202 Številka Irst. v četrtek MS noveml»ra iStH). lečnj XXIV -k Edinost" lehai. ivfthml na dan. mtun nedelj in pravnikov, zjutraj in *večer oh 7. uri. <1 ponedeljkih in (»o praznikih i/.liMia nh 9 uri zjutraj. Naročnina /,»ii4ji : Obe izdanjl na leto . . „ Za «»mo večerno ladanje lv-_ Za pol leta. četrt let« in na mene« ra/merno. Naročnino je plačevati naprej. Na naroči* brez priložene naročnine ne tii.rMva ne ozira. Na drobno se prodajajo v Tram /.jutranje številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST i Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Hv. H70, 4 nvč. v edinosti je moč! Ogla a t *e računam po vr*ialt v petitu. /.« kratno naročilo * primernim Popn«iom. Poslana. oaiurtnice in javne zalivale. domači A^riusi iti) *e računajo po pogodbi. V-i doniai naj yo*ilj«|,. iirrdaUtvn. Nefrankovnrii dopwi «e ne sprejemajo. Rokopisi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o«Ime sprejema i(f»rnvni4tV<>. Naročnino in oirlaa* je plačevati lom Trut. Vrednotiti iti MsUarnn nahajata v ulici Carintia itv. II pravništvn, od-pmviiiAtvo In sprejemanj« In sera t o v v ulici Molili piemlo :», II. nailntr. Udajatelj in odenvorni urednik Fran O o d n i k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinoat" v Trstu. BržojlEivna in telefonična poročila. (Novejše ve«ti.) ^ Budimpešta 15. Predsednik ministerskega sveta, grof Clarv, je prišel danes semkaj ter se podal h kolodvora na grad v Budim, da se udeleži »kupnega posvetovanja ministrov pod pred-sed niš tvom cesarja. Tudi voditelj finančnega mini-sterstva, pl. Knia/Jolueki, je dospel semkaj. It ud i m pest a 16. (Zbornica poslancev.) Posl. Ku/agli je vprašal ministra za notranje stvari, če mu je znano, da Židi, katere izganjanju i/ Rusije, prehajajo mnogoštevilno čez ogersko mejo ter je s tem navBtala nevarnost, da se zanese kuga tudi na t >gersko. Vprašal je tudi, če je ministru znano, da se je na Llovdovem parniku »Berenice» pripetilo več slučajev kuge. Prihodnja seja ho v soboto; na dnevnem redu: Odgovor finančnega ministra na interpelacijo posl. Ugrona glede zlate kovine. NeweftHtle 16. Lord Kimberlev je tukaj govoril o pogodbi glede Samojskih otokov, da je važno, držati se politike, ki bi odstranila vsako nesporazum ljenje z Nemčijo. Carigrad 15. Danes predpoludne je bil admiral Fournier sč svojim štabom svečano sprejet v •Jeruzalemu. Isti se pokloni tudi sultanu, katerega obišče. Pariz 15. (Državno sodišče.) Predsednik je čital zaključne predloge Gučrina, v katerih zahteva, da se stvar zarote loči od vseli drugih zločinov in prestopkov, zaradi katerih ga zasledujejo. Sodišče je odločilo, da se o teh predlogih razpravlja v tajni seji. Itorolln 1 5. Nemško cesarsko dvojico bodo na potovanju na Angležko spremljali razven navadnega spremstva princa Avgust Viljelm in Oskar, princ Alhert Sehlesuig-Holsteinski in državni tajnik, grof Biilotv. P O I) h | S T K K. •2« Sursum corda! Spisal E—n.—n. — Ah, Vi mislite na tisto šolsko nalogo, h kateri ste mi naredili latinsko opazko in par klicajev in vprašajev. Vi ste torej pesimist? To je zanimivo. Pa prosim Vas; kaj pa, če bi Vas jaz isto tako vprašala, kakor ste Vi mene? Koliko pa V' poznate sveta, narave, življenja?... Dovolite. Več nego jaz. To je mogoče. Gotovo pa ne poznate vsega sveta, ne vse narave, ne vsega življenja. To rorej ni nikakoršen argument. Vendar je edino pesimistično naziranje o svetu opravičeno. — Ne. Kako morete Vi tako odločno trditi, da ni ? — Ker se vse v meni in krog mene upira Vašemu nazoru. — Kar je krog Vas, tega še ne poznate dovolj ; kar je v Vas, se lahko še spremeni. — Tudi Vaši nazori se lahko še spremene. — Moji so se spremenili. — To ne dokazuje ničesar. Človek se lahko spreminja, dokler živi. Carigrad 14. Včeraj seje vršila v Damasku z veliko slovestnostjo irftronizacija mitropolita Ma-lecija kakor patrijarha antijohijskega. S tem je vprašanje glede patrijarha rešeno. Vojna v južni Afriki. London 15. «Reuter» javlja iz Pretorije z dne t. m. : Glasom poročil iz Ladvsmitlm so Boerci pričeli danes s topi živahno obstreijati mesto. Nekatere čete Boercev so le 1500 metrov oddaljene od angležkih utrdeb. Za kanonado je sledilo močno streljanje iz pnšek. V Mafekingu in Kimberlevu je vse mirno. Notranja in vnanja politika. Italija je menda naša ljuba, draga, lojalna zaveznica. Tako vsaj čujemo sleherni dan. Hočemo ali nočemo, ali verjeti moramo