Our Write U« Today Advertising are REASONABLE. NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. .TELEPHONE; CHeh*. 3—1242 CtM» Matter September Slit, IMS at the Pert Office At Mew Vert. N. Act ef Cenene* el March U4. 1871. No. 282. — Stev. 282. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 6, 1 939—SREDA, 6. DECEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVIl. BALKANSKE VLADE PROTI KOMUNIZMU Ruski vpad na Finsko je združil Balkan BEOGRAD, Jugoslavija, 6. dec. — Ruska pustolovščina na Finskem je napravila globok utis na javno mnenje Jugoslavije, ki je bila že prej vznemirjena vsied razmaha Rusije. Karkoli pa so do sedaj napravili Rusi na severu, ni tako zelo vplivalo na jugoslovanske duhove, kot da so postavili revc-'uejonarno finsko vlado ob svoji meji. RUSIJA SE NE BO VMEŠAVALA V NOTRA-.. NJO POLITIKO Tudi največji zagovorniki Rusije v Jugoslaviji zatrjujejo, da se Rusija ne namerava vmešavati v notranjo politiko dežele, ki bo prišla pod njen vojaki vpliv. Fa tudi najbolj goreči jugoslovanski komunisti ne mislijo na to, da bi mogla biti v kaki balkanski državi postavljena komunistična vlada. Pans'avizem je na Balkanu mnogo bolj vkoreni-njen, kot pa ortodoksni stalinizem. BOLGARSKA SE NE BO PRIDRUŽILA RUSIJI V NASILJU Ko' pravijo poročila iz »Sofije, prevladuje tudi na Bolgarskem i-to mišljenje, Četudi je doslej bolgarsko časopisje stajo na >tran Rudije. 1'asopisje pa se sedaj pridružuje izjavi ni'.-tiUtrske.ua, predsednika .Jurija Kjosoivanova, ki je uredni-ku lista 44Paris SoirM Julesu Saureweinu rekel, da se Bolgai->ka ne ho vezala z Rusijo v nasilni in revizijski politiki BOLGARSKA NI SOVRAŽNA ROMUNSKI Po-.ebno veliko važnost polagajo balkanski diplomati na Kjoseivanovo izjavo, ki pravi, da Bolgarska niti ne misli na to, da l»i se okoristila s težkočumi, v kateri >e nahaja kaka so--edna država. Beograjska javnost je mnenja, da je to najpomembnejša izjava, ki jo je še izrekel kak bolgarski diplo mat z oiirotn na Romunsko. BOLGARSKA ZA SKUPNO OBRAMBO Z o/irom na ruski vpad na Finsko pravi vplivni list ^Slovo": "Ruski vpad na Finsko je dobra šola za vse majhne države. Sedaj je č as, da zavrtem o vse spore in .-e združimo v skupni obrambi." Na Balkanu je sedaj skoro isto politično razpoloženje, kot v septembru in v začetku oktobra, ko je Nemčija pričela pritiskati na vse balkanske države, ki so takoj pozabile na svoje aesj>orazume. Ko je nemški pritisk nekoliko ponehal, so se na>pr,tja zopet pokazala, toda sedaj so zoi>et izginila in dr zave rt zbližujejo. MAD2ARI BODO SLI V BOJ PROTI KOMUNIZMU BI*DIM PRST1 A, Madžarska, 6. dec. — Iz zanesljivega vir<\ prihajaj poročilo, da se je madžarska vlada trdno odločila, dt m' Ik> z oboroženo silo jnjstavila proti vsakemu |>oskusu, da bi f-f komunizem razširil čez Karpate. To t je sklenil regentski t vet nr. svoji tajni seji v nedeljo zvečer. Maka jmi se«laj še ne vidi nikake nevarnosti, ki bi ji pretila od strani Rusije. Po njenem mnenju ima Rusija dovolj opravila vsled odločnega o« I pora Finske. Toda tako v Budim-|*Mi, kakor po balkanskih prestolicah so vladni krogi prepričani, fa bo Rusija obrnila vso svojo pozornost na podonavsko Kvropo in < rno morje, ko bo dovršila svojo baltiško kampanjo. Komunistična agitacija v Ukrajini Madžarska je trdna v i v oje m sklepu, da zatre v.-ako komunistično propagando v podkarpalski Ukrajini. Nedavno je bilo nekaj izgredov okoli Ungvarja (Uzhoroda), razdeljenih je bilo nekaj komunističnih listov in po nekaterih krajih so e tudi pokazale rdeče zastave. Madžari pa so imeli slabo izkušnjo z Belo Klinom in so f o veliki večini na strani vladef ki je odl.čno proti komunizmu. V s-ojeni sklepu, da .-e Ikj borila proti boljševizmu, bi tudi Mmlž irska v slučaju, tla bi Rusija vpadla v Besarabijo in bi Romunska pokazala le slab od|>or, zasedla Transilvanijo, ne *amo rat o, da si sama vzame, kar je nekdaj bilo njeno, temveč, ker bi ob Karpatih imela strategično močno obrambo proti Rusiji. S tem pa ni rečeno, da ima Madžarska kake sovražne namene proti Romun ki, kajti nedavno je ministrski predsednik Teleki povrfarrl, da med Madžarsko in Romunska •vlada popolni sporazum. Pomoč za Cleveland Potrebščine, ki so dospele bodo zadostovale za teden dni. — V revežih se poraja novo upanje. Delavske vesti CLEVELAND, O., o. dee.-Clevelandskim nezaposlenim je priskočila na pomoč zvezna vlada. Sinoči je dospelo v Cleveland dvaintrideset tovornih vagonov, naloženih z vsakovrstnimi živili. Zaloga bo zadostovala najmanj za teden dni. Nezaposleni bodo dobili fižol, maslo, moko, jabolka i'.» razna druga živila. To je pr va dobra novica, ki so jo dobili Cleveland-ki reveži v zadnjih enajstih dneh. Pred enajstimi dnevi je bilo namreč o senmajst tisoč oseb črtanih z reliefnega seznama. Na postaji sortirajo delavci živila noč in dan. Danes jih bodo pričeli deliti med sestradano prebivalstvo. 