravopisa 1962, stran 607, drugi stolpec zgoraj, postavili zvezdico. Slovensko torej: uganiti, pogoditi, zadeti v črno, najti.) Še pisne namreč ne, kadar se pod rodno streho vrača kdo od naših. Samo smrček vzdigne, ne pogleda in mi prešerno pomežikne češ: »Konec bleščeče osamljenosti! Družba prihaja.« Sel sem poškilit, kdo mi po celodnevnem drvarjenju hoče zmotiti več kot zasluženi večerni mir ter me ogoljufati za risanko, ki mi jo je prek televizijskega zaslona podarjala kranjska Iskra. Na stopnicah je stal Tonček Kuhar. Tonček je po poklicu lovski čuvaj. Na skrbi ima dolino Vrata. Mislim: skrbeti mora za divjad, kar seje še preganja po dolini in pod vršaci, ki strme v nebo nad njo. Pogumen fantje: Se medveda, kije svoj čas strašil po naših krajih, je spravil na dni svet. Pomota! Medved zdaj nagačen straši v njegovi dnevni sobi. Te kej motemt Kwa me vš motu! Noter stop! A veš (Tonček je po rodu iz Tržiča), tko sem še ves s sebe, da na vem, kje b začew. Pa bejž ankdt s končam naprej! (Jaz sem Mojstrančan.) Merbit ma prov. Lej, kako je bwo: V petek, to je bwo dvejsetga tga mesca (julija torej), pride - ura je šwa že prot podnevo — k men u lovsko kočo v Vrateh an čist tuj ksiht z anmo hedo velikmo psam. Vovčjak je biw. Po m pa začne prpodvat, da j u Rokaveh plezov pa da j psa na plezarijo s sabo vzew. Jasen, da pes ni mogu za nim u steno. Pes je biu> spešen. Obenega komata na vrato, obenga jermenčka per gospodarjo. Ampak morem reč: bdgow ga pa je. A veš, se m je zdew, koker da možakar ni čist per ta praw. Reku je, da j biv dva dni v biivaku na Jezereh. Tko čuden zmešan se m je zdu. Ka pa, če j ked odletu? Res, tko čudenje govoru. Po sta pa s psam šwa- Sosed v Poldou> bajt m je povedow, da sta zlezwa v avto elblanske registracije. Sem šu pa koj druh dan na Jezera. (idr se jpaswo kakšen osemdeset jarcov. Kaj misleš, kolk semjeh še dobiw? Petendvajset.pa še tist so bli na smrt prepwašen. Ampak men se j šwo najbol za gamse. Po šterdeset sem jeh zmerom vohk naštu u tropu. Cew dan sem jeh iskoic. Od cewga tropa so ostal terje. V biwako sem pogldow, koko se j pisow ta možakar. Pa se še podpisat al ni znow ali ni votu. Ane velke črke so v knih nakracane. Men b bwo zvo hedo, k b mogu kakšnga šowanga psa ustrelit. Maw se m zdi, da je šwo za lavmskga psa. Tud zarad stekline se na bojim preveč. Stekwa žwaw b tešk tko visok irastra Tonček je utihnil. Začel se je igrati z mojim Sančem, ki se mu je neutrudno motal med nogami. Stara znanca sta. Čakal je, da bom kaj rekel. Nazadnje se je spet t>glasil: Zet te pa prosem, da napišeš tole, kar sem t povedow. Na k one pa perpiš: Vohko je počet psa. Pertisneš na petelina pa mirna Bosna! Sam jes mam psč rad. Na maram bit med tistem, k kar naprej cilajo na ne. Ce m pa w revirja dobil psa brez gosj)odarja, da m bo jagow divjačino, ga m pa poču. Moram. Čeprav m bo žow, ampak na morem po magat. Tako, Tonček, svoje sva storila. Ijtajva samo, da se bodo po tem opozorilu gospodarji psov spametovali. •Janez Svoljšak GLASE STRAN TOREK, 4. SEPTEMBU, ■ r BOGINJA - MATI VETROV ANDREJ STREMFELJ 6. nadaljevanje Lobuche, naslednja postaja, ležijo že skoraj 5000 m nad morjem ob ledeniku Khumbu. To je nekaj kamnitih kolib, skoraj sami »hoteli«. Zvečer je pričelo snežiti. Preden smo šli spat je bilo že kake 3 —5 cm snega. Tembo je skrbelo, da nosači v takem ne bodo hoteli v bazo, kajti pot do tja poteka po ledeniku. Vso pot smo spali po hišah — hotelih. Vendar pa tako strašne noči kot je bila ta, še ne. Spali smo v prostoru, ki je bil povezan s kuhinjo. Tam so ob odprtem ognjišču skoraj vso noč čepeli nosači in Serpe. Prostor je bil tako zakajen, da so te pekle oči, ko si vstopil vanj. Zjutraj me je bolela glava, kot bi imel čeber namesto nje. Vreme je bilo lepo, tako da se je nov sneg bleščal v soncu. Kljub temu, da večina nosačev ni imela očal, so vsi odšli na pot in tudi prinesli do prostora za bazni tabor. Nekje na pol poti, v Gorakshepu, smo šli Mk, Štefan in jaz nekoliko s poti. Povzpeli smo se na Kalapathar. To je ravnica v pobočju Pumorija kakih 5800 m visoko. Od tu je čudovit pogled na zahoden greben Everesta. Tu šele pridejo do izraza vse ogromne dimenzije tega hriba. Kar ne moremo verjeti ... LEDENI SLAP - levo pobočje Everesta, desno Nupke. Kako uro hoda pred bazo morajo jaki preko zamrznjenega jezera. Gonjači na led namečejo pesek, da jakom manj drsi. Potem jih z vpitjem in žvižganjem ter metanjem kamenja spravijo preko. Ob naslednjem takem prehodu pa se je enemu prav sredi ledu udrjp. Žival otovorjena z drvmi je v paničnem strahu pobegnila iz vode. Pri tem je lomila led kot kak ledolomilec. Pot po ledeniku je zoprna. Ravno toliko snega je zapadlo, da noben korak ni normalen. Le jaki so pravi mojstri za hojo med kamenjem. Počasi in previdno stopajo med kamenjem, dokler ne najdejo čvrste opore med kamenjem, nato se prestopijo. Tako s tem svojim počasnim in zibajočim korakom dajejo v okolju na ledeniku sredi največjih gora na svetu prav veličasten videz. Sredi dneva smo prišli na mesto, kjer imajo ekspedicije na Everest običajno bazno taborišče: KVEREST BASECAMP! Ta prostor je 5350 m visoko na ledeniku Khumbu, tam, kjer se Ledeni slap, ki pada iz zahodne globeli povsem umiri. Ledenik Khumbu se namreč »rodi« v zahodni globeli. Zaradi pritiska novih ledenih in snežnih mas iz pobočij Everesta, Lhotseja in Nuptseja, led iz zahodne globeli drsi, se pomika na- prej. Podlaga, po kateri drse debele ledene mase, se na izhodu iz zahodne globeli, velikega kotla med omenjenimi vrhovi, z rahlo nagnjenim dnom, strmo prelomi. Ledene mase se na tej stopnji zato razlo-mijo in razbijejo ter tvorijo ledeni slap. Ta se potem, ko se stopnja neha in se nadaljuje v enakomernem padcu, zopet spremeni v ne preveč razbit ledenik. Ledeniki se neprestano gibljejo, eni hitreje, drugi počasneje. Khumbu je med hitrejšimi ledeniki v Himalaji, zato je ledeni slap še bolj nevaren. Na mestu običajnih baznih taborov so dobro vidne sledi številnih ekspedicij. Se vedno stoji lesen drog s številnimi molilnimi zastavicami in francosko zastavo na vrhu. Francozi so bili tu zadnjo jesen. Delno so se ohranili zidovi, sezidani iz kamenja, ki so zadnji ekspediciji služili za kuhinjo ali skladišče. Naokrog je vse polno ploščadi, kjer so nekoč stali šotori, čeprav so večinoma že porušeni. Ledenik se v pol leta zelo spremeni. Velika smetišča, kamor ekspedicije odlagajo odpadke, so posejana naokrog. Steklenice francoskega šampanjca in nemškega piva, poljskih konzerv, japonske baterije in še marsikaj. Ledenik je pokrit z gruščem-moreno. Skoraj natanko po sredini poteka greben. Mesto za bazni tabor smo določili na najvišjem ugodnem prostoru na obeh stianeh grebena. Nosači so odložili tovore ob lesenem drogu. S Štefanom sva jih izplačala, potem pa so jo jadrno pobrali v dolino. Ostali smo sami, štirje sahibi in tri Serpe. Počutim se kot črviček. Tako majhni smo v primerjavi s temi ogromnimi gorami. Kakšna prostranstva. Stena sedla Lho La je postala ogromna, čeprav gledano iz Kalapatharja v primerjavi z veliko goro ni omembe vredna. Vrh se ne vidi. Neskončna pobočja zahodne rame ga zakrivajo. Med skalami se sveti voden led. Zahodna globel bruha skozi ozka vrata med zahodno ramo Everesta in Nuptsejem grozeče razbit ledeni slap. Na vso srečo ga nam ne bo treba spoznati od blizu. Toda danes ni časa i opazovanje. Takoj moramo prijeti za delo. Temba se loti kuhe, ostali pa postavljanja šotorov. Najprej je treba napraviti ploščad, orecej veliko, kajti šotori »makarska«, ki jih je za nas priredila tovarna Indu-plati, so prostorni^kar je za v bazo potrebno. V naslednjih dneh smo imeli polne roke dela. Postavili smo 5 šotorov na skrajnih točkah našega tabora in napravili skupen prostor (jedilnico), kuhinjo za nas in eno za Serpe ter eno skladišče za opremo. Za vse te prostore je treba napraviti kamnito ogrado, sleme iz lesenih drogov, preko katerega se potem napnejo ponjave. Seveda smo najprej uredili kuhinjo, v kateri se je spretno sukal Temba. Serpe so bili pravi mojstri za »zidanje« kamnitih ograd. Mi smo nosili kamenje, oni pa so zidali. Prva dneva je bila to zame prava muka. Od Lobuche naprej me je bolela glava. Kar razbijalo mi je po njej. Če sem se priklonil, je bilo še huje. Prikloniti in pobrati kamen pa se je bilo treba sto in sto-krat. Vendar nič ne pomaga. Več ko delaš, prej te preneha boleti glava. Nekateri, sploh tisti, ki so prišli v skoraj urejeno bazo, so imeli zato več težav. Če se v takem slučaju uležeš kot doma, si samo na slabšem. Delo je edino zdravilo proti glavobolu zaradi višine. Malo sem že pozabil, kako grozni so prvi dnevi v bazi, kajti kara-korumska baza je že daleč. Zato sem se jezil sam nad seboj, preklinjal Himalajo in svojo neumnost, ki me je prignala v to ledeno kamnito puščavo. Po dveh dneh so bolečine izginile in s tem vse grde misli. Svet je naenkrat postal lep, jaz pa srečen, da sem v Himalaji. SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ZAKAJ TAKO?! Ko sem pred dobrim tednom dni morala na preglede v jese niško bolnico, sem se peljala z avtobusom škofjeloškega Alpe to-ura. Nekje na Gorenjskem je vstopala v avtobus neka starejša ženska. Videlo se je, da se mka kor ne more prav poprijeti in potegniti na avtobus. »Dajmo, no, dajmo!« je pnga njal šofer za volanom. Ženska, ki se je s težavo in pomočjo nekega sopotnika le povzpela na avtobus, se je prijazno opravičevala, da ni mogla hitro na avtobus, ker jo je po eni strani prizadelo. In res ji je desnica mrtvo visela ob telesu. »Pol se pa vozite z rešilcem! Jaz kripelnov že ne bom vozil!« je odsekal šofer in potegnil. Potniki smo ostrmeli nad tako surovostjo in ženska je planila v jok. Pomagala sem ji v torbici najti denarnico, da je lahko plačala vozovnico, bila pa je vsa pretresena in še dolgo se nismo mogli znebiti slike tega grdega dogodka. Še v bolnici sem razmišljala, kako je mogoče, da so ljudje lahko do soljudi, posebno pa še invalidov, tako nečloveški, in kako jih sploh puste delati z ljudmi. Pa sem se tolažila, da so taki ljudje redki. VAŠA PISMA Čez nekaj dni sem jo pa skusila na svoji koži. 17. 8. 1979 sem se od bolnice na Jesenicah odpeljala z avtobusom Alpetoura z registrsko številko 90-15, kije odpeljal z Jesenic ob 13.40 uri. Ze na Jesenicah sem plačala karto do Orehka. Sprevodnik mi jo je dal brez pripombe. Ko pa smo se bližali Orehku, sem vstala, se približala vratom in opozorila sprevodnika, da izstopam. Sprevodnik je prosil šoferja, da naj ustavi, ta pa se je le posmehljivo režal in peljal naprej. »Na Orehku ne ustavljamo«, je bilo vse njegovo pojasnilo. »Na Meji vas bom zložil, če hočete.« Zunaj je lilo kot iz škafa in jaz brez dežnika. Če bi ustavil na Orehku, kot bi moral, imam vsega 100 m do doma. Da bi pa na Meji čakala na drug avtobus brez dežnika, pa ne. Nisem hotela ven in sem dejala, da grem raje naprej do Ljubljane in tam prestopim na avtobus za Kranj. Zame se je potegnil tudi milic -nik-kadet, ki je bil med potniki. Pa ga je na kratko zavrnil, da naj on red dela na cesti, on ga bo pa v avtobusu .. . Pa se je med potniki našla nepoznana tovarišica, ki mi je ponudila svoj dežnik, ki naj ga enkrat ob priliki prinesem k Bučarju v Kranj. Bila sem presenečena -nad prijaznostjo povsem nepoznane potnice. Izstopila sem in počakala avtobus, ki je peljal proti Kranju. Kljub dežniku me je še pošteno namočilo. Ves čas me je greblo. Je bilo treba tega? Koliko bi stalo šoferja, da tj ustavil na Orehku!1 Rain<> :,t se je zamudil, ko sem izstupduJ Meji. Zakaj vse to? Zakaj ru^: jati človeku? Kaj res ne gn- > brez prijaznosti pri nas? P. S. Krni NA ROB ZAPISU »MI PA NISMO SE UkLONILl« V petkovem Glasu iz Kronjc dne 17. avgusta 1979. Janko {s banc-Olga posreduje tWy, snov iz zg*)dovine NOB . njegove osebne funkcije. si| vetja, zasluge, podvige itd in prav je, da se piše o tematik, NOB. Toda piše naj se objekt:,-, resnično, pošteno in tudi kritično poučno in vzgojno. Ne mislim se spuščati t Vrku čeva doživetja in zgodbe i:. leženci bojev in akcij dvigu;-.