Posamezna številka 10 vinarjev.
Sle V. 5?. .	V Ljubljani, v soboto, 9. marca 1912.	Leto 11
Inserati: ■■ ,.
Enostolpna pe titrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
== Velja po pošti: =
Za oolo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo.....2 —
V	spravi prejemaš mesečno K 1*70
par Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Tto Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Belokranjski volilci!
Dne 14. tek. mes. stopite zopet ma volišče, da izvolite deželnega poslanca belokranjskih kmečkih občin.
Volitev je boj med strankami in nc med osebami.
Izbirati imate zopet med Slovensko Ljudsko Stranko in liberalno stranko. Odločitev je lahka.
Ponosno plapola na vseh vrhovih naše dežele zmagoslavna zastava Slovenske Ljudske Stranke — stranke ljndstva, uresničujoče v svojem delovanju vsa poštena stremljenja slovenskega ljudstva in zasnovane na neomajno skalo svete vere.
S svojimi lastnimi očmi vidite v Beli Krajini novo življenje, odkar jc dobila Slovenska Ljudska Stranka večino v deželi.
Popreje skoz desetletja tako zanemarjena Bela Krajina tvori za zmagoslavno Slovensko Ljudsko Stranko predmet posebne ljubezni in skrbi. Gradijo se ceste, mostovi in vodovodi. V kratkem pa zapoje prva lopata za zgradbo toli zaželjene belokranjske železnice — eden naj krasne jših uspehov zvestega, neumornega in modrega dela Slovenske Ljudske Stranke.
Po isti jasni, za vsakega vidni poti hoče Slovenska Ljudska Stranka nadaljevati svoje delo za Belo Krajino, ako ji izkažete, dragi volilci, iznova svoje zaupanje. — —
Na drugi strani sc poteza za Vaše zaupanje liberalna stranka — semter-tje odkrito, semtertje pod občeznano hinavsko krinko.
Liberalna stranka propada povsod po deželi. V deželnem zboru je brez vsake moči, ker ima trdno večino Slovenska Ljudska Stranka. Liberalen poslanec bi tedaj ne mogel za Belo Krajino ničesar doseči.
Liberalna stranka je protlkrščan-ska stranka, deluje za razporoko, za protikrščansko šolo, za razkristjanje-nje ljudstva. Njeno časopisje je polno surovosti in strupenega sovraštva zoper našo vero in cerkev. Proč s tako stranko!
Liberalna stranka je protikmečka. Dokler je imela v deželi oblast, se za Belo Krajino sploh ni prav nič storilo. Liberalna stranka jc nasprotovala kmetu prijazni preosnovi lovskega za-
kona, novemu cestnemu zakonu —- ki
bo ravno za Belo Krajino največjega pomena — nasprotovala je sploh vsaki važni, kmetu prijazni preosnovi.
Zato sc pa tudi pristaši liberalne stranke na kmetih večinoma no upajo nastopati odkrito, temveč se hinavsko skrivajo pod lažnjivo krinko »neodvisnih kmetov«, da bi prevarili ljudstvo. Proč s hinavci!
Belokranjski volilci! Odločitev Vam je v teh okoliščinah lahka.
Dne 14. marca bodete liberalni stranki iznova strgali raz obraz lažnjivo krinko in jo vrgli ob tla, kakor šc vselej.
Dvignili bodete iznova čisto, zma-gonosno ljudsko zastavo Slov. Ljudske Stranko v blagor sebi in vesoljni domovini, v čast sebi in narodu!
Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke je bilo sklicalo na dan 19. februarja v Črnomelj shod zaupnikov, da določijo kandidata. A mnogobrojno zbrani zaupniki so sklenili soglasno, da prepuščajo določitev kandidata strankinemu vodstvu.
Strankino vodstvo jc po resnem, vsestranskem prevdarku odločilo soglasno, da je v korist Bele Krajine, ako dobi poslanca, ki ima stalno bivališče v središču dežele, v Ljubljani, in ki je tedaj vstanu vzdrževati neobhodno potrebni neposrednji stalni stik Bele Krajine z osrednjimi uradi v deželi, zlasti z deželnim odborom in c. kr. deželno vlado. Ta korist je posebno jasna, ob času gradnje železnice, ko utegne biti treba, dragi volilci, vsak hip posredovanja v Ljubljani v Vašo korist.
Vodstvo stranke je nato izbralo moža, ki ipia vse potrebne lastnosti, biti vreden poslanec zavedne Bele Krajine.
To je gospod
KAREL DERMASTIA, učitelj na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani.
Odlikuje se po moški značaj-nosti in nesebičnosti, temeljiti izobraženosti, iskreni ljubezni do kmečkega ljudstva, izredni žilavosti in delavnosti ter ugledni zvestobi do stranke.
Beli Krajini jc čestitati, da se je ta mož na prošnjo strankinega vodstva odločil, prevzeti kandidaturo. Žc več let deluje zvesto, vneto in nesebično po načelih Slovenske Ljudske Stranke v javnem življenju. Izkušen je tedaj.
Boljšega moža si Bela Krajina nc bi mogla izbrati za svojega poslanca.
Belokranjski somišljeniki! Vsi na delo za kandidata Slovenske Ljudske Stranke!
Belokranjski volilci! Zapišite vsi na glasovnice kandidata Slov. Ljudske Stranke:
KAREL DERMASTIA, učitelj na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani.
Belokranjski volilci! Dne 14. marca vsi na volišče, da bo zmaga sijajna, sijajnejša kot kodaj poprej. Svet naj zopet izve, da zavedna Bela Krajina stoji trdno, neomajno in ponosno v taboru Slovenske Ljudske Stranke.
Pozdravljeni, belokranjski volilci!
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, meseca marca 1912.
Izvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke:
Dr. Ivan šusteršič,
načelnik stranke.
Zalivala.
Vsem volilkam in volilcem v obrtno in trgovinsko zbornico, ki so oddali svoj glas kandidatom S. L. S., kakor tudi vsem somišljenikom, ki so s svojo izborno organizacijo pripomogli do tako Tepe zmage, izreka podpisano vodstvo najiskrenejšo zahvalo, ter prosi vse, da ostanejo zvesti zastavi S. L. S. ob vsaki priliki tudi v bodoče.
V Ljubljani, 9. marca 1912.
Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke.
Kalolitansivo in kultura.
Fraza in laž sta glavno orožje, s katerim sc liberalizem bori proti kato-ličanstvu. Sleherni dan se vedno iste neresnice ponavljajo po vsem liberalnem časopisju. Če jih danes ovržeš, zagledajo jutri v nekoliko izpremonjeni obliki zopet boli dan v kakšnih predalih.
Mi bi se danes s tem dejstvom po-sebič nc pečali, ako ne bi bil zadnjič nek liberalni politik v občinskem za-stopu ljubljanskega mesita tisto bajko o umetnosti načeloma nasprotnem klerikalizmu zopet pogrel. To nam da-
je povod, da si to lilieralno frazo nekoliko bližje ogledamo.
Ne bomo navajali, koliko jc Cerkev v vseh časih storila za znanost in kako je pospeševala tudi gmotno blagostanje narodov. Katoliški redovi so na-uičili evropske narode racionalnega gospodarstva. Cerkev jih je privadila državnemu redu in. življenju, jim začrtala veliko ideale in položila temelje višji kulturi. Rešila jo klasike, ustanovila ljudsko šolstvo, zgradila prve univerze in znanstveno akademije. Prospeh narodnega gospodarstva ji je bil vedno pri srcu, vzela je v roko in vodila socialno skrb za gospodarsko šibkejše, bila prva in najglasnejša oznanjevalka humanitete. Naj to lc mimogrede omenimo.
Danes hočemo poudariti samo tole: Katoliška ccrkev jc tudi najbolj gojila estetiško izobrazbo, umetnost, lepo znanosti. Neumna je ,tista liberalna fraza, češ, katoličanstvo mrzi čutno lepoto, je nasprotno umetnosti, ki lajša in slajša življenje, Cerkev je sovražna vsakemu veselju in skuša človeštvo odvrniti od posvetne kulture.
Mi liberalce vprašamo: Ali je danes, ko so sc svobodomiselno ideje tako vkoreninile, življenje kaj lepše in veselejše kakor takrat, ko je vseskozi gospodovala katoliška misel? Ne verjamemo, da bi si kdo upal trditi, da danes lepše živimo in da ismo srečnejši. Kaj pa jc danes tako veselega v življenju narodov? Mar kruti boj med stanovi, vedna in čedalje hujša socialna vojska med delavskimi masami in peščico izkoriščevalcev? Ali morebiti tista negotovost, ki vlada glede najvišjih vprašanj človeštva? Ali to divje in brezsrniselno teženje po užitku? Ali ta blazni pohlep za denarjem? Ali ta merkantilska, materialistična kultura, ta amerikanizem?
Le zamislimo se v čase, ko je Cerkev ravnala vse kulturno in socialno življenje narodov. Da ni bilo takrat veselja do življenja, do dela, do fine kulture? Treba je samo pogledati v Rim, v prestolico papežev. Ali ni bil tu središče vse umetnosti, renesance, baroka, ali niso tu najbolj cvetele lepe vede? Kdor hoče imeti kaj pojma o finosti, cla, naravnost, razkošju te kulture, naj preštudira kdaj kako zgodovino papežev. Ali je n. pr. mogoča kaka nežnejša, in življenju prijaznejša poezija kakor je bila frančiškanska, ali je kdo dosegel Danteja, ali je kak moderni mecen, ki bi se mogel postaviti)na stran kake-
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lonard.
(Dalje.)
V.
Naslednja, dneva ni bilo nobenih Izletov. Zato je pa na sveti večer, ko sc jc na nebu prikazala prva zvezda, v šatoru gospoda Ravvlisona zabliščalo Nelki namonjeno božično drevesce v stotinah sveček. Ros, da je jelko nado-mestovala tuja, odsekana v enem izmed vrtov El-Medine, Nelka je pa vseeno našla med vejicami množino sladkarij in lepo punčko, katero je oče naročil zanjo iz Kaire, Stanko pa svojo zaželjeno angleško puško. Od očeta jc dobil še naboje, razno lovske potrebščine in sedlo za jahanje konja. Nelka je bila vsa izven sebe od veselja, Stanko pa, dasiravno je bil mnenja, da kdor poseda resnično angleško puško, mora biti tudi primerno resen, vendar se ni mogel premagati in v primernem tre-uotku, ko je bilo prazno okrog šatora, jc šol na rokah okrog njega. To vožba-nje so močno gojili v šoli v Port-Saidu in Stanko je bil v tem zelo izurjen in
je rad ž njo zabaval Nelko, ki mu jc to umetnost precej zavidala.