46,000 nezaposlenim je bil vsled pomanjkanja denarja relief znatno zmanjšan, 18,U0u oseb, predvsem samcev in za-konskih parov brez otrok, je bilo pa sploh črtanih z reliefnega seznama. co za delavce. Živila je preskrbela Federal Razen v Pittsburghu in Mid Commodities Corporation. — handu ima družba svoje tovar-Njeni uradniki so natančne | ,ie v McKees Rocks, Pa., Sy-proučili položaj ter prišli do|raeuse> N. V., Jersey City in zaključka, da je treba takoj Harrisonu, N. J. [»omagati. Preteča stavka pri Crucible Steel Co. PITTSBURGH, Pa., 5. dec. — CIO odbor za organiziranje jeklarjev je odredil glasovanje za stavko pri Crucible Steel Company of America in njeni podružnici Pittsburga Crucible Steel Company v Midlandu. Glasovanja, ki bo po pretekli enega tedna končano, se bo udeležilo 12,000 delavcev. Družba noče obnoviti pogodbe, unija pa hoče biti edina zastopnica pri kolektivnih pogajanjih teh zahteva za delavce G2 in pol centa plače na uro, pet dni dela na teden, checkoff sistem ter starostno pravi- To je prva ugodna novica, druga pa prihaja iz urada \V. P. A. V štirih zaporednih dneh bo dobilo vsak dan 1500 nezaposlenih delo. Delavci sicer ne IkmIo dobili dva tedna nobene plače, toda Ravnatelj Fred Ramsay jim bo preskrbel kredit, katerega bo deležen vsakdo, ki se Ikj izkazal z izkaznico \VPA. Nadalje )je dognal državni nujnostni urad, da bi se dalo v reliefne s.vrhe uporabiti 192 tisoč dolarjev. Ta denar je sicer namenjen za oskrbo umobol-nih v občinski bolnišnici, toda uprava bolnišnic ima zaenkrat brez tega dovolj sredstev na razpolago. Mestne oblasti bo do skušale dobiti nekoliko tukaj, nekoliko tam, da bodo spravile skopaj sedemstotiseč dolarjev, torej vsoto, ki je potrebna za oskrbo mestnih re- vežev do konca tekočegh leta ___ Živila dospela v mest)' __ baš v času, ko je Association *onec »tavke pri of Unemployed on Direct an i Fisk Rubber Corp. Work Relief ki jo smatra jo ( xEW BEDFORD, Ma nekateri za komunistično organizacijo, začela deliti letake z napisom: "Nikdar ne stradajte ! Družba ni izpolnila obljube LAWRENCE, Mass., 5. decembra. — Joseph A. Salerno, tukajšnji predsednik Textile Workers Union of America (ClO), je rekel danes: — Dolgo časa smo čakali, sedaj pa ne moremo več. Člane svoje unije je pozval, naj se odločijo za takojšnjo stavko ali pa še za nadaljna pogajanja z Amerien Woolen Company. V soboto se bo vršila velika delavska skupščina in pri tej priliki bo padla odločitev. Salerno je rekel, da je kom-panija že lani znižala delavcem plače za dvanajst in pol odstotkov ter bi pri tem odločno poudarila, da bo to zni- žanje le začasno v velja\ i. listalo je pa le pri obljubi. Roosevelt je vsega kriv... - Po mnenju republikancev je predsednik kriv usode, ki je zadela ner srečno Finsko. WASHINGTON, D. C., 4. dec. — Republikanski kon-gresnik Knutson iz Minnesc-te je naprtil predsedniku F D. Rooseveltu krivdo za usodo Finske. Po njegovem mnenju je predsednik že vsaj deloma j kriv, da so se tako nesrečne , svečano zaključili rusko-finski odno-šaji. V neki izjavi, ki jo je objavil republikanski narodni odbor, pravi Knutson, da je Koo^cvelt ojačil Stalinovo ' drže. Nobeni pobožni Italijanska vlada straži na Balkanu Italijanska vlada hoče obdržati na Balkanu status quo. — Italija vidi Romunsko ogroženo. RIM, Italija, 4. dec. — Krogi, ki so blizu vlade, i-e odkrito izražajo, da bo Italija nasprotovala vsa-*:emu poskusu Rusije, da bi premenila status quo na Balkanu. Ako pa bo Italija šla naravnost v vojno z Rusijo, ali pa se bo poslužila politike, kakor v španski državljanski vojni, je odvisno od obnašanje Rusije. Kot zatrjujejo nekateri kn.-obljubila, da ne bo u-?Ve P°Pol»oma gotovo, ,1., ganjala v Združenih državah'Je trdna v nobene propagande. Nihče ne!|,l,» Im'P™>či Rusiji, da bi ve bolje kot predsednik Roost-K1 katerokoli balkau- velt, da Rusi niso nikdar drža-1, llncavo P° UaC'inU ii te obljube in je tudi sedaj i,.:', av 1,1 ne bo sta,a ob *trani, stališče, ker je leta 1933 ofiei-jelno priznal Sovjetsko unijo. Zdaj se v Washington n kesa-jo tega koraka. Sovjetska unija je takrat izravi simpatij, nobeno poudarjanje prijateljstva naprtim Pinsk: ne Jiiore Rooseveltove administracije razbremeniti sokrivde pri u.-odi te nesrečne dežele. Zrakoplovna industrija Evropska vojna je dala povod velikim naročilom. Za pet/sto milijonov dolarjev motorjev in leta!. glija in Francija naročili od ( Ameriška zrakoplovna indu-ameriške aeroplanske indu- jstrija bo sredi prihodnjega le-strije le za milijon dolarjev j ta producirala dosti več letal blaga. Tozadevno poročilo je ; kot jih je producirala Nemčija podal trgovinski department, j tik pred izbruhom sedanje voj-Ker je bil takrat embargo so ne. Vsled evropske vojne se bo vedno v veljavi, so prišli v po-1 produkcija letal v Ameriki ta. štev le izdelki, ki jih je bito ko povečala, da se ne bo mogla dovoljeno eksportirati, napii-;ž njo kosati nobena druga dr-mer padala, inštrumenti in !žava na svetu, druge slične potrebščine. j Razmah v tej najmlajši a-Finska je naročila za 108 ti- j meriški industriji se je začel soč dolarjev motorjev in dru-jtakoj po spremembi nevtra*-gih sestavnih delov. Aeroplan-1 nostne postave. Sledila so o-ska industrija je eksportirala j sroinna naročila za ameriška ; ko bi si komunizem utiral >v«.-jo pot proti Sredozemlju. \ endar pa dolonih znamei.j j še ni, da bi se boljševizem >ku-šal razliti čez Balkan, t ins j v Rim že dalje časa prihajajo poročila o delovanju komunistov v balkanskih državaii. Italija pa je videla, kako initio je Rusija razširila >v« j vpliv v severni Evropi in zaradi tega stoji na straži, da pri najmanjši nevarnosti stopi n i noge. Italija je odločno na strani Finske in je posvarila Moskvo pred sličnim postopanjem v kakem drugem delu Evrope. Uredniški članek v listu "Resto del Carlino'T pravi, ia ruska grabežljiva roka ne more do-eči nobene balkanske države, ne sicer zaradi '•sme-ua demokratske" jamsčine, temveč zaradi dalekovidne italjan-ske politike, ki je čuječa, pripravljena, odločna. meseca oktobra komaj za tri milijone dolarjev blaga, kar j-a dosti manj kot pa v prejšnjih mesecih. Blago, eksporti rano v prvih desetih mesecih tekočega leta, je predstavljalo vrednost 81 milijonov dolarjev. DIES se bo podal na počitnice , WASHINGTON, I>. C., dec. — Kongresuik Dies, ki uačeluje odboru za preiskavo neameriških delavnosti, se bo po nasvetu zdravnikov podal na mesec dni trajajoče počit-uice. Njegov odbor bo zaslišal še nekaj oseb, nato bo pa začel sestavljati poročilo. Odbor bo priporočil odločno borbo proti vsem "izmom" ter poostritev deportacijske postav. National Maritime Union (CIO) je pismeno pozvala vsi: letala in motorje. Ako vštejc-mo domačo porabo, znašajo naročila nad petsto milijonov dolarjev. Ameriške tovarre bodo produeirale na leti> ti-soč letal in ."