* pa glas oporekanja, da jt ■ spodarska komisija, katere tkt je Urbane bil, preskrbomla v> rativne enote z mesom, da v odpeljali 25 voz soli, sanitetu^ materijala, tiskarskih strom drugega, da so iziedli aArc Šmarci v tovarni makarone* še akcijo in borbo v graščini k\ itd. Dobro nam je znano, da i zgoraj omenjene akcije btle « nično uspešno izvedene t sredi leta 1944. Te akcije i vedli izmenično prvi. drugi | tretji bataljon brigade Smk Šlandra. Takšno dejansko resnico dokažemo z dokumenti, liten* ro in živimi pričami za dogodk tistem času in prostoru akcij a* rativnih enot NOV. Imena tovarišev in nru6nAuv janj mnogih padlih sobonet \, povsem znana — oni in gn^ molče. Podvigi pokojnih irtrt % žive brezsmrtno, vendar si i... smemo prilaščati zaslug, iasu.. slave padlih, saj njim sii^, zmaga smrti in ljubi mir. Za .v bodo so dali vse. Njih zapuk-iz časa dejanj v NOB pa \ delimo pravično kaj in koto resnično — pošteno komu skk Starešine v bataljonih S/an<:* brigade: Anton Grašič-Savo, Naklo Stane Testen-Saša, DomžaU Franc Herle-Nande, Loka Ivan Tomšič-Toko, Mengeš in še drugi soborci P. S. Če ste članek pozorno brali, sem pred temi akenan- , pisala, da je gospodarska komts: vse akcije izvajala skupne j Slandrovo brigado in Kamini 1 Zasavskim bataljonom, oxtn»J pozneje odredom. Res pa k^l nisem tega še enkrat ponav . pri opisu samih akcij, čeprav , i tovariš Urbane v najinem rai$% | voru poudaril, da je akcijo uv^ j la Slandrova brigada skup« . člani gospodarske komisije, t v akcije pripravljala in v nekatev 1 tudi neposredno sodelovala Danica Dota. Le nekaj korakov iz glavne ulice pa se že začne revščina in beda. Ozke stare ulice so polne gnilobe in trpljenja. Cunjasti otroci prosjačijo, ponujajo to in ono. Zrihtajo ti vse, kar hočeš. Od seksa do bombe. Hitreje odrastejo kot naši otroci, saj jih nihče ne razvaja. Starejši so bradati, gnilih zob in bedastega izgleda. Iz puščave nosi veter prah, ki se lepi na vse, kar je potno ali mastno. Vse je umazano in vsak je umazan. V Teheranu se ne splača umivat. Sredi ceste je kanal, ki odnaša svinjarijo, ženske kar v njem perejo cunje. Čez obraz so zakrite z rjuhami. Teheranski bazar je ogromen, s heroinom in opijem pod pultom, trgovino z belim blagom, orožjem itd. Dvakrat so mi morali pomagati. ko sem hotel ven. Vsak Perzijec je trgovec. Navadno prodaja le pest kulijev ali nekaj ščetk. Ni važno, koliko proda, važno je, da je gospod trgovec. Ko gledam vso to šaro, nenadoma zmanjka luči. Nastane preplah in panika. Ljudje kradejo, prodajalci jih lovijo, ženske vreščijo. Stisnem se v kot in uživam v razgibanem prizoru senc in ropotanja. V kotu zraven mene trije moški obdelujejo žensko, za katero se je šele sedaj izkazalo, da je mlada in lepa. Ko se končno prižgo petrolejke, je večina stojnic razbitih in precej žensk raztrganih. Policaja srečam šele pred vhodom, ker ne upa noter. Ko tisto noč prespim v nekem parku, mi ponoči ukradejo pulover. O iranskem prometu in prehrani ne bom govoril, ker me je še sedaj groza. Iranske »cerkve« se razlikujejo od turških in mi niso več všeč, ker v njih ni dovoljeno spati. Neko noč so me odkrili, ko sem zlezel pod ogromen perzijski »tepih« in me z brcami nagnali ven. Od takrat mi prija jesti prašičje meso. Afganistansko ambasado najdem na griču nad mestom. Po treh dneh živciranja mi vizo za drag denar le poklonijo. Ko se srečen po klancu vračam v mesto, nenadoma opazim, kako se velika limuzina začne sama. brez šoferja, premikati po klancu navzdol. Odločali so trenutki. Uprem se predenj, pa me odrine po tleh. vržem zavitek prtljage pod ko- lo, pa ga preskoči. Skočim na masko in skozi odprto okno z rokom zavijem volan do kraja na levo. Avto z menoj vred butne čez pločnik in se zagoni v betonsko ograjo. Čez pol ure pridrvi tudi lastnik. Skoro bi ga kap. Povabi me na dom, pa odklonim, češ da se mi mudi proti Afganistanu. Ves srečen me pelje na avtobusno postajo in mi plača karto do Kaspijskega morja. Moje sreče pa še ni konec. V avtobusu spoznam starejšega moža, ki se po težji operaciji vrača domov. Kot njegovega prvega gosta iz Evrope me povabi na slavje njegove vrnitve. Jedlo se je perzijske specialitete in pilo najboljša uvožena vina. Običaji so bili perzijski, pa tudi ženske, razen otrok, so poskrili, zato sem jim po' dveh dneh, ves prenažrt, ušel. Pozabim pa jih nikoli! Mashod je mesto romarjev, podobno kot pri nas Brezje. Vanj padem ponoči in v groznem mrazu. Hotela ne najdem, zato se splazim v odprto bolnico. V spalni vreči prespim pod posteljo bolnika, ki celo noč umira. V mestu je svetovno znana mošeja Reza Imam. Po hudih težavah jo le uspem najti in priti noter preoblečen v sposojeno musliman- Lepotice glavne aven{je Teherana to odkrite sko obleko. Ker nisem pozna < vih običajev, me vseeno odt-i Zahtevajo dokaz, da sem r« v man. Pokažem jim slovensko t^v list z žigom iz kranjske uvar^ ce. Vlečejo me k najvišjemu lol vemu zastopniku. Z glavo vi ob tla in mu poljubim noge. ;»J mu razložim, da sem prehodil t* km, da bi videl grobnico Imama ferdamanega. Kome^ koliko denarja imam, se ustm*> pravim, da sem popolnoma sdk! pre mi sapo, ko mi da za okotoJU dinarjev rialov in me pogostiš,v in pecivom. Do onemoglosti t*i zaradi turškega sedenja in de**y poslušam stavke iz koran* r\ urah me mehkega kot mak krivih otečenih nog le pelje}« \ Sejo. Da ne bi nikdar videl tega' l\i bi nikdar videl strahotno pnn^ vih prizorov pred bakreno (trt**, Histerično zamaknjena mm\h< meče na ograjo, tuli, joka, bku*,\ ti in zaklinja. Zene dvigajo otit* jih tolčejo ob bakrene palic? možje se valjajo po tleh. Obupan moč nemočnih pred vsemoeA Kaj je človek, čemu živi in trpi*Vi je bog in čemu človek potrebna ga? 8E NADAJJU 0. 220 Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI TOREK, 4 SEPTEMBRA 1979 Litri, napolnite se, kozarci izpraznite se, da se bo vidio kozarcu do dna, da bom i id'la, kak fantič pit' zna. (slovenska narodna) Pridno smo jih polnili in praznili, mi Gorenjci, so mi oni dan povedali pn kranjskem Vinu. Pa ne samo v poletnih mesecih. Prav vse leto! Posebno pri pivu in sokovih ni velike razlike. Velike številke so našteli. Če verjamete ali ne, popijemo Gorenjci poprečno na mesec po milijon steklenic piva in Se dobrih tisoč sodčkov po vrhu, po 170.000 litrov radenske, deitov, donatov in tako naprej, po okrog 1000 litrov sirupov in sokov v litrskih steklenicah, pa preko Prvenstvo brodarskih modelov Lesce — Zveza organizacij za tehnično kulturo Radovljica bo od 7. do 9. septembra organizirala na poligonu jezera Sobec v Lescah pri Bledu VIII. odprto republiško prvenstvo radijsko vodenih brodarskih modelov z mednarodno udeležbo v razredih Fl in F3 za letošnje leto. Tekmovanje bo po pravilu NA-VIGA za kategorije Fl in F3 ter demonstracijsko tekmovanje v FSR.3,5. Modele bodo registrirali v petek, 7. septembra, od 15. do 19. ure ob poligonu jezera Šobec - Lesce, pred tekmovanjem pa bodo tekmovalci prejeli pravilnik tekmovanja. V soboto, 8. septembra, bo zvečer prijateljsko srečanje tekmovalcev in organizatorja, najboljši pa bodo prejeli pokale in diplome, na voljo pa bodo tudi spominske značke. Zveza organizacij za tehnično kulturo v Radovljici se že nekaj let trudi, da bi ustanovila samostojni brodomodelarski klub, ker ima v svoji okolici precej brodo-modelarjev, ki jih zanima ta dejavnost. Vendar pa ne morejo dobiti ustreznega vodstvenega kadra. Ce bi jim to uspelo, bi verjetno ta zanimiva dejavnost bolj zaživela. ry g Slovenska razstava konj Konjerejsko društvo Slovenije — Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj organizira prvo slovensko razstavo konj s plemenskim sejmom za žrebice. Razstava bo v soboto, 8. septembra, na sejmišču Ormoške ceste v Ptuju. Dopoldne od 8. do 9. ure bodo najprej ocenjevali živali, nato bo ob 11. uri otvoritev razstave, ob 12. uri pa revija najboljših konj z oceno razstave in podelitvijo pokalov. Ob J3.30 bo zanimiv jahalni program, ob 14. uri pa plemenski sejem za ro-:,.ruške žrebice z aukcijsko prodajo. Razstava bo vsekakor zelo zanimiva, zato se v Ptuj odpravljajo tudi ni gorenjski ljubitelji konj. D. S. Delavni iristični delavci Jesenice — V sredo, 5. septembra, ob 18. uri se bodo na Jesenicah sestali člani upravnega odbora jeseniškega turističnega društva. Na seji * bodo najprej dogovorili o organizaciji turističnega poučnega izleta, med katerim si bodo udeleženci septembra ogledali muzej v Kropi in Kurnikovo hišo v Tržiču, se srečali s turističnimi delavci v Cerkljah ter obiskali arboretum v Volčjem potoku. Gornji grad in Homce, kjer se bodo seznanili z razvojem kmečkega turizma v Zgornji Savinjski doJin i. Na seji bodo zatem razpravljali o nadaljnji izgradnji jeseniške trim steze; namreč, za postavitev brvi čez Jesenico bodo potrebovali še približno 150 tisoč dinarjev. Z mentorji turističnih podmladkov na šolah se V/do dogovorili o preostalih akcijah m tekmovanjih, ki jih organizira Oorenjflka turistična zveza. Gre za pisanje nalog s turistično tematiko, tekmovanje v poznavanju turizma v škofjeloški občini in drugo. Nazad bodo obravnavali nekatere aktualne naloge: to je sestavo komisije za turistični promet, pregled s .» delegata v občinski konferenci Socialistične zveze, predloge najpri-/.adevnejših udeležencev v akciji bepe rože in okolica tep drugo. B. B. Da se bo vid'lo kozarcu do dna 2f>0.000 steklinčk sokov, koka kole in raznih gaziranih pijač. Pri vinu smo bolj zadržani. Le okrog 100.000 litrov ga gre na mesec. In kot povedo pri Vinu, se popravlja okus naših pivcev: poraba žganih pijač upada, povpraševanje po vinih, posebno dobrih, pa raste. Poletje seje začelo že maja Letošnji maj je bil presenečenje za vse. Tako za nas pivce, ki nas menda nobenega maja še rii tako hudo žeja-lo, pa tudi za pivovarnarje in slati-narje, ki niso bili pripravljeni na tako hudo vročino in seveda žejo. Povsod je zmanjkovalo embalaže in pri Unionu so kamioni tudi po dva dni stali in čakali na sladko-grenko pijačo, ki edina dobro odžeja ... In potem so doma hiteli polniti. Po 70.000 steklenic je bilo napolnjenih na dan pri Vinu, in štirinajst kamionov jih je komaj sproti zvozilo na vse konce po Gorenjski. Zapolniti je treba skladišča, ki jih imajo v Kranju, Skofji Loki, Tržiču, na Bledu, v Kranjski gori, v /'Medvodah, diskont na Bledu. Pa Še cela vrsta gostincev je čakala. Bognedaj, da bi komu zmanjkalo tako priljubljene riijače, kot je prav pivo v vročih dneh' Izključno Union pivo polnijo pri Vinu. Pa tudi po točenem pivu je Vedno večje povpraševanje. Zato skoraj ni več gostinca, ki bi ga ne imel, ali pa vsaj razmišlja, kako si ga bo napeljal. Sodčki zamenjujejo steklenice Diagrami žeje Da bi imeli pregled nad tem, koliko se kdaj kje popije, pri Vinu urejajo posebne diagrame, ki kažejo, kje in kdaj so najbolj žejni. Prav zanimiva slika se pokaže. V zimski sezoni izstopa letos Kranjska gora, ki je imela svetovno smučarsko prvenstvo in skoke v Planici, pa Krvavec, ki je imel dolgo sezono, tržiški in loški konec pa sta bila bolj slaba. Se Bled ni bil kaj prida žejen. Kranj in Tržič sta v porabi pijač najvišje v poletnih mesecih, junija in julija, avgusta sta pa že nižje, ker gre takrat večina gostincev na dopust. Za novo leto pa so spet vse konice nekje pri vrhu. Dostikrat je za novo leto presežena poletna konica. Zanimiva pa je tudi Skofja Loka, ki skorp.j nima večjega dviga krivulje, ra:.en morda dveh poletnih mesecev. Pravijo, da je temu verjetno krivo pomanjkanje gostiln na tem koncu. Direktor TOZD* Vino, Jože Branko vič: »Več bi morali storiti za našo vinsko in pivsko kulturo.