Sveti večer in prvi božični praznik je minil otrokoma deloma v molitvah, deloma pa sta ogledavala darove, katere sta prejela in dresirala Sabo. Izkazalo se je, da je novi prijatelj zelo sprejemljiv za vaje. Takoj prvega dne se je naučil podajati taco, prinašati žepni robec, katerega pa ni nič kaj rad izročil, in razumel je kmalu, da sc gosposkem psu ne spodobi z jezikom umivati Nelkinega obraza. Nelka je, držeč si prste na nosku, poučevala psa v raznovrstnih rečeh, on je pa maliaje z repom dajal razumeti, da posluša s potrebno pazljivostjo in si jemlje k srcu. Med sprehodom po peščenem mest. trgu je slava Sabe v Medinet rastla od ure do ure in kakor vsaka slava, dobila je tudi ona neprijetno stran, ker je vabila cele čete arabskih otrok. Od začetka so se držali bolj od daleč, pozneje pa ojunačili vsled miroljubnosti »pošasti«, so se bližali vedno bolj in slednjič oblegali šatore tako, da se skoraj ni bilo več mogoče svobodno gibati. Vrhu tega, ker*sesa vsak arabski otrok od jutra do večera sladkorni trs, gredo za otroci vedno legijoni muh, ki so že same na sobi nadležne, zamorejo pa biti tudi nevarne, ker raznašajo zarodke egipčanskega vnetja oči. Služab-
niki so radi tega skušali otroke razganjati, toda Nelka jih jc branila in jc dajala najmlajšim »helou«, to jc sladkarije, s čemur si je pridobila njihovo veliko naklonjenost, seveda je pa tudi to še bolj povečalo njihove množice.
Čez tri dni so se začeli skupni izleti, deloma na ozkotirnih železnicah, katerih so Angleži mnogo naredili v Medinet-el-Fayum, deloma pa na oslih in na kamelah. Pokazalo se jc, da je bilo v hvali, s katero je priporočal Idris svoje živali, v resnici veliko pretiravanja, kajti ne samo fižolom, ampak tudi ljudem se ni bilo lahko obdržati na sedlih, toda bilo je tudi nekaj resnice. Kamele so res pripadalo k vrsti »hegin«, to jc kamelam za jahanje, in ker so jih dobro krmili z duro (domača ali sirska turšica), torej so imele debele grbe in so tako dobro tekle, da jih jc bilo treba zadrževati. Sudanca Idris in Gcbhr sta si znala pridobiti vkljub divjemu bliščanju njunih oči zaupanje in srca cele družbe, zlasti s svojo veliko postrcžljivostjo in izvum-redno skrbjo za Nelko. Geblir jo imel vedno okruten in nekaj zverinsk izraz v obrazu. Toda Idris jo hitro spoznal, da jc ta mala osebi ca oko v glavi cele družbe in je pri vsaki priliki povdar-jal, da mu je zanjo več, kakor »za lastno dušo';. Cosnod Ravvlison si jc sicer
mislil, cla hoče Idris potom Nelke priti do njegovega žepa, toda. bil je prepričan tudi, da ni na »vetu človeka, ki ne bi ljubil njegove edinke in obenem mu jc bil hvaležen in ni štedil z bakšišem.
V prvih petih dneh je družba obiskala v bližini mesta ležeče razvaline starodavnega Ivrokodilopolis, kjer so nekoč Egipčani častili malika, imenovanega Sobek, ki jc imel človeško postavo in krokodilovo glavo. Potem so uredili izlet k piramidi hanara in k ostankom labirinta, najdaljši izlet in ves čas na kamelah jc bil pa k jezeru Karaumu. Njegov severni breg je prazna puščava, v kateri razven razvalin davnih egipčanskih mest ni nobenega sledu življenja. Na jugu se pa razteza rodovitna zemlja in krasna, bregovi sami so pa poraščeni s trsjeni in drugim močvirnim rastlinjem, domovje pelikanov, flamingov, čapelj, divjih gosi in rac. Šele tu je dobil Stanko priliko, da se je izkazal z zanesljivostjo svojih strelov. Rodisi z navadno puško kakor tudi z novo angleško, je streljal tako izvanredno dobro, cla se je po vsakem strelu slišalo začudeno cmokanje Idrisa in arabskih veslarjcv in s šumom ptičev, ki so padali v vodo, so sc družili kriki: »Bismillah« in »mašallah!«
Arabci so zagotavljali, da je na nasproti ležečem bregu pustinje veliko
mu Juliju II. ali Leonu X.? Isto velja I o Španiji, o Franciji, o Nemčiji. Lepše se je takrat živelo, več je bilo zmisla za poezijo, za umetnost, za resnično in fino uživanje življenja in morebiti je bilo človeštvo takrat tudi subjektivno bolj srečno kakor je danes.
Seveda, liberalcem to dopovedati ali metati bob. ob steno, je vseeno. Od časa angleškega racionalizma in veliko francoske revolucije sem se je polotila velikega dela kulturnega človeštva prava manija, da ne vidi več, kaj so lepega in velikega ustvarili prejšnji vekovi, da se omamlja zgolj ob svojih navideznih uspehih, da vidi ves blagor le v idealih in ciljih, ki so nasprotni krščanskemu nadnaravnemu pojmovanju življenja. Človeštvo bo zmotnost teh idej spoznalo šele, ko jih bo dodobra okusilo. In takrat so bo zgodilo, da bo tepeno in do smrti bolno, zopet swoje oči povzdignilo k nebu. Danes še .pismo tako daleč; človeštvo je bolno, a si umišlja, da se povzpenja vedno višje, medtem ko v resnici pada. Odtod to perverzno mišljenje, da je laž resnica, resnica pa laž. In odtod tista (raza, da je katoličanstvo življenju, reselju, umetnosti nasprotno.
Bes je narobe: ateizem, pozitivizem, liberalizem, ti izpodkopujejo življenje, veselje in lepoto! Ti nauki store človeštvo nezadovoljno in nesrečno. Ti nauki ®o sovražni idealnemu, nežnemu, umetniškemu, poetičnemu pojmovanju življenja. Prišla bo velikanska kriza in človeštvo bo to jasno spoznalo. »Kjer ni nobenega stalnega težišča, i kjer je labilnost osnovni znak, tam so | polomi ranljivi in končni razpad je ne- j Izogiben« — to prognozo je stavil že i dr. Krek leta 1900 v »Katoliškem Ob- j gorniku«. Kdor pozna zgodovino — vse I strahovite katastrofe in prevrate, vse i blodnje človeštva, njegovo dviganje in j padanje, padanje in dviganje — ta nas j bo umel. Komur pa je liberalizem s i svojimi frazami zatemnel um, kdor so j da od moderne kulture varati, kdor ni ■»jen iti stvarem do dna, kdor vse, kar m liberalno, le sovraži in principielno zavrača, tega seveda no bomo prepričali.
—■HMtl^ ............I 'I ,1	j
* Tedenski pregled.
®#$rnfl sbor se je sešel 5. t. m. Hrvašlčo-ifc»enaki klub je inlerpcliral min. predsednika odi ogrskih zahtev glede armade in zahteval, da M varje sila. armade. Posl. Spinčič in tovariši so «]о£Ш interpelacijo radi dogodkov na Hrvaškem in eaveljo porote v Trstu. Na dnevnem redu je dra-ffajska debata, v kateri se je oglasil tudi trgovinski minister m povedal, da ic zakon proti kartelom nemogoč, dokler ga ne uvedejo tudi druge države. Po tem je vsaka nadaljna beseda o odpravi dra-odveč. — Brambna predloga, ki bi bila imela priti na dnevni red v drž. zboru, je zopet za мкај časa pokopana; ker namreč ogrski ministr-dci predsednik Khuen ni dobil konccsije. da bi sgreki parlament odločeval o sklicanju rezervistov
mu je Kolut obrnil hrbet in Khuen je s celo rroio vlado odstopil. Ogrski državni zbor je odvoden K«r torej na Ogrskem ni misliti na pravočasno parlamentarno rešitev nove brambne predloge, tudi v Avstriji ne pride na dnevni red, marveč predloži vlada le provizorij, ki zviša število eekrutov za 33.000, zato pa določa, da sc 11.000 vojakov odpusti že po dveletni, oziroma vseh 33.000 po dveinpolletni službi. — V finančnem odseku je Sež. glavar in poslanec dr. Ivan Šusteršič najodloč-aejše protestiral proti nameravanemu vinskemu davku in napovedal proti uresničenju istega najhujši odpor poslancev Hrv.-slovenskega kluba. — Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico, za katere je bil skrutinrj končan 6. t. ia„ izkazujejo tffcien napredek S. L. S. tudi v tem zastopu. V osli obrti ia mali trgovini so z veliko večino zma-