vendar-le, da je v naši zvezi z Italijo (seveda tudi v. Nemčijo) vir blagoslova in sreče. Tudi ona raca, ki jo je zlegla »Neue Kreie Presse* na Dunaju in jo je nje tržaški ambassader širil dalje v svot, celo ona raca o češkem hrepenenju po nemškem prijateljstvu je žlobudrala nekaj, da naj bi se avstrijski narodi pomirili, da bi potem v zvezi z Nemčijo in Italijo mogli skrbeti za mir in blaginjo v Evropi ! Italija je torej naša ljuba, draga in — lojalna zaveznica. Naravno je torej, da nam, ako govorimo o dogodkih v Italiji, misli najprvo uhajajo v Avstrijo. Ob takih tesnih prijateljskihodno-šajih mora že biti dobro tudi za nas, kar je dobro za Italijo. In če smo videli, da imajo v Italiji kaj dobrega, česar pogrešamo v Avstriji, moramo le želeti, da bi se taka dobra stvar zanesla tudi k nam. Saj posnemamo radi. Zlasti kake rastline iz Nemčije prenašamo včasih z vso vnemo in vso — slepoto, ne menč se za to, da-li sta pri nas zemlja in ozročje narodov prikladna za tako rastlino. Oe — .laz se ne morem več spremeniti. V meni je že vse otrpnilo. — A j ? Tega Vam ne verujem. Sicer pa ne urnem, kako je mogoče, da ste Vi pesimist. — Zakaj ne? t — Zakaj vzgajate mladino, ako je ros vse pusto in brezzmiselno ? In kako jo vzgajate! Prvič je bil v zadregi. To je res. S tem, da poučuje in vzgaja, nasprotuje svojemu lastnemu načelu. Tonka je nadaljevala, — Vi ste profesor. Več znate od mene. In že radi tega ne morete biti pesimist. Le premislite, kako plodonosno je človeško delo, kako velikanski je napredek človeštva od prvih začetkov pa do današnjega dne. — Vanitas vanitatum. Konec je vendar ogromen Nič. — Konca ni; torej ue morete govoriti tako. — Kdo Vam pravi, (hi ni konca? — Meni še nihče ni povedal tega. To vem sama. Kje je konec vesoljnosti ? Kdaj je konec časa ? Ne gre za to. .Jaz govorim o našem koncu. In ta konec je razočaranje za optimista. Pesimist so ne more razočarati. — Vi hočete torej živeti samo za tisti trenutek, ki ga imenujete konec? In ker sodite, da smo že tako navdušeni za prenašanje tujih, za naše razmere neprikladnih naprav, zakaj bi ne presajali na naše tla tudi onega, kar je dobro, kar bi vspevalo, kar bi koristilo in bi nam dobro dčlo?! Mi skazujemo Italiji veliko dobrot. Naj bo s tem, da redimo cele bataiijone nje lačnih želodcev, naj bo, da z raznimi nesrečnimi klavzulami gremo na roko nje produkciji vina, naj bo, da mirno molčimo k temu, da se italijanski ribiči čutijo gospodarje na našem morju, naj bo, da skrbimo, da oficijelna Itali ja nima sitnosti radi sinov neotlrešene Italije itd. itd. — Ni kdo nam torej ne more zameriti in nikakor nam ne more biti v nečast, ako si kedaj jemljemo prepis kakega italijanskega koncepta. Pred seboj imamo italijanski koncept —jako važen, slovesen koncept. Koncept prestolnega govora, ki ga je dne 14. t. in. kralj Humbert v dvomi palače Madama prečital zastopnikom italijanskega naroda. V tem govoru je knuek odstavek, ki nas je zelo zanimal. Ta odstavek izraža misel, zdravo misel, katera jedina mora biti v podstavo za solidno uredbo vsake države. Dotični odstavek v prestolnem govoru se glasi : «N a š a v n a n j a politika si h o p r i-za de vala, <1 a v soglasju z notra njo poli t i k o z a g o t o v i de želi na p r e d e k, r a z v i-j a n j e i n r a z o v i ta n j e». Take vnanje in take notranje politike pogrešamo mi v Avstriji na veliko škodo monarhije: na škodo blaginje v notranjem, na škodo ugleda na zunaj. Mi pogrešamo soglasja mej notranjo in vnanjo politiko. In kdo ne bi iz srca želel tako urejene vnanje in notranje politike, da bi bilo možno tako soglasje?! A glej: kako blizu so tudi miši Nemci tej želji naši ! Saj tudi oni neprestano kričč svoj oeterum censeo : Pota naše notranje in vnanje politike se križajo in to ni dobro. Avstrijski državniki naj skrbe, da notranja in vnanja politika bosti v soglasju ! pride tedaj razočaranje, uravnavate vse svoje življenje po tem. Ti indijski fakiri imajo torej prav. Ali oprostite, gospod profesor. Tukaj sem doma. Hvala lepa, da ste me spremili. — Prosim. Ali o tej temi se morava še razgovarjati. Jaz Vas moram prepričati. — AH pa jaz Vas. -— To ni mogoče. — Naj bodočnost odloči. Ako Vas ni sram, razpravljati in prepirati se z svojo učenko, se lahko pogovoriva, kadar Vam bo všeč. Jaz nimam nobenih predsodkov, gospica. Konvencijonnlnosti ne veljajo za-me. - Torej sem Vaša nasprotnica, kadar-koli