Vojna. VELIKI ADMIRAL ANTON HAUS. Avstro - ogrsko mornarico je zadela izredno težka izguba. Nje odlični poveljnik veliki admiral Haus je 8. februarja ponoči ob 1. in en četrt umrl za pljučnico. Veliki admiral Haus je bil rojen v Tolminu na Primorskem leta 1851. Bil je sin graščinskega oskrbnika. V zgodnji mladosti je prišel s svojimi starši v Novo mesto. Tu je obiskoval novomeško ginmazijo do 6. razreda, dovršil pa je gimnazijske študije z odličnim uspehom v Ljubljani. Po dovršenih srednješolskih študijah je šel leta 1869. k mornarici. Hitro je napredoval, postal kapitan, bil poklican v ministrstvo in že v mladih letih dosegel admiralsko dostojanstvo. Leta 1913. je postal poveljnik avstrijskega vojnega brodovja. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je zaslovelo ime admirala Hausa kot enega izmed prvih taktikov in vojskovodij na morju. Naša mornarica je pod njegovim poveljstvom izvojevala hrabre čine nevenljive slave. Cesar ga je odlikoval s tem, da je ustanovil posebno dostojanstvo »velikega admirala« in njemu prvemu podelil ta naslov. Veliki admiral Haus je bil jako priljubljen in spoštovan pri svojih pomorščakih. V smrt bi radi šli za ljubIjenega poveljnika. K pogrebu velikega admirala Mausa je prišel v Pulj cesar sam v spremstvu maršala nadvojvode Friderika, maršala barona Hotzendorfa, generalnega polkovnika Boroeviča in tržaškega namestnika barona Fries-Skeneta. Y Pulju so se zbrali h pogrebu poleg mnogo drugih dostojanstvenikov tudi admiral nadvojvoda Karel Štefan, zastopnik nemškega cesarja Viljema, vojni minister Krobatin, domobranski minister baron Georgi. Pogrebne slavnosti obee priljubljenega velikega admirala so napravile v Pulju velik vtisk. Ko so pokopali truplo v gaju cipres in palm mornariškega pokopališča, je pristopilo Njegovo Veličanstvo cesar Karel ter vrgel sam nekoliko prsti v grob. Po izvršenem pogrebu so deiilirale čete%pred Nj. Veličanstvom. Ob 6. uri zvečer je zapustil cesar Pulj in se vrnil v Baden. Zemeljske ostanke velikega admirala Hausa so položili v hladni grob, a veliki čini avstrijske mornarice v svetovni vojni ostanejo za vedno zvezani z njegovim imenom. Hvaležna domovina mu ohrani časten spomin! VICEADMIFAL NJEGOVAN — POVELJ-. NIK MORNARICE. VICEADMIRAL PL. KAILER — NAČELNIK MORNARIŠKEGA ODDELKA V VOJNEM MINISTRSTVU. Nj. Veličanstvo cesar Karel je izdal lastnoročni pismi, s katerima je itnenoval viceadmirala Maksa Njegovana za poveljnika vojne mornarice in viceadmirala pl. Kailerja za načelnika mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu. Obema je podelilo Nj. Veličanstvo ob tej priliki dostojanstvo tajnih svetnikov. Z ozirom na vedno obsežnejši delokrog in z ozirom na vedno večje naloge, ki jih je morala izvrševati posebno v sedanjih časih dosedaj v eni osebi združena mornariška aprava in oblast, se je pokazala potreba, da so se morale funkcije po- j veljnika vojne mornarice in načelnika | rnornariškega oddelka ločiti ter odkazati j vsakemu oddelku lasten samostojen delokrog. I MAKS VIHER. I Biiskoma se je zastrlo politično ^"bo naše očetnjave. Krog in krog se dvigujejo preteči, temni oblaki. Nebroj sovražnikov nas ogroža. Po vsej širni avstriji nastane nepopisno vrvenje, vrisk, jok, ihtenje. Kakor bi trenil, zbrane so neštevilne čete nasih hrabrih bojevnikov. Bojne pesmi se razlegajo, zastave zavihrajo. Se en pozdrav — mogoče zadnji. — Kakor besni odrdrajo vlak za vlakom v temno noč