Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
I
Mk
Leto XXX. - Štev. 40 (1523)
Gorica - četrtek, 12. oktobra 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Pom a ne opernim smanie Pridružil se je svojima predhodnikoma
Pri okrogli mizi v letošnji »Dragi« so razpravljali o posledicah informbirojevske-ga izobčenja Jugoslavije iz vrst socialističnih držav leta 1948, kakor so se pokazale na Tržaškem. Pri tem pa ni prišlo do razpravljanja o zadnji posledici, to je o politični kapitulaciji slovenskih levičarjev na Tržaškem in v Italiji sploh.
Zadnja posledica je namreč bila, da so pozneje, ko so se duhovi pomirili, slovenski levičarji razpustili svojo politično stranko Demokratično fronto slovenskega ljudstva in prešli v italijansko komunistično oz. socialistično stranko. S tem so se prostovoljno odpovedali, da bi še nadalje nastopali kot samostojen politični dejavnik.
Slovenski demokrati pa so si že prej ustanovili lastno slovensko stranko »Slovensko demokratsko zvezo«, ki so jo pred leti preosnovali v »Slovensko skupnost« in jo postavili na vsedeželno raven. Kako je bil važen in odločilen ta korak slovenskih demokratov v daljnem letu 1947, priča usoda koroških Slovencev. Ti so se namreč v odločilnem trenutku leta 1945 odpovedali samostojnemu nastopu in se zaupali vsedržavnim nemškim strankam. S tem so izginili kot politični dejavnik na Koroškem in se tega vedno bolj kesajo. V tem oziru je poučno pričanje dr. Jožka Tischlerja v jubilejni številki »Našega tednika«.
UMIK V ODLOČILNEM TRENUTKU
V	novembru 1945 so bile razpisane deželne in državne volitve v Avstriji, prve po nacistični diktaturi. Kaj naj Slovenci storijo? Sprva so se odločili, da nastopijo samostojno, potem so se premislili. O tem pravi dr. Tischler: »Za 5. november 1945 je bila sklicana v Mohorjevi hiši v drugem nadstropju nenadna seja, na kateri je bilo navzočih približno 60 udeležencev, in tam je bilo sklenjeno, da na volitvah 25. novembra 1945 ne nastopimo kot samostojna lista, kot je bila že vložena. Od teh volitev za deželni in državni zbor naprej koroški Slovenci nismo bili prisotni v vsem času, ko so se vršili razgovori za državno pogodbo. IN TO JE BILA ZGODOVINSKA NAPAKA. Če hočemo na Koroškem slovensko vprašanje reševati ali rešiti, morajo biti Slovenci prisotni. Ce niso prisotni, ni tega vprašanja. In v tem važnem razdobju nismo bili prisotni.«
Razgovori o avstrijski državni pogodbi so se začeli in se nadaljevali v Londonu, Parizu in Moskvi. Pa so vprašali dr. Tischlerja: »Pa je bil pri tem merodajen tudi kak koroški Slovenec?« - »Ne, nas ni bilo.
V	deželi nismo bili politično prisotni. Tudi razgovorov s političnimi dejavniki v deželi ni bilo.«
DVA NAUKA
Torej, ker koroški Slovenci takrat niso imeli svojega izvoljenega političnega predstavnika, jih kratko malo ni bilo. Ni jih bilo na politični ravni, kjer se sprejemajo odločitve, čeprav so bivali kot kulturna in narodnostna skupnost.
Prvi nauk: V demokratično urejeni družbi, kot je na Zapadu, veljajo samo demokratično izvoljeni zastopniki naroda. Če narod teh nima, ga enostavno ni!
Zdi se, da so to razumeli tudi v Sloveniji, čeprav so prav oni svoj čas vse naredili, da bi se vsi Slovenci v zamejstvu vključili v italijanske oz. nemške levičarske stranke. Bilo je letos ob zadnjih deželnih volitvah. Na prefekturi v Trstu so sedeli časnikarji iz Slovenije skupaj z nekaterimi Predstavniki SSk. Nestrpno so sledili Izidom raznih volivnih okrožij. Do zadnjega je kazalo, da dr. Štoka ne bo izvoljen. Pa so prišli izidi zadnjih dveh okrožij, ki sla dali večje število glasov kandidatu SSk. Jasno je poslalo, da bo izvoljen, četudi z zelo, zelo tesnim izidom. Tedaj so se prisotni slovenski časnikarji lega razveselili še bolj kot zastopniki SSk. Tako vsaj so mi pravili. Razumeli so namreč, da bi brez izvoljenega zastopnika SSk Slovencev v deželi Furlaniji-Julljski krajini ne bilo. Slovenci na listah PCI in PSI namreč niso šteli za Slovence, temveč so enostavno komunisti oz. socialisti, pa čeprav morda se-
dijo v rimskem parlamentu. To spoznanje jasno izhaja iz razmer na Koroškem.
V	tem bridkem in poznem spoznanju, da brez izvoljenih zastopnikov na listi slovenske stranke Slovencev enostavno ni, so se koroški rojaki odločili, da bodo znova samostojno nastopali na vseh volitvah, kjer je kaj upanja, da uspejo; to so občinske in deželne volitve. V tem oziru piše dr. Matevž Grilc, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev: »Iz izkušenj vemo, da vključevanje v Socialistično stranko Avstrije ali v Ljudsko stranko koroškim Slovencem ni prineslo uspehov. Bistveno je namreč, da nobena teh strank koroških Slovencev ne upošteva kot enakopravne; nasprotno, taka integracija vodi večinoma do asimilacije.«
Potem nadaljuje: »S tem absolutno nočem reči, da so v večinske stranke integrirani koroški Slovenci že odpadniki. Veliko jih je, ki so kljub strankarski pripadnosti ostali zavedni. Vendar moramo reči, da so pri tej integraciji doslej v prvi vrsti profilirale stranke, prav nič pa narodna skupnost. Zato smo se mi odločili, da bomo pri naslednjih občinskih volitvah kandidirali s samostojnimi listami povsod tam, kjer to narekujejo krajevni faktorji.«
Kako težko pa je znova pridobiti volivce za slovenske samostojne liste, pričajo rezultati prav na Koroškem. Leta 1949 so na volitvah poskusili nastopiti s samostojnimi listami; dobili so 6.639 glasov. Premalo, da bi izvolili svojega zastopnika v deželni svet. To je vzelo volivcem pogum in pri nadaljnjih volitvah so glasovi, oddani za slovenske liste, nevzdržno padali, da so dosegli najnižjo raven leta 1970, ko so zbrali komaj 2.464 glasov. Tedaj so se resno spogledali, kam pridejo na ta način. Zato so leta 1975 napeli vse sile in pri deželnih volitvah zbrali za KEL (samostojno koroško listo) 6.130 glasov. Gre za lep napredek v petih letih, ki pa še vedno ni zadostoval, da bi prišli do svojega slovenskega zastopnika v celovškem deželnem svetu in tako postali navzoči v koroškem političnem življenju.
Iz tega izkustva na Koroškem sledi drugi nauk: Če bi se zgodilo, česar Bog ne daj, da bi SSk ne mogla izvoliti svojih zastopnikov v razna volivna telesa, zlasti v deželni svet, tedaj bi tudi v Italiji ne bilo več Slovencev. Ostali bi ljudstvo, podobno kot cigani, v politični areni pa nas ne bi bilo, četudi bi morda v samem parlamentu sedeli slovenski komunisti, socialisti in ne vem še kdo. Kot Slovencev bi nas ne bilo.
Ob poznem, a upajmo ne prepoznem spoznanju koroških rojakov je prav, da se tudi mi vsi zamislimo in z nami tudi matična Slovenija, ki trdi, da ji je pri srcu usoda zamejcev, tista usoda, za katero nosi del krivde tudi Zveza komunistov Slovenije. Ta je namreč svoj čas ukazala somišljenikom, naj se utopijo v avstrijskih in italijanskih vsedržavnih levičarskih strankah, češ da zadostuje kulturna in gospodarska prisotnost slovenske manjšine v Italiji in Avstriji. Toda Koroška priča, da to ni res.	K.	H.
Papež Janez Pavel I. je našel svoj zadnji dom v podzemeljskih prostorih bazilike sv. Petra v Vatikanu. Njegovo truplo počiva od srede 4. oktobra med kriptama Pavla VI. in Janeza XXIII.
Od dneva, ko se je razvedela novica o njegovi nenadni smrti, tj. od 29. septembra pa do dneva pokopa je šlo mimo njegove krste 800.000 oseb, številka, ki je daleč presegla vse prejšnje pogrebe papežev. Ta množični mimohod je bil pač naj lepše priznan je papežu prisrčnega nasmeha, preprostega nastopanja in velike ponižnosti. Tudi pogrebnih svečanosti se je kljub nadležnemu dežju udeležilo nad 50.000 oseb. Med njimi je bilo 107 uradnih delegacij iz vsega sveta.
V somaševanju 92 kardinalov je opravil sv. daritev dekan kardinalskega zbora 86-letni Confalo-nieri. V svojem govoru je dejal: »Ni dolgost nekega papeževanja tisto, kar mu daje značilnost, temveč duh, ki ga oblikuje. Janez Pavel I. je šel mimo nas kot meteor na nebu, ki se prikaže in izgine, za seboj po pusti začudenje in prevzetost. Že v Knjigi modrosti se najdejo besede o pravičnem možu: »Ker je dosegel popolnost, je v kratkem času izpolnil dolga leta. Ker je bila všeč Gospodu njegova duša, ga je hitro vzel iz srede hudobije. Ljudje so to videli in niso razumeli in tudi na to niso pomislili: milost in usmiljenje je pri 'božjih izvoljenih in pomoč pri njegovih svetih.«
V kratkem času svojega vladanja nas je Janez Pavel I. osvojil s čarom svoje naravne dobrote, pristne preprostosti, prirojene skromnosti, prisrčnosti v besedah in nastopu. Tudi njegovi nagovori so vse to izražali, pričenši od tistega v Sikstinski kapeli, ko je dal prisotnim kardinalom razumeti, kakšne naj bi bile na splošno programske točke njegovega pontifikata: pristnost in celovitost vere, dvig verskega življenja, pristanek na disciplino v številnih oblikah dejavnosti za rast božjega kraljestva ter duhovni in časni napredek vsega človeštva. Kar je treba še posebej poudariti, je bil njegov način poučevanja. Na lahek in posrečen način je znal teološki nauk vsem približati in je tako pokazal, kako naj se oblikuje v ljudeh čut za božje in nadnaravno. Pretekle srede je govoril najprej o veri in upanju, zadnjo sredo o ljubezni. So to tri teološke kreposti, ki nas naravnost povezujejo z Bogom. V svojem dialogu ljubezni med očetom in otroki je dejal, da mora človek
OZN o »sužnjih«
V	palači Organizacije združenih narodov (OZN) v Švici so pred kratkim obravnavali vprašanje suženjstva. Te pojave zasledimo v Indiji, Pakistanu, kjer prodajajo reveže kot delovno silo. Pa tudi v Latinski Ameriki, kjer jih pod stražo držijo na nekaterih veleposestvih. Trgovina s sužnji je po mednarodnih določilih prepovedana že od leta 1928. Leta 1956 pa so ta določila še dopolnili z novimi dokumenti. Kljub temu pa da so ta določila v mnogih primerih le mrtve črke na papirju.