želite. — Nasmehnila se je, lahno so je poklonila in odhitela v hišo. Savič je ostal sam. Ta hip so vse njegove teorije plavale daleč daleč odtod. Vse njegove misli so se pečale z dekletom. Uprav z dekletom, ne z njenimi nazori, ne z njenimi besedami. A tudi to se je godilo nekamo nezavedno. Savič je mislil na Ton ko, spominjal se je nje veselosti, njenega zdravega obličja, njenih svetlih oči j — — a da ga jo v tistem trenotku kdo vprašal, kaj misli, ne bi bil znal odgovoriti. Ne da ne bi bil hotel. On ne bi bil znal. (Pride še.) Kitko Mi/n skup smo >4' svojimi navori in vendar kako daleč. In vendar h«* naravnost križajo naie in nemške zahteve. Ker smo sedaj slučajno v *vo»i / Nemčijo, izvajajo oni, da ImhM naša notranja jtolitika taka, da bo ugajala Nemčiji, da se nemška srca IkmIo higljc vnemala za zvezo z. nami! Ker se naša vnanja politika bazira na tro-zvezo, v kateri Nemčija ijfra |>rvo vijolino, pn zahtevajo, da liodi tod, naša notranja politika nemška, da bo potem soglasje mej vnanjo in notranjo politiko ! Tako je stališče Nemcev, ki jim je narekovalo vse ljute borbe v avstrijskem parlamentu in na nlici od Taatte-ja pa sem do Tinina! In vendar je krivo to stališe«-. I>a smo mi veli ka kolonijalna vlast, ki svoje bogastvo dobiva iz daljnjih kolonij in ki erpi vso svojo moč iz svoje svetovne trgovine; da smo mi državu, ki je velevlast še le po svojih posestvih širom sveta in hi se I »rez takih posestev, l»rez pametne kolonijalne politike hipoma skrčil« v državico srednje ali zadnje vrste ; da smo mi vlast, kakoršnja je Anglija, no, potein hi inneli, da mora smer vnanje politike hiti odločilna. Morda pridejo kedaj časi, ko I m tudi naša monarhija imponirala v svetovni trgovini in l»o imela važno besedo v veliki kolonijalni politiki. Ali ti časi so gotovo še precej daleč pred nami. /a sedaj pa je vir moči d r-ž a v e v n o t r a 11 j e m n j e n i h m e j, v hl a -g i nji nje podanikov, v nje narodih!! Zato pa: le konsolidirani notranji odnošaji morejo dati naši državi ugleda na zunaj!! To je naše stališče, dijamentralno nasprotno nemškemu V A na našem stališču je resnica. To resnico naj hi imeli vedno pred očmi tudi za oni sin čaj, da pojdemo kedaj na tuje, to je, da se lotimo kedaj svetovne trgovinske politike. Dovoljena nam hodi primera. Siromašna mati mora hoditi na delo izven hiše, da preživlja svoje otroeiče. To je lepo od nje. Ali pa hi I>ilo lepo od nje, ako hi zjutraj odhajala, ne da hi poskrbela za otroeiče, ne da hi jim dala jesti in da hi bila dela hišo v red J! Taka mati ni prava mati, pa naj ho zunaj hiše pridna kakor hoče. Tako je z našo državo. Vse nje mogočne zveze ne veljajo nič, dokler ne bo konsolidiruna na znotraj, dokler ne bodo zadovoljni vsi otročiči njeni — nje narodi. Mir na znotraj — ta je prva. Tudi vnanja politika mora biti prikladna za dosego takega miru. Nikdar pa ne smejo oziri na vnanjo politiko — kakor se, žal, godi pri nas v Avstriji — ovirati preosnovljajočega, zdravilnega procesa, ki naj dovede do notranjega mirit, do konsolidacije notranjih odnošajev ! Pri nas ho zahteve take, da vnanja politika ne sme usiljevati smčr notranji politiki! Kako je rečeno v prestolnem govoru italijanskem ? Tako-le : V 11 a n j a politi k a si bo prizadevala, da bo v soglasju z notranjo politiko povspeševala napredek in razcvitanje notranje blaginje ! Me roda v ni činitelji naj bi uvažili ta nauk, čeprav je došel i/. — Italije. Tu je izrecno povedano, da vnanja politika mora iti notranji na roko, nikakor pa ni smeti notranje politike p od r e j a t i v n a n j i! In ker hi oh dejstvu, da so Slovani večina prebivalstva in da ti Slovani dozorevajo rapidno, bila vsaka protislovanska politika v Avstriji politika samouhijanja, je jasno v 8.1 k o m u r, d a t u d i v u a n j a politik a m o-n a rh i je, ako hoče hiti modra, ne sme biti naperjena proti lastnim s lov a 11-s k i m p o d a n i k o 111! Javni shod pol i tirnega Umstva > Edinost« v Hojami dne 12. novembra 1899. (Dalje.) Občinska uprava v Trstu. Gospod dr. Rvbrif je nadaljeval: Oglasil se je drugi okoličanski poslanec, g. župnik Kosec, ki je rekel: »Gospodje večine, vi razpolagate z 12 milijoni goldinarjev, katere hočete potrošiti. A ta dolg ho treba nekdaj tudi plačati. Treba bo torej najti sredstev, da se pokrije to posojilo. Zato sto sklenili, da je naprositi slavno vlado, du pravico za pobiranje občinskih doklad podaljša še za H) let.