{ti,lRH» motorjev za letala. Meseca junija tekočega let;i je bilo zaposlenih v ameriških tovarnah za letala manj kot 40,1 XX) delavcev. To število je kmalu naraslo na .">(>,(H)0, do-čim bo prihodnje poletje zaposlenih v tej industriji najmanj 10U,(XX) oseb. Naglica, vojaških letal, ki znaša sedaj približno 3.*)0 milj na uro, bo povečana na 40il in v gotovih slučajih tudi na milj na uro. člane kongresa, na nasprotujejo predlogom, naj bi dobil Diesov odi k n* ši» kaj denarja za svoje delo. RLM, Italija, 4. dec. — Tu-rinski list "Stampa *, ki .-ku-Ša pojasniti pasivno zadržanj . Nemčije glede ruskega vpadu na Finsko, prinaša poročilo iz Berna v Švici, da ste se Nemčija in Rusija dogovorili gic-de razdelitve Romunske. 44Po načrtu med Hitlerjem in Stalinom," pravi poročil » iz Berna, "se bo Nemčija po-i lastila poglavitnega dela Romunske, Rusija pa bo vzeia Besarabijo, medtem k»> bo Transilvanijo dobila Madžarska. "Po tem sporazumu bo žrtvovana samo Romunska, ostale balkanske države pa bo*lo puščene v miru." Italijansko časopisje je edino v zatrjevanju, da se bo Rusija, ko bo rešila finsko vprašanje, obrnila na Balkan. Balkanske države pa za vsako ceno hočejo ostati nevtralne. PROTI-ZRACNI TOPOVI NA ZAPADNI FRONTI ss., o. dec. — Pred dvema tednoma je zastavkalo t i - oč delavcev Fisk Rubber Corporation, ki so člani Texitle Workers uni- Vršiti so se začele tudi pri- je. Korporacija je de!oma u-prave za napad na restavra- godila njihovim zahtevam, na-/ije in skladišča živil. j kar so se včeraj vrnili na delo Izvoz se je zmanjšal ADVERTLSh IN "CLA^ARODA WASHINGTON, D. 2. dee. — Meseca oktobra sta An- Baterija proti -zračnih topov montiranih 11 a traktorjih, nekje na francoski fronti. Znano je, da Francozi imajo izborilo ariilerijo in strokovnjaki trdijo, da te vrste proti - zračnih topov, je ne-preko-ljiv. ir X R D D X" — New Toi€ Wednesday, December 6, I93§ gLOVEtfE (TOGOSLAV) BAILU *GLAŠ NARODA (TOIečati okrožno sodišče v Nišu. Prod sodnike sta .stopila dva brata .lovan in Ljubomir Nikolič. Jovan kot tožnik. Ljubomir kot obtoženec. Avgusta meseca leta 1933 sta se brata .-»orla. V jezi je Ljubo-mir zadal .lovami hud udarec po glavi. rw| takrat je Jovan nfutaM. < V ima svojim domačim ali sosedom kaj snoro- njenega varuha. .Tevtiča in tri njegove pomagače e je prod leti ZDAJ PA SE 3PANSKA? Berlinski dopisnik čikaške "Tribune" poroča, da se namerava tudi španski diktator Francisco Franco udeležiti vojne proti Angliji in Franciji ter da je v tem pogledu pričakovati kaj kmalu važnih razvojev. Hitler že dalj časa vpliva na Franca, da bi javno nastopil proti Angliji in Franciji, (lasi je Franco ob koncu španske državljanske vojne svečano izjavil, da bo ostal nevtralen, pa naj se zgodi karkoli hoče. Španski diplomati sicer zauiku-jejo, da se namerava fašistična Španska pobratiti z Nemčijo, toda nemški vladni krogi so drugačnega mnenja. Pred tremi tedni je bilo rečeno, da snujejo nemški voj skovodje napad na Gibraltar in na strateško važen otok Malto. Franco in Mussolini sta bila omenjena kot najvažnejša igralca v tej igri. V zvezi s tem naj bo omenjeno, da so začasa španske dr žavljanske vojne nemški vojaki montirali velike topove, ki ogrožajo Gibraltar z evropske in afriške strani. Nemški vojskovodje so mnenia, da je Gibraltar mogoče premagati z združenim napadom nemškega sredozemskega brodovja, močnih baterij na obeh straneh sredozemske ožine ter vojaštvo s španskega ozemlja. Nemci imajo načrt za nemško-italijanski zračni in mornariški napad na Malto, če bi pa Španci napadli zaveznike, bi Spanci dobili za plačilo Gibraltar. Po koncu španske dr žavljanske vojne so pustili Nemci in Italijani na Španskem velike množine orožja in municije. Nemci prav dobro Vedo, da Italijani hrepene po Malti in da Angleži ne bodo nikomur prostoviljno prepustili te važne mornariške postojanke. To je tudi vzrok, da Mussolini še ni obrnil Hitlerju hrbta in se pridružil zaveznikom. SLOVENEC — JUGOSLOVANSKI KONZUL Veseli nas sporočiti čitateljem, da je prejel clcveland-ki rojak, dr. James M ally, |>o brezžičnem brzojavu poročilo iz Ljubljane, v katerem se mu naznanja, da je bil imenovan jugoslovanskim konzulom za v Cleveland in okolico. Dr. Mallv, je ob'-e z^an in se udeležuje na društvenem polju. To je prvi krat, da je bil kak Slovenec imenovan konzulom jugoslovanske vlade v Ameriki. Iskrene čestitke! .samo dola mutaste«ja, da bi spravil v zapor svojega brata, ki ga zelo sovraži. Sodišče je prosilo za -trokovnjaško mnenje državno bolnišnico v Nišu, ki pa zadevo rti pojasnila. Pred (sodiščem ji* Jovan odgovarjal na vprašanja pisnijeno. Odločno je trdil, da mu j«* bratov udarec t »o ltI a v i vzel dar govora. Vodja orožniške postajo, h kateremu je pred štirimi loti prišel Jovan naznaniti svojega brata, pa je izjavil, da je ta»krnf Jovan čist o gladko »Tovori!. Veikatori kmetje so izpovedali, da je .Tovan tudi ik»-znejo sem ter ija odprl usta, da jo zaklel. Sodniki so bili v največji zadregi. Končno je bilo na predlog Ljubomir jeve-ga zagovornika sklenjeno zaprositi na višji zdravstveni svet za >trokoviijas'ko mnenje. Ko bo najvišji ssdravsstveni t=vof odgovoril, so bo razprava nadaljevala. . 