Ob tej zavzetosti OZN se seveda vsiljuje pojav suženjstva v komunističnih državah, kjer pa so mu dali pečat zakonitosti. Pod pretvezo protidržavne propagande so pod Leninom in Stalinom obsojali ljudi na deset do dvajset let prisilnega dela. Obsodbe so bile zgolj pretveze, da so do-
neprestano rasti, napredovati do popolnosti v tem, kar je dobro. Tak je zakon napredka, ki usmerja življenje. In predvsem mora rasti v ljubezni do Boga in do bližnjega. To je bila njegova oporoka. Ista, ki jo je zapustil njegov in naš učitelj Jezus Kristus.«
Med tem pa se kardinali že pripravljajo na izvolitev novega papeža. Udeležujejo se devetdnevni-ce k Sv. Duhu, da bi volili po božji volji. To soboto 14. oktobra se bodo zaprli v konklave. Verjetno bo kardinalov volivcev 111, če ne pride kaj nepričakovanega vmes. Nihče ne more predvidevati, koliko glasovanj bo potrebnih, a je
zelo verjetno, da se bodo kardinali že te dni v predhodnih posvetovanjih zedinili na osebo, ki ji bodo izkazali zaupanje. Eno je gotovo: njih ravnanje bo tudi to pot vodil Sv. Duh.
Pred 20 leti je v začetku oktobra umrl papež Pij XII. Dne 28. oktobra istega leta je bil nepričakovano izvoljen Janez XXIII. Koliko pomembnega se je zgodilo v tem času! Koncil, trije papeži, Cerkev v iskanju novega obraza. Tudi oktober 1978 obeta biti začetek novega obdobja v Cerkvi. In bi želeli, da bi ji bilo 33 dni vladanja Janeza Pavla I. svetel žaromet v temo prihodnosti.
Srečanje deleoacii manjšin sosedni dežel
bili zastonjsko delovno silo v taboriščih, posejanih po vsej Sovjetski zvezi. Ti politični sužnji so potem gradili železnice v ledenih pokrajinah severa, delali v rudnikih in kopali ogromne plovne prekope med rekami ter umirali množično v neznosnih razmerah ob pomanjkanju hrane in pod bičem. Takšna taborišča obstajajo še danes v Sovjetski zvezi, Bolgariji, pa tud: pod novimi marksističnimi režimi v Kambodži, Vietnamu, v Afriki kakor tudi na Kitajskem. Za te komunistične sužnje pe se OZN in druge mednarodne organizacije seveda ne zmenijo.
Telegram SSk ob papeževi smrti
Ob smrti papeža Janeza Pavla 1. je poslala deželna Slovenska skupnost sožalni telegram kardinalu Villotu, v katerem izraža obžalovanje zaradi prerane smrti sv. očeta, tako pristnega tolmača potreb in hotenj današnjega človeštva.
V Trstu je bilo 6. in 7. oktobra srečanje predstavnikov slovenske in hrvaške manjšine iz Avstrije, madžarske in italijanske iz Slovenije in slovenske iz Italije. Na srečanju je prevladala solidarnost med narodnostnimi skupnostmi, občutek potrebe po čim tesnejši akcijski enotnosti posameznih manjšin, navezanosti na matične narode, predvsem pa želja, da bi odpravljanje zaprek k boljšemu razumevanju in sodelovanju med narodi sosednjih dežel pomenilo tudi rešitev še vedno odprtih vprašanj Slovencev na Koroškem in v Italiji ter Hrvatov na Gradiščanskem.
Za to pa je potreben brezkompromisen boj s šovinističnimi silami, ki težijo k tlačenju manjšinskih pravic oziroma proces demokratičnega dozorevanja družb, ki naj manjšine sprejmejo kot enakopravne partnerje in nosilce odločanja o lastni usodi.
V tem smislu so še pomembna poročila predstavnikov Madžarov iz Pomurja in Italijanov iz Istre, katerim status samoupravne skupnosti in pa angažiranost vsega prebivalstva na dvojezičnem ozemlju jamčijo širše okvire uveljavljanja in reševanja razvojnih vprašanj, kljub temu, da so še nekatera vprašanja odprta.
Obsežna poročila o položaju manjšinskih skupnosti so imeli Apollonio Abram o izvajanju načel ustave SR Slovenije na vseh področjih družbenega življenja. V imenu Sveta slovenskih organizacij (SSO) je predsednik dr. Damjan Paulin obravnaval boj Slovencev v Italiji za uveljavljanje jezika in obrambo prostora. O položaju korošikih Slovencev sta predsednik ZSO Franci Zwit-ter in član predsedstva NSKS Karel Srnol-le orisala zamrzle odnose med koroškimi Slovenoi in vlado ter poudarila željo, da bi bili Slovenci subjekt sporazumevanja z vlado. Opozorila sta tudi na vpliv nacionalističnih in drugih sil na Koroškem. O gradiščanskih Hrvatih v Avstriji je govorila Marjana Grandič, ki je poudarila sličnosti s položajem koroških Slovencev in
težave na področju šolstva in zaposlovanja.
Pozitivno oceno položaja je podal predstavnik madžarske skupnosti, ki živi v Pomurju v SR Sloveniji Ferenc Hajos, saj je madžarska skupnost sama sodelovala pri oblikovanju zaščitnih norm in jamstev. O naporih Slovencev v Italiji za dosego globalne zakonske zaščite je govoril Boris Race, predsednik SKGZ, ki je srečanje tudi organizirala. Pozitivno je ocenil vsebino Osimskega sporazuma in se izrekel za skupne nastope slovenske narodnostne skupnosti ter za enotnost demokratičnih strank, ki naj odstrani nevarnosti, ki so prišle dramatično do izraza s skrunjenjem spomenikov na Krasu in protislovenskimi izbruhi.
Delegacije je sprejel predsednik deželnega sveta Pittoni, ki je podčrtal pozitivno vlogo narodnostnih manjšin in njih aktivni prispevek k posvetovanju z njih matičnimi državami ter utrjevanju prijateljstva.
Delegacije narodnostnih skupnosti so soglasno odobrile izjavo, v kateri obsojajo fašistična razdejanja in oskrunitve partizanskih in antifašističnih spomenikov v Trstu in okolici. Izjava podčrtuje pomen demokratičnih odnosov in ozračja demokratičnega sožitja in v tej zvezi poudarja:
Klima, ki je bila ustvarjena v Trstu z nastopom političnih sil, ki so si vzele za cilj napad na Osimske sporazume in razvijanje sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, neposredno ogroža in zapleta reševanje vseh resničnih problemov in odprtih vprašanj, za katere so življenjsko zainteresirane demokratične sile, posebno pa slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska v Jugoslaviji.
Menimo, da je samo odločen in enoten boj proti tem težnjam ter odločno preprečevanje nastopov in dejanj fašističnih o-stankov edino poroštvo, da se začeti procesi notranje demokratizacije nadaljujejo in zagotovijo uspeh in rezultate na vseh področjih družbenega življenja.
Zadnji pozdrav papežu Janezu Pavlu I. v sredo 4. oktobra na trgu sv. Petra v Vatikanu
Resnica o Cerkvi na Madžarskem
V	prvi številki .lista »Info« od letošnjega januarja — list je glasilo gibanja »Pomoč Cerkvi v stiski« — je izšlo poročilo, v katerem je ena pomembnih osebnosti madžarske cerkvene hierarhije zaupala sodelavcu lista, ki ga izdaja p. Werenfried van Straaten, kaj se v resnici godi v tej državi.
Število mladih, ki jim je dovoljeno obiskovati verouk, je od leta 1977 omejeno na 25 odst. šoloobveznih. Verouk sme biti le v cerkvi in ne več kot dve uri tedensko. In kdor se je udeleževal verouka, si je lahko gotov, da svojih študijev ne bo mogel nadaljevati.
Državni urad za cerkvene zadeve nadzoruje vse. Imenuje rektorja semenišča kot tudi škofovega tajnika in ekonoma. Izbira nadalje semeniške kandidate po političnih vidikih. In tako se dogaja, da prejmejo posvečenje lahko tudi agenti tajne policije. Državni urad se o odprtih cerkvenih vprašanjih pogaja s primasom kardinalom Le-kaijem, ta pa se v nobenem primeru ne sme vmešavati v zadeve posameznih škofij. Posledica tega je, da imajo verniki komaj kaj zaupanja razen v tri redne in enega naslovnega škofa. Druge imajo za slabiče, vladne špijone. Sam kardinal Lekai velja za »igračko v rokah režima«.
Nekateri duhovniki, ki se niso hoteli včlaniti v »Mirovno gibanje«, se organizirajo v tajnih verskih skupnostih; odnos med temi temeljnimi verskimi skupnostmi in uradno Cerkvijo ter diplomati pa je ze-
lo	napet. Človeško vzeto je položaj brezupen. »Če ne bi prihajalo od Zahoda nekaj kisika, v majhnih količinah sicer, vendar toliko, da omogoča nadaljnje tlenje plamenčka pod pepelom, tako da bo lahko nenadni veter Sv. Duha kdaj razplamenel ta ogenjček, ne bi imeli nikakega upanja več,« je povedal cerkveni dostojanstvenik.
Preteklega novembra pa je izjavil msgr.
Pesniška zbirka Štefana Tonklija, duhovnika, izšla pravkar v Gorici v samozaložbi.
Poezija danes tudi v slovenskem svetu redkokdaj vžge. Toliko imamo prisiljenih pesnikov, ki v sebi komaj čutijo kako resnično doživetje. Grejo se pesništvo zaradi osebne veljave ali nečimrnosti, ko bi bilo največkrat bolje, da bi se lotili česa bolj koristnega. In še posebno, da bi si ne utirali poti v pesniški svet prek osebnih zvez in poznanstev, z avtoriteto lastnega političnega položaja ali izhajajoč iz svojega kulturnopolitičnega prvaštva ali pa zato, ker njihova »lirika« služi določeni ideologiji.
Zgodi pa se od časa do časa, da zagleda beli dan tudi kaj resnično doživetega, iskrena izpoved, razmotrivanje sveta in njegovega napredka brez siljenih občutij in lažne zavesti. Ena takšnih poezij je gotovo izpoved Štefana Tonklija, sedaj že njegova tretja zbirka, ki je prav tako kot prejšnji dve izšla v Gorici.