« Gospoda progresovci sicer strašansko radi zabavljajo proti vladi, kedar pa je prišla na vrsto stvar kn- korčnja je ta, pa (»ostajajo hipoma krotki in pohlevni ter prosijo vlado prav ponižno, da hi jim dovolila še nadalje izinolževati ljudi ter pobirati visoke dokladc. Gottp. Kosec je rekel dalje, da bi se, kar se tiče drugih doklad, še udali, ali ena je tako huda, da se mora oglasiti. To je užitninska doklada na vino. Kakor znano, mora okoličan za vsaki liter vina, ki ga je pridelal na lastni zemlji, plačati 1 1 nvč. nžitnine, tudi ako ga porabi doma, za-se in : za svoje ljudi. G. župnik Kosec je dokazal krivičnost tega davka. Ako ima, recimo, trgovec, obrtnik, uradnik 700 gld. dohodka, plača od istih le 10—12 gold. davka. ('e pa je vinogradnik na svoji zemlji, se svojimi rokami, pridelal za TOO gold. vina, mora plačati od tega vina 4.'50 gld. davka, torej več nego polovico vsega skupila za vino!! (Vsklikanje in zgražanje.) Ko ho gospodje svetovalci od veČine slišali te besede, so bili kar konsternirani. Niso si mogli niti misliti, da je kaj tacega mogoče. Strmeli so in niso znali, kaj reči. (i. župan je obljubil, da se ! bo stvar preiskovala ter d It bodo skušali, da se ta davek olajša. Ali do danes se še ni zgodilo kaj ! takega. Menda niti preiskovali niso. Imajo pač druga važna dela. (Klici: Tako skrbijo za nas! Tako »dobri« so z nami!) Potem so dalje razpravljali o tein predmetu v seji dne 10. junija 1*9H. V tej seji se pred vsem govorili o podpori, ki se ima dati občinskemu gledališču, tcatro eomunale. .laz gotovo nisem nasprotnik temu, da se odraščeni ljudje zabavajo v gledališčih. Saj je od-raščenim razvedrilo prav tako potrebno, kakor otrokom, in gledališče je naj plemenitejša zabava. Nisem nasproten, da se taka podjetja podpirajo, kjer je to potrebno. Kjer je samo eno gledališče, je res dolžnost dotične občine ali deželnega zbora, da podpira tako podjetje, da ne propade. Mi v Trstu pa nimamo samo enega gledališča, ampak imamo razven občinskega še 4 druga, ki vsa prav dobro izhajajo brez vsake podpore. Vendar so sklenili, naj občina podpira »tcatro eomunale? z. 10,000 gld. v gotovini in da mu iz občinske plinarne odstopi brezplačno .'»0.000 kubičnih metrov plina za razsvetljavo, kar pomenja zopet kakih ;U00 ghl. Občinsko gledališče dobi torej I. 1899 13.400 gld. podpore. A prejšnja leta je dobivalo še več. Kakor vidimo, se tu kar troši denar v ka-kršnjc si bodi nepotrebne svrhe, dočim za druge potrebne stvari nimajo denarja. Ako »Konice«, ^ »Polileama Rossetti« in »Filodrnmatico« lahko iz-1 hajajo brez vsake podpore in delajo o tem še ! dobro kupčijo, bi pač tudi občinsko gledališče I lahko izhajalo, ('e pa ne more izhajati, naj je pa ' zaprejo; saj imamo, kakor rečeno, še drugih gledališč dovolj. Ali 111 tiči vse nekaj druzega. Prof. Vier-tkaler se je izrazil nekoč, da je to edino tržaško gledališče, ki je čisto i t a 1 i j a 11 s k o. Daje res tako, seje pokazalo, ko je bilo nedavno treba naročiti garderobe za to gledališče, Takrat niso denarja za gledališko garderobo potrošili tukaj v Trstu, da hi občina imela korist od teh izdatkov, ampak naročili so garderobe v M i-I a nu (Cujte! Oujte!), kakor da tukaj ni ljudi, ki hi znali napraviti kaj tacega. (Cujte i) Za take neumnosti torej morajo občinarji zlagati svoje davke, a kedar gre za resnične potrebe okoličanov, pa nimajo denarja ! V isti seji je ustal drugi okoličanski poslanec, g. Ivan Goriup, ki je rekel:. Vi, gospoda od večine, ste tukaj predlagali različne stvari. Mi okoličanski poslanci pa imamo dolžnost skrbeti za okolico. Naši voliloi imajo tudi svoje želje. Te želje hi vam mi radi povedali, tla boste vedeli, kaj nam je na srcu, kaj je potrebno za okolico. Proti temu niso imeli poslanci nasprotne stranke iiičesar. Mislili so si: naj le predlagajo, saj je itak od nas odvisno, ali jim hočemo kaj dovoliti ali ne. In res, v seji dne 2;J. junija 1 S'IH. 1. je isti poslanec, g. Ivan Goriup, predložil spisek vseh del, ki naj hi se z novim posojilom izvršila v okolici. Razpravo o tej listi - prej so imeli seveda druge važne stvari — so postavili kakor zadnjo točko na dnevni red. In koje g. župan dejal: Sedaj treba preči ta ti listo okoličanskih potrebščin, se je oglasil neki svetovalec večine, rekši : (J. župan, saj nismo več sklepčni ! (Klici: Aha! I ležali so!) Drugi poslanci večine so bili namreč pred zadnjo točko