z vriskajočimi trumami. Domi se pomirijo. Toda le navidezen mir je ta. Neomajano zaupanje v zmago kali neka drgetajoča | slutnja, neutolažljiv trepet. Kako bi tudi ne? Nevihta je strla že marsikateri stoletni hrast, pa bi prizanesla cvetju? V Ribnici, ob vnožju zelenega Pohorja se je roail dne\l2. maja 1890. leta uglednemu nadučitelju Sirnonu Viherju, danes v Vuzenici, sinček Maks Viher. Koliko nadepolnih upov je vzbudil dober otrok skrbnim staršem. Razvijal se je vedno lepše in lepše. Leta 1911. je prestal zrelostni izpit na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Prvo službo je nastopil v Šmartnem na Pohorji, pozneje je postal okrajni poniožni učitelj v Mariboru. Dne 1. oktobra 1913. leta je bil vpoklican kot enoletni prostovoljec v c. kr. armado. V osodepolnem letu 1914. nadaljuje vojaške študije. Meseca*aprila 1915. ga najdemo na bojiščih v Bukovini in Besarabiji. Pri nekem naskoku ga prisili premoč, da se spusti v peneče valove Dnjestra. Mrzlo reko srečno preplava, a si pri tem nakoplje hudo bolezen, ter mora v bolniščnico v Des, pozneje v Budimpešto. Po štiritedenskem dopustu se povrne k svojemu polku na Južno Tirolsko. Dne 10. oktobra 1915. se udeleži besnega naskoka proti Italijanom. Srebrna hrabrostna kolajna II. razreda se mu je priznala za izvanredno pogumno zadržanje. Ob veliki noči 1916. si izprosi tritedenski dopust, da pohiti k svojim ljubim staršem. Pri zopetnem siovesu je dejal: »Zadnjikrat je, da se vidirao«. Dne 10. septembra 1916. je padel kot poročnik na tirolski fronti pri Eugna Torta. Njegov tovariš, poročnik Procher je obvestil njegove starše o junaški smrti sina Maksa z naslednjimi besedami: »Er fiel als ein Held in pflichtgetreuer Erfullung seines Dienstes. Wahrend einer ArtilleriebeschieBung hielt er im heitigsten Feuer aus auf seinem Posten, bis er durch eine \velsche Granate den Iieldentod fiir unsere heilige Sache fand. Er war ein Vorbild iiir jeden Offizier, uns ein lieber, unvergeBlicher Kamerad, von der Mannschaft geliebt und verehrt als ein gerechter, um das Wohl seiner Untergebenen stets besorgter Vorgesetzter.« (P. Z. štev. 22.). Kot učitelj je bil Maks Viher strog, točen, a nad vse pravičen. Mladina ga je ljubila. Kot častnik je bil neustrašen, skr- ben in odločen. Kot družabnik ni mogel utajiti svojega veselega in plemenitega značaja. Vrhutega je bil velik prijatelj petja in godbe. Sam je mojstersko obvladal gosli, čelo in kitaro. Posledice grozovitega klanja, morjenja, požiga itd. nas pretresajo do mozga, a junaški čini naših sinov navdajajo domovino s ponosom in opravičenim upom na boljšo bodočnost. Junakom — »Slava!« POOSTRENA PODMORSKA VOJNA. Posledice poostrenega podmorskega boja se vedno bolj čutijo. Trgovina zaostaja, v skladiščih in pristaniščih se kopiči blago. Poštne pošiljatve in pisma se ne morejo odpošiljati na pristojna mesta. Paroplovne družbe ne dovolijo, da bi odplule njihove ladje v zaporna okoliša. Vsak dan, odkar se je začela poostrena podmorska vojna, potopijo podmorski čolni mnogo parnikov in jadrnic z več tisoč tonami. Delo tega strahovitega orožja se pomnoži vsak dan za 15%. O angleških protiukrepih se pa ne sliši nič. V pomirjenje angleške javnosit je sicer govoril v parlamentu admiral lord Beresford ter povdarjal, da so izgubili Angleži od začetka vojne z ladjami 4 milijone ton, 3 milijone pa zopet nadomestili. V začetku avgusta se je razglasilo, da smo kos nevarnosti