Pesmi je skupaj 34 in se nanašajo na doživetja v argentinskem zdomstvu, kamor se je pesnik preselil takoj po zadnji vojni. Tam se bojuje za svoj življenjski obstoj:
»Zdaj sem tu doma: / tešem, kopljem, kujem, / pišem, merim tla, / berem list in val / radia prestrezam, / če je srp že strt, / v misli se pogrezam: / Me tu utrga smrt... / Ali še kdaj uzrem / te Slovenija.«
Pretresljiva molitev je pesem »Poromal bom«, namreč k Mariji v Lujan, znani argentinski božji poti. Kako zna, nadalje, prisluhniti novemu svetu in tehniki v pesmi »Pogled na Panamericano«, znano cesto, ki povezuje po dolgem Severno in Južno Ameriko. Pa spet »Grob Jožefa Kastelica«, slovenskega duhovnika v zdomstvu.
Vrstijo se potem utrinki iz socialnega življenja, krajinska doživetja, prepletena z močno liričnostjo in melodiko. Prav do sonetnega venca »Venec na grob materi«. Ta venec je vrhunec zbirke. Pomeni premišljevanje, žalost ob izgubi matere, globoka doživetja, izražena v uspelih primerah sveta domačije in zdomstva. Petnajsti sonet so magistrale s posvetilom: Tebi, o draga mati!
Pesem »Zemljo pa je dal človeškim otrokom« izpoveduje doživetja na širnem morju, ko se ladja približa kopnemu Kapverdskih otokov, ter doživetja, ko se letalci z lune vračajo na zemljo. Ti pogumni vesoljci, ki so stopili na luno, so namreč bo povratku takoj sklonili glave in pred vsem svetom, ki jih je gledal na zaslonih, zmolili Očenaš.
Potem se pesnikova misel spoprime z drznimi meditacijami (Kje bom čez milijardo let?). Njegovo doživetje se v pesmi »Konec meja« razvije v občutek razblinje-
Casaroli, nekdanji papeški diplomat, ki je urejal odnose Vatikana s komunističnimi državami: »Politika Apostolskega sedeža z ozirom na komunistične države je vodila k napredujočemu zmanjšanju napetosti v svetu. Stvarni pogovor je najboljša pot, po kateri pride do normalizacije odnosov med Vatikanom in komunističnimi deželami« (La Croix, 22.11.1977). Toda od urejenih diplomatskih odnosov do uresničenja urejenih verskih razmer je še dolga pot. Kardinal Mindszenty, ki so ga kot oviro na tej poti odstavili, je to vedel in tudi povedal. In dejstva so mu dala prav.
Kamenčki
Nekulturna izjava slovenskega kulturnika
Pesnik Ciril Zlobec iz Slovenije se je februarja letos mudil med Slovenci v Avstraliji skupno s predstavnikom Slovenske izseljenske Matice Dragom Seligerjem. Po vrnitvi v Slovenijo pa je, kot poroča slovenski avstralski mesečnik »Misli«, izjavil v pogovoru za »Ljubljanski dnevnik«, da so »Slovenci, ki so prišli v Avstralijo, bili socialna skupina brez kulture«. Njegovo izjavo je povrh vsega ponatisnil sydney-ski slovenski list »Triglav«, ki je jugoslovansko usmerjen.
Upravičeno so »Misli«, ki izhajajo v Melbournu, zapisale: Njegova izjava je največja nesramnost, ki si jo je »kulturnik« mogel privoščiti potem, ko je ob svojem obisku užival gostoljubnost teh nekulturnih (prosto po Zlobcu) slovenskih ljudi v Avstraliji... Pa smo imeli svojo krstno kulturno prireditev v Avstraliji že skoraj dvajset let pred tem prvim vsiljenim obiskom Matice...
nosti, živi razkrojen, v vesolju. »Kam utonil je planet, kjer sem živel nekoč, naš dragi zemski svet?« Pesem je nastala v letu dokončne ustalitve primorske meje leta 1975. Pripomba pojasni bolečino ob dejstvu, da se je ta meja hudo zarezala v primorsko zemljo in dušo. Dežela, ki je bila stoletja eno, je zdaj razdeljena na dve državi in na dva ideološka sistema. Tenkočutna duša pesnikova zazna dogajanja vse globlje.
Pohvaliti je treba tudi izredno lep jezik, občutek za estetski izraz. Stihi imajo svoj zven, v katerem se razodeva izvirnost in pristnost resničnega pesnika. - oi
Umrla je sestra pok. St. Staniča
V	Podgori in tudi v Štandrežu so dobro poznali Zorko Stanič, sestro pok. župnika Sitanka Staniča. Ko je bil ta za župnika najprej v Podgori in nato v Štandrežu, mu je bila zvesta pomočnica v gospodinjstvu in tudi drugače. Njen nasmeh, njena bla-godoneča vipavska govorica, ki je nikoli ni zatajila, sta osvojila človega, ko je stopil v župnišče.
Po smrti brata Stanka leta 1955 se je preselila k bratu Viktorinu, župniku v Kamnjah na Vipavskem. Z njim je pred nekaj leti prišla v Solkan, ko je stopil v pokoj. Toda njena starost ni bila lahka; ponovni zlom noge jo je priklenil na posteljo. Tako je dotrpela v nedeljo 1. oktobra. Pokopali so jo v Kamnjah ob veliki udeležbi domačinov 3. oktobra. Učakala je 83 let. Pogreba pa se ni mogel udeležiti brat Viktorin, ki leži tudi sam težko ranjen v šempetrski bolnišnici. Doživel je namreč avtomobilski karambol.
Pokojni Zorki daj Bog večno plačilo za njena dobra dela in za njeno trpljenje, bratu Viktorinu pa srečno ozdravljenje.
Izkopavanja v Mostu na Soči
Most na Soči (Sv. Lucija) je bil pomembno naselje v predzgodovinskem času. Že na pragu tega stoletja so izkopali številne grobove z žarami (nad 6.000) iz starejše železne dobe. Najdbe hranita muzeja na Dunaju in v Trstu. Po drugi vojni so se izkopavanja v presledkih nadaljevala. Pred petimi leti so odkopali prvo prazgodovinsko hišo. Do letos pa so jih odkrili še enajst. Na tem najdišču poprej na ostanke hiš še niso naleteli. Poleg hiš je prišlo na dan še okrog 50 na novo odkritih grobov. V teh grobovih pa so našli poleg žar tudi skelete. Najdbe so vzbudile zanimanje tudi
UTRIP CERKVE
• Glavni odbor mednarodne ustanove Balzan je podelil nagrado za mir in bratstvo med narodi za leto 1978 znani misijonarki materi Tereziji v Kalkuti. Nagrada znaša 500.000 švicarskih frankov, kar je približno 260 milijonov Ur. Ustanova ji je priznala nagrado zaradi njene izredne človekoljubnosti, ko nesebično pomaga najbolj potrebnim v Indiji in drugih azijskih deželah.
• Trije slovenski minoriti so 9. septembra zaradi pomanjkanja poklicev v avstrijski minoritski provinci prevzeli cerkev, samostan in župnijo Marije Pomagaj v Gradcu (Graz), ki leži v samem središču mesta. V posebni kapeli te župnije bo vsako nedeljo ob desetih služba božja za Slovence.
• Pred 20 leti 14. septembra je srbski patriarh German nastopil svojo odgovorno in delikatno službo. Germanovo delo v teh dveh desetletjih ocenjujejo kot plodno, trezno in premišljeno. Navezal je tudi prijateljske stike z vaditelji katoliške Cerkve ter z vodstvi drugih krščanskih verskih skupnosti.
• Ob dnevu sredstev družbenega obveščanja 17. -septembra so v cerkvah prebrali posebno pastirsko pismo poljskih škofov, v katerem se škofje zavzemajo za odpravo cenzure za verske oddaje na RTV in za večje možnosti tiskanja verskih časopisov in verskih knjig. Trije verski tedniki dobijo papirja 'za 190.000 izvodov, ki bi lahko izhajali v milijonski nakladi. Škofje so tudi ponovili zahtevo, naj bi RTV ob nedeljah in cerkvenih praznikih prenašala mašo in pridigo.
• Pred 10 leti (23. sept. 1968) je umrl v San Giovanni Rotondo kapucin p. Pij, neutruden spovednik, človek z izrednimi darovi in s krvavečimi ranami (stigmami) na rokah, ki so jih zdravniki ponovno videli in pregledali. Patrove zamisli, zlasti bolnišnica, živijo naprej, kraj pa ljudje še vedno množično obiskujejo.
• Šest dni se je mudil konec septembra na Finskem dunajski kardinal Konig. Na helsinški univerzi je predaval o ateizmu, humanizmu in krščanstvu. Razen tega se je pogovarjal s katoliškim škofom Ver-schumom, protestantskim nadškofom Ju-vo in pravoslavnim metropolitom Johan-nesom. Ogledal si je znana finska samostana Valamo in Lintula, končno se je srečal tudi s finskim ministrskim predsednikom Kekkonejem.
• V prostorih starodavne papeške palače v Avignonu je bil pred kratkim tridnevni kongres cerkvene umetnosti, ki se ga je udeležilo okoli 250 oseb. Prišlo je tudi nekaj škofov. Srečanje je pripravilo francosko narodno središče za liturgično pastoralo in narodni odbor za cerkveno umetnost.
pri znanstvenih krogih na italijanski strani, v Gorici in Trstu.
O tem, kateremu ljudstvu je naselbina pripadala, v poročilih ne navajajo. Svoj čas se je vse najdbe in starodavna imena na območju Alp pripisovalo Keltom brez pravih utemeljitev. Sedaj pa sadijo, da so na alpskih območjih strnjeno bivali Veneti in drugi narodi, ki so govorili čisto drugačen jezik od Keltov in sicer takega, ki je bil mnogo bliže sedanjim slovanskim jezikam.
Letališče Portorož
Letališče Portorož v Sečovljah je dograjeno. Njegovo pristajališče je dolgo 850 m in široko 25 m. Služilo bo za pristanek športnih in manjših potniških letal. To letališče spada v tretjo vrsto letališč na Slovenskem, za katerega pa še ni izdelan pravilnik z nadrobnejšimi določili. Ko ga bodo sestavili in predpisali, kakšna oprema je za te vrste letališč potrebna, bodo v Portorožu lahko pristajala tudi večja letala.