gali kandidatje S. L. S. 5rednjo trgovino ln sred. njo obrt so si za enkrat še ohranili liberalci. Gla-sovi S. L. S. so od leta 1909. narasli za 744, libe-ralni pu le za 299! Razmerje v zbornici je sedaj takole: S. L. S. ima osem (preje sedeip), liberalci 13 in Nemci -t svetnike. Pri glasovanjih bodo liberalci vsak hip v zagati, ker jc predsednik njihov. — V ljubljanskem občinskem svetu so liberalci zopet pri več točkah pokazali, da ne poznajo ljubezni do priprostega ljudstva; odklonili so predlog obč. svetnika Štefeta, naj se zviša podpora revežem, kakor tudi predlog, da sc revnim šolskim otrokom preskrbi brezplačni zajutrek, — češ, da nimajo denarja. V isti seji so pa glasovali za to, da mesto kupi dež. gledališče za 100.000 K in izda za njegovo popravo 200.000 K. Župan Tavčar težko orje s svojo trmoglavo liberalno večino, ker bi rad vsaj videz pravičnosti ohranil nasproti manjšini Slovenske Ljudske Stranke, ki se krepko drži in je staroznano liberalno trdokornost in lenobo ie precej omajala. Kjer je lc kaj naših mož, tam se mora delati! — Deželni odbor kranjski je odredil, da sc takoj izvrši premovunjc telet v onih okrajih, ki so bili jeseni radi kuge zaprti, namreč v črnomaljskem, metliškem, kranjskogorskem, kamniškem, brdskem in deloma v postojnskem. — Živino-zdravniški tečaj na Vrhniki je te dni vsled hujska-nja živinozdravnikov prenehal; ta škodoželjna na-gajivost se pa nc bo obnesla in sc ta tečaj že jeseni zopet otvori. — Goriški deželni zbor jc bil 2. t. m. zaključen; izvršil je ogromno delo ter med drugim sklenil uravnavo Soče, ki bo od izvira do iztoka v morje stala 8,200.000 K, k čemur prispeva vlada 7 milijonov. Dež. glavar Pajcr jc moral pred koncem zadnje seje zapustiti zborovanje; boje se, da 80 letni starček ne bi podlegel posledicam napora v zadnjem zasedanju. — Hrvatje povsodi prirejajo rotestne shode, vendar so nemiri prenehali.. V agrebu ic vlada izjemne odredbe preklicala. Banu Čuvaju jc bila jako neprijetna interpelacija v avstrijskem državnem zboru radi njegovih nasilij; skušal sc je oprati v posebnem uradnem komunikeju. Po nekaterih srednjih šolah so štrajkali dijaki v znak solidarnosti z ostalim narodom. — Proračunski odsek bosenskega sabora je soglasno odklonil proračun; pričakuje se razpustitev. — Za splošno in enako volivno pravico je 4. t. m. demonstriralo v Budimpešti 35.000 ljudi; mir se ni kršil. V isto svrho se jc tudi v Zagrebu vršil velik shod 3000 oseb. — Porotno zasedanje v Trstu je vlada na pritisk Lahov ustavila iz razloga, ker jc bila porotna lista po večini slovenska, in ukazala sestavo novo porotne liste. — Za mir med Lahi in Turki si prizadevajo velevlasti; medtem pa se Lahi v Tripolisu merijo s sovražnikom v manjših napadih. Turki sumijo, da namerava Italija priti s svojimi ladjami pred Carigrad, ter zato svoje evropske luke zapirajo z minami. — V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, je vojaštvo uprizorilo upor; upornike vojaškega in civilnega stanu usmrčujejo. Mesto Tientsin jc v kitajskem delu razdejal požar. Med požarom so roparji plenili in morili. — Vsled štrajka na Angleškem je prizadetih žc na milijone delavcev; živil primanjkuje, kruh se jc zelo podražil. — Rudarski štrajk preti tudi Avstriji; avstr. rudarska Unija zahteva 25% no zvišanje plač, drugače stopijo rudarji 14. t. m. v štrajk. — S štrajkom prete tudi rudarji v rurskem okrožju (Nemčija) in v New Yorku. -Л Za žensko volilno pravico so angleške ženske, ki delujejo pod imenom sutra-getk, minoli teden priredile bučne in nasilne demonstracije. Pobijale so šipe in grozile s požigi. Mnogo je bilo aretirinih in strogo kaznovanih. — Hrvaške postne pridige v Pulju je poreški škof Flapp prepovedal; v Pulju je tako 20.000 Slovanov brez krščanskega pouka v cerkvi. — Pri dopolnilnih občinskih volitvah v Žireh jo zopet zmagala S. L. S, — Nove bakrene rudnike otvorijo v Zla-tenku v Črnem grabnu na Kranjskem. — Vremenski preroki prerokujejo za tekoči mesec spremenljivo, deževno in hladno vreme, v gozdnih pokrajinah cclo sneg. Po Falbu je pričakovati nesreč v rudnikih, potresov in izbruha vulkanov. — Tujcev je prišlo v Ljubljano minoli mesec 4695, to je 541 več nego lani v istem času. — Na Erzelju nad Vipavo je pri ponovnih občinskih volitvah zmagala S. L. S. — Ravnatelj ljubljanskega magistrata, g. Vončina je po 37 letih službe stopil v pokoj; občinski svet mu je podelil meščanstvo. — Društvo za policijsko in vojne pse na Dunaju ustanovi v Ljubljani krajevno skupino. — Ponarejeni 20 vinarski novci krožijo po Ljubljani. — Pri nadomestnih deželnozborskib volitvah v okraju Volosko-Pod-grad je bil ob pičli udeležbi izvoljen tržaški liberalni odvetnik Hrvat dr. Fran Brnčič; duhovščina ni šla volit. — Za kolodvor na Viču se je vršil komisijski ogled. Vičani si pa šc bolj žele električne cestne železnice. — Goriškemu slovenskemu otroškemu vrtcu jc zapustila gospa Josipina Reinohl roj. Suhadolnik okrog 12.000 K. — Na potu iz Amerike v Trst je na nekem parniku Avstro-Amerikanc zblaznelo 8 izseljencev. — Ljubljanska
kreditna banka zviša glavnico na 16 milijonov kron; ravnatelj banke je postal dr. Vladimir Pertot. — V St, Petru na Krasu je pri ponovnih občinskih volitvah sijajno zmagala S. L. S. — Umrl je v Ino-mostu pehotni general Ernst pl. Schmedcs, ki sc je udeležil vojne leta 1859. in 1866. — V Brusclju je pogorel velikansk kolodvor. — Za Celovec in okolico sc jc ustanovila podružnica koroškega Slov. šolskega društva, ki je že na Strojni in v Št. Daniclu doseglo slovenski šoli. — Jugoslovanska Strokovna Zveza v Trstu je imela 3. t. m. občni zbor. Dohodkov je bilo minolo leto 2300 K; za bolezen in brezposelnost se je izplačalo 500 kron podpore. Organizacija jc velikega pomena zlasti za slovenska dekleta. — V Košani je pri dopolnilnih občinskih volitvah zmagala S. L. S., ki ima sedaj zanesljivo večino — Akcijska družba Lev-kam-Josefstal je minolo leto napravila 2,109.656 K čistega dobička. — Nf vislice je bil v Ameriki obsojen Slovenec Janez Ribarič, ki je ustrelil tri osebe.
Godovi prihodniega tedne:
10.	nedelja, 3. postna, 40 mučenikov.
11.	ponedeljek, Heraklij, muč.
12.	torek, Gregor I., papež.
13.	sreda, Rozina, vdova.
14.	četrtek, Matilda, kr.
15.	petek, Longiu, muč.
16.	sobota, Hilarij in Tac.
Liberalno narodDjoštvo pred sodiščem.
Kakor znano, jfe rajni Karel Kotnik iz Verda napravil oporoko, v kateri je določil kot glavnega dediča svojega ogromnega premoženja družbo sv. Ci-. rila in Metoda. Pred oporoko pa je napravil tri pogodbe z deželnim poslancem Josipom Lenarčičem in sicer je s prvo pogodbo prodal Lenarčiču solast-ninsko pravico do turnske graščine za 230.000 K, z drugo pogodbo vsa druga posestva za -400.000 K, končno je pa še napravil cesijo, s katero je odstopil vse svoje terjatve Lenarčiču. Na podlagi te cesije je Lenarčič vložil tožbo proti Mariji Kotnik in njegovemu sinu Josipu radi 6493 K 72 vin., katere naj bi ta dva dolgovala rajnemu Karo-lu Kotniku. O tej tožbi se je včeraj vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava, katera je prinesla na dan marsikaj zanimivega.
Dr. Furlan, kot zastopnik obeh tožencev, je izpodbijal tožbo v celem obsegu. Rajnki Karel Kotnik je bil so-varuh toženca Josipa Kotnika in je kot lak urejeval vse denarne zadeve. Prejemal je za varovanca denar in tudi izplačeval. Včasih je tudi sam kaj do-ložil. Na ta način je nastal dolg 6493 K 72 vin. Od tega je treba odšteti 2000 K, katere je Karel Kotnik dobil od Brusa v Logatcu za Josipa in Marijo Kotnik. Teh 2000 K ni Kotnik v dobro vpisal. Glede ostalega dolga je pa tako-le: Ko se je zvedelo, da je Karel Kotnik obolel, je prišel k njemu toženec Josip Kotnik z denarjem, ki mu ga je dala mati, ' da bi napravila obračun in da bi plačal. Vprašal ga je, koliko dolguje, na kar mu je rajnki Kotnik rekel: »Mislim, da okoli 4400 K, pa jaz Vama ta dolg odpustim, samo glejta, da ne bosta več dolgov delala.« Pri celi stvari se gre tudi za takozvani gozd na Slemenih, o katerem trdi Lenarčič, da ga je še rajni Kotnik kupil od Marije in Josipa Kotnika za 6000 K. Rajni Kotnik je z dovoljenjem sodišča res prodajal omenjeni gozd, da bi plačal nek dolg. Ker pa ni nihče več ponudil kot 4000 K, je rekel: »Jaz dam 6000 K, če da kdo več, naj pa k meni pride.« Pozneje je res prišel k rajnemu Kotniku
Jos. Kunstclj, lestni trgovec na vrft-niki, ter ga vprašal, če mu proda gozd na Slemenih. Kotnik pa mu je odgovoril, da ga ne proda, ker si je premislil; bo on dal denar, kar je treba, gozd naj pa ostane pri hiši (toženčevi).
Kupne pogodbe, cesija in oporoka dokazujejo vse skupaj le razpolaganje Karola Kotnika s svojim premoženjem za slučaj njegove takrat že gotove smrti, vsled česar prikriva cesija pravzaprav le oporoko, da sc s tem prihrani dedno pristojbino. To dokazuje zlasti dejstvo, da se je radi preteče smrti poslalo po notarja Komatarja celo v Ljubljano. Ker torej cesija ni pisana od Karola Kotnika, marveč le od notarja Komatarja ter poleg podpisa Kot-nikovega ni na njej še treh prič podpisanih, je ta cesija v zmislu zakona neveljavna.
Priča Josip Verbič ne izpove nič bistvenega. Priča Anton K o m a t a r, c. kr. notar na Vrhniki, priseže in izpove sledeče: Dne 27. svečana 1910 popoldne ob štirih je prišel Lenarčičev voznik po mene v Ljubljano, češ. naj se hitro peljem h Kotniku. Na Vrhniki pred posojilnico sem dobil Lenarčiča, ki mi je rekel, da je Kotnik zelo slab, naj grem brž k njemu, ker mu bo izročil svoja posestva. Izročil mi je tudi načrte pogodbe in vložne številke Kotnikovega vrhniškega posestva. Poleg tega mi je Lenarčič izročil tudi lastnoročno pisano kupno pogodbo glede gozda Slemena in prosil, naj grem takoj k Mariji Kotnik, katera naj to pogodbo podpiše.