14 - LETNO DEKLICO ODPELJAL, da bi se po-lastil bogate dedščine Pred nekaj meseci jo v Sala-kovcu pri Požarevcu umrl bogat knnet Marinko Janoševič in za,pustil 14 h-tno hčerko Živ-ko. Mati jo umrla že pred leti. Za varuha deklice je bil postavljen oddaljeni sorodnik M i hit in Trailovič, ki je Živko vzgajal skupaj s svojimi otroki in njeno premoženje vestno upravljal. Kmeta Živkota Jev-tiča iz sosednje vasi pa je silno bodla v oči Zivkina dediščina. Da bi p>e polastil velikega premoženja. jo sklenil odpeljati Zivko in jo poročiti s svojim 14 letnim sinom. Ko je nekega dno Zivka s svojim varuhom in drugimi domačimi delala na polju, se je pripeljal voz, na katerem so bili trije mladi moški, ki so takoj skočili z voza, hiteli k Živki, jo prijeli in odvedli k vozu. Ko je Trailovič hotel roparjem vzeti plen, potegnili sjunokrese in so tako ubranili pred zasledovalci. Na to so posadili Zivko na voz in se v divjem diru od/peljali. O-rožniki so neka j dni nato našli odpeljano deklico v Jevtičev i hi-ši jn jo .spravili nazaj v hišo poročil s hčerko poso-tnika Ni-količa v Mirijevu, in re po poroki prosolil v hišo svojega tasta. Zakon pa ni bil srečen. Po vasi so govorili, da ima (Jli-gorijovič prepovedane odnoša-je z ženino sestro, o ženi [»a so govorili, da vara svojega moža s stanovanjskih hišic, tržnico in so-!lož vladnega komisarja ker ne pozna preteklosti in ne more sedanjosti - čini primerjati. Povsem diuuače je zna mi, ki smo preživeli svojo ml;:. Obenem je pa glavna uprava j dost v časih, ko ni bilo elektri-podpirala z vsemi sredstvi pri-j ke, avtomobilov, letal, radio i«i vatno gradbeno akcijo. V drugih iznajdb, .ločim preživ- Ad'li* Alhabi so ileloma že zgradili, deloma jo pa Še v gradnji 42 km novih ulic. trgovski okraj A did i- A babe je dobil vodovrrl in kanalizacijo. o I marcipana ni o- Ijamo stara leta v tako imenovani mod orni dobi, ki je mlajšemu rodu povsem umevna, dočim se mi nikakor m- mor mo sprijazniti ž njo. Vsega, prav vsega, kar -um- Konec RAZSTAVE v San Franciscu SAX FRANCISCO, Cal., X dec. — San Francisco Bay Exposition korporacija je včeraj sklonila, da Svetovna razstava v San Franciscu, ki je veljal«' $55,(XX),(KM), prihodnje leto nc bo več odprta. Predsednik razstavnega odbora 1-ioland \V. Cutter je rekel, da je odvetnik razstavnega odbora prejel vsa navodila, da sodišču naznani prostovoljni bankerot. DRVARJI! so POTREBUJEM 10 do 15 drvarjev. Delo imam na Four iMile. (V kateri pride, se lahko zglasi pri moji hčeri: Mary Faboq za pojasnilo. Gozd je lep in po ravnem. — JOSTP FAiBEO, Box 777, Sheffield, Penna. 3x pravljone ceste, označene s pralnimi kat l anskimi s«xli. Avtomobili morajo itro*li nil kol»*>i!li verige, da lahko vo/.i-I jo po puščavi. Toda za živali-lliejši promet take cesto niso. |Zato jo začel inženir Llewelyn gradili ce-te, ki jih je sam nn-zval marcipanove. Niti mod Aleksandri jo in Kairo, ni bilo poi^tene avtmnobi tiske <*e>t<'. Pomanjkljiva jo bila cesta iz Alc'ksan-drije do Mcrev Mat raba, o.giptskega morskega kopališča. Nujna (potreba je zahtevala podaljšanje cesto ob morju do SoL-unmia na meji Libi je. Preko nje votli krasna italijanska avtonioi.il^ka c*o=1:v do mojo Tnnisa in tia\*p.V na tuli i^ko alžirsko cestno omrežje. 1 Jewel vil dopolnjuje zdaj o-mrežje egipt ski h cest z maroi-panovi'ini ce-taiui. CVmentna crista Aloksandrija—Kaira bi veljala 50 milijonov funtov štorlingov s kamenito podlago 140,000, marci pano va jo pa veljala v dolžini 136 milj samo G3.000 funtov štorlingov. Po njih lahko vozijo avtomobili. TJowelvn je izdelal stroj podoben strojem, s katerimi kmetje žanjejo. Iz njih teče gost an-falt in vsak dan zgrade 2 km ceste, no kateri lahko vozijo motorji. Asfalt so naliva na pesek, pronica vanj, ga veže in tako nastane dobra dva palca debela elastična površina. Za promet v Egiptu so take cesto zgodovinskega pomena. Tz Kairo do Fauma se jo potovalo na volblodih 2 dni, na oslih )X) 3 in treba jo bilo prenočiti. Zdaj rabi H o vek za to pot samo dve uri. ... I - Iti' * s.", 'Hn V -f-li, l, Kil) - lia- trogo oceni o< Abesin-L,. ■ - •- . ,, , ,tra današnji svet za iioobbodiio potrebo, nam j«- manjkalo, pa se lili zdi, da smo uavzli<- li'iini bolj zadovoljno in udi»bia-j<- /;- \'ell. Xa zemljo -mo bili nav»*- m od orne tehnike >o je izpreme- zani, na domačo hišo In dom MESTO BODOČNOSTI. za Injih 50 lotili napredka uilo obličje naše zemlji nego v zadnjih f><)0 lotili. Naša doba n:rs sili zlasti k refor-li^i človeŠ*kega bivališča. To so načela modernega arhit«-kta Le (1orbusiera, ki projektira v Alžiru mesto bodočnosti. Glavni znak bodočega mo>ta|,, bodo nebotičniki, zgrajeni na stebrih, tako da ne bo lo motili prometa po ulicah. Nebotičniki bodo razdeljeni po geometričnem vzorcu. Stali bodo sredi velikega pri rodnega parka, vsak nebotičnik l><» imel lastno šolo, visoka skupina pa svojo vi-oko šolo, veliko zabavišče in industrijsko središče. Sto no proti severu obrnjenih hiš bo- do stekleno, proti jugu obr n jo- »"i formulami ne zna kolesljem, v katerega je vprežen i>ke.