dnevnega reda že zapustili dvorano .... Tako »dobri« so ti gospodje za okolico, da niti poslušati niso hoteli, kaj želi okolica. (Vrišč. Raznovrstno vzklika nje.) (Pride še.) Politični pregled. TRST Hi. novembra IH»J» X položaju o ;istem namisljanem načrtu, ki naj bi se bil zlegel v krogih desnice za češko-poljsko nemško koalicijo, pišejo v «Information» iz krogov večine: »Govorice o zaupnih pogajanjih voditeljev strank od desne in leve so brez vsake podlage. Na desnici nimajo vsaj za sedaj — prav nobenega vzroka, da hi snubili za prijateljstvo lev ice. Levica pa občuti, kako žalostno ulogo igra kakor vladna - manjšina, in bi se rada povrnila k polnim loncem kakoršnjc si bodi koalicije, 11 desnica naj hi bila stolček za levico, po katerem bi le-ta zopet prišla do oblasti. Načrt bi bil jako jednostaven, ako bi bila desnica na uslugo. Temu pa ni tako. Desnica je sedaj popolnoma zložna. Niti tega se ni bati, da hi katoliška ljudski stranka frondirala. Kdor je bil tri leta v zvezi kake večine, ne bo skakal iz oči dra. Funkeja ali grofa Stiirgka. Kaj naj hi gospodje katoliške stranke sploh rekli svojim vo-lileem, ako bi poslednji hoteli vedeti, zakaj je katoliška ljudska Stranka kar likratil zapustila večino? Do sedaj so obstanek večine vedno slavili kakor državno potrebo, in hkratu naj hi ta obstanek — brez vsacega notranjega ali vnanjega vzroka — ne bil več državna potreba ? 1 Sicer pa so zadnje razprave izvrševalnega odbora desnice pokazale, da je taka bojazen brez podlage. Desnica ostane z 1 o ž 11 a i u tr d n a. Koalicijski si renski glasovi je ne morejo vabiti. Ob sedanjih odnošajih se zahteva po kaki koaliciji kaže le kakor pohožua želja — grofa Clarvjn, ki se nadeja, da bi na ta način mogel — ostati minister za poljedelstvo. Za sedaj pa večina ni v položaju, da bi ustregla tej želji*. Ta slika o razpoloženju na desni nasproti manjšini in — željam grofa Clarvja, bržkone ni v nav-{ skrižju z resnico. Ali nam se zdi, tla ne kaže vse resnice, nain se zdi, da dogodki dozorevajo že preko te slike. Stranke na desni se meuda uc omejujejo na to, da ne izpolnjujejo želja grofa Clarvja, marveč so jele kazati odločno tendencijo za definitivno prekrižanje teh želja. Poleg odločnega nastopa v kontrolni komisiji za državne dolgove je smatrati j kakor naskok na vlado grofa Clarvja tudi predlog posl. .lau'orskega, vsprejeti v zadnji seji zbornice, da je vse nagodhcnc predloge izročiti odseku. Po vsprejetju tega predloga je grof Clary hkratu po-| tisnjen na pot parlamentarnega razpravljanja na-godbenih predlog, a to v parlamentu, v katere m n ima večin c. To je začetek koncu. »Politik« meni hudobno, da je ministerstvo dobilo odpoved stanovanja, in njemu je dolžnost, da pravo-j časno izprazni — ministersko klop !! In ako grof Clarv še ne umeje takih migljajev, oziroma razpoloženja v večini, uaj blagovoli pročitati besede, ki jih je princ Sch\varzenl»erg nedavno govoril v Milevskem, iu katere prinhčujemo danes na drugem mestu. Taki sapi se ne ho mogel dolgo upirati ! Razburjenje na Čeftkem in — nemške laži. Elementarni pojavi ranjenega narodnega čutstvovanja na Češkem menda že imponujejo nasprotnikom. Zato bi hoteli to gibanje postaviti v najgrjo luč, to po vzlasti na najvišem mestu. V tem peklenskem namenu jim gre na roko dejstvo, daje tudi mej Cehi — kakor v vsakem narodu --nečistih elementov, ki taka velika gibanja izkoriščajo za grde čine. Ali Nemci se ne omejujejo na to, da beležijo in pretiravajo vsaki taki dogodek, ampak si jih tudi izmišljajo kar na celem, ali pa j i h u p r i z a r j a j o s a m i. Nekaj tako peklenskega so se izmislili te dni. Raznesli so namreč, da so Cehi napadli grad nadvojvode Frana Ferdinanda v Konopištu, da so tam plenili in slugo Fritscheja nevarno ranili. Namen tej izmišljotini je bil jasen. In res so dosegli toliko, da so orožuilci stražili grad. No, sedaj je prišlo na dan, da je bil Fritsche najet, . t. m. je prišla neka kmetica z svojim osličem na lesni trg prav na ogel palače — »govorna«. Saj se umemo: governa z lesnega trga. Hipoma jo je obkolilo H - -10 pouličnjakov — pristnih sinov avite eolture; ti junaki so prijeli siromašno kmetico in jo tirali v stransko ulico, ki vodi proti cerkvi kapucinov. Tu so jo pritisnili prav k zidu »Piccolove« palače — menda so menili, da je to najumestucji kraj za tako delo, ker genij ita-lijanstva utegne gledati skozi okno palače na njih