Smučišča na Kaninu
Za ta smučišča nad Bovcem na višini 2000 m zrav.navajo svet z buldožerji, da bi bil bolj gladek in primeren za smučarske proge. Smučanje naj bi bilo tako mogoče že pri enem metru snega. Doslej so čakali, zaradi vrtač in posameznih skal, da ga je zapadlo do štiri metre, preden so odprli smuk. Smučišča so edinstvena v Sloveniji in podlaga za turistični razvoj vse gornje Primorske. Smučanje pa je mogoče vse do meseca maja in Se dalj.
■ Rdeči brigadisti, ki po Morovi ugrabitvi v Rimu niso več nastopali, so se v tem mestu ponovno umazali s podlim zločinom. Njih žrtev je bil to pot 65-letni Girolamo Tartaglione, direktor za kazenske zadeve in za pomilostitve pri pravosodnem ministrstvu.
■ En teden potem, ko so profašistično usmerjeni elementi v Neaplju surovo pretepli 20-letnega študenta ekologa Claudia Miccolija, je le-ta na posledicah zadoblje-nih poškodb umrl v bolnišnici. Pred smrtjo je daroval svoje oči, da jih presade tistim, ki so brez vida. Zločin je še toliko bolj nesmiseln, ker se Miccoli ni ukvarjal s politiko in ni bil vpisan v nobeno stranko. Ves svoj čas je posvečal zaščiti človekovega okolja in narave.
S Predsednik italijanske republike Perti-ni je pozval vse, ki jim je pri srcu svoboda, naj se strnejo v obrambi pred nasiljem: »Nasilje — je dejal — hoče v naši državi izpodkopati temelje demokratičnega sistema in zrušiti državno enotnost, ki je osnovni pogoj za družbeni preporod Italije.«
B Na uradnem obisku v Italiji se je mudil v drugi polovici preteklega tedna kitajski zunanji minister Huang Hua. V Rimu se je pogovarjal s Pertinijem, Andreottijem in Forlanijem. iNato si je ogledal železarne Italsider v Tarantu. Forlani in Huang sta podpisala dva sporazuma o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med Italijo in Kitajsko. Na koncu je Huang Hua obiskal še Benetke in Turin.
■ Tajnik PCI Berlinguer se je podal na pot v tri evropske prestolnice: Pariz, Moskvo in Beograd. V Parizu se je sestal s tajnikom francoske partije Marchaisom. V sporočilu ob zaključku razgovorov sta komunistična voditelja potrdila linijo »evro-komunizma, ki je zanju načelna izbira, za katero ni poti nazaj«. Se pa francoska in italijanska partija razhajata glede razširitve Evropske gospodarske skupnosti na Španijo, Portugalsko in Grčijo. PCI tako razširitev zagovarja, PCF pa ne. V Moskvi se je Berlinguer po več ur razgovarjal s teoretikom sovjetske partije Suslovom in Brežnjevom. V teku sedmih let je Berlinguer že šestkrat obiskal SZ. V sredi tega tedna je Berlinguer prišel v Beograd, kjer ga je sprejel Tito.
3 V Avstriji so bile preteklo nedeljo občinske volitve na Dunaju, na Štajerskem pa deželne volitve. Na Dunaju so socialisti ves povojni čas nesporni gospodarji. Tudi to pot so ohranili absolutno večino, toda padli so na številu glasov in sedežev. Prej so jih imeli 66, od sedaj pa 62. Avstrijska ljudska stranka je od 31 sedežev porasla na 35, liberalna stranka pa je ostala pri treh sedežih. .Na Štajerskem je pa tudi to pot ostala zmagovalec .ljudska stranka. Pridobila si je 30 sedežev (enega izgubila) in osvojila 51,9% glasov. Socialisti so ostali pri 23 sedežih in prejeli 40,9 %, liberalci pa so pridobili en sedež in imajo tri sedeže. V obeh volitvah so komunisti kot že vsakič prej ostali praznih rok. V Avstriji komunizem očitno ne privlači prebivalstva, kar je dokaz, da zna tamkajšnji volivec trezno misliti.
■ Na skoraj 22 milijonov prebivalcev v Jugoslaviji pride 7,2 odstotka članov Zveze komunistov (ZKJ), med člani pa je delavcev le 28,9 odstotkov. Po republikah je najmanjši odstotek članstva glede na število prebivalstva v Črni gori in sicer 4 odstotki, za njo pa v Sloveniji s 6,84 odstotki (tj. 83.657 članov ZKJ). Najvišji odstotek partijskega članstva pa ima Srbija s
47,09	odstotki. Zanimivo .je še, da je od okroglo 8 milijonov zasebnih kmetov v ce-
li	Jugoslaviji le 5,1 odstotka včlanjenih v Zvezo komunistov.
■ Sirski predsednik Asad se je pretekli teden mudil v Moskvi, kjer se je razgovarjal z Brežnjevom, Kosiginom, Gromi-kom in obrambnim ministrom Ustinovim. Brežnjev je ostro napadel egiptovskega predsednika Sadata, češ da je klonil pred izraelskimi in ameriškimi pritiski. Medtem pa so Sirci v sklopu arabskih mirovnih sil s topovi obstreljevali vzhodni del Bejruta v Libanonu, kjer živijo povečini kristjani. Kristjani so sedaj edini, ki nasprotujejo, da bi se Sirija usidrala v Libanonu. Uničevalni bes Sircev je zavzel tak obseg, da sta se tega divjanja ustrašila celo francoski predsednik d’Estaing in amerišiki predsednik Carter. Slednji je zahteval sklicanje Varnostnega sveta v Nevv Yorku, ki je soglasno pozval sprte strani k ustavitvi ognja. Proti pričakovanju je sirsko vodstvo to zahtevo sprejelo. Bi! pa je res zadnji čas. V krščanskem delu mesta je bilo okrog 800 mrtvih, nad 3.000 pa ranjenih Položaj civilnega prebivalstva v Bejrutu in njegovi okolici je postal nevzdržen: manjka živež, voda, luč in zdravniška pomoč
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Tečaji slov. jezika v ZDA
Dr. Jože Planišič, redni profesor za zgodovino Avstrije in jugoslovanskih dežel na California State University v ameriški zvezni državi Pennsylvania je za drugi in tretji rod slovenskih Amerikancev organiziral izredno uspele tečaje slovenskega jezika po več mestih omenjene zvezne države: Herminie, Library, Hackett, Strabane, Imperial, nadalje na kolegiju Westmore-land Community v Youngwoodu. O tem so veliko poročali domači listi na območju Pittsburga, kjer se je do prve svetovne vojne naselilo veliko naših ljudi. Pohvalni članki o njegovem delu so izšli v listih Standard Observer, News Dispatch, Wey-stonian Horizon, The Daily Nates, Observer Reporter, Beaver County Times, CSC News. Tečaji so bili popestreni tudi z razlago slovenske kulture in pesmi.
Slovensko gledališče v Torontu
Svojo stoto prireditev je imelo letos maja Slovensko gledališče v Torontu z opereto Miha Kunaverja »Na planincah naših«. Nastopilo je v dvorani slovenske fare Marije Pomagaj. Gostovali so tudi v New Torontu, Hamiltonu in Windsorju ter Oshawi (pokrajina Ontario), poleg tega pa še v ZDA in sicer v dvorani sv. Cirila slovenske fare v New Yorku in pri fari sv. Križa v Fairfieldu (Connecticut). Igro je režiral požrtvovalni primorski rojak Vilko Čeku-ta, ki je v povojnih letih deloval v našem zamejstvu.
Cenjena slovenska kuhinja
»Slovenian Village« v Clevelandu (ZDA), na aveniji St. Olair 6415 je v poslopju Slovenskega narodnega doma restavracija, ki jo vodita štajerski rojakinji Tončka Kodrič in Lojzka Ferguš. V slovenskem dnevniku »Ameriška domovina« je izšel pohvalen članek o tej restavraciji, ki ga je napisala ena od slovenskih obiskovalk. Postregli so jo s telečjo obaro in ajdovimi žganci. »Oboje mi je šlo tako v slast, da ne bi zamenjala tega obeda za najboljši ameriški steake,« je zapisala, in še dodala, da nudi ta slovenska restavracija domače juhe, jetrne klobase s kislim zeljem, poleg znanih ameriških prigrizkov. Povrh tega pa še doma pripravljeni jabolčni ter sirov štrudelj. Zelo poučno tudi za mnoge naše slovenske gostilničarje.
IZ KANALSKE DOLINE
Letošnji obisk romarjev na Sv. Višarjah
Iz knjige, ki je v zakristiji in v katero se zabeležijo razne skupine, duhovniki, maše, obhajila, moremo razbrati naslednje podatke. V letošnji sezoni je Višarje obiskalo 16.000 slovenskih romarjev, 4.000 italijanskih, 2.500 nemških in 4.500 mešanih, to je skupin, ki nimajo specifične oznake. Gre za romarje, ki so se udeležili skupne maše. Koliko je bilo drugih, tega ni mogoče vedeti. Svetih obhajil se je razdelilo
17.000.	Sv. maš je bilo darovanih okoli 700. Skupno je torej v preteklem letu obiskalo Sv. Višarje 26.000 romarjev in med njimi nad polovica slovenskih.
Sv. Višarje so trenutno zaprte, ker je s ponedeljkom 2. oktobra prenehala delovati žičnica. Obratovati bo spet začela, ko nastopi smučarska sezona na Višarjah.
■ V Londonu sta v skrivnostnih okoliščinah umrla dva bolgarska begunca, Simeonov in Markov. Oba sta bila zaposlena pri radijski in televizijski postaji BBC, Markov pa je sodeloval tudi pri postaji »Radio svobodna Evropa«. Po izjavah prijateljev sta bila ves čas, odkar sta živela v Angliji, v stalnem strahu pred bolgarsko tajno policijo.
■ Sklep ameriškega kongresa iz leta 1952 daje predsedniku ZDA možnost, da določi en dan v letu, ko naj bi se vsi državljani Povezali v skupni molitvi. Zadevni sklep pravi: »Od časa do časa naj bi se obrnili na Vsemogočnega za pomoč in vodstvo, kot smo to delali v vsej zgodovini naše države. S ponižnim in spoštljivim srcem se iztrgajmo dnevnim opravilom in zahvalimo svojega Stvarnika za bogate darove, ki nam z njimi napolnjuje življenje. Pr°' simo pa ga blagoslova tudi za bodoče dni!' Letos je predsednik Carter določil 7. oktober za narodni dan molitve in pozval Anie-rikance, naj se mu pridružijo v prošnji božjo pomoč in spoznajo svoje naloge, k' naj bi jih umevali ter modro, krepko in stanovitno vršili.
B Apostolski sedež in vlada otočja Fid^' v Oceaniji sta vzpostavila diplomatske odnose na ravni veleposlaništev oz. nunei**' ture.