' Prodajalec v pogodbi je bila Marija Kotnik, kupec pa Karel Kotnik.
Jaz pa sem odgovoril, da sedaj to ne gre. Če je Kotnik tako slab, je važnejše, da gremo takoj k njemu in se pri njem pogodbe naredijo. G. Lenarčič mi je dal še nekatere informacije in kmalu potem sem se podal na Verd h Karolu Kotniku, kamor sem prišel okoli pol 8. ure zvečer. Tam je bil že tožitelj, njegova soproga in dr. Buh. Na moje vprašanje, kaj želi Kotnik, ki je ležal v postelji, mi je ta odgovoril, da hoče prepustiti v last Jos. Lenarčiču svojo polovico turnske graščine za 230.000 K, dalje sploh vse svoje posestvo jna 400 tisoč kron in s tem posestvom združene terjatve, zato pa mora Lenarčič prevzeti vse njegove obveze. Na^ moj nasvet so sc napravile glede turnske graščine, glede domačega posestva in glede terjatev posebne pogodbe. Zdravnik dr. Buh mi je dejal, naj hitim, ker Kotnik lahko vsak čas umrje. To je rekel takoj, ko sem prišel in še pozneje večkrat. Jaz sem napravil najprej pogodbo glede turnske graščine, potem glede vseh ostalih posestev, nato cesijo glede terjatev in končno oporoko. Pri prvih treh pogodbah so bili tudi tožitelj, dr. Buh in to-žiteljeva žena navzoči, pri oporoki pa Lenarčiča in njegove soproge ni bilo. Karel Kotnik je bil pri popolni zavesti in je govoril premišljeno. Jaz sem vse pogodbe prebral, nakar je on podpisal. V cesijo sem jaz postavil, da odstopi Karel Kotnik vse svoje terjatve Lenarčiču in Kotnik je bil s tem zadovoljen. Glede cesdje sem Kotnika in Lenarčiča opozoril, da je morda presplošno, če se reče vse terjatve itd., da jo bo mogoče kak jurist smatral za neveljavno, da pa nisem mogel drugače napraviti,
rolkov in hijen in da, ako se med pc-ičene kopice vrže drob ovce, je mogoče priti do strela. Na podlagi teh zagotavljanj sta Tarkowski in Stanko dve noči prebila v pustinji pri razvalinah dime. Toda prvo ovco so takoj po odhodu strelcev. ukradli beduini, druga je pa privabila samo šantovega šakala, katerega je ustrelil Stanko. Potem je bilo treba prenehati z lovom, ker je za oba inženirja prišel čas odhoda za pregledovanje vodovodnih del, ki so se izvrševala pri Baher-Jusauf okrog El-Lahum na jugovzhodu od Mcdinet.
Rawlison je vedno čakal na prihod gospodične Olivier. Na nesrečo je pa mesto nje prišlo pismo od zdravnika, v katerem je pisal, da se je šen v obratu ponovil in da bolnica ne bo mogla še nekaj časa oditi iz Port-Saida. Položaj je postal v resnici neprijeten. Nemogoče je bilo vzeti s sabo otroke, staro Dinah, šotore in vse služabuike, to že radi tega, ker sta inženirja morala biti danes tukaj, jutri tam in bi lamogla dobiti naročilo, da morata oditi celo k velikemu kanalu Ibrahima. Vsled tega je po kratkem posvetovanju sklenil gospod Rawlison, da izroči Nelko varstvu stare Dinah in Stanka laškemu konsulatnemu agentu in ondot-nemu »mudiru« (kraljevemu namestniku), s katerim se je poznal že poprej. Obetal je tudi Nelki, ki se je nerada ločila od očeta, da bosta iz vseh bližnjih krajev oba s Tarkowskim prihajala v Medinet ali pa, ako bo kaj zanimivega pogledati bosta poklicala otroka k sebi.
»S sabo vzameva Hamisa,« rekel je, »in ako bo potreba, ga pošljova po vaju. Dinah naj bo vedno pri Nelki, ker pa Nelka lahko naredi ž njo vse kar hoče, pa ti Stanko čuvaj nad obema.«
»Lahko se zanesete,« odvrnil je Stanko, »da bom skrbel za Nelko, kakor za svojo sestro. Ona ima Sabo, jaz pa puško, toraj naj kdo poskuša ji kaj narediti . - .«
»Zato se ne gre,« odvrnil je Ravvli-son. »Saba in puška vama gotovo ne bosta potrebna. Ti bodi tako prijazen in glej nanjo, da se ne bi preveč zmu-čila ali pa prehladila. Konzula sem prosil, da bi v slučaju, ako bi ji kaj manjkalo, takoj poklical zdravnika iz Kaire. Hamisa bova pošiljala sem po novice, kolikorkrat bo mogoče. Tudi mudir vaju bo obiskaval. Poleg tega upam, da sc prav kmalu vrneva.«
Tarkowski tudi ni štedil pri Stamku z opomini. Rekel mu je, da Nelka ne potrebuje njegovega varstva, ker v Mcdinet, kakor sploh v celem kraju El-Fayum ni niti nevarnih ljudi, niti divjih zverin. Kaj takega misliti bi bilo smešno in nevredno dečka, ki ima že štirinajst let. Naj bo toraj samo skrb-ljiv in pazljiv, naj ne dela na lastno roko in še manj z Nelko nobenih izletov, zlasti nc na kamelah, na katerih jahanje vedno izmuči kolikor toliko.
Ko jo pa Nelka to slišala, je naredila tako žalosten obraz, da jo jc Tar-kovvski moral pomirjevati.
»Nič ne maraj,« rekel je gladeč ji
lase, »saj bosta jahala na kamelah, toda pri nas ali k nama, kadar pošljeva po vaju Hamisa.«
»A sama ne bova smela delati nobenih izletov, tudi tako malih ne?« vprašala je deklica.
Tu je začela na prstu kazati, kako majhne izlete misli. Očeta sta slednjič privolila pod pogojem, da se bodo izleti vršili na oslih in ne na kamelah — in ne k razvalinam, kjer se lahko pade v kakšno luknjo, ampak po poti na bližnje polje in k vrtom, ki leže okrog mesta. Dragoraan Cooka naj Ш vedno spremljal otroka.
Nato sta oba gospoda odpotovala, toda nista šla daleč, samo v Ilamarat-el- Makta, tako, da sta se že čez deset ur vrnila na noč v Medinet. To se je ponavljalo nekaj dni po vrsti, dokler nista ogledala vseh del v bližini. Potem, ko sta morala oditi k daljšim delom, toda šc ne v močno oddaljene kraje, je zvečer prihajal Hamis in zgodaj zjutraj vzel Stanka in Nelko s sabo do krajev, kjer sta jima očeta hotela pokazati kaj zanimivega. Čez dan sta bila otroka pri stariših, zvečer sta se pa vračala v šotore v Medinet. Včasih pa Hamis ni prišel in takrat je Nelka kljub družbi Stanka in Sabe, v katerem je odkrivala vedno nove lastnosti, s hrepenenjem pričakovala odposlanca. Tako jc pretekel čas do svetih treh kraljev, ko sta sc oba inženirja vrnila v Medinet.
Dva dni pozneje sta pa spot odpotovala in povedala, da odhajata sedaj
za daljši čas in pojdeta najbrže celo do Beni-Suef, od tam pa v El-Fachen, kjer se začenja kanal tega imena, ki gre vsporedno z Nilom daleč na jug.
Veliko je bilo začudenje otrok, ko se je tretjega dne okrog enajste ure Hamis naglo prikazal v Medinet. Prvi ga je srečal Stanko, ki je šel na pašnik gledat kamele. Hamis se je razgovar-jal z Idrisom in je povedal Stanku samo, da je prišel po njega in po Nelko i/i da pride takoj v šotor povedat, kam da imajo iti po naročilu starejših gospodov. Deček je z dobro novico takoj tekel k Nelki, ki se je ravno s Sabo zabavala pred šotorom.
»Veš! Hamis je!« klical je že od daleč.
Nelka pa je skočila kvišku držeč obe nožici skupaj, kakor delajo dekletca, kadar skačejo čez vrvico.
»Ali poj deva! poj demo!«
»Da, pojdemo in še daleč.«
»Kam pa?« vprašala je in potegnila z rokama nazaj lase, ki so ji padle na oči.
»Nc vem. Hamis je povedal, da pride takoj sem in pove.«
»Odkod pa veš, da daleč?«
»Ker sem slišal, ko je Idris rekel, da prideta on in Gcbhr s kamelami takoj. To pomeni, da pojdeva z železnico in dobiva kamele tam, kjer ste očeta, od tam bomo pa naredili izlete.«
Lasje so vsled neprestanega ska kanja spet pokrili ne samo oči, ampat tudi eol obraz Nelktoi njene nožice sc
ker nisem imel časa in podatkov in mi je tudi Kotnik rekel, naj hitro delam.
Dr. Furlan trdi, da je tožnik sam kmalu po smrti Kotnika prišel vprašat notarja Komatarja za svet,, če se ne bi dal spodbijati testament in cesija ali sploh pogodbe z dne 27. februarja 1910., češ, da je vse to gospod Kotnik napravil v času, ko ni mogel več rosno misliti, ter kako bi se dalo 230.000 K vsaj iz zapuščine izločiti in uvrstiti med takozvane ecdiranc terjatve. Dokaz temu gospod notar Komat ar.
Sodni dvor je po daljšem posvetovanju sklenil, da. se ta dokaz nc pripusti in je v svrho zaslišanja nadaljnjih prič preložil obravnavo na Veliko soboto, dne 6. aprila ob 4. uri popoldne.