« Nenaeks! Gorenjci vedno raje pijemo dobra vina, so opazili pri Vinu. In če je res kvalitetno, tudi ne gledamo več na ceno. »Le to je narobe,« pravi direktor Vina Jože Brankovič, »da je prepovedana vsaka reklama za vina in alkoholne pijače nasploh. Saj niti povedati ne moreš ljudem, katero vino je zares dobro. Le za nagrajena vina slišimo, so pa še marsikatera druga vina dobra. In še nekaj je hudo narobe pri nas. Ni razvita pivska kultura, ki bi lahko dvignila porabo vin. Malo dobrega vina vsak dan je dobro in zdravo popiti. V Franciji, kjer so doma najboljša vina, ga vsak popije poprečno 100 litrov na leto, pri nas pa približno 50 litrov na osebo. Velike rezerve so še pri nas v vinu. Pozdraviti je potrebno prizadevanja vinogradnikov, da obnavljajo in na novo zasa-jajo vinograde z najboljšimi sortami trte. Iz leta v leto je čutiti boljšo ponudbo. Le, ko bi ga še piti znali. Nikoli bi ga ne smeli na prazen želodec. Makedonci - tesneje smo pričeli sodelovati s kombinatom Tikveš — se nam čudijo, kako moremo piti na prazen želodec. Oni še šilca mastike ne popijejo brez svoje šopske solate. In Bosanci pravijo, da se pije kot kava, »više očima .. .« Nikakor ne na eks! Vino je treba znati uživati. Pravilen ambient mora biti za pijačo, pravilna temperatura, prava izbira. K določenim jedem gredo le določena vina. Pravilno morajo biti hlajena, da razvijejo buket. .. Ce bi Slovenci zamenjali tista dva deci pred kosilom za dvakrat po dva deci po kosilu, bi bilo vse drugače« Vinsko klet za vinsko kulturo Odprtih vin pri Vinu ni več moč dobiti. Zdaj tisto njihovo veliko in ravno prav vlažno in hladno vinsko klet, ki je vklesana v samo skalo, uporablja Slovin. Razmišljajo pa pri Vinu, da bi v njej uredili stalno razstavo vin in vinarski muzej, pa tudi oddajali bi jo posameznikom, da bi v njej lahko arhivirali svoja vina. Tudi s prodajo arhivskih vin bi radi poskusili. Vinsko sobo bodo uredili in v njej se bodo lahko zbirale manjše zaključne družbe. Veliko načrtov imajo. Ce jih bodo izpolnili le pol, bo to zagotovo velik korak naprej pri naši pivski in vinski kulturi. I). Dolenc (8. zapis) Spričo bližnjega slavja slovenskih narodnih noš v Kamniku (v soboto, 8. septembra 1.1.), bo kar prav, če stopim s tem zapisom v Podgorje, kjer je videl Josip Suchv še ob koncu prejšnjega stoletja pravo razkošje ljudskih noš, tako poletnih kot zimskih. No, preden mu prepustim besedo, moram prej kaj povedati o Podgorju, vasici, za katere pravdo so se domačini tako postavili, kot pred leti prebivalci vasi Rudno pri Železnikih. V obeh primerih je šlo za zemljo, dobro kmečko zemljo. Vredno boja in ljubezni.. . Ker pa želim ostati le skromen kronist, ne pa kak nepoklican in slabo poučen razsodnik, ostajam le pri tej omembi. Ker se bom h Podgorju še vrnil, moram Dohiteti, da le še kaj povem 0 nošah starih Podgorcev in Pod-'gork, ki jih je tako šegavo opisal 'Josip Suchv (Krištofov Pepček). PODGORSKA NOŠA Seveda ne bo sledil kak sistematičen, natančen opis. To bodo le paberki iz »Spominov Krištofovega Pepčka«, objavljenih I. 1928. Kamničani vedo, da so Podgorča-ni posebne vrste ljudje, ki imajo svoje šege in navade, svojo nošo in svoje križe in težave. Tudi so najdlje ohranili svojo pristno kmečko nošo. Ni vsakdo za našo narodno nošo. 10.000 steklenic piva napolni na uro polnilni stroj z 4H polnilci PODGORJE PRI KAMNIKU Tako je treba zapisati, kajti vasi in zaselkov s tem imenom imamo na Slovenskem celo vrsto — pač za kraje pod gorami. Tudi za kamniško Podgorje to velja. Saj je to zares le dolga, razpo-tegnjena vas na prisojnem vznožju gričevja, ki se vleče skoraj tri kilometre, od tunjiških dobrav pa vse do Križa. Tu je bilo prigorje zaključeno s kriško graščino, o kateri ni več kaj prida sledov. - Razen v zgodovini... Zdaj je vrh hriba, na mestu nekdanjih grajskih poslopij, nameščena kokošja farma. (Sicer pa bo o kriški graščini, ki je odigrala svojo vidno vlogo v kamniški zgodovini, še stekla beseda.) Podgorje šteje danes že blizu b(K) domačinov, torej je kar veljavna vas. Tudi pogled s ceste od Most proti Kamniku razodeva, da so bili in da so Podgorci (ali Podgorčani; obe obliki za oznako vaščanov sta v splošni rabi) lahko še ponosni na svoje domačije. Danes je pogled na Podgorje enoten, saj se hiše bele izza sadnega drevja kar v vsej njegovi dolžini. Včasih pa je viško naselje imelo tri dele: spodnja skupina kmetij je bila Križu najbližja, potem je bila manjša skupina hiš okrog cerkve v osredju, najbližji Kamniku pa je bil severni del vasi. Danes so vrzeli med nekdanjimi skupinami hiš v Podgorju že zazidane z manjšimi, sodobnejšimi domovi. Bližina Kamnika, ki je kupec za vse kmetske pridelke, in bližina industrije (posebno tovarna Stol -Duplica), jamčita za vaško blagostanje. Tudi čas reformacije se je dotaknil Podgorja: cerkve sv. Nikolaja, ki jo listine prvič imenujejo že I. 1526, so se polastili kamniški luterani. Zanimivo je »Krvavo znamenje« na križišču cest pri Podgorju. Le-tega je dal po izročilu postaviti neki kmet — domačin, v spomin na tem kraju umorjeno svojo hčerko... Drugo poročilo pa ve povedati, da stoji to »krvavo znamenje« na mestu, kjer je kamniško sodišče izvrševalo smrtne obsodbe. Naj bo tako ali drugače, znamenje je zelo staro: vklesana je letnica 1510! Zanjo je treba rasti, pristnosti, rde-čeličnosti, tisti težki pretehtani korak za možake in fante; prirodnost, preproščina in navihan nasmešek za dekleta. V vsem tem so se odlikovali Podgorčani. Na oknih so cveteli nageljč-ki, »gavtrože« in rožmarin — izza njih so Žarele oči podgorskih lepotic. Niso bile ne debelušne, ne presuhe, ne premajhne, ne prevelike — skratka, bile so »plemenjakinje«! Nič čudnega, saj drugače ne bi bilo tako čudnega zaroda, kakršen je v Podgorju, Pozimi so nosili možje in žene pisano prešite ovčje kožuhe. Možaki so si poveznili na glavo črn klobuk s širokimi krajci. Srajce so bile iz hodničnega lanu, izpod ovratnika se je svetlikala pisana zidana ruta. Telovnik s pestro vtkanimi rožicami ali pikami je bil žametast in spet z debelimi, prav na gosto prišitimi srebrnimi gumbi. Silna srebrna verižica s priveski, ki so včasih tehtali kar pol kilograma, je spajala levo in desno stran oprsja. Jopič je bil kratek, iz dobrega sukna, hlače irhaste, izpod katerih so s kolenom vred silile na dan bele hodnične spodnjice, ki so jih tik pod kolenom zakrili dolgi, tesno se mečam prilegajoči škornji. Krajci fantovskih klobukov so bili ožji kot pri klobukih starejših možakov. Tudi štula je bila vtisnjena na vse štiri strani, tako da je. bil vrh klobuka koničast. Ce je klobuk na fantovi glavi ravno sedel, je to pomenilo, da njegov nosilec ni pri volji za »špetir«; na levo stran nagnjen klobuk je pomenil »auf«, na desno stran pa kar »auf biks, prmejkuš«. Tudi racmanovi krivci, zataknjeni spredaj za klobukom, so pomenili izziv. Sledil je krvav pretep. Dekleta so jokala — a bila so vedno na strani zmagovalcev, pa če je bil to njihov fant ali ne. Navadno je prišlo po pretepih do novih srčnih vezi, ki so trajale seveda spet le dotlej, dokler jih niso razdrle nove zmage. In novi zmagovalci so nadomestili prejšnje... Podgorski možje niso bili ne brkati ne bradati. Vsak teden so šli v Kamnik k »polebirarju«, da jim je obril kos*mata lica, ki so hotela biti gladka in čista. 1 G L, AS 8.STRAN TOREK, 4 SEPTEMBRA m Komentiramo Po petih letih izgubili naslov PARAČIN — Na 27. državnem padalskem prvenalvu, ki je bilo avgusta v Parafinu, slovenska reprezentanca ni ponovila uspeha iz preteklih let. Pet let zapored je oavajala državno prvenatvo dokaj prepričljivo, Aestič pa ae ji je zmaga izmuznila. Reprezentanca je bila namreć motno oslabljena, aaj nista aodelovala večkratni dr*"via Prva" O""*«0 Buncie zaradi delovnih ohveznoati v jesen i Ak i Železarni in •ianez Safarič iz Murske Sobote zaradi služenja vojaškega roka. Trije novinci v reprezentanci ao tako prevzeli veliko odgovorno«!. Maks Humar, Branko Hraat, Srečo Medven in Darko Svetina, vsi iz Alpskega letalskega centra Lesce, ter 2arko Spaninger iz Letalskega centra Maribor, so tekmovanje odlično zaceli. Po končani prvi disciplini - figurativni skoki z vitine 2000 metrov - so prevzeli ekipno vodstvo, v posamični konkurenci pa je Maks Humar osvojil naslov državnega prvaka. Srebrno kolajno je dobil Branko Hraat, soliden je bil tudi Spaninger z deaetim mestom; republiški mladinski prvak Darko Svetina je za svoj sele dveletni padalski stat dosegel sedemnajsto mesto, dvaindvajseti pa je bil Srete Medven. Smola slovenskih tekmovalcev se je začela te med figurativnimi skoki. Humar je dobil hud zobobol, vendar je kljub bolečinam osvojil naslov prvaka. V naslednji disciplini, skoki na cilj s 1000 metrov, pa je ie kazalo, da bo moral odnehati. To bi ae tudi zgodilo, da ni prišlo v drugem skoku Medvena do poškodbe hrbtenice, zaradi česar je moral do konca tekmovanja letati v postelji. Za ekipni rezultat štejejo doaetki štirih tekmovalcev, zato je Humar vztrajal, dosegel sicer samo sedmo mesto, osvojil pa je s tem srebrno kolajno v skupni uvrstitvi in le malo mu je manjkalo do naslova državnega prvaka. V skokih na cilj je bil v slovenski ekipi najuspešnejši mladi Svetina. Po treh skokih je bil prvi, v četrtem pa je zaradi velike živčne napetosti pristal 52 centimetrov od cilja. Po šestih akokih, kolikor jih je bilo v tej disciplini, je bil njegov seštevek 87 centrimetrov, kar je zadostovalo le za peto mesto. Bilo pa je dovolj, da je presenetil in potrkal na vrata državne reprezentance. V tretji disciplini, skupinski skoki na cilj, je slo slovenski ekipi vse narobe. Medven je zaradi poškodbe ležal v postelji. Tudi Humarju se je zdravstveno stanje močno poslabšalo, vendar je se vztrajal. V drugem skoku ni več zdržal. Priatal je štiri metre od cilja in, da je bila smola se večja, je štiri metre od cilja pristal tudi Hraat. V tretji seriji skokov Humar ni več start al Ekipa je zato dobila 10 kaxenskih metrov in končni zbir je bil 21,06 metra, kar je bilo veliko presenečenje za vse. Slovenija je s tem izgubila petletno nadvlado v državnem prvenstvu. Vendar je tudi drugo mesto lep uspeh za pomlajeno ekipo. Druge reprezentance, razen Vojvodine, so nastopile s starejAimi, prekaljenimi tekmovalci, kar velja predvsem za zmagovalno ekipo Srbije. Prepričani pa smo, da bo Slovenija prišla do veljave spet prihodnje leto, saj se v Lescah kali nov rod nadarjenih mladih padalcev, ki bodo se mešali štrene starejšim. V ženski konkurenci letos ni tekmovala nobena Slovenka. To prav gotovo ni pohvalno. Imamo vsaj Miri padalke, ki bi lahko nastopile, med njimi tudi Mojco Legat iz ALC Lesce, ki pa zaradi zaključnih izpitov v gimnaziji ni bila dovolj pripravljena za tako zahtevno tekmovanje. Zato pričakujemo v prihodnjem letu njeno ponovno uvrstitev v državno reprezentanco. I. Mesaru" 8. svetovno prvenstvo v veslanju Reprezentantke Sovjetske zveze so od si>etovnega prvenstva pričakovale več ttot pa so dobile. Njihov četverec s krmarjem je zmagal prepričljivo, v drugih aisciplinah pa jim ni šlo tako dobro. OPOnrti veslati se dobro pripravljajo na olimpijske igre v Moskvi. To so dokazali tudi na Bledu, saj ta bili med lahkimi veslači najboljši v osmercu. Prvi del za reprezentantke NDR Nadaljevanje s 1. strani SPANC I NOVA VK.SI.ASKA VKLKSILA V dopoldanskem delu K. s v rtov nega prvenstva v veslanju na Bledu so nastop v tfirih dis< iplinah opravili lahki veslači Morili s<> se r.tt odličja mednarodne vesla ske '»rganl/a.ite K1S.A Medalje in najbolj. Ae uvrstitve so tule razdeljene favoritom !