SLAVKO SREBRNIČ
Argentinsko slouenski odmeui
llllin(||||||||||t!llllfllltlllll||||llll|lllll!liri|lllll|l|IlltrilllM(MI(|flMIIIIMfl|lltlll||||l||||!!ll|l||||||||||||||tll|IMI(lfllllflirilfllllM|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII!lllllll
NOVICE IZ SLOVENIJE
S TRŽAŠKEGA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
ŠKOFIJSKO ZBOROVANJE TRST:
Kristjani iz oči v oči
Glasba ali iezerskih bregavih
Jedro priprav
Neopazno, a v nenehnem stopnjevanju se vršijo in množijo priprave na škofijsko zborovanje. Komisije pripravljajo svoja poročila. Četrta komisija, ki obravnava probleme slovenske Cerkve pripravlja obširen osnutek, ki bo, po svoje, kar izviren. Vrstijo se razni posveti, kot na primer razgovor s člani drugih komisij ter s slovenskimi duhovniki.
Toda glavna priprava je duhovna. Vsak četrtek ob 18. uri je molitveno srečanje v kapeli Marijinega doma v ul. Risorta 3. Pretekli četrtek 5. oktobra je bilo prvo ita-ko srečanje. Udeležencev je bilo okrog 50. Seveda je tako srečanje odprto vsem, zato pričakujemo, da se bo večalo število ljudi dobre volje, ki žele postaviti bodoče zborovanje na temelj skupne molitvene priprave.
Vzporedno in posebej se gibljejo mladi, ki pripravljajo svoje posebno zborovanje, vedno v celotnem okviru. To mladinsko zborovanje, imenovano »Praznik mladih 78«, se bo vršilo prve dni novembra.
Preteklo soboto 7. oktobra zvečer so imeli mladinci svoje brvo bedenje v kapeli cerkve Novega sv. Antona. Prisotnih jih je bilo 30, med temi deset Slovencev. Ti mladi imajo tako priložnost, da se spoznajo med seboj, predvsem med Slovenci in Italijani. V tem mladinskem gibanju izstopa Rosana Purger, ki ima v celotni pobudi skoro vodilno vlogo. Mladinskemu gibanju je dala poseben pečat in smer resnosti.
Italijanski verniki se zbirajo tudi ob četrtkih pri Novem sv. Antonu za podobna molitvena srečanja. V tem času se je razširila po škofiji (po cerkvah in po domovih) škofova molitev za božji blagoslov v tem delu. Pozivamo (predvsem starejše ljudi in bolnike, naj se priključijo tej molitveni pobudi. - d. j.
Govor tržaškega škofa v Barkovljah
Prva nedelja v oktobru je rožnovenska.
V	tradicijo je že prišlo, da je ta dan v Barkovljah procesija v čast rožnovenske Matere božje. Letos je prav lepo uspela. Udeležba je bila številna, tudi narodnih noš ni manjkalo. Pri petju so sodelovali kar trije zbori: mladinski, šolski in mešani. Popoldanska slovesnost se je potegnila v večer ob kalamarih in kozarcu vina. Vse
slavje je bilo sad požrtvovalnosti skupine vernikov, ki so s tem znova izpričali svojo versko in narodno zavest.
Tržaški škof L. Bellomi, ki je procesijo vodil, je praznik v Barkovljah označil za družinski praznik, praznik upanja in praznik zvestobe. Dejal je:
DRUŽINSKI PRAZNIK. Zbrali smo se ob skupni Materi, Devici Mariji. Ni ga bolj milega in pristnega prizora za človeško srce. Pred božjo Materjo postanemo vsi kot otroci, bolj preprosti in boljši. Odkrivamo, da smo vsi bratje med seboj.
Ta Mati nam je darovala najodličnejše Življenje: življenje vere, saj smo po njej prejeli Kristusa, božjega Sina, našega odrešenika in prvorojenca novega človeštva, v katerem smo rojeni po svetem krstu.
Obudimo vero v to čudovito dejstvo! V Marijinem objemu se osvestimo, spoznamo veličino in lepoto krščanstva, prosti smo vsake razdvojenosti in rešeni samote. Uživamo toploto in mir velike krščanske družine.
PRAZNIK UPANJA. Procesija je hoja in zato simbol človeškega življenja. Hoja za določenim ciljem. Ta cilj je Bog, edina, srečna usoda našega bivanja. Zato smo »cerkev«, potujoče božje ljudstvo proti obljubljeni deželi.
Znano vam je že, da je naša škofijska skupnost stopila na pot, ki se imenuje »Kristjani iz oči v oči«. To je zborovanje, ki stremi za tem, da bi bili mi vsi vedno bolj Kristusova Cerkev, tesno združeni med seboj in v službi bližnjega. Naj zato vsakdo izmed nas da svoj delež za to škofijsko zborovanje.
Kdor torej hodi, gleda naprej in je poln upanja, jasnosti in vedrosti. Zato bomo danes v procesiji hodili in peli vmes. Marija je z nami: ona nas tolaži, nas vodi, nas brani.
PRAZNIK ZVESTOBE. Marija je, v nasprotju z nezvesto in nepokorno Evo, nova Žena, Bogu zvesta in pokorna. Uči nas prave poti, zato da bi živeli resno in odgovorno kot pravi in dosledni kristjani. Izročimo se njenemu varstvu, sledimo njenemu zgledu, prosimo jo pomoči.
Vsem vam in vašim družinam želim, da bi znali prihraniti primeren prostor in čas Mariji Devici za vdano češčenje, za nežno ljubezen, za vsakdanjo molitev, zlasti za molitev rožnega venca. S tem nam bosta zagotovljena mir in odrešenje.
Procesije s kipom rožnovenske Matere božje v Barkovljah 1. oktobra se je poleg odraslih udeležilo tudi mnogo mladine. Ob tej priložnosti je tržaški škof Bellomi prvič govoril v slovenščini ter s tem pokazal, da bo hodil po stopinjah apostola sv. Pavla,
ki »je vsem postal vse«
Znano je, da je v dolgi zgodovini glasbenega ustvarjanja voda vedno zelo plodovito navdihovala skladatelje vseh časov. Če se ozremo samo na zadnja stoletja glasbene zgodovine, moramo tu spomniti na razne vidne glasbene ustvarjalce, ki so prav v tej veliki naravni sili iskali navdih za svoja nesmrtna dela. Dovolj, da omenimo le najvidnejše.
Handel je v znani Watermusik (Glasba na vodi) ponazoril slovesno in igrivo razpoloženje ob slavnostnih igrah na Temzi, Beethoven je v Pastoralni simfoniji slikovito orisal žuboreče potočke, Liszt opeva vodne curke v vrtovih Ville d'Este, De-bussy išče barvne odtenke v vodnih refleksih, Respighi oživlja rimske vodomete, itd. No, in zakaj naj bi se torej prav ob vodi še danes ne navdihovali ne le veliki glasbeni geniji, pač pa tudi ljubitelji glasbene umetnosti?
Za to pa je dobro poskrbljeno prav ob raznih poletnih in jesenskih festivalih, ki jih prirejajo ob jezerskih bregovih. Lepa in prostrana vodna zrcala velikih severnih italijanskih jezer so kot nalašč pravi naravni okvir za podobne manifestacije, ki vsako leto prikličejo v velika središča prav ob teh bregovih navdušene glasbene sladokusce.
Med te festivale se gotovo vsako leto uvrščajo Glasbeni tedni (Settimane musi-cali) v Stresi ob Lago Maggiore. Začetek teh festivalskih prireditev je navadno zelo slovesen in očarujoč. V Kongresni palači tega prijetnega mesteca ob prej imenovanem jezeru, ki ga še krasijo trije slikoviti Boromejski otoki z vsem bliščem zgodovin-
KATOLISKI GLAS list za kritične bralce
ske in naravne privlačnosti, so tudi letos odprli Glasbene tedne z vokalno instrumentalnimi koncerti.
V	duhu proslav Vivaldijeve tristoletnice so hoteli organizatorji v Stresi počastiti spomin tega velikega beneškega glasbenika. Na prvem koncertu je bil namreč na programu njegov oratorij »Juditha trium-phans« (skladatelj sam'ga označi kot »Sa-crum militare oratorium«), ki v baročnih markantnih in bojevitih glasbenih izrazih opeva biblično ženo-in.njene.podvige. Vivaldi se tu poslužuje vseh možnih muzikalnih sredstev: zbora, orkestra in solistov. Pri vsem tem daje tekstu primerno vlogo trobilom in pihalom za »borbeno« vzdušje pa spet recimo mehko mandolino ob spremljavi godal in pihal za lirične vložke. Na tem koncertu so nastopili orkester I Virtuosi di Roma ter Komorni zbor italijanske RTV iz Rima, dirigiral je Renato Fasano. Med solisti je gotovo najbolj blestela mezzosopranistka Carmen Gonzalez.
Naslednji koncert je spet imel na programu veliko muzikalno zasedbo, in sicer simfonični orkester in zbor italijanske RTV iz Milana, ki ju je vodil Gianandrea Gavazzeni, eden najbolj pomembnih italijanskih sodobnih glasbenikov, ki je poleg dirigenta še skladatelj, muzikolog ter glasbeni pisec. Na tem koncertu smo iposlušali dve izbrani deli iz zakladnice velike cerkvene glasbe prejšnjega stoletja: Cherubi-nijev Rekvijem v c-molu in Verdijev Te Deum.
Dve zelo med seboj različni deli, tako po strukturi kot po inspiraciji in glasbenem slogu. Prvo močno, skoraj mistično globoko religiozno delo z velikim muzikalnim razmahom, ki pride zlasti v poštev v zborovskih delih. Drugo pa bolj zunanje blesteče in skoraj teatralno delo, ki gre od skladateljevega tradicionalnega opernega do asketskega in nadnaravno preprostega gregorijanskega navdiha. Obe veličastni deli sta zapustili morda prav zaradi
svoje raznolikosti in skoraj antagonizma velik vtis. Gotovo pa je bilo bolj občudovati enovito zlitost rimskega komornega zbora v Vivaldijevam oratoriju nasproti nekako preveč množični zavzetosti milanskega vokalnega ansambla. Vsekakor je vso to instrumentalno in vokalno maso odločno dominirala častitljiva Gavazzeni-jeva osebnost.
Festival v Stresi je nato nadaljeval z vrsto koncertov simfoničnega, komornega in solističnega značaja. Med prvimi naj beležimo bamberške simfonike, med drugimi orkester iz Wiirttemberga, nato ansambel renesančnih trobil Philip Jones, med raznimi solisti velike pianiste kot sta npr. Nikita Magaloff in Gyorgy Cziffra, violinista Yehudi Menuhina, organista Lukasa in druge. Kot običajno so bili na programu še razni koncerti zmagovalcev mednarodnih glasbenih natečajev.