Idrijske novice.
i Ganplnov shod. Naš poslanec jc v nedeljo na srednje obiskanem shodu v pivovarni poročal o svojem delovanju v deželni zbornici. Povedal je, cla ni ničesar dosegel, da on ni tega kriv, temveč ta preklicana S. L. S. Tega smo že vajeni od prejšnjih shodov in bi se s tem ne pečali, ko bi se ne bil gospod Gangl predaleč spozabil v svojem zabavljanju. N. pr. on slika materielno stanje naše dežele kot skrajno neugodno. Stojimo prav ob robu prepada, drugo leto je že bankerot. In vendar se jezi nad upravo, ko ne da nobene podpore za Idrijo. Da takega nasprotstva gospod poslanec ne sprevidi! Kaj se pa potem huduje nad to siromašno deželo! Bog me, kako bo dala, če pa nič nima in jo bomo morali prodati! In z matematično gotovostjo je povedal, ke-daj bode konec samostojnega gospodarstva! Tisti, ki bodo tako srečni, da bodo dočakali leto 1913, bodo doživeli svet pretresujoči dogodek, ko bode deželni glavar deželno banko zaprl in ključe izročil sodniji ter ji napovedal bankerot. Samo dolgove imamo in skoraj nič gotovine, plačati ne moremo, sedaj pa ti sodnija glej, kako nas iz te zagate izvlečeš. Doba enega leta ni dolga in gotovo ogromna večina Ga,ngl-novih poslušalcev učaka leto 1913, in če ne dočaka bankerota, bodo rekli: »Gangl je slab prerek«, in veljave njegove nc bo ostalo veliko. Že sedaj je moral na shodu zapisnikar Tavzes skrbeti za^ medklice, da je malo življenja in zanimanja spravil med poslušalce. Л drugo leto taka pomoč ne bode nič izdala. Tako je delal tudi Ante Kristan na svojih shodih; bilo je res inte-resantno, ko so se sodrugi nasmehnili, ko se je Tonče na odru nasmehljal, ali so pa malo zagodrnjali, ko je voditelj v ospredju znamenje za to dal. A dne 25. februarja so mu pa zbrani drugače odgovorili in Kristan toži v »Zarji«, da ga taka nehvaležnost boli na dnu svoje duše. To se zna tudi Ganglnu zgoditi, ko spoznajo, da jih je s svojim prerokovanjem samo vlekel.
i »Kanomeljsko cesto potrebuje vojaški erar,« j c rekel Gangl na shodu. »Gostinčar je to zvohal in sedaj hočejo hitro cesto zidat, da bi se S. L. S. lahko ponašala, kako skrbi za državo in dela nove zveze na meji cesarstva.« Ali res Gangl ne čuti, kako se je vrezal? Ka-nomeljsko cesto je hotel deželni odbor
že prej v. roko vzeti. Pa ko je posloval šc liberalni cestni naš odbor, ni niti na dvakratno vprašanja v tej zadevi odgovora dal. Šele ko jc naša stranka zadobila večino v cestnem odboru, sc je pričela v resnici akcija in to nc glede, ako jc vojaški erar potrebuje, pač pa zato, ker je potrebujejo Kanomeljci in tudi Idrija. Ko bi res vojaški krogi imeli kaj zasluge pri tem, bi bili pač začeli graditi cesto od goriške strani, kakor so jo zgradili od Sv. Lucije do Čepovana. Od naše strani je pa že določena do Oblakovega vrha, medtem ko šc ne vemo, kako in kedaj jo Goriška naprej izpelje. Od deželnega poslanca bi pričakovali več znanja in manj farbanja.
i Občni zbor je imela ljudska hranilnica in posojilnica v nedeljo popoldne. Zavod deluje šele devet let in vendar si je v tej kratki dobi z mirnim in pridnim delovanjem pridobil izvanred-no zaupanje. Hranilne vloge so narasle nad pol milijona kron in posojil se je dalo tudi že blizu pol milijona. Rezervnega zaklada, torej skupnega premoženja je že 12.551 K 94 h. Pomisliti je treba, da v našem mestu obstoje šc tri druge hranilnice in socialni demokrati tudi pri svojih zavodih vlagajo svoje zneske. Zato moramo pripoznati, da je v takih razmerah in tako kratki dobi to izvanredno lep uspeh.
i Vincencijeva družba priredi v kratkem igro »Divji lovec« v prid obolelim in revežem, katere ona podpira.
Jeseniške novice.
j Predavanje. Jutri v nedeljo zvečer ob 8. uri je v Delavskem Domu ski-optično predavanje o zrakoplovih in zračnem ladjevju. Ker se o tej stvari sedaj toliko bere, je tvarina jako hvaležna in poučna. Vstopnina navadna.
j Igra »Naša kri« sc je morala preteklo nedeljo že tretjič ponoviti. Med igro je došel tudi gospod pisatelj Finž-gar, kateremu so med dejanjem gledalci napravili ovacijo, igralci pa so mu poklonili po zahvalnem govoru predsednika Krivca velik lavorov venec s slovenskimi trakovi in napisom. Igralci so tudi to pot dobro rešili svoje vloge, paič pa se je poznalo, da je na nekatere nekoliko vplivalo kritično oko pisatelja.
j Prerokovanje. »Narod« je pretekli mesec poročal tole: »Občinske volitve se bodo v I. razredu vsled retkur-za gospodarske stranke razveljavile, v II. in III. pa zaradi sleparstev klerikalnih agitatorjev. Famozni fajmošter Skubic bo torej ven sfrčal.« To je dobro, da je zadnji prerok že davno umrl; na »Narodova« prerokovanja pa nič ne damo.
j »Proč od Rima« v peči. Pa še nekaj je prerokoval »Narodov« dopisnik. Tole: »Kakor se govori in kakor kaže,' se začenja na Jesenicah tudi močno gibanje za »Proč od Rima«. To najbolje kaže, kako rastejo nasprotja. Poklican je baje že neki Egger, da bo predaval o moralni teologiji sv. Liguorja, pastor dr. Hegeman pa bo predaval o postanku rimske cerkve. Ta predavanja bodo menda še meseca februarja in se jih bo — če smemo soditi po agitaciji — udeležilo več sito oseb.« — Teh predavanj seveda ni bilo, pač pa je neki mo-
žic razdai za tak sliod 200 Vabil, pa jih jo moral na povelje »višjih« vse zopet lepo pobrati in — sežgati.
Novice iz Amerike.
Kako se godi našim rojakom v Ameriki? Da našim rojakom onstran morja ne cveto same rožice, dokazuje dopis slovenskega delavca iz Clevc-landa, O.: Vsako jutro se vidi postopati okrog tovarn cele gruče brezposelnih ljudi, kateri dan za dnevom »štapajo« in čakajo, kdaj se bo kak mogočni »boss« katerega usmilil in v delo sprejel. Poznam ljudi, kateri že več tednov in mesecev pričakujejo na kako delo, pa ga še dosedaj niso dobili. Kar nas je pa vposlenih, se pa moramo ravnati po pravilih, ki jih nam narekujejo liossi. Če se pa kateri predrzne kaj oporekati, ga pa pošljejo iz farme na pot, nič ne vprašajo, kam greš, ali kje boš kljuboval čez zimo, zato ker imajo drugih zadosti, tako da je delavski položaj skra jno želosten. Pri sedanji draginji je nemogoče si kaj prihraniti, in vzlic temu naši baroni trdijo, da imamo previsoke plače. Kmalu boelo delali kapitalisti z nami delavci, kakor v starih časih graj-ščaki s svojimi podložnimi. To v vednost onim, ki mislijo iskati sreče v »svobodni« Ameriki.
Vlak povozil. V Steelton Pa. jc grozne smrti umrl Mihael Štublar, doma iz vasi Dvorišče, fare Vivodina. Bil je več let, delovodja v eni tamošnjih tovaren. Dne 14. m. m. je šel okoli delavcev pogledat. Kar pride neki paro-stroj od kompanijskega štora in mu da znamenje, uaj se umakne. Po drugem tiru pa pridrvi drug stroj in ga napol pretrga. Bil je na mestu mrtev.
Smrtni padec. V Nevvburg O. se jc ponesrečil Ivan Perušek. Lezel jc na tovarniški stroj, da bi uravnal jermena, a pri tem je tako nesrečno padel, da je zdih.nil svojo dušo, preden so ga položili v bolniški voz. Pokojnik jc bil rojen na Velkem vrhu pri Rakeku in je bil že osem let v Ameriki. V stari domovini zapušča tri brate, v Ameriki pa brata in sestro.
Nesreča. V South Range. Mich. Josip Paver je šel zjutraj v tovarno zdrav in vesel na delo zbirati baker izmed kamenja. Ob 3. uri pripetila se je nesreča, en kamen izručnil je iz 20 čev ljev visokega kupa, podrl nesrečneža na tla poleg 30 čevljev globoke votline, pripravljene za baker. Nato zdrči še več kamenja iz kupa, ki ga porine v jamo in zasuje. Ko so nesrečneža izkopali, prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je čez devet ur, ne da bi spregovoril, umrl. Ranjki je doma iz vasi Ti-hovo.
Pzedpust med našimi Amerikancl.
V	La Salle, 111. se je poročilo šest parov in sicer: gospica M. Gorišek, z gospodom Vinc. Zupančič, gostilničar v Peru, 111; gospica Ivana Spicmiler z gosp. J. Stein, živeči sedaj v Michigan, vsi doma od Brežic, Spodnje Štajersko; gospica M. P. z gospodom J. Mencin, vdova Lavtar z gosp. Udovč, vdova J. Pavlin z gosp. F. Krulc, vdova M. Repsel z gosp. Omerza. V Calametu se je poročil Janez Mukavec iz Vrha nad Kolpo in Katarina Bahor, rojena na Calumetu.
V	Lorain, O., se je poročil rojak Maksi-
milijan Miselj, doma iz Vipave na Notranjskem in gospica Ana Kernič, doma iz Viške vasi pri Ljubljani.
V Ameriki umrli rojaki. V Forest City, Pa., je umrl Janez Cerovšič h Browndala, star 50 let, po večmesečni bolezni za rudarsko naduho. V Ameriko je prišel pred kakimi 17. leti. — V La Salle, 111., je umrl gostilničar Valentin Potisck, rodom iz Gradišča, fa-ra Šmartno pri Litiji. Umrl je v starosti 3G let. — V Steeltonu, Pa., sc umrli Marija Stcfanič, rojena Slobod-nik, stara 24 let; vzrok smrti jetika. — Marko Kambič, vzrok smrti jetika. — Matija Mihcli:č, po domače Gračan. — 5 let stari sinko Miko Matjašiča.
KNJIGOTRŠTVO.
*	Življenjepis arskega župnika Janeza M. Vianeja obsegajo letošnje Šmarnice v zvezi z razlago lavretan-skih litanij. Življenjepis tega čudovitega moža in vnetega spovednika je izredno zanimiv in bodo verniki z veliko vnemo sledili šmarnični pobožno-sti in ima knjižica trajno vrednost, da jo priporočamo še posebej za domačo premišljevanje in domače berilo. — V platno vezan izvod velja 2 K.