-konjič. In komu je dane- znano prijetno udobje vožnje n.i saneh Kdaj je bilo meso na miz! .' praznikih in nedeljah, .ločim >e danes ljudje ponujajo / njim. Nobena moderna peka-rija z vso mašinerijo, zebno zavitke, da'bodo vaši doma (i prejeli še pred Božičem. Ne odlašajte do zadnjega odhoda pamika, kajti pošilja tie so zaradi carinskega pregledovanja zelo zadržane. Poštne pošiljatve skrbno odpravit« in jih oskrbito s potrebno poštnino in natančnim naslovom. ," POŠLJU^ ¥HmJ^QCAXO ZAVAROVANO, da ima-tf y mlačmju izgube povrnjeno Škodo, —. Zračna pošta je zelo priporočljiva, ker do naslovnika v nekaj dneh. Y Evropo vo-Clipper aeroptani in sicer odhajajo iz New in aoboto. Zadnja priložnost, da pride posta aeroplana, ki odideta Iz New Yorka SE JE CAS, DA VAŽA BOŽIČNA PO-SILJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLU2ITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—. Potiiški Oddelek 216 W. 18th Street "Glasa Naroda" New York City DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.--- $ 2.50 200 Dinar.---t— 4.80 300 Dinar.--- 7.00 500 Dinar.--- 11.25 1,000 Dinar.--- 21.75 2,000 Dinar.--- 43.00 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile nafie svete ia denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prelJ-njene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri Je mogoče našim rojakom vztreti in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« Btroiki za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da ae sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATE V P0SLLŽ1TE SE "CAB I.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York ■Projektant je prnpričan, da. Človek >e je odtrgal od n\-bo»lo taka mesta criiNlili nekrH-jrave in ne pozna ver njenih povsod v Ameriki. zdravilnih mori. Amiko, trj.o. tec, tavžentrože, gomiliee, la-j puli, pelin, encijan, rožmarin in druga zdravilna zelišča, so nadomestile pilule, injekcije iu drugi, več ali manj znani in uspešni pripomočki zdravniške vede. Zdrav obraz moraš v mestu že z lučjo iskati. Navzlic vsem zdravstvenim odredbam in predpisom pije iabrika člo- in mu izpod jeda zdravje. Fabrika, či-je namen je preskrbeti človeštvo z življenskimi ndobnosi-mi, vrši istočasno dvojno d,*-lo: prodneira in uničuje. Radio, telefon, letala. Brez vsega tega ne moremo biti in sicer zato ne, ker imamo. In '»c bo kdo slučajno pogruntal zv»-(Zo z drugimi planeti, bi tudi brez te zveze ne mogli biti, za t *» pnč, k«*r bi jo imeli, dočim smo dam*- povsem lahko bre/. nje. * Dandanes so po mostili podvrže vsak deseti človek operaciji, vsak dvajseti nosi naočnike in med tisočerimi je težko najti enega, ki bi inwl jm>-vsem zmo spalnice moških I va> no bodo ločili od mož, dotika rez dan pa jim nismo klor se ne (»ogovorim o tem z H povila li. Nekateri ljudje } državnim guvernerjem." i nO >e zelo zankliglli za bolni- Dežinki so se }M>vesili in ženin so mislili le dobro ž nji-1-ko so se razšle. In twtalo je ii, so -e zgražali. Zastavili pri rlarem: žene so živele ka- ri >voj vpliv pri vladi in gene-nhii guverner je izdal odlok, aj >e »um I obelim deloma oto a potegne žiea in postavi vi- kor prej, za dekleta pa so ure-«1111 |>osObne domove, Zanje ko skfl>ele sestre in pazile, da ki» bila jionoei visa vrata dobro ik plot. Ko pa >ciii >i prišel j/uprta. Vendar so nw ]>oveda-ttl(*'lii1 otok, -cm t*k<»j opazil J 1 i. da >o zasnovali in izvedli n ženski* niso ločene aj dva jKilka vojakov! Ko pa je prišlo potomstvo li |M»licije. ne bomo opravili./, brez duhovnikovega žegna, so jimi." | moralni razlogi premagali '"Pniv pa -kličemo shod.*': zdravniško ugovore: cerkev je -m predlagal. In ko >o -e žen- zahtevala zakon. Da pri prenašanju bolezni dednost nima nobene vloge, je bilo že dokazano na Malokni (največjem otoku gobavcev), kjer t.iikoj ih> porodu olvza-mejo materam otroke in jih pošljejo v krasna zavetišča v Honolulu, kjer ostanejo do do-višenei»a 21. leta. Pregovoriti sem moral matere na Cullonu, naj nam izro-če otroke, če,prav jim zakon tega ni nalagal. Po cele ure sem jim govorit, se skliceval na njihovo materinsko ljubezen in jim i>ojaisnjoval, da jim bodo otroci prav gotovo oboleli, če jib takoj ne odpeljelo. Dolgo je bilo moje i>riugovarjanje kakor hi govoril glu- ke zbirale, -em zlezel na za »o j in «tal seiiii pod žiro«" i m sonetu in gledal na valujoče mo )•• črnih suiičnikov, izoo(| ka ■rib so me gledali razjarjeni brazi. Pojasnil -em jim o I e«liho via le. Pilipinke »o boljši govorniki a k or moški. Ena Izmed žensk vstala in > >trastnim govo-(ini obdolžila svet. . . . Druga porniea je na-topi I a >e bolj gorečno in t»ričehi vpiti: " l -i ite ga!** iNaglo so se dežniki zaprli in -tre železne konice hi se namerile proti moji trelmšni pre-(*iii. Tztegnil sem roki in vpil, olikor so mi dopuščala plju-n: "Stojte! Počakajte!" Dežniki -o nogibno zantrleli him ušesom. Nekega dno pa zrak, železne konice pa -o bi-, mi je šest in dvajset mater z še zmerom naperjene vame. I velikim zatajevanjem ponudilo "No, vam |>a ohl jubujem, da I-voje otroke. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JED NOT A (Jutitfiovljraa aprila 1«H., Inkorporlranu 32. Jauuarja 1«« t K. K K. JEliNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NARODI" Če ae U lei«; atroke takoj po rojatv.i In do 1«. leta. ZavarujeS Uiltkti <«l $*JT>0 do $T«0fW) iKwmrtnia«'. V MlndloKkem iMldelku K. S. K. J. ae otroei lahko aararujejo * r»xrt*in "A" all "B." M«-hWHiI ,»rl»i**ek w mladinski oddelek je zelo nizek, luioo IV ca razred "A" In :>0e ca razed "B" in ostane stalen. da*l zavarovalnina z VRaklm dnem nara.Va. V aln^aju amrti ot»o ka zavarovaueo ▼ razredu »Aw ae plača do $4X000 in zavarovane^ t razrnlu "B" ae plača do $1000.00 poarartnlne. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ ae lahko za $2.00; fl.00 in 60c na dan ali |6.00 na teden. Aaetunen* primerno nizek. K. N K. JtHlnufa nudi članstvu pet najmodernejSili vrat zavarovanja. Člani ln Članice nad 60 let atari lahko Drejmejo pr-inadajočo Jim ■rvo izplačano v gotovini Nad 70 let atari člani ln članica so prosti vaeh nadallnlh aa«t- itov. Jednota Ima avoj lasten Uat "Glasilo K. S. K. Je^uate", ki laba-Ja enkrat na teden v alovenakem In angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članlea. , V na k Slovenec in Hlovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) orl K. 8. K. Jed not i kot pravi materi vdov ln alrot. C* le nisi član ali Članica te mogočne ln bogate pod]>orne organizacije, potrudi se in pristopi takoj, V vsaki slovenski naselbini v Zdruienlb d rta vab M moralo bal društvo, spadajoče b K. 8. K. Jed noti. Kjerkoli Be nimate dnaitvs, (padajočega k tej katoIMkl podporni organizaciji, ustanovite ga; t-e-ba j« le osem oaeb v starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna po. In navodila pilite na glavnega tajnika: M« M0. CflfaAdO 8TRBBT. JOUKf, ILUMOI8 Š«» prod opnio uro so bili o-troci na obrežju. We kar je f-talo .je jokalo: jokali so otroci, jokale *w> matere, očetje so jadikovali in prijatelji so jokali iz sinypatij«*. Komaj -iiik> prišli iz ožin(», je postalo morje nemirno. Xaj-prej je e ničesar nisem jo-del in rad bi se za trenutek sj>o-čil. Popazite za hip na otroke." Ko sem prišel spef na palubo. -e mi je nudil kaj zabaven iprrzor. Mornar je sedel na palubi, imel »-nejra otroka pod levo pazduho in dru^e^a na roki, enoffa jmk! e odzval, ne da bi slutil kaj hudega. 44Tu bolnica. Prosim, da bi takoj prišli." Za kaj? Kaj pa se je zgodilo?" 144 Vaših otrok ne moremo sprejeti, dokler niso identificirani. Xe vemo niti. kako se imenujejo. 'isto preprosto," sem zagotavljal višji sestri. 14Vsak o-trok ima na vratu t rakec z listkom1. kjer je napisano njegovo ime. -tarost in podatki o njegovih starisih." "Morda so jih imeli, ko so odšli z otoka. So pa tako sestradani, da jso listke najbrž o pojedli." Rezignirano som vzdihnil in odhitel v bolnico. Dvignil sem pr\ro doto, ga obračal na vse strani in z gotovostjo izjavil: 4 4 To je Popi na de la Oruz." Odložil sem jo in vzel drugega otroka: 44To je .Titan Carbon^crro.'' JKo -eni jili tako poimenoval že kakih P^t, so rr)e zaeele Pestre sii mm i či t i, da uganjaim lio-kus poku.«. 44Ooe-na dobro vtisnila v spomin. Nekega dne je prišel reporter "Rulletina" po snov za fejton. 44Žal mi je," sem rekel, "toda danes nirrtem nič, za vas." Nenadoma pa me je obšla dobra misel. Filipin-ci imajo radi otroke. Morda bi jiih pri-( Nadaljevanje na 4. str.i V pijanosti zadušila otroka Orožniki v Polhovem Gradcu ko prišli na sled grdenm zločinu, katerega žrtev je postal IK mesecev stari otrok' Fran-cek Otkorn. Okornovi imajo svojo donuičijo v vasi Setnici, ki ipada upra\"uo pod občino (1nii vrh. Svet je hribovit in skozi vas vodi jo le kolovozi in slabše občire-ke }>oti. Življenje ljudi poteka po nepisanih zakonih, skriva pa v svojih analih m/nogo trafike, kar najlepše kaže strahotni dogodek v Okomovi hiši. Okorno vini je o b koncu oktobra umrl 18 mesečni f?in France. Nemara vsa stvar no bi bila povzročila pre-iskaveisikave. «la ni-o ljudje ^nsljali to in ono. (iovorice so ipritšle na uho tudi čnvarjeni postavo, ki so so začeli zanimati, kaj je s Franckovo smrtjo. Predvsem so energično prijeli Marijo Okornovo, mater treh otrok, ki se je pod silo okolnomli ndala in priznala svoj težki irreh-■Okornova jo pričela piti žganje že dopoldne. Alkohol je vzel materi razsodnost in oblast nad e jo napila .predvsem zato, ktrašno pi janko, ki brez alkohola ne more živeti. Ko je prišel iz Pirnič, kamor je peljal oarljc, je našel v hiši poleg peci ženo in kraj nje na tleh mrtvo dete. SINU je skušal vztreči (M)LDVVATKR, Midi., i'. doe. — Williamu Zezol>kemn je zbolel sin. Zdravnik je odredil, da bi bila zanj juha i/, zajčjega mesa zelo dobra. Z< ■ zolski je vzel puško ter se odpravil na lov v bližino svoje JUGOSLAVIJE VEČJO PO&ILJATEV Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in komodne; rdeče, zelene, modre in rumenkaste barve. Zelo pripravne za darila. Za vse natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: M r. ANTHONY SVET SLAVIA TRADING CO I 265 Broadway New York, N. Y. tar me. lTstrelil je zajca, toea na poti domu <• napraviti, ker IuhV. Kaj vefTk trinog je!" <4iarlie jo t«kcj zopet objame in Winnie jima čestita. < larUe ] oljiul uje Tiwlo, ko nenadema stoji pred njinii slu-ka John. 44John, poglej — to je moja bodoča žena." .Johnov obraz zažari in (»-večamo čestita. 'Ko je to končano, potitroe C1barlie svojo roko pod Trudili o pazduho in jo ml vede s seboj. 44 Winnie, misliti si moreš, oji za njegovo življenje. ' 44Ida je hotela .-icer danes priti k vam, da bi vam marsikaj pvedala, kar ji leži na srcu. Zaradi razmer doma pa ne more od hiše, ker noče zajmstiti -wvojega očeta. Winnie Kurta Weyensberga ni imela nikld ar radajpa ji je ža! in izraža upanje, da se nm bo zdravje izboljšalo. 44Ravno r>e mfhoMa pisati v Kassel. In kakor se je pri vas degedilo nol jšeg* sporočiti.