Glasbeni tedni v Stresi predstavljajo posrečen izbor glasbenega izživljanja v sedanjem času. To pa obstaja prav v stalnem obnavljanju, v neprekinjeni duhovni rasti. Prav Gavazzeni je nekje zapisal, da je glasbena govorica kot tudi interpretacija organizem v stalnem presnavljanju. In to velja tudi za umetniške pobude kot je ta festival, ki v sodobnem prikazovanju glasbene preteklosti zre v njeno prihodnost.
* * *
Druga umetniška pobuda, že uveljavljena na širšem evropskem glasbenem področju, je Glasbena jesen (Autunno musi-cale) v mestu Como. Tudi tu je narava sama po svoje edinstveno prispevala k uspehu, saj nudijo bregovi larijskega jezera s svojimi razkošnimi zgodovinskimi vilami, bujnim rastlinjem, starimi cerkvami idealno pozorišče za glasbene festivale v blagem in prijetnem okolju. Glasbeni program tega festivala, dvanajstega po vrstnem redu, je seveda precej različen npr. od onega v Stresi. Tu se poleg klasične in romantične glasbe goji tudi veliko sodobne, avantgardne glasbe. Poleg tega so v Comu organizatorji hoteli dati vsem prireditvam širši, ljudski izraz. Čisti glasbi se tu pridružijo še balet, folklora, eksperimentalno gledališče z raznimi zadevnimi seminarji. Tudi Como ima na programu prave izbrane glasbene večere s »klasično« -vsebino. Po cerkvah se navadno vrstijo koncerti cerkvene glasbe (letos npr. Vivaldi, Rossini in Messiaen).
Villa Olmo, čudovita neoklasična monumentalna zgradba ob elegantno zasajenih vrtovih se razprostira naravnost tja v jezero. Zvečer je tu veliko koncertov, kjer se ob blestečih lestencih in marmornih stebrih poslušalec lahko naužije vsake vrste glasbe. Pred leti sem n,pr. tu že poslušal čudovito brenkanje Aliria Diaza na kitari, kot "vso mehkobo Schumannove in Brahmsove klavirske glasbe, pa spet grobo tolčenje sodobnih poskusov po klavirskih strunah in lesu. Letos mi je ostal v spominu vtis, ki ga je naredil Baročni duo iz Londona z oživljanjem renesančno baročne glasbe. Monteverdi, Frescobaldi — poleg kopice manj znanih imen — vse to sta izvabljala angleška umetnika (tenor in čembalo) z ustvarjanjem magične atmosfere nekdanjega madrigalnega sveta in vedno aktualnih čustev.
Resnobne bazilike S. Abbondio, S. Fe-dele, S. Agostino s svojim starodavnim romanskim licem izvabljajo tu vse težnje evropske glasbe od gregorijanskega korala dalje. Monolitne kot koral sam. Izziv sodobni glasbeni govorici, ki na tem festivalu vedno bolj prodira? Experimental Musič »332/2« namesto Psalma 116? Tu je dilema modernega muzikalnega pojmovanja; kam?
ab
Duhovniške novice v tržaški škofiji
Kanoniki tržaškega stolnega kapitlja so postali: Bartolo Fochesato, do nedavnega župnik na Revoltelli; Armando Gottardis, vodja škofijskega administrativnega urada in Remigio Carletti.
Patru kapucinu Bogomiru Srebotu je bila izročena skrb za Sv. Barbaro v milj-ski župniji.
Za novega italijanskega kaplana v župniji sv. Jerneja na Opčinah je bil imenovan Sergio Cervini, ki je duhovnik od leta 1966.
V	nedeljo 24. septembra je tržaški škof posvetil cerkev Marije Kraljice sveta na Opčinah in za župnika imenoval dosedanjega upravitelja Giorgia Giurissija.
Za župnega upravitelja v župniji sv. Pashala na Revoltelli je bil imenovan Giuseppe Passante, ki se je vrnil v Trst po večletnem bivanju v Afriki.
Za župnika pri Sv. Ivanu v Trstu je bil imenovan dosedanji upravitelj Giovanni Orsaria.
VII. literarni natečaj »Mladike«
1. Revija »Mladika« razpisuje nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo, pesem ali ciklus pesmi poljudne vsebine.
2. Rokopis je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih s priporočeno pošiljko na naslov: Mladika, ul. Donizetti 3-1, 34133 Trst, do 31. decembra 1978. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v posebnem spremnem pismu, opremljenim z istim geslom ali šifro.
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. prof. in kritik Martin Jevnikar, odgovorni urednik revije Marij Maver, pisatelj Alojz Rebula, pesnik Albert Miklavec in pesnica Ljubka Šorli-Bratuževa. Mnenje komisije je dokončno.
4. Na voljo so sledeče nagrade: za črtico ali novelo: prva nagrada 50.000 lir, druga nagrada 30.000 lir, tretja nagrada 20.000 lir. Za pesem ali ciklus pesmi: prvo nagrada
30.000	lir, druga nagrada 20.000 lir, tretja nagrada 10.000 lir.
5. Izid natečaja, iki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu na javni prireditvi in po časopisju ter bo sporočen z osebnim pismom nagrajencem.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1979. Objavljena bodo lahko tudi druga dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.
DRUŠTVO SLOV. IZOBRAŽENCEV - DSI
v Trstu prireja v ponedeljek 16. oktobra ob 20.15
RAZGOVOR
»Odprta vprašanja škofijskega zborovanja v Trstu — ali bo to zares priložnost za rešitev pastoralnih vprašanj slovenskih vernikov?«
Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu usoda tržaške Cerkve, zlasti pa še člani komisij, ki delujejo v okviru zborovanja.
Videmsko semenišče
V	videmskem semenišču bo letos 33 se-meniščnikov in sicer: 18 v srednji šoli, 5 v gimnaziji-liceju, 10 v bogoslovju. Ker hodijo v Videm za bogoslovne študije tudi bogoslovci iz Gorice in nekateri salezijanci, bo v Vidmu študiralo letos 25 bogoslovcev.
im   n m   Himni' mi mm im  mi mmmmmmmmmmiii     umu im   uiiiiim iiimiiimmmimiiimmiiiimmiiiuiiiiihiiiiiiiimiimiiiiiimuiimiiimiiiimmmiiimiiiiiiimmiiiimmmiiiimiiiiimmmm
iiiiiiimmiiiimiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiinii
(D
Sesttedenski praznik v čast Kristusa Odrešenika v Turinu je prišel do svojega konca. V nedeljo 8. oktobra je bil zaključek tega največjega misijona, edinstvenega v vsej zgodovini katoliške Cerkve. Vse iz-gleda, da bo končno število vseh romarjev daleč čez tri milijone, kar so napovedovali le največji optimisti. Med to množico smo se vključili tudi primorski Slovenci, točno 212 ljudi, največ iz tržaške in nabrežinske občine.
Kmalu po sedmi uri stojimo v lepem sobotnem jutru 23. septembra v dolgi visti Pred turinsko stolnico. Naši praktični tu-rinski gostitelji so nam svetovali rajši čakali zjutraj eno uro prej kakor pozneje na soncu dve ali tri ure, zlasti še ob sobotah in nedeljah, ko je število romarjev naj-
večje. Ko se odpro vrata stolnice, se začne sprevod, ki traja vsak dan skozi šest tednov celih trinajst ur.
Kaj doživlja verni romar, je bilo napisano v objavljeni meditaciji »Pred svetim Sindonom«. iNeko mater z osemletnim dečkom so časnikarji vprašali, kaj misli o turdnskem prtu in je rekla samo: Vse je storil za naše odrešenje. Vprašali so tudi dečka, ki je povedal samo dve besedi: Ubogi Jezus!
Nekaj pred deveto uro se vračajo naši prvi romarji iz stolnice. Kmalu smo vsi zbrani (vseh nas je v četrti skupini 58) okrog našega napisa »Slovenci« in ker imamo čas, se odločimo za ogled izredno bogate razstave v semenišču. Na tej razstavi je na velikih slikah razložena vsa dolga zgodovina sv. Sindona od Jeruzalema do naših dni. Na dolgih hodnikih semenišča je samo tiho branje in trinajstur-ni dnevni mimohod kakor v stolnici pred glavnim oltarjem. Niso vse naše tržaške skupine obiskale te razstave, ker ni bilo
časa in je bilo kakšno soboto zaradi navala praktično nemogoče, pač pa smo se vsi lepo pripravili na srečanje pred sv. Sindonom »doma« v našem hotelu, kjer so salezijanci pripravili prav tako zgovorno razstavo, ki jo zavodski ekonom razlaga vsaki skupini na večer prihoda in tako svoje goste duhovno pripravi na obisk v stolnici.
Po ogledu razstave korakamo strumno skozi stare turinske ulice proti okrogli baročni cerkvi Consolata. Ta starodavna cerkev je Turinčanom najbolj ljuba, to je nekakšna uradna mestna cerkev, ne velika, a vsa pozlačena z neštetimi zahvalnimi spomini. Tukaj je deloval in ima sedaj svoj oltar sv. Jožef Cafasso, kaplan turin-skih jetnikov in znani spovednik dveh naj večjih sodobnih svetnikov Jožefa Cotto-lenga in Janeza Boška. Naš obisk tej znameniti cerkvi je tih in leratek, ker si pri glavnem oltarju sledijo kar naprej kon-celebracije za številne romarske skupine italijanskega jezika. Mi pa smo si našli
tu blizu kapelo pri sestrah Marije Pomočnice in kar tri sobote imeli tukaj našo romarsko mašo, ki so jo vodili župnik Brecelj, p. Alfonz Valič in klaretinec p. Štok iz Slovenije, vsi spremljevalci romarjev.
Kmalu nato se po položni ulici napotimo v Malo hišo božje Previdnosti; to je v resnici zelo velika hiša, veliko stavb skupaj, ki so povezane s podzemskimi hodniki, med stavbami pa so speljane mestne ulice in prav tukaj je predvsem ob sobotah in nedeljah prava prometna zmešnjava; vsaka romarska skupina želi obiskati Coltolengo in tako nastane na malem križišču velika stisika.
Tudi mi smo prišli z vsako našo skupino v Cottolengo in na dlani videli ljubezen do bližnjega. Bolnikov samih sicer nismo videli, ker jih po navodilih zdravnikov in psihologov več ne razkazujejo. Duhovniki in sestre sprejemajo posamezne skupine obiskovalcev, jim razlagajo organizacijo velike ustanove, predvsem osnovo Cotto-lenga: stalno molitev. Sedaj v poletnem
času je v tej ogromni bolnišnici le okrog
3.000	stalno bolnih, drugi pa so med počitnicami v številnih podružnicah Cotto-lenga v planinskih ali obmorskih krajih, kakor komu bolj koristi.