junaške čine in se gotovo raduje na evotju avite eolture - in jeden junakov jej je iztrgal dežnik, ki ga je žena imela pri sebi in ga je odprl, da bi ne bilo videti, kaj počenjajo. Kmetica je upila na pomoč, ali nikogar ni bilo blizu, ki hi hotel pomagati — razun pisca teh vrstic. Ali (»n sam ni mogel ničesar opraviti, kajti bilo jih je preveč. Ko so se junaki naveličali, ho jo popihali, a niso pozabili - vzeti dežnika seboj !! Žena je prosila, naj jej vrnejo dežnik, a seme avite eolture je le norce brilo iz nje. Take nesramnosti so vsklikali, da je bilo groza. To se je godilo ob 5. uri 5f> minut zjutraj. »Pieeolo« ki vidi in čuje dogodke vsega sveta, tega dogodka, ki se mu je vršil pod nosom, ni videl in ni čul. «Protoeollo« Itd. Pišejo nam: V Trstu smo Slovenci že navajeni temu, da čitamo povsod le nemško-laške ali pa — samo laške nadpise nad c. kr. uradnijami! Ako si prišel na sodišče, vidiš tam le laške nadpise, ako si prišel na pošto ali na finauoo, vidiš nemško-laške, ako pa si prišel ua centralno policijo, vidiš tam: «Speditura» na enih vratih, »Speditura c ufficio d eposi ti» na drugih, «Protoeolo e registra tura« na tretjih, a na samih voditeljevi!) vratih vidiš «1. R. Direttore di Poli-zia»! Tu navedeni nadpisi so najnovejšega izdelka, postavljeni na vidljiva mesta za — Italijane! Sedaj ne vem, kako je prav za pravi ali sodijo o Slovencih, da njim ne treba hoditi na policijo, ali pa vlada na policiji — ki se včasih vendar kaže nekoliko obzirnejo do nas — gledč nadpisov isto načelo, kakservatorc triestino sen« čital razpis služIte zdravnika za občino Orehi«*. Razpis nosi na čelu H;»ti, ter je, izvzemši imena občine in v njo spada-jočili vasi, pisan italijanski! I>a, uprav osupnilo me je, ko sem videl celo vrsto akcentov nad imeni, a razpis vendar pisan v laškem jeziku in podpisan po županu Beliču, s — kljuko nad e ! Dovolite, naj vam navedem vasi. za katere iščejo zdravnika! (Hieina se imenuje, kakor že rečeno: Orehič. Vasi pa: Znletovie-selo, Globolovo, Ruskovič-selo, Stan-kovič, Kučištc, Podvasticn, Kormin, (Jurica-selo, Mokalo. I lielopolje. Zlikovac, Viganj in Nakovani spodnji iu zgornji!!! Kakor so imena pisana tu, tako so pisana na laškem razglasu! Alco je ta občina kje v Italiji, ji ne zamerjam, drugače je pa. ako se Orehi«? nahaja v Avstriji! Prosim pojasnila, ne meni, ampak gospodu županu Beliču iz (>rebiea. Pevsko in bralno društvo v Lonjcrji bo imelo v nedeljo dne lih t. m. svoj letni občni zbor v krčmi »Konsuinnega društva«. Začetek oh 2. uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Sporočilo tajnika. .4. »Sporočilo blagajnika. 4. Sprememba pravil. f>. Volitev odbora. f>. Posamični nasveti. — Po zborovanju bo pevska zabava, na kateri bo pel mešani zbor pevskega društva. Pevsko društvo »Adrlja« v llarkovljah vabi na d o m a č o veselico s petjem, glazbo, igro in plesom, katero pi'iredi v nedeljo dne 1(.». novembra t. I. v veliki stekleni dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. Začetek ob 5. uri popoludne. Cstopniua k veselici 20 nč. Sedeži I. raz. 20 nč., II. rnzr. 10 ne., k plesu za gospode .40 nč., za gospe 20 nč. — Obširne j i program priobčimo prihodnjič. Nova žuiidariiicrijska postaja je ustanovljena v Dornbergli, v okrajnem glavarstvu Goriškem. Kitajci in znanost. Kitajci so čuden narod. Na eni strani skrbe, kakor smo pisali nedavno temu, za napredek v zdravništvu h tolikim navdušenjem, da je neki viee-kralj obljubil profesorju-Kvropcjeu, da hoče poskrbeti, da bodo odsihdoh več Kitajcev obsojali v smrt, samo v to svrho, da ho klinika imela več predmetov za raztelesovauje. Na drugi strani pa so grozno nazadnjaški. Te dni smo čitali o vioe-kralju G o - t s a i d • a n k - u, ki samovlastno zapoveduje v mestu Luht>hel-anah, nekje v bližini kitajskega zidu. Ta mož se strašansko boji evropskega upliva. Kitajski zid, katerega so bili zadnja leta v prospeh prometa porušili nn nekaterih mestih, je dal z nova sezidati na svojem ozemlju; ruske invazije z sibirske strani pa se boji, da je strah. Te dni je dal zapleniti \»c kitajske knjige, bodisi znanstvene ali zabavne, v katerih je govora o Kusih. Kdor bi odsej izgovoril besedo Rus, bo ob glavo. G o - t s a i d - a n k je dolgo premišljal, kako bi s koreni ko izrul to besedo sploh iz kitajskega (Dalje na četrti strani.) jj Zaloga in tovarna | M pohištva vsake vrste jjj a Alessaniro Levi Miuzi v Trsm. § Q