>re/ večjih pri ■-• neč» nj. NsAi veslači od tega tekmi i anja niso dosegli veliko, aaj so se uvrščali le '. mali finale. Ae najboljši uspeh ie dosege! skifist (.rdovir iz Zadra, ki ,e v malem finalu osv.ijil solidno deveto mesto Knak uspeh lahko pripišemo tudi našemu četvere« brez krmarja V dvojnem dvojcu in osmercu pa Jugoslavija ni imela svojega čolna. Največ so pri lahkih veslačih dosegli Spanci. Veslači Španije ao prijetno presenečenje. Domov se namreč vračajo z zlatim odličjem. Nasploh imajo Spanci odlične pogoje za vadbo. Njihov mecen, španski milijonar, jih dobro podpira. Po eno prvo mesto osvojili se Američani in Norvežani. Razočarani se z Bleda vračajo Američani, aaj ao od tega nastopa pričakovali več. Rezultati - enojec: I. ZDA 7:10,90. 2. Kanada 7:21,78. 3. Avstrija 7:26,02. 4. Francija 7:2«,78. 5. Španija 7:20.36. 6. Švica 7:33,74. 9. Jugoslavija 7:40,02; četverec brez krmarja: 1. ZRN 6:23.46. 2. Nizozemska 6:23,00. .i. Švica 6:25.12. 4. NDR 6:25.44. 5. Danska 6:26.47. 6. Avstrija 6:20,24; dvojni dvojec: 1. Norveška 6:36.08. 2. Nizozemska 6:44.15. 1. Italija 6:45.00. 4. ZDA 6:46.»6. 5. Švica 6:51,25, 6. Španija 6:52.50; oamerer: 1. Španija 5:53.10. 2. ZDA 5:53.28. 3. Nizozemska 5:66.0«. 4. NDR 5:56.06, 5. Velika Britanija 5:27.23. 6. Avatrija 5:57,64. I) Hun.ei Kolo K I' i,l.m Mednarodnega lokostrelskega turnirja v Vintgarju se je udeležilo 32 tekmovalcev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije — Foto: F. K one Odlični rezultati lokostrelcev VINTGAR - V soboto in nedeljo, 1. in 2. septembra, je bil v Vintgarju pri Bledu mednarodni lokostrelski turnir v disciplinah H l' NT K K in F1ELD, ki ga že tretje leto organizira lokostrelski klub EXOTERM is Kranja. Turnir, ki so se ga letos poleg naših najboljših lokostrelcev udeležili tudi najboljAi iz Avstrije in Italije, »teje obenem tudi za držav .10 prvenstvo. Od naših je bila tu celotna državna FIELD reprezentanca, med njimi tudi Aci Oblak, nas najboljAi lokostrelec, ki je že bil na skupinskih pripravah za mediteranske igre v Splitu, medtem ko ostala KITA reprezentanca se trenira na Braču. Lokostrelci so se prvi dan pomerili v disciplini HUNTER - streljanje v tarčo na neznano razdaljo, naslednji dan pa Ae v FIELDU, kjer so razdalje znane; zanimivo pri tem je, da so rezultati v obeh disciplinah zaradi značilnosti terena in različnih pogojev pri posameznih tarčah izenačeni. Proga v Vintgarju je najtežja v Evropi in je dolga nekaj več kot sedem kilometrov, ima 28 tare, v katere izatrelijo tekmovalci po Atiri puščice. Ko so bili lani tu na pripravah lokostrelci ameriAke državne reprezentance, so bili s progo zelo zadovoljni, saj je bojda med najboljAimi na svetu, prav zato želi lokostrelski klub EXOTERM z njo kandidirati za svetovno prvenstvo 1984. Rezultati - prosti stil: člani: 1. Podržaj Marjan 807 (Ezo), 2. Kock M. 883 (Ezo), 3. Oblak A 873 (Ezo). 4. Bukovec S. 820 (Ezo); mladinci: 1. Podržaj Marko 843 (Ezo), 2. Nerath B. 487 (Ezo), 3. Roethel M. 323 (Jugobanka); instinktivno: člani: 1. Villanovich 768 (Italija), 2. Perko 720 (Jugobanka), 3. Bleiweis 634 (Jugobanka), 4. Rozman 570 (Ezo). MALI OGLAS oddati pri nas v uredništvo je enostavno: lahko ga napišete in pošljete tudi po pošti ali sporočite njegovo vsebino po telefonu na št. 23-341 Nogomet Točka — uspeh KRANJ — V prvi tekmi pred domačim občinstvom je peta selekcija Kranja s težavo uspela izboriti točko z borbenimi nogometaši Vozil is Nove Gorice. Pred 200 gledalci so gostje vodili do 72. minute, potem pa je Legat s svojim prvim prvenstvenim zadetkom izenačil. Do konca so Kranjčani Ae napadali, toda vse akcije so bile premalo organizirane. Gostje so se predstavili kot srela in homogena ekipa, ki zna igrati dober nogomet, tako da je osvojena točka za Kranjčane po slabi in anemični igri uspeh. Kljub že mnogokrat pokazani borbenosti je bilo namreč v ekipi domačinov vse preveč slabih mest, za dobro igro pa velja pohvaliti strelca Legata, Pongraca in Tkalca, ki zaradi dveh rumenih kartonov ne bo naatopil v prihodnjem kolu. Upajmo le, da slaba igra ne naznanja tudi slabe forme, saj so Kranjčani proti Slovanu in drugoli-gaAu iz Trbovelj pokazali mnogo boljši nogomet. V p red tekmi so mladinci z goloma Cot-mana in Eržena premagali moštvo Vozil, ki je s precejAnjo mero sreče od Al o domov le z dvema zadetkoma v mreži. Čeprav Kranjčani niso blesteli, pa so hitri Cotman, Pin-tar, Eržen pa tudi Kregar predstavljali neprestano nevarnost za goste, ki so se /»tekati h grobostim, ki pa jih je sodnik Benkič prepozno začel kaznovati. V domači ekipi ni bilo slabega mesta, Ae posebno dobro pa je zaigrala obramba h Kalanom kot najboljAim igralcem. M. .Suhi. Nogometaši zborovali KRANJ - V preteklem tednu je bila redna skupščina Občinske nogometne zveze, ki ae je je udeležilo okoli štirideset predstavnikov nogometnih klubov, športnih organizacij. ZTKO in TK8. NogometaAi so v obAirnem materialu prikazali svoje delo in is poročil posameznih odborov je razvidno, da je bilo več kot uapeAno. Taka je bila tudi enotna ocena vseh prisotnih, ki so dali polno podporo novim tokovom v nogometu in poudarili, da je rekreativni nogomet v kranjski občini vzorno urejen. Večji problem predstavlja selektivni nogomet, katerega rasvoj ovira cela vrsta subjektivnih in objektivnih faktorjev. Nesporno pa je dejstvo, da se tudi na tem področju dela tako po šolah kot po klubih. NogometaAi so nakazali tudi slabosti v svojem delu. ki so predvsem organiiacijske narave. Nimajo namreč svojih prostorov, pa tudi materialna sredstva so pičla. Ob koncu ao podelili Ae priznanja najuspeAnej-Aim klubom in posameznikom iz pretekle sezone in žrebali pare občinskih lig, ki bodo pričele s tekmovanjem v soboto. M šuliic Kolesarstvo Cuderman slovenski prvai , Republiške naslove v cestni vožnji so osvojili Marko Cador* man pri članih, Primož Čerin pri starejših in Vlado Mam pri mlajših mladincih - Tudi ekipa Save dvakrat najboljša rega so /lasti Hogovi kolesarji budno prajik« mu takoi preprečili vsak pobeg Stareiv .-,„ dinci so vozili do Kočevia in nazaj (115 kilus*-' Grosuplje - S sedmo dirko, tradicionalno Veliko nagrado Koga. se |e v soboto sklenilo točkovanje za letošnje slovensko prvenstvo v cestni kolesarski vožnji posameznikov in ekip Po seštevku štirih najboljših rezultatov je pri članih zmagal kranjski tekmovalec Marko Cuderman. ki je prav z. uspehom na Hogovi dirki prehitel Bojana Kopreta. Na podoben način je postal novi republiški prvak tudi Astrin tekmovalec Primož. Čerin pri starejših mladincih Edino v skupini mlajših mladincev je bil naslov ze pred soboto oddan Vladu Marnu iz. Kranja. Prvak je s tremi zmagami m petim mestom, medtem ko se je njegov kolega Miran Kavaš uvrstil na odlično tretje mesto Savčani so se dobro odrezali tudi ekipno. Prvaki so v konkurenci mlajših mladincev in članov. VRSTNI RED ZA SLOVENSKO PRVENSTVO - ČLANI: 1. Cuderman 50 točk, 2. Ropret (oba Sava) 53, 3. Polonci« 52, 4. Zaubi (oba Rog) 52, 5. Novak (Dol) 46, ekipno: 1. Sava 159, 2. Rog 141, 3. Astra 47, 4. Dol 46, 5. Novoteks 43; STAREJŠI MLADINCI: 1. Čerin 55, 2. Planin (oba Astra) 56, 3. Vehar (Rog) 48, 4. Kastelic (Astra) 48, 5. Kurent (Sava) 46, EKIPNO: 1. Astra 165, 2. Rog 100,25, 3. Novoteks 79, 4. Sava 74,26, 5. Pomurje '46,25; MLAJŠI MLADINCI: 1. Mam (Sava) 60, 2. Kosirnik (Rog) 54, 3. KavaA (Sava) 47, 4. Pavlic (Rog) 47, 5. Zagore (Novoteks) 44, EKIPNO: l. Sava 152, 2. Rog 104, 3. Novoteks 73, 4. Astra 73, 5. Branik 50, 6. Bled. i i ] ] i' i —' »'/mi ii1 i\in r, |a 111 i ini.oj , ■ ■ trov). Tudi v tej skupini sta bila Čenn in Pefisv nepremagljiva, saj sta prišla v iilj s kar p^av minutami prednosti Boj je bil nekoliki \ izenačen edinole pri mlajših mladim in v v vozili do Zlebič (7.ri kilometrov) Zmag , i, četverica je pobegnila šele pod Turjakom uj, grede, zato je bila tudi njena prednost le piči dve minuti. REZULTATI - ČLANI: 1. Cudernu (Sava) 3:29,20, 2. ZanoAkar (Rog). 3. V*, kanja (Soča) isti čas, 4. Zaubi (Ras 3:36,42, 5. Prelih isti čas, 9. Ropret (akt Sava) 3:40,18; STAREJŠI MLADINCI: j Čerin (Astra) 2:56,20, 2. Penko (Roj) čas, 3. Kastelic (Astra) 3:00,15. 4. Piv:' (M. C. Zagreb) 3:03,10, 6. Planin (Astrah* čas; MLAJŠI MLADINCI: 1. Kosinu! (Rog) 2:04,50, 2. Papež (Novoteks). S. Kj vaA, 4. Lampič isti čas, 5. Marn (vsi Stn) 2:06,35, 9. Tunič (Sava), 13. Polajnar 3 Ankerst (oba Bled) isti čas. Med člani C je zmagal Oblak (A»tt med pionirji A Hvala (Astra), med pioan B JerAin (Grosuplje), med pionirji C £ brovsek (Horjul) in med pionirji D Skert: (Grosuplje). H .Jelmčta Po Istri KRANJ - 14. septembra se k« Pulju začela tridnevna mednarodai | etapna kolesarska dirka mladincev P* Istri. .Jugoslovanska reprezentanc* i« že znana. Razen Astrinih tekmovale?« ' Čerina in Kastelica, pa Zagrebčan Lojena, bo nase barve zastopal taci Savčan Stane Kurent. Od uspeha državne reprezentanc« b« odvisno, ali se bodo mladi koleaani udeležili tudi svetovnga prvenstva, t bo oktobra v Argentini. H J Sobotna z/naga je Marku Cudermanu prinesla tudi naslov slovenskega prvaka — Foto: H. J. Slovensko prvenstvo je pravzaprav napor-nejfte od državnega. V prvem morajo biti tekmovalci, ki računajo na uspeh, dobri na vsaj Štirih od sedmih dirk, medtem ko v drugem vozijo le eno dirko in prvak je zato lahko tudi kolesar, ki morda ni najboljši. Zato ni čudno, da sta bila Vlado Marti in Marko Cuderman naslovov nadvse vesela. »Želel sem ga že lani in predlanskim, ko sem bil Ae mladinec, pa mi nikoli ni uspelo. Letos prvič vozim med člani,« je pripovedoval Marko, ki je letos na številnih dirkah ugnal bolj preizkušene kolesarja. »Sobotna dirka je bila dokaj naporna; sami vzponi in spusti. Z ZanoAkarjem in Velikanjo smo uAli že takoj po startu in vso dolgo pot vozili sami, kar ni lahka stvar.« Člani so tekmovali na 140 kilometrov dolgi poti iz Grosuplja do Stalcerjev in nazaj. Vodilne trojice, ki si je te pred Ribnico nabrala štiri minute prednosti, ni mogel nihče več dohiteti. Poskušala sta Rakuš in Bolha, pa seveda tudi drugi. Največ »smole« je imel Ropret, na kate- Hokej Jeseničani izgubili JESENICE - Hokejisti Jesenic t« * v otvoritveni tekmi letoAnje sezone v q\v rani pod Mežakljo pomerili s Kapfrnb«. gom v boju za KaravanAki pokal. Goss>« Avstrije, ki so branilci lovorike, »o ki boljAi in zanesljivo zmagali z resulutta 7:4(1:1,3:1,3:2). Močno pomlajena Svetlinova četa u , pol tekme zelo dobro upirala favoriziram« gostom, ki so povedli že v prvi minuti if* Toda v 31. minuti je bil rezultat te M Neizkušeni Jeseničani ao imeli tudi v m daljevanju veliko priložnosti, a »o jih k* po tekočem traku zapravljali. Cepra> w v polju igrali dokaj dopadljivo, borbeno it kombinatorno, niso naAli pravih poti prve. Kapfenbergovim vratom. Večkrat p« um« tudi Aportna sreča obrnila hrbet. Hokejisti Jesenic bodo po povratni t*ln v sredo s Kapfenbergom odpotovali M 11-dnevni trening v ČSSR, kjer ae boso m dvakrat pomeri i s prvoligašem Zli Brnom in drugoligaAem Kolinom. Na p. vratku se bodo ustavili Ae v Gradca, k/it bodo z ATSE odigrali prijateljsko tek«*, •J Rak* Marjan Knaflič: Navdušenje premaguje težave BLED - Marjan Knaflič je bil v zgodnji mladosti predan veslanju. Najsrečnejši je bil, če je lahko krmaril blejski četverec. Temu športu bi verjetno ostal zvest vsr do danes, če ga ne bi premamilo kolo. Z Rakusem, Lokarjem in Terglavom je začel pri domačem klubu. Dobra četverka je bila to, nekaj podobnega kot so danes mladinci kranjske Save. A »zlati čaai« blejskega kolesarstva so kmalu minili. Fantje so se razAli in kot člani vadili in nastopali v dresih drugih klubov. Knaflič je, tako kot RakuA, prestopil k Savi. Zdaj je trener kolesarskega kluba Bled. Res, da v zadnjem obdobju o blejskik kolesarjih ni bilo dosti slišati. 