Po obisku v Cottolengu pa naprej k Don Bosku! Skupaj sta delovala v življenju, skoro v neposredni bližini nadaljujejo salezijanci in Cottolengovi duhovni sinovi in sestre njuno delo: Don Boško za mladino, Cottolengo za stalno bolne.
(Konec prihodnjič)
•	Skupina albanskih študentov, ki obiskujejo univerzo v Ljubljani ter večje število albanskih delavcev iz Ljubljane in Kranja so poromali skupaj s svojim rojakom salezijancem Gjolajem Noshom, ki deluje v Titogradu, k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer je Nosh na Marijinem oltarju opravil sv. mašo v albanskem jeziku. Pobudo za to srečanje so dali albanski študentje sami.
Stran 4
HoMItafttliMBIMSiSnHB
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI
priredi koncert, ki ga bo izvajal
Goriški simfonični orkester
Dirigent Marjan Konič-Nino
Na sporedu so skladbe iz operne in operetne glasbe domačih in tujih skladateljev
Katoliški dem, v nedeljo 15. oktobra ob 17. uri
Msgr. Pangrazio — 25 let škof
Msgr. Andrej Pangrazio, ki je pet let vodil goriško nadškofijo, sedaj pa je že 11 let škof predmestne rimske škofije Porto-
S.	Rutina, praznuje letos srebrni jubilej svojega škofovskega posvečenja. V sredo
4.	oktobra je želela njegova škofijska skupnost proslaviti jubilej s posebno liturgično slovesnostjo v njegovi stolni cerkvi. Svečanosti se je udeležil tudi goriški nadškof Cocolin ter mu čestital v imenu goriške nadškofije. Obenem mu je izročil v dar sliko tržaškega slikarja L. Bartoli ja, ki predstavlja sv. Mohorja in Fortunata.
Izjava prof. zbora trg. zavoda »I. Cankar« v Gorici
Profesorski zbor tega zavoda protestira zaradi odpoklica prof. Albina Sirka z mesta poverjenega ravnatelja omenjenega zavoda ob nastopu šolskega leta 1978-79. Odpoklica, ki ga ta zbor ocenjuje za neumestnega, zavedajoč se visoke strokovne usposobljenosti, organizacijskih zmožnosti in humanosti, ki jih je prof. Sirk pokazal na tem službenem mestu.
Profesorski zbor ommjenega trgovskega zavoda v Gorici obžaluje, da pristojne šolske oblasti pri takšni odločitvi niso upoštevale bistvenih okoliščin tj. zglednega izvrševanja službenih dolžnosti prof. Albina Sirka, ki je bil štiri leta na mestu poverjenega ravnatelja tega zavoda in je povsem nepristransko posvetil njegovemu napredku vse svoje moči. Pod njegovim vodenjem je trgovski zavod v Gorici dosegel takšno raven delavnosti in resnosti na področju strokovnega izobraževanja slovenske mladine kot še nikdar poprej, tako da se je v preteklem šolskem letu predstavil z uspehom tudi na vsedržavni ravni (strojepisno tekmovanje v Montecatiniju), o čemer so s primernim poudarkom poročala tudi sredstva javnega obveščanja.
Profesorski zbor še poudarja, da je bila prestavitev prof. Albina Sirka z mesta ravnatelja tega zavoda brez vsakršne koristi; njegovo delo na zavodu zasluži, prav nasprotno, ustrezno pohvalo in spodbudo namesto prekinitve in prezrtja. Profesorski zbor se nadeja, da pričujoča protestna izjava, ki ni osamljena, pri odgovornih ne bo ostala brez odmeva in da bodo šolske oblasti znova pritegnile k opravljanju dolžnosti človeka, ki spada med naše najbolj sposobne, resne in cenjene šolnike in čigar odpoklic pomeni škodo za vso slovensko skupnost v zamejstvu.
Gorica, 10. oktobra 1978
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREZ«
Dramski odsek uprizori v nedeljo 15. oktobra ob 19. uri
v Mladinskem domu v DOBERDOBU dve komediji v enem dejanju
Branislav Nušk;
»ANALFABET«
in
»GUMB«
Režija: Mira Štrukelj Vabi PD »Hrast« - Doberdob
Pojasnilo
Sprejeli smo s prošnjo za objavo:
V	zvezi Z vašim člankom »Neskladja na naših srednjih šolah« podpisana redna ravnateljica prof. Lojk Rožica r. Simčič prosim, da bi zaradi točnosti informacije naše javnosti popravili omenjeni članek v zvezi Z mojo osebo. Podpisana namreč nisem nikdar »zaprosila za mesto ravnatelja« na Trgovskem zavodu »l. Cankar«, pač pa mi je bilo mesto dodeljeno od ministrstva za javno vzgojo kot zmagovalki na državnem natečaju v Rimu.
prof. Lojk Rožica r. Simčič
Goriški simfonični orkester v Katoliškem domu
Pred nami je spet nova sezona. Tudi goriško društvo »Mirko Filej« načrtuje svojo dejavnost, v katero spada tudi prirejanje glasbenih prireditev. To nedeljo bo v gosteh Goriški simfonični orkester, ki ga že poznamo, saj je pri nas že nastopal.
Orkester sestavljajo sami amaterji, bivši in sedanji gojenci Glasbene šole iz Šempetra ter drugi ljubitelji glasbe. Sestav orkestra je zelo raznolik, saj gre starost izvajalcev od 15. do 70. lota. Primer amaterstva na tem področju je zelo redek za naše razmere, pa tudi za Slovenijo, saj je življenje takega ansambla vedno ogroženo. Zato zasluži našo pozornost.
Na koncertu bodo sodelovali tudi sopranistka Božena Birsa, (tenorist Ludvik Ličer in baritonist Aleksander Koršič. Dirigent je Marjan Konic, ravnatelj šempetrske glasbene šole.
Podgora
Rožnovenska procesija. Ob mehkem od sonca ožarjenem nedeljskem popoldnevu se je 8. oktobra v Podgori vršila tradicionalna procesija v čast rožnovenske Matere božje. Procesije se je udeležilo 17 duhovnikov, ki so se obenem prišli poslovit od odhajajočega župnika Mirka Maroze. Zaključni blagoslov je dal goriški nadškof P. Cocolin. Procesijo sta poživljala podgorski pevski zbor in godba na pihala iz Nabrežine. Vmes je duhovščina pela litanije Matere božje. Po povratku v cerkev je imel msgr. Cocolin priložnostni govor tako v slovenščini kot italijanščini. Najprej je opozoril na vlogo božje Matere v življenju kristjana, nato pa opozoril na pomen župnije za versko življenje in se v zvezi s tem zahvalil g. Mazori za osem let opravljenega dela v župniji, obenem pa faranom priporočil, naj sodelujejo z novim župnikom Ughijem.
V	pričakovanju novega župnika. Na drugo nedeljo v novembru bo prevzel župnijo salezijanski duhovnik Alfred Ughi-Jug. V Podgori ni nepoznan, saj je že prejšnja leta in zlasti zadnje mesece ponovno prihajal pomagat g. Mazori v dušnem pastirstvu in je tudi bil v njegovi odsotnosti njegov namestnik, uradno od nadškofa imenovan. Ko se je g. Mazora zaradi slabega zdravja (doživel je že dva infarkta) dokončno odpovedal fari, je g. nadškof ponovno prosil g. Juga, naj sprejme vodstvo podgorske župnije. Čeprav ne več mlad in tudi ne pri najboljšem zdravju je g. Jug končno pristal na nadškofovo željo, v upanju, da 'bo mogel biti dušam še koristen.
G. Alfred Jug se je rodil v Solkanu, od koder je bil njegov oče, njegova mati pa je iz Podgore. Po prvi svetovni vojni so starši dali desetletnega sina v šole k salezijancem v Gorici. Po končani srednji šoli so ga predstojniki poslali v Turin, kjer je dovršil študij filozofije in teologije ter bil 5. julija 1936 posvečen v duhovnika. Med drugo svetovno vojno je bil pet let za župnika v Senožečah, po vojni pa dve leti v Dutovljah na Krasu. Leta 1964 se je vrnil v salezijanski zavod v Gorici, kjer je do sedaj poučeval na tamkajšnji srednji šoli.
Pastirček štev. 1
Točno kot je njegova navada se je spet pojavil med nami mladinski list »Pastirček«, ki vstopa v 32. leto svojega izhajanja. Izšlo bo osem številk.
Naslovno 9tran je izdelal učenec 2. razr. Oliviero Makor, osnovna šola »M. Grego-rič-Stepančič« pri Sv. Ani, Trst. On je bil namreč nagrajen ob natečaju za naslovno stran »Pastirčka« za šolsko leto 1978-79.
V tej številki je na prvi strani članek »Cerkev žaluje za novim papežem«, taikoj nato pa opozorilo na misijonsko nedeljo, ki bo letos 22 oktobra. V oktobru se pojavi jesen, ki ima gotovo svoje čare. Zora Saksida v »Jesen je tu...« opiše nekaj prizorov iz življenja v naravi. Pesem o jeseni pa je napisala Ljubka Šorli.
V rubriki »Kar lepo po vrsti« je za vsak razred od prvega do petega nekaj za tisti letnik primernega (Nariši svojo podobo;
V	gozdu; Jutro iz preteklosti; Oglašajo se Alpe; Tokrat fizik, drugič...). O primernosti naslova »Pastirček« kramlja Zora Saksida. Njena je tudi pesem »Dvojčka Jožek in Marjanka« ter spis o Marjetici. Pesmi so še prispevali Tomek »Molitev«, Vladimir Kos »Zobobol ni dal spati — oprostite!« ter Felicita Vodopivec prevod pesmi »Mir«. Na besedilo Ljubke Šorli »Ptički se poslavljajo« je Andrej Bratuž to pesem uglasbil.
Misijonar Radko Rudež pripoveduje o svojem misijonskem ‘delovanju v Zambiji. Iz misijonske dežele Kambodže je vzeta tudi zgodba Zore Piščančeve »Beg v svobodo«, ki bo izhajala vse leto. Mariza Pe-rat nadaljuje z »Goriškimi sprehodi«. O živalih ter igranju in o varčevanju piše Z. S. Ista razpravlja tudi o poklicu frizerke. K razmišljanju sili smrt dveh športnikov. Upravičeno je vprašanje: »Šport, ki vodi v smrt, je še šport?« Lepa je legenda F. K. Meška »Frančišek in oljka«, hudomušna pa alžirska pripovedka »O neumnem možu in nori ženi«.	-Jk
Sovodnje
Preteklo nedeljo 8. oktobra je Odsek krvodajalcev v Sovodnjah proslavil prvo obletnico svoje ustanovitve. Na začetku proslave je bila sv. maša za rajna člana Borica Černiča iz Gabrij ter Ivana Tomažiča iz Rupe. Ker so bile navzoče tudi številne italijanske delegacije odsekov krvodajalcev, ki težijo na Gorico, sta bila tako evangelij kot pridiga dvojezična. Pri maši so stregli otroci 4. razreda osnovne šole v Sovodnjah v narodnih nošah.