PI a/,/a Itosurio žtev. 2. A S Bogat izbor v tapctarljali, zrcalili in 9 X slikali. Ilustriran cenik gratis in franko S W vsakemu na zahtevo. W W Cene brez konkurence. W W Predmeti postavijo se na Urod ali W w železnico, Urez da Ui sc za to kaj w Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0(1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! besedišča. Težko delo je to. X:ijRio-tsaid-niik, kali? kolesarji /doellicl Pred tremi dnevi je v llostniku ((iosting) pri (»raditi nastal prepir med tremi grafckimi kolesarji in med izletniki, ki so se z vozom vračali v me-to. Voz se namreč ni hotel umakniti biciklistom. Kolesarji so potegnili revolverje ter začeli streljati na ljudi v vozu. I'o ir 1'iehlcr je bil na mrstu mrtev, trije drugi so težko ranjeni. Potem so junaki izginili v noč: in do danes jih orožniki niso mogli zaslediti. — Ko bi se kaj takega zgodilo kje med Slovani, kakov krik bi nastal po vseh židovskih novinah ! Sedaj pa, ko se je toli grozen zločin pripetil v bližini »najbolj nemškega« mesta v Avstriji in od strani inteligentnih ljudij, je vse lepo mirno, kakor da bi se bila zgodila le kaka malenkost, o kateri ni vredno govoriti. l/-pred naših sodi še. Zadnji torek je bila razprava proti 3!Metnemu dninarju Ivanu K. iz Trsta, ki je dne 17. oktobra t. 1. na llarrieri po-sunil nekega kmeta ter si o tej priliki baje prilastil njegovo novčarko z 1 I gld. Ho nvč. denarja. Pomagal mu je neki, sodišču neznani tovariš. K. je rekel, da je sicer sunil kmeta, da je videl pasti novčark i, da je pa ni pobral. Ker je bil že kakih 40krat kaznovan radi tatvine, mu sodišče ni verjelo ter ga je obsodilo v dvainescčno težko ječo. Aretiranje. Včeraj so aretirali 4ti-letno služkinjo Krančiško Celigoj, ki je prodajala po mestu cerkvene podobe in druge v cerkvi ukradene predmete. Ista trdi, da je te stvari kupila od nekega dečka. Dražbe premičnin. V petek, dne 17. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ul. tleli' Industria v hiši Tenze), hišna oprava ; v ulici Tintore št. —» papir in oprema v zalogi; v ulici Manzoni št. 1 hišna oprava ; Ve rdela štev. 4;H>, konji, konjska oprava, vozovi ter hišna oprava; v vilici Pouziana št. .") in 12, hišna oprava. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje veati.) D ll li a j H>. (Gosposka zbornica.) Zbornica je po toplem priporočilu ministra za notranje stvari ilra. Korherja in po predlogu poročevalca barona ♦ 'zedika sklenila soglasno, da je o predlogi za po-delovanje pomoči bednim krajem razpravljati nujno. Predloga je bila vsprejeta v vseh treh čitanjih le z malimi pismenimi spremembami. Dunaj 16. Minister za vnanje stvari, grof < !olucho\vski, se je povrnil danes iz Budimpešte. D liliji l(i. (Zbornica poslancev.) Seja se je začela ob 11. in pol ure. Predsednik je prijavil, kako so se odseki konstituirali. Socijalno politiški odsek je n. pr. barona I>ipaulija izvolil svojim načelnikom. V državno sodišče so bili izvoljeni poslance Začek (priino loeo), Stranskv (seoondo loeoi in Silenv (tertio looo). Socijalni demokrat Zeller prigovarja predlogu posl. .bnvorskega, da se nagodhene predloge brez prvega čitanja izroče odseku. Predsednik je izjavil, da se nagodbena predloga še ni izročila odseku, da je torej zbornici na slobodno voljo, tla izvrši prvo čitanje. IV prehodu na dnevni red je dobil socijalni demokrat Jiieger zaključno besedo. Govornik je hudo napadal policijo, ki o izgredih brez vsaccga načrta kar jezdi mej množico. l'o predlogu posl. Vukoviea se je predloga, tičoča se oproščenja trgovinskih ladij od davkov, izročila proračunskemu odseku. Dunaj. '(Poslanska zbornica). V nadaljevanju zbornične seje je predlagal češki poslanec Doležal, naj se imenuje odsek 4H členov, ki naj o prihodnjem ljudskem štetju konsta-tuje resnično narodnostno razmerje v Avsrtiji. Nemce Gross se je upiral temu predlogu, češ, da je itak že preveč odsekov. Predlog Dolcžaiov je bil odklonjen. Vojna v južni Afriki. London Ki. «Dailv Ne\vs» javljajo iz Kabire včerajšnjega dne: I/. Omdurmaua odposlani ogle-duhi potrjajo, da se kalif bliža mestu. Angležki častniki pojdejo tekom tega tedna k fronti. Božične jaslice z ni nogo v ratni m i zretanimi slikami in živalmi, vse jako naravno narejeno. OT Cene od 90 gld. naprej Kipi svetnikov, vrezani na lesu. « Križev pot. postaje (Relief) wm kakor tudi vse resbarije. Sveta polaganja v grob, altarje, propovednice, krstae Kamne, okvirje, vsakega stila in lesa. se opravijo in pozlate v oliliki polili efekta, izdeluje večkrat odlikovana delavnica za krščansko umetnost JOH. BAPT. SCHMALZL, rezbar St. Ulrich, Groden, Tirol. Cene kipov svetnikov, izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv in pozlačenih : iNa /dar! 70, HO, 13^-, 17.