*' 44Vise najboljše, gospod doktor! In prosim*, izrazite v-em naše i-kreno sočutje; želimo, da kmalu okreva." Počasi gre Winnie po stopnicah gori v svojo sobo in .sporoči v Kassel, kar ji je bilo naročeno. < cz eno uro *e vrne zaročni par. Winnie jima pove, kaj je slišala iz Gravensteina in doda, da je tudi .sporočila, kaj se je zgodilo v njihovi hiši. Truda nekoliko zarrli, toda njena zadrega kmalu izgine. Čudno, kako se more naglo podati v vsake razmere. Popolnoma se je že sprijaznila z mislijo, da bo odšla v Kassel. In to rnu je hotela storiti tem rajši, ker ji je Charlie obljubil, da jo bo prišel vsak dan "pogledat. Ž njim bo včasih prišla tudi Winnie in boste skupaj kupovali balo. . ''Največ bom seveda tudi jaz poleg, kajti želim, da si izbere« samo najboljše in najlepše. V duhu seml za tebe že marsikaj izbrala " In prične našrtevati, kaj Truda potrebuje. Truda ga pa začudeno gleda in pnavi polglasno: : 44(>h, Charlie, toliko denarja moji stariši niti nimajo, da bi si mogla vse to lrjpiti." "Kaj pa potrebujemo tvoje stariiše? Za svojo ženo bo«m iv ni izbral, kar je meni všeč, razumeš? Kako naj bi tvojim starišem naložil take izdatke„ saj vendar pozmamj vaše razmere in ker imam dovolj denarja, bi bila velika neumnost, ako vsega tega ne bi sani plačal." Ti-uda mli pade okoli vratu "Dobri Chailic, ali smem to sprejeti?" 4'Kaka neumnost, moja žena bo pač imela pravico nositi, kar kupim za njo." "Toda še nisem tvoja žena." Charlie jo nežno poglqpla. "^alibog! Toda, če m/isliš, da srn^s vise stvari nositi, prodno si moja žena, tedaj si v veliki zmoti. In zato se morava hitro poročiti, srček moj — v Angliji pravimo temfu "sweet-Leart." Torej, kot rečeno, poročiti se morava čimjprej. V treh lednih!" Truda nekoliko krikne. "2e v treh tednih — Charlie, to vendar ne gre!" "Bo že šlo in mora iti!" "Toda Charlie--" •"Mir!" Truda ee zasmeje. ■"Dobro, Če ne bos trinog." Charlie pa zresni obraz in jezno reče: l"To sem tuidi! In to boš čutila! Brez usmiljenja bom postopal s teboj. Kaj praviš k temu?" 1 TVuda pa se ga oGelene. "Krasno bo, Charlie!". V veliki blaženosti jo stiska in Trudn mu V-e dovoli. Sled-•tjič pa jo režno icq-usii in oba si smejeta kot se morejo • meja t i saar o srečni .' hidje. . * • • Proti večeru i-steara dne je Kurt Weyerefoerg izdihnil. Nič več se ni zavedel in bilo je najboljši, kar se mu je moglo dogoditi. In vsled Ktfnsovega in Rutinega molka je bilo materi in hčeri mogoče žalovati za možem in očetom. Na po*arreh. katrrepa je Klaus hotel imeti kar najsijajnej-šega, so prišli, poleg Lomgwyjevih tudi Hollovi. In tako je mogla Tda Trudo in njegove brat prebit za opuščanje kar ji je bilo tudi drage volje drde'jero. Harus je svojim starišem e povedal o Idini premmfbi in svoji zaroki. Po pogr«bu so še vm nekaj časa ostali na Gravetvsteinu in t:i č porabi Klana to, da se « Hansom Hollom in Ido o vsem ] nt robnem ragovori. Hans Holl je začuden nad Klansovo ve^" l ik o ponudbo. Sicer je hotel ponudbo odkloniti, .toda Klaus mu Razprava o umoru pri OELJE, 24. okt. — Pred pet-j čllanskiim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovar-t jal 31-letni posestnik Franc] Cirmski iz Sel j>ri Brežicah, ob-1 tožen, da je letos 30. maja po zrelem preudarku in iz korieto-lju/blja usmrtil svojo teto Marijo Lapuhovo. Z ostrim pred-metom ji je prizadejal na raznih mestih telesa več ran. Rani na levi strani vrata in na desni strani lobanje sta bili smrtonosni. Frane Cirnski se je leta 1031 poročil z Veroniko Horvatiče-vo. Oba sta začela po poroki gospodariti v Selili na posestvu. ki ga je Cirnski prevzel od svojega očeta. Pozneje sta kupila posestvo Ivana Jeršeta in njegove žene Berte v Bukov-cSku. Na tem posestvu sta imela preužitkarja Ivan Lamib in njegova žena Marija že od prej vknjižnjeno pravico do brezplačne dosmrtne oskrbe., ki sta jo Cirnski in njegova žena s pogod"bo prevzela. Zakonca Cirn-ka sta ostala na pose stvu v Selih, Jersetova sta se preselila v Zverinjak pri Brežicah. Lapuhova pa sta bivala do 2. jan. 1937 v Bukov-šku v hiši, v kateri jima je pripadalo brezplačno stanovanje. Ta hiša ie meseca januarja 1., 1937 pogorela. Preužitkarja sta ostala brez strehe. Marija Lapuhova je nazadnje stanovala približno mesec dni do svoje smrti pri Ani Bevčevi v Zakotu. Zaradi preužitka pa «o se začeli kmalu pojavljati prepiri med Cirn-skima in l\«a-r»uhovima. Ko je pogorela hiša. v kateri sta imela preužitkarja svoje stanovanje, je postalo- razmerje zlasti med Cirn-škom in Lapuhovo čedalje ne-znosneiše. Sodne rešitve niso odinravile sporov zaradi pre- užitnih dajatev. Stranki sta oklenili pri sreskem sodišču v Brežicah poravnavo, a kljtfb terr^u ni prišlo do pomirjenja. Obtožnica pravi, da je imel Cirnski že dolgo Časa namero, da se kakor koli reši dajatev preužitka, ki ga je Lapuhova odločno zahtevala, ker je bila zaradi nerednega in nezadostnega prejemanja preužitka prišla skoraj na bera*3ko palico. Po podatkih preiskave je| utemeljen sum, da je hotel Cirnski že pred nekaj leti spraviti preužitkarico s sveta. Leta 1937 je bil osumljen, da je zažgal hišo, v kateri je stanovala Marija Lapuhova, ki se je v zadnjem lii'pu rešila iz gorečega poslopjfa. Lapuhova je bila prepričana, da je zažgal hišo Franc Cirnski. Zaradi pomanjkanja dokaizov pa je bilo postopanje proti njemu ustavljeno. La,puhova je večkrat omenila Mihalu Robku, da ji Cirnski streže po življenju. Letos 30. maja se je oglasila Marija Laipuhova v pisarni odvetniška Josipa Zdolška v Brežicah. Tam je povedala, da jo je Cirnski na poti proti domu že dvakrat zalezoval. Dejala je, da se boji Ciruskega, da bi ji kaj storil,, češ, da je vsega zmožen. Lapuhova je hotela takoj napraviti oporoko arlede denarja. Zlol.