2e lani, posebno pa Ae letos, pa so se spet začeli oglašati. »Trenutno imamo osemnajst registriranih tekmovalcev; Aest pionirjev, sedem mladincev in pet članov C. Največji poudarek v klubu dajemo vzgoji in delu t mladimi, perspektivnimi kolesarji, iz katerih se bodo, upam, čez nekaj let razvili tudi uspešni člani. Zakaj tako? Začeti amo morali praktično iz nič; brez trenerjev, biti opreme in denarja. Le navdušenje smo imeli.« Marjan Knaflič je lani opravil izpit za inštruktorja kolesarstva v tečaju, ki gaje vodil Franc Hvaati. Tudi eicer se njegov program in metode dela ne razlikujejo doau od kranjskih. ...... Vodilno mesto v ekipi kolesarskega kluba Bled sestavljajo mlajAi mladinci. Njihova ekipa se lahko pohvali z nekaj dobrimi uvrstitvami. Fantje so bili letos peti na državnem prvenstvu v cestni vožnji, četrti na dirkališču, lepe uspehe pa do«*: gajo tudi v posamični konkurenci. Sandi Ankerst, na primer, steber blejske mladinske ekipe, je bil drugi na državnem gorskem prvenstvu, sicer pa je skorsj na vseh dirkah nekje med desetim in petnajstim mestom. »Vse bi bilo se dobro,« pravi Marjan Knaflič, »če naš klub ne hi bil tako reven. Letos smo morali kupiti tri nova kolesa in če priAtejemo se stroAke za udeležbo na tekmovanjih, smo sest starih milijonov, kolikor smo jih dobili od občinske telesno-kulturne skupnosti, že zapravili. Radi pa bi Ae klubski kombi in nove drese, a kaj. ko niti za nujno opremo nimamo dovolj.« Se sreča, da imajo, tako delavci v kluba kot tekmovalci, veaelje do kolesarskega A porta; da hočejo napredovati in dosegati boljše rezultate. Potem bo tudi z denarjem mogoče lažje. Zaenkrat pa se vse vrtt^' v začaranem krogu; dokler ni uspehov, ni denarja; brez denarja pa. kot vem«, danes tudi v Aportu ne gre ve*. H. Jelovcan T Košarka Priprave za višjo ligo KRANJ - Na Jezerskem so se pretekli teden na akupinakem treningu pripravljali ■a aovo tekmovalno sezono košarkarji kraajakega Triglava. Osemnajst jih je bilo, sekaj tudi mlajših igralcev. »8 pripravami si aovo tekmovalno aezono smo letos za-orli tako zgodaj zato, ker ae septembra ve-riat igraJcev spet spoprime s solo, trening i nepopolno ekipo pa bi bil brez koristi,« je pripovedoval trener Peter B rumen. »Tretiramo dvakrat na dan. Največji poudarek dajemo osnovni telesni pripravljenosti, le usti. ki nastopajo v mladinski vrati, imajo a? dodatno vadbo, kajti v začetku septembra se začne drugi del tekmovanja v slo-veaaki mladinski ligi. Fantje dobro delajo, pogoji ta vadbo pa so tu na Jezerskem idealni« Treaarja Petra Brumna smo se povprašali, katere naloge čakajo moštvo po vrnitvi v Kranj. »Tekmovanje ae začne sele v d mg! polovici oktobra, zato bomo se naprej vadili na kranjskem stadionu, zatem p« ae borno posvetili taktičnim in tehničnim pripravam. Načrtujemo tudi več tre-a.ai tekem, predvsem z ljubljanskimi liga- ii i drugo ekipo Olimpije, z nekaterimi gorenjskimi mottvi; gremo pa tudi na turnir v Celovec. Zal bomo morali večino tekem odigrati v gosteh, kajti v garderobah nase telovadnice ni vode in se je zato večina tajil) moštev izogiba.« r.kipa Triglava ostane v tej sezoni ista kot te dve leti, dopolnjena le z nekaj mlaj-♦i.ni igralci. »Uvrstitev v auper ligo nam ne imt delati težav, merimo pa tudi na uvrsti-v bodočo medrepubliško ligo,« je se povedal trener Peter B rumen. O vtisih a priprav smo povprašali Ae kapetana kranjake ekipe in najstarejšega igralca, edinega, ki je ostal od tistega uspešnega moštva, ki je naatopalo v drugi rvezai ligi. Jote Stefe je takole pripovedoval: »Doslej sem ae udeležil vseh skupin u h priprav in moram reči, da fantje zares sooro delajo. Želim, da bi se ureaničili tre-Mrjevi cilji glede uvrstitve v višjo ligo, saj si ae apet rad poskusil v isti konkurenci i-/ pred leti.« I). Ambroži* Rokomet Prva zmaga Al plesa 2e prvo kolo novega prvenstva žensk * severni skupini II. zvezne rokometne lit? je pokazalo, kdo so prvi favoriti za analov Podravka in Rudar (povratnik iz I. ZRL) ata visoko zmagala v gosteh, tretjo Mjnajo zmago pa ao dosegle Velenjčanke, »orlake v II. ZRL. Tudi v Železnikih so pri-(skovali višjo zmago svojih igralk, a je sum dočakali, Ptujčanke pa ao v Varaž-disu dobro začele, a slabo končale. Izidi Vslenje : Dl Trokut 17:8 (9:4), Alp k* I.NA 17:13 (8:7), Koka : Drava PP 10:8 (4-1,, Slavonija DI : Rudar 13:26 (5:13), ^«kovo : Podravka 6:23 (2:9), Olimpija : 7,amet preloženo. fltartaJi so tudi rokometaii in rokometa-v slovenski rokometni ligi. V moški •capini sodelujejo tudi igralci Peka, v žen-,1 pa so edine predstavnice Preddvor- «aake . ledi - moAki: Črnomelj : Celje 21:23 i.i 1$), Inles : Lipa 19:23 (8:12), Peko : Po-|g ;»-I6 (5:10), Prule : SoAtanj 23:28 liS-li), Maribor : Brežice 20:20 (9:13), Rudar : gevnica 37:17 (20:8); Peko je trenutno m i mestu; ženake: Novo mesto : Eta 19:8 mjk. Mlinoteat : Itas Kočevje 14:20 (9:8), Preddvor : Lisca 20:15 (8:5), Ljubljana : ^•Btjernej 8:9 (4:4), Maribor : Šmartno Zl:IJ (8:7); Preddvorčanke na lestvici u v z* majo 4. mesto. Rokometni klub Olimpija je v športni i,orani na Kodeljevem priredil turnir sit« bodočnost, na katerem so nastopile »toairke Lokomotive, Vozdovca, Dal me, Alpleaa ter Polja in Olimpije. Prvo mesto m prehodni pokal ao zaaluženo osvojile igralke Olimpije, Alples pa je bil peti. V nekaj stavkih r"r»t*klo nedeljo j« bilo v Selu pri Vodi • urkaaovanje v smučarskih skokih, ki sa je organiziral smučarski klub Kamnik i ipomin na med vojno ustreljenega skakalca Toneta Jegliča. Sodelovalo je 33 skakalcev iz sedmih slovenskih in zamejskih klasov. NajboljAi pri cicibanih je bil Smid i Jesesic. pri pionirjih ftkrjanc iz Kranja, Triglav I pa je bil tudi ekipni zmagovalec zimovanja. Četrtkov kolesarski nočni kriterij v Ce-Iotcs j« 'me' bogato mednarodno udeležbo, MJ na njem aodelovali tekmovalci iz /fcs Italije, Avstrije in Jugoslavije. Kriti -rj) j> vodil okrog celovAke meatne hiše, lf9f pa j« bil dolg 600 metrov. Člani so jih »»♦vozili mladinci pa 40. V prvi skupiti ,* zmagal avstrijski reprezentant Spind-it, 04 aaAih je bil najboljAi Frelih na I mesta in Ropret na 7. Kranjčani so se Ae posebej dobro odrezali v mladinski skupi-i so Kurent, Tunič in Mali osvojili prva tri mesta. NESREČE Skofjeločani so ponosni na svoj grad, zato jim zamerimo, da so pusttii vnemar to opozorilno tablo. Zob časa jo je že povsem načel, pa tudi na nepravem mestu sojo postavili. Leto je še dolgo in tudi popravilo ne bi bilo pre drago . . . Foto: F. Rozman tspurantanr« Jugoslavije, ki ae pripravlja aa evropsko prvenstvo v streljanju v tvoru, je imela te dni na zadrskem stre-ste« •* zadaje pregledno tekmovanje. lAtittU ae ga je tudi Franc Peternel st„ ki f iosegel dvs dobra rezultata a hitrostrel-ao aituao - 589 in 692 krogov. Pod vodstvom trenerjev Mikoliča, Tiho-leva. Z*s»nftp> je nastopilo 120 tekmovalcev, gad timi i* zaaagaJ Zaubi (Rog), Savčan frank is bu 2., aaed starejAimi mladinci je M sajsoijsf Lojen iz Zagreba, med mlaj-aasj ps Mara (Sava), medtem ko je bil Taaifft Otroci v prometu Varno v novo šolsko leto STARŠU Začenja se novo šolsko leto in otroci se spočiti in zdravi spet vračajo v šolske klopi. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj naproša starše otrok, posebno prvošolcev, ki se letos prvič samostojno vključujejo v promet kot pešci ali pa kot kolesarji, da jih še posebej opozorijo na: — nevarno prečkanje ceste po prehodu in izven prehoda, — semaforska križišča in svetlobne prometne znake, — nevarno prečkanje prehoda čez železniško progo. Na poti v šolo in domov naj uporabljajo varnejšo šolsko pot in označene prehode čez cesto. Hodijo naj po pločnikih oziroma po levi strani ceste v smeri hoje, če ob cesti pločnikov ni. V šolo naj prihajajo peš! Če pa se vozijo s kolesom, morajo vsekakor imeti kolesarski izpit in po predpisih opremljeno kolo. Neopremljena kolesa, taka brez zvonca, obeh zavor, prednje luči, odbojnega stekla na zadnjem blatniku ali odsevalnika na pedalih za kolo, bodo ob kontrolah miličniki izločali iz prometa, učenci pa bodo prijavljeni vodstvu šole. VOZNIKI! Na naših cestah se je zaradi hitrega naraščanja motornega prometa, iz objektivnih in subjektivnih vzrokov, povečalo število prometnih nesreč, katerih žrtve so v mnogih primerih tudi predšolski in šoloobvezni otroci. Vzroki teh nesreč so neprevidnost, raztresenost in otroška brezskrbnost, pri najmlajših pa tudi nepoznavanje prometnih pravil za pešce RUMENA TRIKOTNA RUTA, zavezana okoli vratu najmlajših, je znak za voznike motornih in drugih vozil, da bi bili do prvošolcev na cesti še posebej obzirni in previdni. Tudi od te obzirnosti je mnogokrat odvisna varnost otrok v prometu. Svet za preVentivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj Dovje — V nedeljo, 26. avgusta, so člani Gasilskega društva Dovje s svečano parado in proslavo proslavili 90. obletnico delovanja njihove organizacije. Udeležili so se je gasilci iz številnih društev v jeseniški občini in gasilci iz zamejstva. Dan pred praznikom so na Dovjem imeli sektorsko vajo in slavnostno sejo upravnega odbora društva. Med sejo so podelili več društvenih odlikovanj in priznanj najbolj prizadevnim članom. Na sliki: s podelitve društvenih priznanj. — J. Rabič Pobegle klopi Kranj — Pred časom je krajevna skupnost Vodovodni stolp naročila klopi, da bi jih postavili v park in pred javne prostore. Toda komunalna skupnost, ki je klopi dostavila, ni poskrbela za to, da jih tudi pritrdi, zato so nekatere kar preko noči izginile izpred trgovine in parka in se zjutraj pojavile pred bloki. Namen, da bi služile počitku občanov pred javnimi zgradbami ter da ne bi bilo porušeno estetsko ravnovesje okolja, se je torej izjalovil. Zato pa imajo nekateri individualisti prijetno zasebno počivališče pred blokom — seveda jih je treba opozoriti, da klopi še vedno niso pritrjene in da lahko preko noči ponovno zamenjalo lastnika. D. Z. TRČIL V TOVORNJAK Skorja Loka — V sredo, 29. avgusta, ob 13. uri se je na Kidričevi testi pripetila prometna nezgoda. Po Kidričevi je peljal voznik tovornjaka Vinko Primožič (roj. 1938) iz Ljubljane in v križišču pri Starem dvoru nadaljeval pot proti Trati. Za njim pa je peljal voznik osebnega avtomobila Oto Bizovičar (roj. I95fi) iz Škofje Loke, ki je tovornjak nameraval prehiteti, pri tem pa je od zadaj trčil vanj. Avtomobil je odbilo vstran in se je prevrnil na levi bok. V nesreči je bil voznik Bizovičar ranjen. Škode na vozilih pa je za 12.000 din. SLABA CESTA Kranj - Na lokalni cesti med Polico in Naklim se je v četrtek, 30. avgusta, ob 18.15 pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Božidar Trampuž (roj. 1959) iz Kranja je peljal proti bencinski črpalki; v križišču mu je iz nasprotne smeri pripeljal na kolesu Ludvik Zibert (roj. 1912) s Pivke. Zaradi slabe ceste, kolesar se je izogibal kotanjam na cesti, sta voznika trčila. Zibert je padel in si pretresel možgane. SPET SMRT NA PREHODU Naklo - Na magistralni cesti pred gostilno Marinšek se je v petek, 31. avgusta, ob 19.20 pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miloš Laharnar (rojen 1955) z Jesenic je v koloni peljal proti Podtaboru. Ko se je bližal slabo osvetljenemu prehodu za pešce pred gostilno, ni opazil, da je na prehodu Matej Jenkole (rojen 1919) iz Naklega. Avtomobil je trčil v pešca in ga zbil po cesti. Hudo ranjenega Laharnarja so z rešilnim avtomobilom peljal proti bolnišnici, vendar pa je že med prevozom umrl. NEPRAVILNO ZAVIJANJE Kranj - V petek, 31. avgusta, ob 17. uri se je na magistralni cesti v Jaslicah pri Naklem pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Stanislava Šmajd (roj. 1^11) iz Sp. Besnice je peljala proti Kranju; pri odcepu regionalne ceste za Tržič je kljub znaku »obvezna smer« in neprekinjeni črti zavila v levo proti Tržiču. Prav tedaj je pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Dragutin Novak (roj. 1933) iz Ljubljane, ki je kljub umikanju in zaviranju trčil v avtomobil Šmajdove. V nesreči je bila voznica Šmajdova huje ranjena, voznik Novak in njegova žena pa lažje. Škode na avtomobilih je za 25.000 din. AVTOBUS NI USTAVIL Skofja Loka — V nedeljo, 2. septembra, ob 17.35 se je na regionalni cesti med Podroštom in Petrovim brdom pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega srečevanja. Voznik motornega kolesa Franc Jur-man (roj. 1953) iz Davče je peljal od Podrošta proti Petrovemu brdu. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal avtobus last SOZD Sap Viator iz Ljubljane bolj po sredini ceste. Motorist se je avtobusu umikal skrajno desno, pri tem zapeljal čez rob in padel. Voznik avtobusa, ki je padec motorista vsekakor moral videti, po nesreči ni ustavil, pač pa je odpeljal naprej in za njim poizvedujejo. Postaja milice Skofja Loka naproša morebitne očividce nesreče, da se oglase na postaji in povedo podrobnosti. Ranjenega motorista so prepeljali v Klinični center. NENADOMA S CESTE Kranj — V Zupančičevi ulici se je zjutraj ob 5. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik kolesa z motorjem Zdene Pergar (roj. 1954) iz Šenčurja je zapeljal s ceste in trčil v drog javne razsvetljave. Ranjenega so prepeljali v Klinični center. PREHITRO V OVINEK Boh. Bistrica - Na regionalni cesti se je v nedeljo, 2. septembra, ob ltf.45 med Boh. Bistrico in Rovtarico v kraju Lome pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ciril Šmid (roj. 1935) z Rudnega je peljal proti Rovtarici. V desnem ovinku ga je zaneslo v levo polovico ceste in je zato oplazil osebni avtomobil nemške registracije, voznik Reinhard Hecht. Voznik Iztok Logar iz Zabnice, ki je vozil za voznikom Šmidom, je še lahko pravočasno ustavil, medtem ko voznik Janez Dolenc iz Selc ni uspel in je trčil v Logarjev avtomobil. Vozniku Šmidu so začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Škode na vozilih je za 20.000 din. UMRL V BOLNIŠNICI V petek, 31. avgusta, je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Peter Gregorc (roj. 1940) iz Tupalič. Pokojni je bil huje ranjen v nesreči, ki se je pripetila 17. avgusta v strugi Kokre pri Preddvoru. Gregorc je takrat pomagal nakladati pesek na traktor. Le-tega so nameravali potegniti iz struge z nakladalnim strojem. Ko je Gregorc hotel pripeti jekleno vrv na traktor, so na nakladalnem stroju nenadoma popustile zavore, zdrknil je nazaj in zadel Gregorca. S SODIŠČA Spet v zapor Esad Omerović, 46-letni fotograf brez zaposlitve, je poleti lani prišel iz zapora, nato pa si je v Sloveniji poiskal delo. Kaj dosti sicer ni izbiral, saj se je zaposlil kot delavec v skladišču semenskega krompirja v KZK, tozd Kmetijstvo v Šenčurju, kjer je dobil tudi zasilno stanovanje v baraki. Zaposlsitev je bila le začasna, za dva meseca, vendar pa je tudi v tako kratkem času Omeroviča zasrbela roka. Na neki sindikalni zabavi je dvema sodelavkama iz torbic vzel nekaj denarja, ki so ga kasneje našli v njegovi sobi. Kajpak je zaradi tega izgubil tudi službo in stanovanje. Kasneje je našel stanovanje v Kranju, vendar pa v sobi, ki si jo je delil s sostanovalcem, ni ravno pogosto prespal. Pač pa je stanovalec opazil, da je Omerović od časa do časa prinesel razne predmete, med temi tudi ženske torbice, v katerih so bili še dokumenti. To pa je bilo vsekakor sumljivo, saj se torbice z dokumenti menda ne pobirajo na cesti. Sostanovalec je 0 sumljvih najdbah obvestil miličnike, ki so pri hišni preiskavi našli v Omerovićevi omari vrsto predmetov, za katere pa je Omerović trdil, da sploh ne ve kako so prišli tja, morda mu jih je kdo celo podtaknil; ali pa se je spomnil, da jih je našel, nato pa spet spremenil zagovor. Izkazalo se je, da je večino predmetov, ki so jih našli pri njem, Omerović vzel iz osebnih avtomobilov, v katere je vlomil konec decembra lani na več mestih v Kranju. Tako je ponoči, 16. decembra lani, vlomil v osebni avtomobil na parkirnem prostoru pred tovarno Sava in ukradel kasetofon in zvočnik v skupni vrednosti 2000 din. Eno noč prej je vlomil v dva osebna avtomobila in sicer v Škofjeloški ulici, kjer je našel moško denarnico z dokumenti in nekaj drobnih predmetov; v avtomobilu pred Delavsko univerzo pa je prav tako vzel moško denarnico z dokumenti. V Vodopivčevi ulici v Kranju je ponoči, 8. decembra, vzel iz zastave 750 avtomobilski radio, tranzistor in sončna očala. Precej večjo vrednost pa si je v noči 14. decembra nabral iz avtomobila na parkirnem prostoru pred hotelom Creina. moško bundo in torbo z orodjem, last podjetja Oriolik, v skupni vrednosti 5000 din. Razen tega pa je vlomil še v dva osebna avtomobila ter vzel dokumente in več drobnih predmetov. Oškodovanci so v večini primerov dobili na postaji milice Kranj vse predmete nazaj. Senat temeljnega sodišča v Kranju je Esada Omeroviča za osem kaznivih dejanj obsodilo na 4 leta zapora, v kazen pa je všteta tudi kazen 11 mesecev zapora, na katero je bil Omerović obsojen zaradi treh kaznivih dejanj v februarju letos. Prav to, da je bil Omerović doslej že nekajkrat kaznovan zaradi premoženjskih deliktov, zaporne kazni pa ga še niso spreobrnile, je sodišče upoštevalo tudi pri tehtanju njegove krivde. Ribe poginile Preddvor - V četrtek, 30. avgusta, so v potoku Bistrica od jezera Crnava do izliva v Kokro poginjale ribe. Ribiči so potegnili iz vode okoli 40 poginulih rib, vendar pa je število bilo prav gotovo večje, saj so okoliški prebivalci opazili poginule ribe že 25. avgusta. Za .-.edaj še ni točno ugotovljeno, kaj je povzročilo po* mor rib. Treba bo počakati na analizo vode ter tkiva poginulih rib. GLAS 10". STRAN /o ljubljanska banka Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske. Kran| objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 30 8 1979 naslednja prosta dela oziroma naloge 1 strokovnega referenta za kreditno poslovanje 2. kreditnega referenta za DS in SIS 3 tajnika organov opravljanja in samoupravljanja 4 referenta za akreditivno poslovanje 5. referenta za tehnične posle 6 stenografa — zapisnikarja 7 referenta za potrošniško kreditiranje občanov 8. kurirja Delo se združuje za nedoločen čas Poleg splošnih pogoiev se za opravljanje del oziroma nalog zahteva pod 1 dokončana ekonomska fakulteta ali visoka ekonomska komercialna šola ter 4 leta delovnih izkušenj pod 2 dokončana I stop ekonomske fakultete ah višja ekonomska komercialna šola ter 3 leta delovnih izkušenj pod 3 dokončana višja šolska izobrazba — pravne smeri ter 4 leta delovnih izkušenj pod 4 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola — štiriletna, znanje nemškega jezika ter 3 leta delovnih izkušenj. pod 5 dokončana srednja šola ekonomske ah tehnične smeri ter 3 leta delovnih izkušenj pri nabavi osnovnih sredstev na področju gradbenih in vzdrževalnih del, pod 6 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna štiriletna ter 3 leta delovnih izkušenj, pod 7 dokončana ekonomska srednja šola ali upravno administrativna štfrTttflna ter 2 leti delovnih izkušenj Delo se opravlja v dveh izmenah, pod 8 nepopolna osemletka, do 1 leta delovnih izkušenj, oprav'jeni izpit za vožnjo z mopedom Prijave s kratkim življenjepisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske — poslovna enota Kranj, služba splošnih poslov, Prešernova ul 6 do 1 9 9 1979 Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi Kadrovska komisija Kemične tovarne Kranj, Struževo 66 OBJAVLJA RAZPIS ZA SPREJEM ŠESTIH DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V PROIZVODNJI Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, je za opravljanje razpisnih del in nalog pogoj nepopolna osemletka in ti mesecev delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela v trajanju enega meseca. Nudimo osebni dohodek v višini ca. 72(K)din. Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, 15 dni po objavi, to je do vključno 19. septembra 1979. Komisija za medsebojna delovna razmerja zavoda Matevža Langusa Kamna gorica razpisuje naslednja prosta dela in opravila: ENEGA SPECIALNEGA PEDAGOGA DPO za nedoločen čas DVA SPECIALNA PEDAGOGA DPO za določen čas Pogoj: končana PA, oddelek za spec. pedagoge Nastop dela takoj. Rok prijave 15 dni po objavi. DVA NOČNA DEŽURNA DELAVCA v zavodu v Kamni gorici Pogoj: smisel za delo z duševno prizadetimi otroki. Nastop dela s 1. 10. 1979. Rok prijav 15 dni po objavi. ENO SNAŽILKO za zavod v Kamni gorici, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: 3 mesece poskusnega dela. Nastop dela takoj. Rok prijav 15 dni po objavi. Prešernovo gledališče Kranj ABONMA ZA SEZONO 1979/80 Prešernovo gledališče Kranj vpisuje abonente za gledališko sezono 1979/80 vsak dan, razen sobote in nedelje, od 5. do 19. septembra 1979 in sicer od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure v pisarni gledališča (vhod iz Tavčarjeve ulice). Telefon (064)21-355. Tekstilna tovarna ZVEZDA, p. o. Kranj, Savska cesta 46 V objavljenem razpisu z dne 31. 8. 1979 popravljamo napako, ki je nastala pri tiskanju. Pravilno se glasi: Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pri DS objavlja razpis « TOREK, 4. Jesenice — Pred nedavnim je delavce jeseniške železarne, ki sicer p*^. veliko pozornosti skrbi za zdravo in čisto okolje, neprijetno preseneti | salo, da je v Savo ušlo precej žlindrinega peska najverjetneje zaraa. < čistilne naprave. Čeprav bazična in porozna žlindra ni strupena.jepc snažila reko, so jo sklenili pobrati z vodne gladine. Pri reševanju te rw,Vi jim priskočili na pomoč strokovnjaki koprske vodne skupnosti, ki sojina dili plavajočo pregrado, ob kateri se sedaj ustavlja žlindra. - B I V GORJAH NI KOPALNEGA BAZENA - V Gorjah imajo počitniški dom, kije last Počitniške zveze iz Ljubljane. Tu vedno letu/t\ otrok iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. Na vrtu, poleg počitniškega], imajo kopalni bazen, kije vsa leta služil namenu. Danes ni reč tak | pozimi spustili iz njega vodo, je zmrzal dvignila plastično mas položena v dnu bazena inje zdaj bazen neuporaben. Morda bodo fn; bo kmalu popravili in bodo imeli otroci spet nekaj veselja. — J. A. Pa je le tudi Kranj dobil klopce! Kako se prileze počitek v senci, bi i dale te utrujene potnice, ki so se udobno namestile na klopici pred i skupščino. Priznajmo, klopce so manjkale v mestu. — Foto: D. Dolenc lesnina kram j ■l^SAftJIal-IMI PRIMSKOVO RAZSTAVA POHIŠTVA MEBLO, NOVA GORICA Spalnice so dolga leta pomemben program MEBLA. Danes vam predstavljamo spalnico MANON. Na razstavnem prostoru predstavljamo tudi sistem E -NOVI. To je sodobno pohištvo | opremljanje dnevnih in OtroM sob, spalnic, predsob in drugih, prostorov. v SALONU LESNINE na Primskovem si lahko ogledate in kupite pohištvo iz programa MEBLO Odprto od 7 do 19 ure, v soboto do 1 3 ure MEBLO TOREK. 