- 90, Velikost : cm, 20-30, :»o-4o. t ene a. v. gl. 12.-, 50, tiO, 70, HO, 15.—, IH.—~ 23.—, 2i i. — , loo. 12o, l3o. 35-, 150, 45—, ' 0.—. S"). 1 (M1,— Kristove podove, lino na lesu vzrezane, oljnato barvane, z žeblji in napisi, cena za vsako : Velikost : cm. 20, 25, ('ene a. v. gl. _ 37—7 aa 40, 50, 00. v.—. 5. 7,— 10.—, 100, 120, 130, 150. 30.—. 45. , HO. . Kar ne ugaja, se vzame nazaj. JAK. HENRIK HUBER trtnica za amerikanske trte in cepi Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" v Boliimcn ihtrai ZALOGA: TRST • Via S. A pol I i nare Stv. 4. Telefon Štv. SOI. Amerikanske trte in cepi. CENE * I. zbirka II. zbirka HHI klHMiv 14HHI kosov 1011 k I Ml IV KMHI kosov kI. kr. nI. kr. «1. kr. k'' kr. Kolei amerikanske . 1.5U 12.— 1.— H.— mire rt . 4.— 86.— 2.60 90.— Cepi na „ . "20,— 180— lf>.— 120.— Vaprejemajo se naročbe za razna cepljenja po želji naročnika in to od lebruvarijn do zvrAetka aprila. Kemični gnoj „KOPROS" sestavljen iz kvantitete iliiSIkn, fniTnričticira kislem. po-laše in apna, katere snovij so potrebne za živilo rastlin. Hluži čudežno za gnojenje trti, siidneirn drevja, spiinrelnn, vrtnine In žita. Gena: Žakelj cul 2f> kg. gld. ; od 50 kg. gld. :l.H kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in f)0 kr. Posebno prilično za večje rodbine in gostilničarje! Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezn se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od -S do S3/t zjutraj in od 1 do 2 popoludne. — Za uboge od 2 do H v ulici Molin pieeolo štev. 1, 1. nadstr. kličem vsled nenadnega odhoda na svoje novo m -sto na Volosko vsem svojim prijateljem in /naneeni, od katerih se nisem niojfel osebno posloviti. Fntn Josip Sever. H Pirlaimim iiiiilniljAi / vitftiiimi |>iti.'iiOranimi inivii»tnii lastne m tehnično kl*o pri tnvarnarlii Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zalagateljn. Trst Itn r/n i trir številka !> Trst Ihintrtraiii kntiilngi mi /uhlcvaiij« franku. ^H :xxxxx>c\ ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL ° Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST /ailoira pohištva /a jedilnice, spalnice in spre-Jemnlce, žimiiic In |ieresnle. »u-lcilnl In železnih hlairnjii. po cenah. tla se nI hali konkurence. V nedeljo dne 15. oktobra sem odprl g< »stilno IMT Adria v ulici Nuova št. ti. Toči se črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočani se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočam svojo zalogo vina V ulici Carintia Št. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji eeni. Filip Ivanišević. (Dalje na četrti strani.) FT LIJ ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: al Vsprejema uplačilu na tekoči račun ter jih brest n je: Vrednostne papirja: po 2a/,°/0 proti 5 dnevni odpovedi 12 „ .. 3\'4°'0 4 mesečni „ •t»/ » s .. .j n -i •« 3V/o 1 let»' Napoleone: po •> °/„ proti 20 dnevni odpovedi 2'V",, 40 ., 23 40,„ .'1 mesečni ., 3 " u • .. <> Tako olneatovaiije pinem o iiplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. h) Za giro-eonto daje 2:'4"„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.1 K K) ghl. a cheqno; za veče zneske treba a vizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. el Zaračuna se za vsako nplačilo obresti od dne tiplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi nradnili tir. Sprejemu za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tiikajAiijeiii trgu. tnenjice za Trst, Diinaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. (1) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, lnenjice in kupone proti primerni proviziji. Glasbena šola. Podpisani učitelj glasbe odprl jt« v ulici Co-logua Št. 2. II. nadstropje (za javnim vrtom) solo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, pelje, vse tamburaike Instrumente, mandolin, vijola, Aelo in violon (contrabaa). Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11, do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma i sto t j a. — Za vspesni in točni poduk jamčim. — Priporočujć so za obilno udeležbo beležim udani II m brus i u v Vogrič