šek pa jo je miril in ji odgovoril, da bosta že napravila oporoko kak drus dan. Nato je sla Lapuhova k Šrmarnioam v brežiško cerkev. Ko t=e je po šmamicah vračala domov, se je glasila pri Rob-kovih v Brežicah. Tam je prosila pastorka Viljema Dobo-vičnika. da bi jo spremljal proti domu. Dobo v i čn i k pa ni ugodil njeni želji, ker je preveč deževalo. Larnuhova je vzela s seboj dežnik brez ročaja* PRAT1KE ZA 1940 SMO ZOPET SPREJELI . . . JAKO ZANIMIVE SO—NAROČITE TAKOJ VELIKA BLASNIKOYA ............... 25e DRUŽINSKA................................ »c Tudi smo zopet dobili direktno iz Ljubljane PRISTEN SLAVNI "BAHOVEC PLANINKA" ZDRAVILNI ČAJ Najbolje srwlstvo zoper bolezni želodca, jeter, 2ol«-u, črevesja in mehurja. Urejuje. uTrjuje in f-isti kri ter daje telesu nove moei in energijo. Zof»^r zaprtje in slabo prebavo ni bolje«*. Slovi tu
  • okojuo Marijo Lapuhovo v znesku 281 din. Cirnski je po razglasitvi otosodibe izjavil, da ni kriv in da ne sprejme kazni. pojasni, da mu najpravi veli-ko uslugo, ker more na ta način del (Svojega premoženja dobro naložiti. In tak se slednjič Jlaras odloči že prihodnji dan govoriti s svoji mgospodarjem Podjetje so hoteli peveeati in Hansu je bilo obljubljeno nad-inžininsko mesto, ker je bil v svojem poslu zelo sposoben. Tako je hotel goapodprju ponuditi od Klausa ponudeno vsoto, vsled cesar je upal dobiti še višjo služlbo in mogoče eel o mesto ravnatelja. In tako se je tudi zgodilo. Vgledujeta. "Njuna ljubezen je že morala prestati veliko preis(kustnjo, too, tudi pristavo. Rut pa vedno zatrjuje, da vsalfo jutro predlogo spi in da lenari. f Ko se Gharlie :n Truda vrneta z ženitovanjskega potovanja, sta Klanih i*n Rut Obhajala svojo poroko. Kmalu ?ta se poročil-a tudi Hans Holl in Ida. Klaus .lima je omogočil, da sta v Kasselu imela lepo stanovanje in tudi njima,kot vsem drugim, je ostala sreča zvesta. IMladi pari so ee pogosto obiskovali in med njimi je vladalo največje prijateljstvo. četudi pa je o-kribnik dobro sfciovedali deklici Hervolova in Kenžanova.______ (Popoldne je bilo zaslišanih Hočemo otroke Nadaljevanje s 3. strani. pravil do tega, da bi adopti-rali moje varovance. "Prarv, dobite snov, če mi obljubite, da jo boste porabili za uvodnik na prvi strani z debelimi napisi." 'Privolil je in pripovedoval sem nm o brezdomih otrocih, ki jih ne morem oddati v*irot-nišnico, ker bi tam ogrožali zdrave. Opozoril sem ga. naj v vsakem odstavku ponovi, da so to otroci bolnih staršev, da bi nihče ne bil v zmoti. "Povejte v svojem članku, da bodo otroci pripravljeni pri nas ob osmi uri. Prišel bo tudi notar da lahko takoj podpišejo reverz o adoptaciji in vzamejo otroke s sabo." , Žurnaliist je napisal članek naravnost mojstrsko. Večemiki so ga ponatisnili in rlodali še iz svojega. Po deseti uri me je prišel iskat pisarniški >luga. "Morali bi tja, gospod doktor." "Kako? Ali se je kaj zgodilo?" "Vsi otroci so že oddani." "No in pokaj naj potem hodim tja?" "Ampak ljudje se čakajo. Hočejo otroke." Moral sem iti. Tn komaj sem odprl vrata, senl že zaslišal krik: "Hočemfo otroke!" MDobri ljudje," sem jih nagovoril "pri najboljši volji vam jili ne morem takoj preskrbeti." *1 Hočemo ot rok e! Obl ju h i 1 i ste nam jih, dajte nam jih!" Nisem vedel, kaj naj napravim. Potem pa sem se spomnil ( odgovoren sem bil tudi za sirote). "Prav, dobili jih boste, če jili tako zelo želite. Jutri ob isti uri bodo tu." AdoptivnLin staršem je bilo prav vseeno, kakšni so bili o-troci. Običajno po si jih izbirali brez oklevanja. Le enkrat se je vrnila ena sama ženska s svojim otrokom. "Nočem, tega." je rekla nejevoljno. "Oemu pa ne? Saj je prav ljuibko. Kaj vam ni všeč na njem?" I" Mislim, da ima v sebi japonsko kri - Ne maram Japoncev." "Kakor hočete. Pa ga vzamem nazaj." Položil sem otroka v pregrajo. vzel drugega in ji ga dal. Ni trajalo dolgo, ko se-je žena vrnila tudi ž njim in prosila 7.p drugega. Pričelo me je jeziti. "Ne morem vam dajati vsakih pet minut drugega. Kaj pa vam na tem ne ugaja?" f"Pnvemiu sem kupila vso o-premo oerila in obleke. Ta p" je večji in zdaj mu je vse premajhno." Vrnil sem se k pregrajam. meril otroke, jih pregledoval, in ii končno ponudil tretiega. 1 A 37. Ptice Selivke (Ta>r«.re: 38. Pra&ki Judek (Josip Volci 40. Prapretanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražarj 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Josef S|iillinan> 44. Rdeta in bela vrtnira (Anton Iluonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto (H. Fetlerer) 48. Spisi Krištofa Amida 49. Student naj bo (S. FluZgar) 51. Sune&ki Invalid (S. KoSutnlk) •>2. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Splllman) 55. Vrtnar (Tagore) 56. Volk Spokornik in druge poveotl za mladino ( Ksaver Mefiko) 57. Vojnimir ali Poganstvo in kn4 (Josip Ogrlnec 60. Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gangl) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 63. Zlat okopi (Jooef SpUlman) (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekoliko izkalena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več'knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK >hii||l;iiiiiiiiii||i.iiiiinii|h .(tiiiiii,,. ,iiiii'iii lil"1•i'lMii|||t»"t||,tmin>!Ul|||||||||tM|i.|||i||^ "Da," jo soglasihi, "teuru bo<1-šla. (Koncem koncev je imel moj domjslek uvpt^h. bil pa je le izhod za silo. Tega poskusa nisem mogel vee v drugič jhjiio-viti.