podmorskih čolnov. Rekel je, da so sedaj temu bližje, kakor kdaj prej. Izjavil je, ako mislijo Nemci, da bodo ostali angleški pomorščaki v svojih pristaniščih, se jako motijo, ter trdil, da je prepričan, da bo v šestih tednih ugnati podmorske čolne. Lord Curzon je izjavil, da položaj ni tako slab, kakor se morda misli. Od začetka vojne do 31. januarja 1917 se je angleško trgovsko brodovje zmanjšalo za 5 do 6%. Tako so tolažili admirali vznemirjeno angleško javnost, pri tem.pa gre ladja za ladjo kot orehove lupine v globočino morja. * AMERIKA PROTI NEMČFJI. Amerika je prekinila diplomatiške zveze z Nemčijo, drugega koraka, da bi ji napovedala vojno si ne upa storiti. Zakaj ne stori Amerika tega usodepolnega koraka, je jasno. Wilson je pozval vse nevtralne države v Evropi in Ameriki, da naj slede. njegovemu zgledu in prekinijo diplomatiške zveze, toda vse nevtralne države evropske in južnoameriške odklanjajo se pridružiti Wilsonovemu koraku in so sklenile samo ostre proteste proti proglasitvi nemškega zapornega okoliša. To je hud udarec za Wilsona in za vse zvezne države. AVSTRIJA IN AMERIKA. Med Avstrijo in Ameriko še ni prišlo do preloma diplomatičnih zvez. Čuje se celo, da jih hoče Wilson vzdržati. Zato se posvetuje naš zunanji minister z dunajskirn ameriškim veleposlanikom. Ta posvetovanja imajo namen, da se omogoči nadaljni obstoj diplomatiških zvez med Ameriko in Avstro-Ogrsko. Ni pa še go- tovo, kak uspeh bo imelo to posvetovanje. * ITALIJANSKI TEOLOGI NA BOJIŠČUo Izmed teologov škofije Bergamo v Lombardiji je bilo vpoklicanih pod orožje 120. Od teh jih je padlo na bojnem polju 90. DELO SLOVENSKEGA UClTELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO- POMOŽNE SVRHE. E. Rekarjeva, učiteljica v Ljubljani, 4 K; učiteljski zbor in gojenke mestnega dekliškega liceja v Ljubljani, 150 K; učenci in učenke c. kr. pripravljalnice v Trstu, 10 K 45 vin.; šolska mladina v Škednju pri Trstu, 19 K 32 vin.; šolska mladina ljudsk šole pri Sv. Vidu, 10 K; šolska mladina ljudske šole na Vrdeli, 10 K; Pavla pl. Renzenbergova, c. kr. vadniška učiteljica v p. v Ljubljani, 100 K; preostanek veselice, ki jo je priredila šolska mladina v Metliki pod vodstvom gospe Klementine Vukšiničeve, 185 K 92 vin.; ljudska šola pri Veliki Nedelji v dnevih darovanja od 4. do 8. oktobra 1916. 1., 88 K 99 vin.; skupaj 564 K 68 vin. V zadnji štev. izkazanih 236.398 K 10 v. Danes izkazanih 564 » 68 » Doslej nabranih 236.962 K 78 v. V. VOJNO POSOJILO. Pri šolskem nabiralniku v Sv. Križu pri Trstu se je podpisalo V. vojnega posojila, 4150 K; Ijudska šola pri Veliki Nedelji na Štajerskem,'4700 K; Ivan Vrščaj, c. kr. šolski voditelj, 100 K; Anton Šeme, c. kr. učitelj, 100 K; Valerija Čuček, učiteljica v Trstu, 100 K; skupaj 9150 K. V zadnji štev. izkazanih 599.957 K Danes izkazanih 9.150 » Skupaj V. vojno posojilo 609.107 K SREDNJE ŠOLE. I. in II. zbirka prof. dr. P. Grošlja v Ljubljani, 30 K; državna višja realka v Ljubljani, 1 % popusta od plač, 68 K 22 v.; skupaj 98 K 22 vin. Doslej izkazanih 46.054 K 11 v. Danes izkazanih 98 » 22 » Skupaj 46.152 K 33 v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKE- GA UČITELJSTVA V DOBI VOjNE DO DANES. Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. 236.962 K 78 v. III. vojno posojilo 278.848 » 69 » IV. vojno posojilo - 2,759.338 » — » V. vojno posojilo • 609.107 » — » Srednje šole 46.152 » 33 » Končna vsota 3,930.408 K 80 v.