4. SEPTEMBRA 1979 11. STRAN C Lr A S MALI telefon OGLASI 23-341 Prodam dve novi zastekljeni OKNI PVC GLIN (dim. 120x140 in 120X 125). Zaletelj Dominik, Sr. Bitnje r>2, Zabnica 7009 KUPIM %IPB0DAM_ Prodam droben KROMPIR. Hra-*U»,28. Lesce 6779 * "Prodam KRAVO po izbiri in brejo TELICO. Dvorje 17, Cerklje 6973 Prodam novo 310-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Pleić, Kidriče^* tff. Kranj 6974 PrdrJam GRUNDING 9000 C 4 bincTstereo, RADIO stereo recorder z zvočniki in slušalkami. Semrl Andrej, Ul. Mladinskih brigad 6, Kranj, tel.: 22-759 f£7.r, Ugodno prodam GRUNDIG C 9000 stereo, light show in SLUŠALKE grundig GDHS219. Telefon St. 064-47-035 6976 Prodam VOZIČEK za kosilnico BCS; LEŽALNE SEDEŽE, MENJALNIK, prednje STEKLO in razne dele motorja za NSU 1200. Ljubno 27, Podnart 6977 Naprodaj imam precej različnih KNJIG in mogoče še kaj drugega. Kranj, Sorlijeva 19, stanovanje 22, tel.: 25-010 6978 Prodam 2,5 kub. m LENDAPOR-JA (5 cm) za toplotno izolacijo. C. na Rupo 28, K okrica 6979 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Ilo-var, Partizanska 29, Bled 6980 Dve KRAVI, z mlekom, po izbiri, ugodno prodam zaradi bolezni. Ke-žar Franc, Zeleška 7, Bled 6981 Prodam INVALIDSKI VOZIČEK na tri prestave. Blaško Edvard, Kovačičeva 5, Kranj 6995 Prodam rabljen italijanski globok VOZIČEK. Kumar, Partizanska 46, tel: 064-60-153 7003 Prodam KROMPIR (dostava na dom) Banič, Hotavlje 34, Gorenja vu 7004 Ugodno prodam PORAVNAL-MK, debelinko, CIRKULAR z vrtalnim strojem - rezkar, KOTEL za kuho krme prašičem in PEC na drva »kraljica«. Ogled vsak dan. Ce-malar. Stara Loka 4, Skofja Loka 7005 Prodam 300 kosov nove rjave STRESNE OPEKE novoteks in 200 kosov stare OPEKE ter dobro ohranjeno staro OKNO. Svoljšak Anton, Sura c. 11, Skofja Loka, tel.: 61-716 7006 Prodam MEŠALEC za beton, lon-časte * oblike, 100-litrski. Gortnar -.Stanko, 2elezniki, Racovnik 5 7007 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in dvokrilno OKNO. Haf-' narjevo naselje 91, Skofja Loka 7008 Kupim CISTERNO za olje. Picu-lin, Tekstilna 8, tel.: 21-956 7(X)2 VOZILA Prodam dobro ohranjen VAUX-HALL - CHEVETTA L, letnik 1976, registriran do junija 1980, neparna številka. Telefon 064-82-487 — vsak dan po 19. uri 6982 Prodam FIAT 850, celega ali po delih, motor je po generalni. Lotrič Jože, Dražgoše 4 ^*'«»T!!a:j rev** frGuam ZASTAVO 750, let. 1974, registrirano do februarja 1980. Sli-bar, Zapuže 37 6800 Prodam ZAPOROZCA. Ogled popoldan. Krnica 15, Zg. Gorje 6807 Prodam, avto NSU 1200C, letnik 1971, registriran do maja 1980, z neparno registrsko številko, za 28.000 dinarjev. Markelj Franc, Kovor 123, Tržič 6808 Prodam odlično ohranjen R-12. M okorel Tončka, Križe 20/a, Tržič 6842 Prodam ZASTAVO 101, let. 1973. Telefon dopoldan 21-436, popoldan 25-203 6894 Nujno prodam italijanski FIAT 125. Gogič, Veljka Vlahoviča 5, Planina, Kranj 6908 Prodam MINI MORRIS 1300, v nevoznem stanju, registriran do 9. maja 1980. Demšar Vine, Kopališka 24, Skofja Loka 6920 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do julija 1980. Ogled možen popoldan. Grego-rič Branka, Stražiška 9, Kranj 6983 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1971, cena po dogovoru. Cerklje 189 tel.: 420-30 6984 Prodam avto SKODA, let. 1973, v voznem stanju. Dobavšek, Sidraž 1, Cerklje 6985 Prodam MOPED T-12 in globok športni OTROŠKI VOZIĆEK, Ziga-nja vas 13, Tržič 6986 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Telefon 23-396 6987 Prodam JEEP VVILUS, z vgrajenim opel motorjem, registriran. Haf-narjevo naselje 65, Skofja Loka, telefon: 62-626 6988 Po delih prodam ZASTAVO 101, letnik 1978 (motor, menjalnik, volan itd). Zontar Jože, Zasavska 43/d, Kranj , 6,"() Prodam R-4, letnik 1975. Podvr-šček.Gubčeva 1, Kranj 6991 Po zelo ugodni ceni prodam ŠKODO 1000 MB, po delih, in ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Skofja Loka Prodam ZASTAVO 1300. Britof 115, Kranj 6993 Prodam LADO SL 1500, let. 1976, s parno številko. Ogled možen vsak dan od 15. do 19. ure. Brešar, Smled-niška 44, Kranj 6994 Prodam FIAT 1100, letnik 1955, v voznem stanju. Klemenčič Anton, Stara Oselica 51, Gorenja vas 6999 Prodam ZASTAVO 750, let. 1970, z vgrajenim kasetofonom. Ogled v popoldanskem času. Nemec( Haf-narjevo naselje 29, Skofja Loka 7000 Prodam »KATRCO« po delih. Co-telj, Čopova 1, Lesce, tel.: 75-140 int. 274 7001 Prodam VW l.mis 1272 Teiietise 39, Golnik 7012 Zaradi odhoda v JLA prodam dobro ohranjen in obnovljen VVV 1300. Zupančič, Mlaka 41, Kranj 7013 Prodam GOLFA, letnik 1977. Informacije po tel.: 26-518 7015 ZAPOSLITVE Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega MIZARJA. Pogoji zelo dobri. MIZARSTVO - JERAJ, Komenda 6759 Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika in delavca za priučitev. MIZARSTVO - HAFNER, Zasavska cesta 2, Kranj 6952 Zaposlim delavca za delo v lakirnici. Osebni dohodek po dogovoru. Janez Zupan, SLIKOPLESKAR-STVO in LAKIRANJE kovinskih predmetov, Kranj, Jezerska c. 93/c 6995 STANOVANJA Iščem samsko SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, sem le redko doma. Ponudbe pod: Obrtnik 6996 Kupim trosobno STANOVANJE ali manjšo HlSO na Bledu ali v okolici Bleda. Pod šifro. September 6997 1 POSESTI GOSPODARSKO POSLOPJE ali DELAVNICO v bližini Kranja, kupim. Ponudbe na Glas pod: Tudi v slabem stanju 6998 obvestila: AVTOMOBILISTI! Odprta je nova delavnica za popravilo zavor. Kranj, Kurirska pot 6, Primskovo 6959 75-LETNIKI POZOR! Po želji - kakor ob 70-letnici -se sestanemo v soboto, 8. 9. ob 15. uri v salonu ali na vrtu hotela JELEN. Prijave sprejema tudi recepcija Hotela ob plačilu. Organizato« 6962 V 59. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila dobra in skrbna žena, mama, stara mama in sestra KAROLINA JEGLIČ roj. Sega Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 5. septembra 1979, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Podbrezje. Globoko žalujoči mož Stanko, otroci Franci, Ivan, Olga z družinami ter brata Rudi in Tone z družinama. Bistrica, 2. septembra 1979 ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega moža LENARTA BIZJAKA >*■ iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna ZB Planina — Huje Kranj, pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke, strežnemu osebju doma upokojencev Kranj ter godbi na pihala. Vsem se enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Pavla Kranj, 31. avgusta 1979 IZGUBLJENO V torek, 28. avgusta, sem na Planini izgubila ZLATO ZAPESTNI CO, ki mi je bilo drago darilo, zato prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi. Lindeman Marina, Tončka Dežmana 8, Kranj 7010 OSTALO Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki jih je ali bi jih naredil Milan Štele. Darinka Štele, Tatinec 5, Preddvor 7011 L Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31909 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-86 , malo-oglaJni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kol porta* i 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Zavarovalna skupnost Triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ Delovna skupnost Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednje prosto delo in naloge: 2 ekonomskih tehnikov - pripravnikov Pogoji: končana srednja ekonomska šola. Za objavljene delovne naloge in opravila se delo združuje za določen čas s polnim deiovnim časom (za dobo 6 mesecev). K prošnji za pridobitev lastnosti delavca morajo kandidati priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za oddajo prijav poteče 15. dan po objavi. O izbiri prijavljenih kandidatov bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavljenega roka. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič objavlja prosta delovna mesta finančno-tehnične administra torke Pogiji: — 4 letna administrativna ali ekonomska srednja šola z enim letom delovnih izkušenj, — 2 letna administrativna šola z najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov OK ZSMS Trtic, Trg svobode 18. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po izteku prijavnega roka. Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo traja 30 dni. Delavski svet DO ELIM Jesenice razpisuje na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev prosta dela in naloge vodje računovodstva ki se združuje za dobo 4 leta Poleg sploSnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo višjo izobrazbo ekonomske ali komen ialne smeri m 3fi mesecev delovnih izkušenj ali -. ekonomsko srednjo šolo m KO mesecev izkušenj na delovnem mestu računovodje. Poskusno delo traja 4 mesece. Od prijavljenih kandidatov pričakujemo družbenopolitično neoporečnost ter organizacijske sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni od razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Svoje vloge s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: ELIM Jesenice, Hrušica 72/c - Za razpis. tržiška tovarna kos in srpov •tržič Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA - (dva) Pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri in 1 — 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. ORODJARJA (enega) Pogoji: končana poklicna šola ustrezne smeri in 1 — 3 leta delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca. Za opravljanje objavljenih del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, OD po pravilniku. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi na naslov: TRŽI8KA TOVARNA KOS IN SRPOV - Tržič, Cankarjeva 9 -odbor za delovna razmerja. Na Bled — a mal'co sabo vzet! Blejski trgovci in gostinci so v času svetovnega prvenstva v veslanju navili cene — Steklenica piva v večerni Kazini 50 dinarjev Bled — Kaj morem, če skoz' in skoz' dolgočasno premlevam obrab Ijem in že pred vojno veljavni: če greš na Bled, moraš mal'co sabo vzet! A mi prislovnicnu uili^!, mi jo kot Gorenjki nadevajo na krožnik v vsakem drugem, iz nemške revije prirejenem »vicu«, na žalost, noče postati lastna in značajna. Bled se je pražnje odel že pred poskusnim zamahom prvega vesla. Brez muje se še čevelj ne obuje. Hobantili so Hlejci, ki so po obvozih kolovratih; tečna rili tujci, ki v ranem jutru niso mogli dremuckati, saj so jih pred šesto nepreklcimt metali it postelj oglušujoči stroji. Bled je z nagubanim čelom — rad ali nerad — žalobno prikimaval ognjeviti nejevolji, ki se je zaradi gradbišč pasla na dolgih obrazih zaželenih tujcev in nemočno prekladal odebe-Ijene pritožne knjige. Blejsko gradbišče se je zaprbi ob napovedani uri. Sem tn tja so nadzorniki gradnje že morali zamižali pred očitnimi gradbenimi unpT%n [ zacijami in zasilnimi domislicami, a bilo bi lahko še slabše. Ko so zavihrale modre zastavice, ko so zakoličili obcestne dobrodošlice, ko ,s» zadihani t>rganizatorji še zadnjič vrgli utrujeno oko podolž in počez, seje začelo. Opoldne je bilo tako vroče, da je bila osvežitev v jezeru kar prijetna .. . Foto: F. Perdan Prva tekma v Kranju ga, če je bahav. Plod naše dobe, poln modernizma in smelih pogrun tacij. Pod njim pa tako, ko se turi stično potrošniškemu hrepenenju spodobi: filigrani, butiki, bari, di-skač, tudi banke niso pozabili. Slepemu zapadnjaškemu plagiatorstvu za današnjo rabo se je uprl le velik napis: A PEHATI V bar. Kakorkoli že slovenimo. dt> A PERA TI V A pridejo le hudo