4 »Ne v Ameriko!« Ta naslov ima 16. zvezek Ljudske knjižnice. Alešovec je napisal to povost na podlagi resnične zgodbe, ki predočuje nevarnosti Amerike, vzbuja ljubezen do rodne grude in odvrača bravca od želje hiteti čez ocean bogatih tujcev. Alešovec pripoveduje na tisti mični, domači in živahni način, ki je le njemu lasten. Nauk, ki veje iz celo povesti: Ljubo doma, kdor ga ima, se bo utisnil brav-cu globoko v srce. Povost je izšla v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja 1 K 50 h, vezano 2 K 40 h.
*	Cerkvenim pevskim zborom priporočamo »Postne in velikonočne na-peve« našega najbolj priljubljenega skladatelja P. Angelika Hribarja, katera zbirka je izšla ravnokar v novi izdaji v zalogi »Katoliške Bukvarne«. — Cena partituri 2 K, glasovi po 50 h.
*	Z najboljšim uspehom bodo cerkveni zbori proizvajali nove Gcrbičevc Marijine pesmi »Slava nebeške kraljice«. Cena partituri 3 K, posameznim glasovom po 60 h.
ANARHIJA V MEHIKI.
Po angleških poročilih so razmere v Mehiki vedno slabšo. Po celi državi so raztreseni takozvani diktatorji, ki popolnoma samostojno vladajo. Radi tega se ne da diplomatičnim potom nič doseči. Vsled tega je dal Taft poziv na vse državljane Združenih držav, da naj takoj zapuste Mehiko ali pa vsaj gredo v primorska mesta, kjer jih morejo varovati vojne ladje. Vlada v Wa-shingtonu upa, da zapuste tujci Mehiko in potem bi čete Združenih držav lahko zasedle Mehiko. Če bi pa svari-tev Tafta nič ne zalegla in bi se domačini izpozabili nad življenjem in lastnino tujcev, tedaj bi gotovo izbruhnila vojska, katere izid bi bil brezdvomno pripojitev Mehike k ostalim Združenim državam.
Spominjajte se pri vseli prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
pa tako odskakovale od zemlje, kakor da bi bile iz kaučuka.
Četrt ure pozneje je prišel Hamis In se poklonil obema:
»Kanage (gospodiČ),« rekel je Stanku, »pojdemo čez tri ure s prvim vlakom.«
»Kam?«
»V El-Gharak-el-Sultani, od tam pa z gospodi na velblodih v Vadi-rayan.«
Stanku je srce zaigralo veselja, obenem se je pa tudi začudil Hamisovim besedam. Vedel je, da je Vadi-rayan velika vei'iga peščenih gričev, ki se dvigajo ob libijski puščavi na jugu in jugozahodu od Medmet, gospoda Tar-kowski in Rawlison sta pa povedala pri odhodu, da gresta v ravno nasprotni smeri proti Nilu.
»Kaj se je pa zgodilo?« vprašal je Stanko. »Toraj moj oče in gospod Ravvlison nista v Beni-Suef, ampak v El-Gharak?«
»Tako je naneslo,« odvrnil je Hamis.
»Pa sta vendar rekla, naj jim pišemo v El-Fachen.«
»V tem pismu piše stari efendi, zakaj so v El-Gharak.«
Nekaj časa je iskal pri sebi pisma, potem jc pa zakričal:
»Oh, nabi! (prerok), pismo sem pozabil v torbi pri kamelnikih. Takoj grem nazaj, pi'edno Idris in Gcbhr ne odideta.«
Nato je stekel h kamelnikom, otroka sta pa med tem začela skupaj z ' Dinah pripravljati se na pot. Ker so sc
odpravljali na daljši izlet, je Dinah zavila dvoje sukenj, nekaj perila in toplejšo obleko za Nelko. Tudi Stanko je mislil nase in zlasti ni pozabil na puško in na naboje, ker je imel upanje, da bo med peščenimi valovi Vadi-ra-yana zadel na volkove in hijene.
Hamis se je vrnil šele čez eno uro tako spoten in zasopljen, da nekaj tre-notkov ni mogel potegniti sape.
»Nisem našel več kamelnikov,« rekel je »in tekel sem za njimi, toda zaman. Toda nič ne škodi, ker pismo in tudi oba stara gospoda najdemo v El-Gharaku. Ali naj gre tudi Dinah z nami?«
»Kaj pa?«
»Morda bi bilo bolje, ako bi ostala, gospoda nista o nji ničesar govorila.«
»Toda naročila sta pri odhodu, da mora biti Dinah vedno pri dekletu, toraj pojde tudi sedaj.«
Hamis se je sklonil, položil dlan na srce in rekel:
»Hitimo, gospod, ker sicer katr (vlak) odide.«
Bilo jc vse pripravljeno, prišLi so toraj še pravočasno na postajo. Razdalja iz Medinet v Gharak ni večja kot trideset kilometrov, toda stranska železnica, ki veže te kraje, gre počasi in se ustavlja jako velikokrat. Ako bi Stanko bil sam, bi brez dvoma raje jahal na kameli, kakor sc pa peljal po železnici, ker je preračunal, da bosta Idris in Gebhr, ki sta odšla dve uri pred vlakom, pred njimi v El-Gharak. Toda za Nelko bi bila ta pot predolga, torej
mali varuh, ki si je jako k srcu vzel opomine obeh očetov, ni hotel, da bi se preveč izmučila. Sicer je pa obama čas tako hitro minil, da sta se kitt sv«az-gledala, ko sta že bila, v Ghfho pismi
Mala postaja, s katere -	^.n-
gleži navadno izlete v VaSii'." i' je bila popolnoma prazna. Našli? У a. iamo nekaj zakritih žensk s koši nnajidari-nov, dva neznana kamelnika beduina in Idrisa in Gebhra s sedmimi kamelami, izmed katerih je bila ena jako upehana. .Tarkovskcga in Rawlisona pa ni bilo videti nikjer. »
Idris je pa na sledeči način razložil njihovo odsotnost:
»Gospoda sta odšla v pustinjo, da postavita šotore, katere sta pripeljala iz Etcah in sta rekla, naj gremo za njima.«
»Kako jih pa najdemo med temi griči?« vprašal je Stanko.
»Poslala sta nam vodnike, ki nas bodo peljali.«
To rekši je pokazal na bcduine. Starejši izmed njih sc je priklonil, obrisal s prstom edino oko, katero jc imel in odvrnil:
»Naše kamele niso tako rojene, toda ne manj urne od vaših. V eni uri bomo tam.«
Stanko je bil vesel, da bodo prenočili v pustinji, toda Nelka je občutila neko razočaranje, ker jo bila poprej prepričana, da najde očeta v Gharaku.
Med tem je pa postajenačolnik, zaspan Egipčan v rdečem fezu in s tem-
nimi očali se približal in, ker ni imel druzoga dola, začel je ogledavati evropske otroke.
»To so otroci onih »inglesi«, ki so danes zjutraj s puškami šli v pustinjo,« rekel je Idris, ter posadil Nelko na sedlo. Stanko je izročil puško Hamisu in sedel poleg nje, kajti sedlo je bilo obširno in je imelo podobo baldahina, samo da brez strehe. Dinah je sedla za Hamisom, drugi so zavzeli svoje kamele in odšli. Ako bi bil postajenačel-nik nekoliko dalje gledal za njimi, bi se bil morda začudil, da so oni Angleži, o katerih je spomnil Idris odšli naravnost k razvalinam na jug, ti so se pa spočetka, obrnili k Taioi v nasprotno smer. Toda načelnik se je še poprej vrnil v stanovanje, ker tistega večera noben vlak ni več prišel v Gharak.
Bila jc peta ura popoldne. Vreme je bilo krasno. Solncc je že prešlo na to stran Nila in se ponižalo k pustinji, tor tonilo v zlati in škrlatni zarji, ki je žarela na zahodni strani neba. Zrak jc bil tako nasičen z rožnim bleskom, da so se mračile oči od njegovega sijaja. Polja so se oblekla v višnjevo barvo, odlegli griči pa, odsevajoči jasno iz solnčncga bleska, imeli so barvo čistega ametista. Svet je zgubil svojo resnično zunanjost in izgledalo je, kakor da bi bil samo igrača onkraj zemeljskih svetinj.
Dokler so jahali čez zelen in obdelan kraj, je vodil bcduin-vodnik karavano v zmernem koraku, s trenotkom EOj ko jc pod nogami kamel zaškripal
Za mike.
— Obrtno - pospeševalni urad na đelu za obrtnike. Pretečem četrtek popoldne ob 5. uri se je pričel v Št. Vidu nad Ljubljano tečaj za kalkulacijo. Tečaj je otvoril in navzoče pozdravil predsednik pospeševalnega urada gospod K r c g a r. Razložil jo pomen in namen deželnega obrtno-pospeševalnega urada in povdarjal koristi, ki jih nudi urad obrtnikom. Zahvalil se je krajnemu šolskemu svetu, zlasti predsedniku krajnega šolskega sveta gosp. županu Belcu za brezplačno prepustitev prostorov v novi krasni šoli. Tečaj bo vodil strokovni učitelj na državni obrtni šoli g. Tratnik. Predsednik je poživljal navzoče mojstre, naj se poslužujejo obrtno - pospeševalnega urada, kateri jim je in bo dajal razne informacije itd. Nato je gospod župnik kot zastopnik krajnega šolskega sveta povdarjal, da z veseljem pozdravlja otvoritev tečaja. Krajni šolski svet prepusti z veseljem šolske prostore v tako svrho, ker dandanes je treba tudi odraslim, da se o kaki stvari pouče. Napredek v industriji je tako velik, da morajo mali obrtniki vporabiti vso sile, proučiti vse, karkoli morejo uporabiti pri izdelavi svojih izdelkov, da se izdelava hitreje vrši. Gospod župnik je poudarjal, da ga veseli in z veseljem pozdravlja vsak nap«dek in vsako izobrazbo, ki se izvrši v njegovi župniji. Čim večji napredek pri obrtnikih, tem večje blagostanje faranov. Končno je gospod župnik želel obiskovalcem tečaja obilo uspeha. Poudarjati moramo, da se veliko število mojstrov pa tudi nekaj pomočnikov udeležuje tega tečaja v Št. Vidu.
Državni zbor.
Dunaj, 8. sušca 1912.
Zgodovinski dan.