Po sv. maši so se vsi prisotni podali k spomeniku padlih pred občinsko hišo in položili venec, župan češčut pa je povedal nekaj priložnostnih besed. Sledilo je srečanje v Kulturnem domu. Poročili sta podala predsednik odseka Branko Černič in tajnica Marinka Batič. Povzetek poročil za italijanske goste je podal Marjan Černič. Navzoča je bila tudi delegacija iz pobratene občine Škofja Loka ter deželni predsednik Buoro. Na koncu proslave je bila podelitev diplom tistim, ki so kri darovali vsaj desetkrat. Vsa prireditev se je zaključila z zakusko.
■
•	»Verna družina ima prihodnost«. Pod tam geslom je bilo za letošnji praznik Marijinega imena 12. septembra, ki ga na Dunaju posebno častijo, v dunajski mestni dvorani veliko srečanje 25.000 prijateljev rožnega venca.
OBVESTILA
Ob dvestoletnici prvega vzpona na Triglav bo v sredo 18. oktobra ob 19. uri v Avditoriju, ul. Roma odprtje fotografske razstave Jaka Čopa. Razstavo prirejata SPD Gorica in Slovenski fotoklub »Skupina 75«.
V	gledališču Verdi v Gorici bo SSG iz
Trsta uprizorilo v torek 17. oktobra ob
20.30	-igro Miroslava Krleže »Leda«. Nadaljuje se vpisovanje abonentov na sedežu SPZ v Gorici, ul. Malta 2, tel. 2495. Abonmaje vpisujejo tudi prosvetna društva na Goriškem.
Slovenski kulturni klub v Trstu priredi filmski večer, ki bo v soboto 14. oktobra ob 19. uri v društvenih prostorih. Na sporedu je zadnja predvojna Chaplinova mojstrovina »Diktator«.
»L' Ente italiano per la conoscenza del-la lingua e cultura slovena« obvešča, da je še v teku vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenščine. Pouk za otroke je v popoldanskih, za odrasle v večernih urah. Interesenti se lahko vpišejo v začetni, nadaljevalni ali izpopolnjevalni itečaj. Poseben tečaj je za tiste, ki jezik že kolikor toliko obvladajo. Informacije in vpisovanje na tajništvu ustanove, Trst, ul. Valdirivo 30 II. nadstr, vsak delavnik (razen v sobotah) od 17.30 do 19.30. Tel. 64459.
SSG uprizori v Kulturnem domu v Trstu igro »Leda« v petek 13. oktobra ob 16. uri, red H; v soboto 14. oktobra ob 20.30 red F in v nedeljo 15. oktobra ob 16. uri red G.
Letošnji romarji v Turin lahko takoj dobijo spominske fotografije na kraju vpisa: prva skupina v Nabrežini, vsi ostali pri Fortunatu v Trstu, čas za nakup ali naročilo je do 1. novembra.
Izšla je nova rakovniška knjižica »Škof Slomšek«, spisal dr. J. Jenko. Zelo prijetno, predvsem pa koristno branje. Knjižica ima 100 strani, cena 500 lir. V prodaji je pri Fortunatu v Trstu in Katoliški knjigarni v Gorici.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: N. N., Gorica, 10.000; v spomin žene Amalije njen mož 2.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N. 5.000; v spomin Franca Slokarja ob njegovem godu 10. oktobra N. N. z Vrha 15.000; N. -N., Rupa,
5.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti ljubljenega očeta Valentina Bensa daruje hčerka Danica z družino za slovensko duhovnijo v Goi iti in za sklad Katoliškega glasa po 10.000 lir.
C. B., Gorica: za Alojzijevišče, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Sv. goro in za lačne po svetu po 10.000 lir.
V	počastitev spomina v Kaliforniji (ZDA) umrle Klare Terčič por. Rijavec daruje Justina K. iz Sovodenj za Alojzijevišče
10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Sosič Rozalija-Albina 1.500; družina Čebron ob krstu hčerke Danijele 10.000; stari oče Viktor Čebron ob krstu Danijele 20.000; Bresciani Ernesta ob krstu malega Frančiška 10.000; Invidia Antonio ob krstu malega Frančiška 10.000; Sosič Terezija ob 90-letnici rojstva 20.000; Sosič Ivan ob visokem jubileju matere 5.000; razni 3.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Anica Ferluga
10.000	lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ema Štrekeli v spomin moža Jožeta 15.000 lir.
Za svetišče na Sv. gori: Frančiška Glavič, Trst, 2.000 lir.
Za misijone: Antonija Ščuka 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
Slovenske oddaje Radio Celovec oddaja v slovenščini na srednjem valu okrog 400 m in sicer vsak dan od 13.45 do 14.30 razen sobote, ko je na sporedu od 9. do 10. ure. V torek je tudi od 9.30 do 10. ure in v nedeljo ob 7.05 do 7.35.
Radio Koln (Nemški val - Deutsche Welle)
oddaja vsak dan od 15.30 do 16. ure na kratkih valovih 41 in 49 m, ob nedeljah pa od 9. ure do 9.35 na istih kratkih valovih. Prek tega radia se lahko pošilja voščila, pozdrave in glasbo po željah in sicer na naslov: Deutsche Welle (Siidosteuropa-Re-daktion), Postfach 100444 , 5000 Koln 1 (BR Deutschland).
Radio VVashington (Glas Amerike - Voice of America) oddaja vsak dan od 6. ure do
1.15 ter od 6.15 do 7.30 na kratkih valovih 31, 41, 49 m in na srednjem valu 251 m. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je zanimiva oddaja o novih poštnih znamkah, ki jih uredništvo tudi pošlje vsem, ki pišejo na naslov, javljen v tej oddaji.
Radio London (BBC) oddaja vsak dan poročila od 12. ure do 12.15 na kratkih valovih 16, 19 in 25 m; redno oddajo pa od 19. ure do 19.30 na kratkih valovih 31, 41 in 49 m; ob nedeljah pa od 16.30 do 17. ure na kratkih valovih 19, 25 in 31 m.
Radio Vatikan oddaja vsak dan od 19. ure do 19.15 na kratkih valovih 31, 41 in 49 m ter na srednjem valu 196 m. Na sporedu so povzetki papeževih govorov, verska vprašanja, dogodki po svetu in novice iz katoliškega sveta.
Radio Rim (RAI) ima slovensko oddajo vsak dan od 16.20 do 16.40 na običajnih kratkih valovih 31, 41 in 49 m. Kdor piše na naslov: Radio Roma, Trasmissioni in lingua slovena, Roma (Italia), prejema potem od te postaje tiskovine s poročili o najpomembnejših dogodkih iz kulturnega in gospodarskega življenja Italije.
Radio Moskva oddaja v slovenščini vsak dan ob 20.30 na običajnih kratkih valovih in na srednjem valu okrog 320 m. Te oddaje so že nekoliko zastarelo propagandno obarvane. So pa nekatere novice iz kulturnega dogajanja v Sovjetski zvezi dokaj zanimive.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 15. do 21. oktobra 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 8.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Gabrje.
11.05 Mladinski oder: »Vitez na obisku«.
11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.30 Psihologija predšolskega otroka. 10.05 Koncert. 11.00 Odlomki iz Svevove proze. 12.00 Prizori iz zdravniške ambulante. 12.20 Vesela glasba. 13.15 Naša pesem 1978 v Mariboru. 14.10 Kulturna beležnica. 14.20 Glasbeni ping pong. 17.05 Koncert violinista Črtomira šiškoviča. 18.05 Čas in družba. 18.20 Operna glasba.
Torek: 9.30 Poznate Evropo. 9.40 Ritmična glasba. 10.05 Koncert. 11.00 V. J. Križa-novska: »Moč preteklosti«. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Literarni utrinki. 14.20 Glasba in zanimivosti iz naših vasi. 15.00 Mladi izvajalci. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Violinist Č. šiškovič. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Operna glasba.
Sreda: 9.30 Nekdanji avtorji, kakor jih vidi Boris Pahor. 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Tedenski variete. 12.20 Odlomki iz operet. 13.15 Naši zbori.
14.10	Mladi pisci. 14.20 Kličite Trst 31065.
16.30 Otroci pojo. 17.05 Sopranistka Rita Susovsky. 18.05 »Never Talk About or My Cynical Umbrella«, radijska igra.
Četrtek: 9.05 Iz južnoameriške folklore.
9.30 Družina v sodobni družbi. 10.05 Koncert. 11.00 Podlistek: Moč preteklosti. 13.15 Cecilijanka 1977. 14.10 Danes bomo govorili o... 14.30 Glasbene oblike in izrazi. 15.35 Priročnik lahke glasbe. 16.30 Kje je napaka. 17.05 Klavirske skladbe v dobi čitalnic.
18.05 Gospodarska društva v pokrajini. 18.25 Operna glasba.
Petek: 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar. 10.05 Koncert. 11.00 (Nenavadne življenjske zgodbe. 12.00 Iz starih časov. 12.30 Glas in glasba narodov. 13.15 Seghizzi 1978. 14,10 Mladi znanstveni raziskovalci. 14.20 Pesmi iz polpretekle dobe. 15.00 Jugotonov express. 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Skladatelj Franco Dominutti. 18.05 Kulturni dogodki. 18.20 Operna glasba.
Sobota: 9.05 Z vseh koncev sveta. 9.30 Življenje besed. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Slovenske povojne revije v Italiji. 14.30 Končno, sobota! 15.35 Iz filmskega sveta. 16.30 Odprimo knjigo pravljic.
17.05 Mi in glasba. 18.05 »Kreflova kmetija«. Drama. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob smrti naše nepozabne
Frančiške Frančeškin vd. Zotti
ki smo jo pokopali 30. septembra na Vrhu, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, se udeležili pogreba, darovali cvetje in v dobre namene ter zanjo molili. Posebno se zahvalimo vsem, ki so ji stali ob strani v težki bolezni, domačemu župniku, župniku iz Martinščine in ostalima dvema duhovnikoma, ki so opravili pogrebno sv. mašo ter organistu skupaj z otroškim zborom za občuteno petje.
Vrh - Sovodnje - Martinščina, 6. oktobra ob osmem dnevu smrti
Sin in hčerka z družinami ler ostalo sorodstvo
t
Daleč od doma je v Kaliforniji umrla naša ljubljena sestra
Klara Terčič por. Rijavec
Z vso ljubeznijo se je spominjamo in jo priporočamo v molitev vsem, ki so jo poznali.
Njeni bratje lil sestre
Maraga (ZDA) - Steverjan - Gorica, 5. oktobra 1978