ravnodušni ali najbolj pmncrHi Ni mi do nazdravljanja v Parko-vem APEKATIVU. ker mi prijatelji aperitivsko strežejo z nekaterimi blejskimi imperativi. Za prvič, zadnjič in nikoli več me strezni napitek Kazinske terase: ekspres kava — ki ni dvojna — in šphcar — ki prozor- Z blejskega gradu je prav lep razgled in pogled na veslaško prireditev.. Foto: F. Perdan Drevi ognjemet KKAN.I — Da bi v kranjski občini namizni tenis spet zaživel in poti tal vaaj tako kvaliteten kot je bil pred nekaj leti, skrbita kluba Sava in Triglav, ki sta pristopila k strokovni vzgoji mladih igralcev. Teh je sicer dovolj, pa vendar so se namiznoteni-Aki delavci odločili kandidirati za organizacijo srečanja v evropaki superligi med Švedsko in Jugoslavijo, ki pomeni ob lanskem turnirju, posvečenem 50. obletnici namiznega tenisa, ponovni začetek približevanja tega t po rta občanom. Kranjčani so organizacijo prvega od treh srečanj v evropaki superligi, ki bodo v Jugoslaviji, dobili. V licri sodeluje osem reprezentanc: Švedska. CSSK. Madžarska, Francija, ZRN, Poljaka, Velika Britanija in Jugoslavija, ki po sistemu igre vsak z vsakim enokrožno odigrajo tri tekme doma in Mri na tujem, naslednje leto pa obratno. Srečanje med švedsko in jugoslovansko reprezentanco bo 27. septembra ob 17. uri v hali (Gorenjskega sejma. Pokroviteljstvo nad svedakim moštvom je prevzel begunjski Klan. nad naAim pa kranjska Planika; seveda pa bodo pri organizaciji prireditve sodelovale se nekatere druge gorenjske delovne organizacije. Vstcpnice bodo v pred-prodaji v pisarni turističnega društva Kranj in v delovnih kolektivih od 15. septembra naprej, organizatorji pa ao dali napraviti tudi posebno priložnostno značko. V hali Gorenjskega sejma bomo videli Atiri igre moških posamezno, po eno pa žensk posamezno ter moških in mešanih dvojic. Jugoalovanska reprezentanca sodeluje v evropaki namiznoteniski superligi >< peto leto. Prvo leto je zmagala, sicer pa se je vedno borila za obstanek. I .ton bo skušala doseči čim več, saj so v teku ie zgodnje priprave na svetovno prvenstvo, ki bo prav tako v Jugoslaviji. V moški ekipi bolta po izjavi zveznega kapetana zagotovo zaigrala Surbek in Stipančič. v ienski pa Palatinuseva, medtem ko druga imena se niso znana. II Jefcn ran Bled — Organizacijski komite osmega svetovnega prvenstva v veslanju in turistično društvo Hled bosta drevi ob 21. uri v počastitev največje veslaške prireditve na svetu priredila ognjemet z blejskega gradu. Včeraj zvečer pa je predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pemus na gradu pripravil sprejem za goste, delegate, novinarje, člane organizacijskega komiteja in častnega predsednika. -d h In prišli smo tudi mi, naključmki, na Bled in takole, laično in nerga-ško, kajpak, ocenjujemo, kdo ni opravil veslaškega izpita. Polni smo rahlih namigov, kajti v klepetav nemir blejskih uličic, v vse živopisno praznično vrenje, se udinjajo tudi vegaste sličice. Klavrne, ker niso plod neljubeznive usode in nezaželene pomote, temveč so hotene in preračunane. Motijo zasanjani navdih, zanesenjaški športni vzdih, mečejo dolge sence na tiste, ki so delali dobro in najboljše. Niso v ponos, še manj za prijazen spomin v popot-niški torbi. Terasa Kazine je bila in bo za stare, manj stare in večno mlade mamice in očije, ki si v praznem nedeljskem popoldnevu sladijo ka-zinsko kremšnito z zastrto obreklji-vostjo. Snov se ponuja v mimohodu ob terasi, saj je v paradi vedno znan obraz. Od tu, s terase, je bolj zi>eda-vemu dopusten tudi toči in neskladen pogled na Park hotel ali Hotel Park Ob rompu in pompu je rasel, mladenič obresti in anuitet: nič čudne- no zardeva — olajšata denarnico spremljevalca za 24 dinarjev. Vračunan je najbrž pogled na Angleža, ki ob cesti baranta za poslikano gorenjsko bajto, lep pogled na plezalke po balkonih Parka in manj lep pogled na znanko, ki omedleva pred prodajalno Generaltunsta. Grem jo osvežilno poškropit, da reva spet zadiha in pove, da so v trgovini pletenine vražje drage. Brezrokavnik — lepo ročno delo — stane okoli 70 jurjev, plašček — res prijetna stvar — okoli 500 jurjev. Rečem, da je za cenami ročnih ple-.tenin — magari v Generalturistovi trgovini — generalno za časom, a se cmeri. Pravi, če gre v Bosno po vsako štreno posebej, bo ceneje. Tako. V »osrednji zabaviščni prostor Bleda«, kot se reče lepo po domače večernemu valčku v Kazini, izvolite kar sami. Niste mi tako pri srcu. da bi za opis vzdušja v novi dvorani — ki je baje spet nekaj eksperimentalnega - nepovratno odrinila zu^vstopnino in pijačo. Tega tudi svojim, še tako uslužno zapravljivim spremljevalcem ne dovolim. Cenik vam ponujam zastonj: ena cola 35 dinarjev, en čajček z ti-monco 40 dinarjev, eno pivo samo 50 dinarjev, liter radenske 40 dinarjev in liter vinčka od 160 dinarjev naprej. Ce se boste po teh cenah privlekli do — po logiki precej dražjega — nočnega bara in če vam celo tam ne bo treba zastaviti hlač, vam iskreno čestitam, četudi očitno niste v moji finančni kategoriji. Prespali na Bledu ne boste, ker je zaseden. Srečneži, ki ne spijo pod smreko, odštevajo tudi po 75 jurjev za sobo, ki ni desetposteljna in niti ne za dva dni. Se zgražajo novinarji, obiskovalci in pravijo, da si Bled s takimi cenami ne dela ne posebnih turističnih zaslug ne reklame in ne slovesa. Da je oderuški. Po občinah od včeraj spremljajo vloge za oprostitev omejijtve uporabe in vožnje osebnih vozil V kratkem nalepke za izjeme v prometu Zadnjo soboto in nedeljo so zaradi svetovne ga veslaškega tekmovanja na Bledu lahko vozili tudi parni avtomobili s kranjsko regi stracijo, torej vsa Gorenjska. Izjemno dovo ljenje zaradi prireditve je sicer prišlo mala u soboto zjutraj po radiu, in ga tudi r-» /-»rl /i verjetno niso mogli slišati vsi buZnLd, radi prve sobote in nedelje ne bi smeli voziti Kakorkoli že, izjema je izjema in po končani veslaški prireditvi „ bo treba naprej držati določil zakona o omejitvi vožnje, tako kot dosle; Vendar pa bodo na cesto smele izjeme, ki jih je zakon tudi predvidel S ponedeljkom so namreč organi za notranje zadeve pri občinskih skup-ščinah začeli sprejemati vloge občanov in delovnih organizacij a dodelitev stalne ali začasne nalepke, ki omogoča vožnjo kljub zakon skim omejitvam. Občani, oziroma delovne organizacije, ki menijo, d* sodijo med izjeme, o katerih govori zakon o omejitvi vožnje, morajo napisati kratko prošnjo, v kateri so tile podatki: osnovni podatki prosilca, registrska številka in označba vozila, navesti pa je treba tud vzrok, zaradi katerega naj bi bilo vozilo med izjemami. Pri zahtevi u začasno nalepko je treba navesti tudi čas, v katerem naj bi bila nalepki potrebna. Vloga mora biti kolkovana s 24 din. Ugodno rešen zahteve! v obliki odločbe bo potrebno imeti zmeraj pri sebi, da bi tudi miluxn;i» lahko preverili upravičenost nalepke. Predvideva se, da bo v Sloveniji dobilo nalepke, in s tem dovoljen* za vožnjo tudi v prepovedanih dneh, okoli 35.000 vozil. To je seveda precejšnja številka, zato ne bo mogoče, da bi bili zahtevki za nalepke v kratkem času, torej v nekaj dneh, tudi rešeni. Oddelki za notran* zadeve na skupščinah občin bodo namreč morali vse zahtevke skrbno preverjati, to pa vzame veliko časa, še posebej, ker bo verjetno meo zahtevki tudi več neupravičenih — bodisi zaradi nepoučenosti lastnikov ali iz drugih vzrokov. Izjem kajpak pri dodeljevanju tako zaželjene nalepke ne bo. Trenutno je lažje zamenjati »neugodno« številko rep-stracije, recimo parno za neparno in obratno, kar pa seveda le zamenj* dneve počivanja v garaži in nič drugega. V skladu s sklepom izvršnega sveta SRS o načinu označevanja osebnih avtomobilov, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, bodo poslej vozili po cestah tudi avtomobili, ki bodo imeli začetne številke 01, 02 in 03. Začetna številka 01 na registraciji je dodeljena vsem republiškim funkcionarjem, ki so hkrati tudi zvezni funkcionarji, predsedniku predsedstva SRS in predsedniku CK ZKS, predsednik« J skupščine SRS in predsedniku izvršnega sveta SRS, predsedniku RK SZDL in protokolu izvršnega sveta. Z začetno številko 02 se bodo lahko vozili drugi republiški upravni organi, družbenopolitične organi zacije SRS, gospodarska zbornica Slovenije in delavci republiikir samoupravnih interesnih skupnosti. Avtomobile z začetno Številko pa bodo imeli v občinah in sicer vsaka občina po dve tablici, po tri pa Ljubljana, Maribor in skupnost obalnih občin. Po eno tablico dobijo tudi medobčinski organi. Če je že prišla na blejski grad, je lepo in prav, če se oglasi domači* znancem s pozdravi na razglednicah . Foto: F. Perdan Mene je oderuštva obvarovala samoobrambna nezaupljivost, ki jo tradicionalno gojim do blejskih trgovcev in hotelirjev — pa svetovno prvenstvo gor ali dol! Obvarovala me je silna ljubezen, ki jo gojim in gnojim do več ali manj domiselnih rekov. Tudi do prav nič globoko-umnega in ganljivega, a na moč koristnega: na Bled, a mal'co sabo vzet! Darinka Sedej Novinarski piknik Ribno pri Bledu — Za vse akreditirane novinarje svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu pripravlja Časopisno podjetje (ilas iz Kranja piknik, ki bo ob vsakem vremenu v četrtek. H. septembra, v zasebnem gostišču Ribno ali ob njem, Piknik bo torej v organizaciji Glasa ter ob ljubeznivi pomoči Slovina, kranjske Save, Centrala, kamniške ETE, KZK Kranj, Gorenjske turistične zveze, IB1 in Planike najbrž dovolj zanimiv, privlačen in zabaven. Gostitelji v Ribnem obljubljajo izbrane jedi in pijače ter solidno in hitro postrežbo, veliko poskočnih, udele ženci pa se bodo zabavali ob raznih družabnih igrah, tako da skoraj ne bo moglo biti dolgočasno. V se p znamenju svetovnega prvenstva v veslanju. Murkina PLETNA v hotelu Park na Bledu se je ob tej priložnosti še posebej potrudila. Ne samo pn izložbenih oknih. Na terasi pred prodajalno so postavili pravo jiletno. ki je polna spominkov, majic, kravat, kaj), majolik in tako naprej, vse o/)remljeno z emblemi svetovnega prvenstva. V prodajalni sami pa je cel oddelek posvečen It svetovnemu prvenstvu. — Foto: D. D. DEŽURNI NOVINAR ■tel.: 21-860 P02AR V TEKSTILINDISl Včeraj zjutraj ob 8.15 ae je vati* \ zračniku ventilatorja *krobtl»*a stroja v Akrobilnici tkalnice v Trt stilindusu. Vtgala se je smola, ki a nabere od skrobljenja. Na poatoc » prihiteli kranjski gasilci in uspek v žar pogasiti, tako da ni nastala »on škoda. Vae kaže. da gre ta *aao»t* vendar pa izvedenci do zaključki it> dakcije Ae niso mogli povedati, kaj I pravi vzrok požara in kolikšna j« U,-da. NOV VAL TURISTOV - La* vreme bo na nato obalo privabilo »o-je število turistov, ki svoj dopust r«« prežive v posezoni. V Podkorra« m zlivajo v našo drtavo v dveh kotatal in kar po 15 minut je treba čakib g vstop. Z obale pa poročajo, da vsek» te, da bo to posezono na naAeiti j mN nu letovalo več turistov kot lani»tra času, 10. SVETOVNK 1GRK STOta TOV SO SE PRIČELE - Včerai k Ciudad Mezicu svečano odprli :i svetovne igre studentov, ki »r ukV do udeležili predstavniki *• dri., sveta - mrd njimi tudi Jugo*l«mm VREME — Obeta se nam posliKs nje in že danes so motne padnv* Največje dnevne temperature S,v okrog 20 stopinj Celzija. KURDI SE DRŽE MAHABAD - j neposredni blizini Mahabada pouki jo ostre borbe med iransko »lait, vojsko in Kurdi. Iranska vladni »,v ska, ki je mesto obstreljevali iuo ■ \ bombniki »fantom 4«, pravi, di x j zavzetje mesta le ie vprašanje neki i ur, Kurdi pa sporočajo, da bodo a* i sto držali do zadnjega. Prebival«* povečini mesto ie zapustili it « V umaknili v bližnje hribe. |1 |\