Danes je naš tovariš dr. D u 1 i b i ć na predsednika stavil vprašanje: Jutri je za hrvatsko-slovenski narod poseben zgodovinski dan. Pred dve sto loti, dne 9. sušca 1712, je hrvatski sabor v Zagrebu iz proste volje in svojega nagiba, neodvisno od Ogrov, soglasno priznal pravico nasledstva ženskim potomkam habsburške dinastije, in si-• cer tako, da prevzame vladarstvo ona nadvojvodinja, ki poseduje poleg Avstrije tudi dežele Štajersko, Koroško in Kranjsko ter svoj vladarski sedež v Avstriji.
Hrvatski sabor je bil torej prvi ljudski zastop v monarhiji, ki je določil s posebno hrvatsko pragmatično sankcijo žensko prestolonasledstvo habsburške dinastije in nerazrušljivo zvezal hrvatski narod z vladarsko hišo.
Ta spomina vredni zgodovinski akt je podlaga razvoju, slavi in ugledu monarhije ter opravičuje državne ideale našega naroda. Na eni strani slovesno izraža neodvisnost hrvatske kraljevine, na drugi strani pa državno-pravno ugotavlja realno zvezo s sloven. deželami. Pričakovali bi, da bode cela monarhija slovesno praznovala ta zgodovinski dan. Z žalostjo pa moramo konštatovati, da se celo v Zagrebu, kjer se je dovršil ta znameniti akt, zastopniki našega zatiranega naroda ne smejo slovesno spominjati tega dne.
trdi pesek, se je vse naenkrat spremenilo.
»Yalla! Yalla!« zatulili so naenkrat divji glasovi.
Obenem se je razleglo žvižganje palic in kamele so spremenile korak v dir in začele hiteti kot veter in z nogami razkopavale pesek in prah puščave.
»Yalla! Yalla! . . .«
Korak kamele bolj trese, dir pa, v katerem te živali redko teko, bolj ziblje, toraj je otroka od začetka zabavalo to naglo jahanje. Toda znano je vsaj z gugalnice, da prehitro zibanje provzro-čuje omotico. Čez nekaj časa, ko dirjanje ni prestalo, sc je mali Nelki začelo vrteti v glavi in mračiti v očeh.
»Stanko, čemu pa tako letimo?« zaklicala je in se obrnila k tovarišu.
»Menda so preveč dovolili kamelam, da so se zagnale, sedaj jih pa ne morejo ustaviti,« odvrnil je Stanko. Ko je pa opazil, da je obraz deklice nekoliko pobledel, je začel klicati beduinom, ki so dirjali naprej, naj gredo bolj počasi. Njegovo klicanje je imelo pa samo ta uspeh, da so se spet razlegli kriki: »Yalla!« in da so živali še bolj hitro tekle.
Deček je mislil v prvem trenotku, da ga beduini niso slišali, ko pa tudi na njegovo drugo klicanje ni bilo od-povora in je Gebhr, ki je jahal za njimi neprestano tolkel kamelo, mu je prišlo na misel, da se niso kamele tako zagnale. ampak da ljudje tako hite iz nekega neznanega vzroka.
Zato se mi kot poslanci enega dela hrvatskega naroda čutimo poklicane in primorane, da se v tej zbornici spominjamo dvestoletnice hrvatske pragmatične sankcije. Vprašamo predsednika: ali hoče to dejstvo vzeti na znanje?
Ogrska kriza.
Dogodki na Ogrskem, katerih zadnja vrsta se je včeraj končala z demi-sijo Khuenove vlade, mečejo valove tudi preko Litave na avstrijsko stran. Pretesno sta še zvezana siamska dvojčka, da bi drugi ne čutil, ako enega lomi krč ali meče božjast. Kri skupnega ozemlja prehaja iz enega telesa v drugo, oba zajemata iz ene sklede vzajemne obrambe in vživata ugled in veljavo skupne politične in gospodarske tvrdke. In skupna armada je poleg vladarja najmočnejša vez med njima.
In s tega stališča moramo skoraj obžalovati, četudi nam jc grof Khuen kot bivši hrvatski ban v posebno neprijetnem spominu, da je postal političen samomorilec. Mogoče je, da si ni popolnoma prerezal niti političnega življenja, toda zadnja oporoka njegova je neizvršljiva. V njegovi stranki ga skoraj ni moža, ki bi mogel služili dvema gospodarjema, ideji monarhije in šovinizmu mažarske oligarhije. To tragično krivdo no.«i grof Khuen. Bil je usodepoln trenotek njegove slabosti, ko sta mu usilila grofa Andrassy in Арропу znano resolucijo, ki naj bi bila nova obramba vladarskih pravic, pomeni pa le rov pod temeljem, napolnjen z dinamitom. In ta neoprez-nost nekoliko opravičuje grofa Khue-na v očeh občinstva.
Grof Khuen je zagrešil več napak, da si ohrani svojo večino, v kateri spletkari grof Tisza. Prevzel je nalogo, da ugotovi splošno in enako volivno pravico. S tem bi bila več ali manj strta premoč oligarhije in z zastopniki širših slojev prebivalstva bi bilo mogoče mirneje živeti pod eno streho. Vo-livna reforma je ostala v registraturi. Vrhunec nasilnosti pa je zahteva, da bi imela vsakočasna zarota v svoji roki usodo in bodočnost monarhije.
Zato trdimo in ponavljamo: Et no-stra res agitur! Tudi našo kožo hočejo napeti na mažarske bobne, s katerimi bi enkrat spremljali mrliča habsburške države k zadnjemu počitku. Zato ne moremo razumeti nekaterih krogov, ki se ujedajo, ako pazljivo zasledujemo, ko sosed podira mostove, ki дао jih skupno zgradili in jih nujno potrebujemo. Ako čujemo glasove iz avstrijske zbornice, naj Mažari sami brez nas nadaljujejo svojo vrtoglavo politiko, naj ondi vladajo samovoljno razni mandarini, kakor sedaj na Kitajskem, moramo odločno obsojati take Herostrate. Z Mažari živimo pod eno streho. In če Mažari na drugem' koncu zažigajo krov, vendar ne bode-mo še mi zapalili ognja nad svojimi glavami! Zato je danes koncem seje večina glasovala proti predlogu čeških socialnih demokratov, naj se obrambna predloga odstavi z dnevnega reda. Upamo še vedno, da tudi na Ogrskem pride do veljave trezna razsodnost.
Draginjska razprava.
Kakor nalašč je sedaj draginjska razprava mašilo dnevnega reda. Drugi
Prišlo mu je na misel, da so morda krepili na napačno pot in hočejo sedaj n^ pa iobiti izgubljeni čas in gonijo ti- hoče,-»ahu, da ne bi jih grajala go-siema.« o bi prišli veliko prepozno. Tql -»Lahjferienotek je spoznal, da to ne тођко^Л p^avi vzrok, ker bi se gospod Ra\vto6on bolj hudoval, ako se Nelka preveč izmuči. Kaj torej pomeni to? in zakaj ne poslušajo njegovega povelja? V dečkovem srcu se je začela dvigati jeza in strah za Nelko.
»Stoj!« zakričal je z vso silo in se obrnil k Gebhru.
»Molči,« zakričal je Sudanec v odgovor.
In pognali so dalje.
Noč se naredi v Egiptu okoli šeste ure, večerna zarja je toraj kmalu ugasnila, čez nekaj Časa se je pa pripeljal na nebo velik mesec, rdeč od odseva večerne zarje in razsvetlil pustinjo z milo svetlobo.
V tišini je bilo slišati samo zasop-ljeno dihanje kamel in zamolklo urno udarjanje nog ob pesek, včasih pa žvižganje palic. Nelka je bila že tako zmučena, da jo jc Stanko moral držati na sedlu. Neprenehoma Je povpraševala, če bodo kmalu na mestu in oči-vidno jo je krepila samo še nada, da kmalu zagleda očeta. Toda zaman sta se oba ozirala okoli. Pretekla jc ura, potem druga: toda niti šotorov niti ognja ni bilo videti nikjer.
Zdaj so lasje vstajali na glavi Stankovi, kajti spoznal je, da so jih uropali.
teden se morda že odtečejo kalno vode ogrske nevihte in bode mogoče presoditi, ali naj se v obeh parlamentih razpravlja o brambni predlogi ali le o provizoriju. Dotlej se tudi toliko ustali kaos v avstrijski zbornici, da se stranke odločijo, ali je sploh vredno že sedaj govoriti o vodnih cestah, proti katerim je mogočen odpor. Za to vprašanje in za finančne predloge so parlamentarne razmere sedaj skrajno neugodne. Dokler vlada nima zanesljive večine, so tako važne točke »nolli me tangere«. To »velja v prvi vrsti za krščanske socialcc, ki imajo velike skrbi zaradi bodočih občinskih volitev na Dunaju. Draginjska razprava je torej s tega stališča dobro došla.
Danes je tudi poslanec G o s t i n-čar govoril o predlogih draginjskega odseka glede na kartele. Dokazoval je pomen kartelov za industrijo, grajal pa je odločno zlorabo kartelov na škodo odjemalcev. Pretirane cene raznih izdelkov &o v največjo škodo delavstvu in sploh vsem konsumentom. Vladne izjave dokazujejo, da se malo zmeni, kaj v tem oziru sklene zbornica. Zdi se, da se je vlada udinjala velekapi-talistom, ker se ne upa ničesar storiti proti njim. Sklicala je pač enke'o, v kateri pa so odločevali kapitalisti. Zato je tudi malo upanja in žalostno, da načrt zakona proti zlorabi kar'elov ne pride do veljave.
Interpelacija.
Dr. Verstovšek in tovariši so inlerpelirali vlado zaradi zaplenjenega članka »Do Adrije hočejo« v »Straži« in opozorili vojnega ministra na Barčev roman »Das deutsche Leid«, ki sramoti slovenski narod, dela propagando za protestantizem, seje sovraštvo in napada razne stanove med Slovenci.
Poslanec J are je vložil dva predloga glede podpore vsled živinske kuge in toče v črnomeljskem okraju er interpelacijo na poljedelsko ministrstvo zaradi počasnega postopanja proti živinski kugi.
MVS&9 StODOVODjfl.
Ministrstvo za javna dela je z odlokom dne 9. februarja 1912, drž. zak. XI., št. 28 in 30 in finančno ministrstvo z odlokom dne 10. februarja 1912, drž. zak. XI., št. 31 objavilo nov šlatut državnega stanovanjskega zaklada za zgradbo majhnih stanovanj; določili so se tudi predpisi za davčne in pristoj-binske olajšave občekoristnih zgradbe-nih zadrug. Novi štatut ne tangira so-cijalno - higijeničnih določil in določa samo dotacijo fonda, kakor tudi tehnične in pravne predpise, da 'nameravane zadruge lažje dosežejo nameravani cilj. Fond se sledeče dotira: L. 1911 in 1912 s 3.500.000 K, 1. 1913 s 1,300.000 K, leta 1914 in 1915 s 1,500.000 K, oziroma 2 200.000 K, 1916 do 1918 po 2,500.000 K, 1919 in 1920 po'3,500.000 K, 1. 1921 s 4,000.000 K. Država prevzame poroštvo za hipotekama posojila do zneska 200 milijonov K. Na temelju stanovanjskega fonda so ustanovile bolniške blagajne, ki pripadajo zvezi zadružnih bolniških blagajn na Dunaju in Nižjem Avstrijskem vsled inicijative te zveze zgradbeno zadrugo in odstopile tej za-
Iz gespa dohtar Taučarjuva na špancir.
»Kisthontl« puzdravu sm unkat gespa dohtar Taučarjuva, ke sa šli iz frajlajn Pipca pu Trnou ke preko Upe-karsk cest.
»Oho, Pepe, kua s pa dons tku šte-man?« učital sa m gespa, ke sm tou jt kar mem nh.»A se t kam medi, de čš j t kar men nč teb nč mem naj?«
»Oh, gnadleva, prou nekamer se m na medi. Jest sam motet nism tou, ke sm mislu, dc maja gvišn iz frajla tlela kašne pusebne pumenke.«
»Pejd, pejd! Ud golaža se menve, prou nč druzga. Kuku pa, аД sc vidva žc ouznata?c
drugi en del svojega rezervnega zaKia-klada, skupno 1,000.000 K.
V zmislu določil dotičnega zakona se s tem zneskom s pomočjo državne garancije lahko zidajo hiše v vrednosti 10,000.000 K, ki bi imele do 2000 stanovanj deloma na Dunaju deloma na Nižjem Avstrijskem. Računa se, da bo leta 1912 do 1000 stanovanj gotovih. S tem se sicer še ne odpravi pomanjkanje stanovanj, vendar pomeni ta korak veliko olajšavo, ker dobe delavci zdrava stanovanja. Ker vlada to akcijo podpira, bi bilo gotovo umestno, če bi se tudi pri nas na Kranjskem to vprašanje ventiliralo in bi delavstvo tak korak naših bolniških blagajn le z veseljem pozdravljajo.
Merske novice.
š Na Jožefovo, dne 19. marca, vsi v Celje! Naj vsaka občina pošlje svoje zastopnike na občni zbor Slov. Kmečko Zveze.
š Pri volitvi v načelstvo obrtno« trgovske zadrnge v št. Lenarta v Slov. gor. za šentlenarčki okraj, ki se je vršila v nedeljo, je zmagala na celi črti slovenska lista. Nemškutarji so propadli, kakor so dolgi in široki. 1 :ma-ga je zopet jasen dokaz, da so ^.oven-ske gorice res slovenske in da se tudi trgovstvo in obrtništvo zaveda svoje narodne dolžnosti.
š Slovenske gorice dobijo telefon. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah naprav-ljajo telefonsko postajo. Zveza bo iz Maribora preko Pesnice in Jarenine. Za napravo te nove velevažne prometne zveze se je trudil veletržec in veleposestnik g. Frid. Zinauer. Baje dobi tudi Št. Lenart v Slov. goricah telefon.
š Nova lekarna v Maribora. Mag. fam. Viktor Savost bo ustanovil v Mariboru v Franc Jožefovi ulici štev. 1 novo lekarno za rnagdalensko predmestje.
š Umrl je pri Sv. Marjeti ob Pesnici daleč poznani živinotržec, bivši mesar in gostilničar pri Sv. Trojici, g. Alojz B a u m a n v starosti 51 let.
š Umrl je v Rajhenburgu ob Savi Miha Vever, ki je mnogo storil za zidavo lurške cerkve v Rajhenburgu. — V Mariboru je umrl J. Tscharre, sin gostilničarja pri »Črnem orlu«.
š Požar v občinski hiši v Dogošei pri Mariboru je izbruhnil dne 4. marca. Le s težavo so se rešili občinski akti in sosednja poslopja.
š Pri občinskih volitvah v Črni g o-ri pri Ptuju je slovenska stranka sijajno zmagala. Nemškutarji so se silovito šopirili, a ves njih trud je bil zastonj.
š Porotne obravnave v Maribora, ki se začnejo v ponedeljek, dne 11. marca, se vrše po sledečem redu: v ponedeljek 11. t. m. Terezija Svenšek in Jakob Mere, uboj; v torek, dne 12. t. m. Ignac Znidarič, požig; v sredo, dne 13. t. m. Janez Stiplošek, tatvina; v četrtek, dne 14. marca se vrši tiskovna pravda proti uredniku »Marburgerce«.
š Konji se zaleteli v kavarno. Včeraj, v petek popoldne je peljal Majdičev hlapec z železom obložen voz iz kolodvora v Celju proti trgovini. Pri tem so se mu konji splašili in se zaleteli v okna Wagnerjeve kavarne ter pobili vse šipe. Konji so imeli glave popolno-
»Tku na videz že en mal; plesu pa še nism iz frajla nekol.«
»A tku! Pol vaj morm pa seznant: moja hčerka Pipca, naš star prjatu Boltatu Pepe; lubezniu člouk in unter-holtat zna, ket mal ker.«
»M je pusebna čast!«
»Me prou nazrečensk veseli!«
In segla sva s iz frajla Pipca u roka.
»Ja, kua sm že tla rečt; ud golaža sva se menile in Pipca trd, de je zraven golaža bulš pulenta, jest mam pa špagetlne velik rajš in tku se štrajtava sm pa ke,« začel sa spet gespa dohtar Taučarjuva pugovor.
»Pa zdela popoune se menta ud golaža. Golaž je za gablfruštek--—л
»Golaž je dobr za fruštek, za kusiu in za večerja; pa mal špagetlnu prou fajn pušrekaneh zravn. Tu je moj lajb-špajs,« prestrigl sa m gespa beseda.
»Oh ne, mama; pulenta je bulš ket špagetlai!« začiukala je frajlajn Pipca.
»Bod no tih! Špagetlne mam jest raj in sa tud res bulš. Kua pa ti prauš, Pepe?«
»Jest na morm nč rečt h tem; men se sam čudn zdi, kuku jc tu, de sc ud golaža menta, ke je tulk druzga bi pr-praunga štofa za guvort.«
»O ne! Zdej ke papana našga ni duma. se sam ud golaža menma. ke ga mama usi rad; papa pa kar Slišat na sme ud golaža. Nag papa ga na je, če b mu ga na zlatm talari edn prnesu; pa ne \vegen nubles; na mara ffa holt. na ea na mara,*
ia zrezane. V kavami je nastala pa-ika.
š Duhovniška vest. Č. g. M. Erha-č, kaplan pri Sv. Juriju v Ščavnici, restavljen k Sv. Antonu v Slovenskih oricah.
š Pri občinskih volitvah v Mako-
»h, ki so se vršilo te dni, je sijajno magala S. K. Z. v vseh treh razredih, .tajercijanci so popolnoma propadli.
š Zagoneten umor. Te dni so našli 'Jetniki na Plabuču na Zg. Štajerskem a grozen način umorjeno 40 do 50 let taro gospo. Dognali so, da je njeno me Keil. Zločin je še nedognan.
š Mitniška pristojbina za avtomo-tile v Celju. V seji mestnega občinske-kega sveta se je' na predlog odbornika Lntona Garinschegga kot poročevalca hitniškega nadzorstvenega odbora, do-očila mitniška pristojbina za osebne ivtomobile na (30 vin., za tovorne avtomobile pa 1 K...
š Javno vprašanje na naše šolske »blasti. Učitelji šulferajnskih šol pačijo epa slovenska imena na naravnost nesramen način. Tako ti napravijo iz našega Kosa (Kossa), iz našega čučka (Tschutsčheg), iz našega Žiška (Sclii-schek) itd. Po postavi se morajo pisati imena tako, kakor so v krstnem listu. (Mi je postava morda samo za Slovence?
š Nevarna igrača. Kakor se nam poroča iz Šoštanja, je nažgal 12 letni Janez Drčo v Lokovici pri Šoštanju z vžigalico dinamitno patrono, katero je flržal v roki petnajstletni Alojz Žager. ?atrona se je razletela in je Žagarju popolnoma razmesarila. roko. Dreo jo rzel patrono iz nekega zaprtega zaboja, d katerega ključ jc vzel iz nekega skri-ališča. Žagar je moral iskati zdravnike pomoči.
š Nemško ljudsko šolo nameravajo zidati neinškutarji v Pesnici pri Mari-boru. Začeli so zbirati fond, ki naj doseže 20.000 K. Šola bo nosila ime Ot.o-karja Kernstocka. Zidati jo nameravajo že tekom letošnjega leta.
š Smrtno ponesrečeni rudar. Iz Trbovelj sc nam piše: Pred par dnevi sc je peljal kot zadnji iz rudniške jame v vozni napravi 19 letni rudar Emil Zc-len-ko. Med vožnjo sc je naprava začela gugati in Zclenko se jc hotel prijeti z roko na držalo v steni in sc pri tem nagnil čez rob. Pri tem pa so se pripeljali drugi od zgoraj in druga naprava ie udarila Zelenka s tako močjo po glavi, da je padel čez rob in obležal 50 metrov globoko z razbitim telesom. Spravili so mrtvega iz jame.
š Drobne novice. Cesar je odlikoval davčnega eksokutorja Martina Schmidta v Rogatcu s srebrnim križcem. — VI o m. Iz Rogatca nam pišejo: Neznani tatovi so vlomili pri posestniku Beku in mu odnesli obleke, perila in drugih predmetov v skupni vrednosti 300 kron. O tatovih ni sledu. — Umrla je na Dunaju gospa Konstanti j a Osterberger, hotelirka v Ptuju. Truplo so prepeljali v Ptuj in ga pokopali na mestnem pokopališču.
leče na Portugalskem.
Kakor znano, so republikanski blebetači na čelu državne uprave ob reki Tejo pri ustanovitvi svojega tiranskega gospodstva slepomišili s frazami, ki so jih rabili že »svobodomiselni junaki« za časa velike revolucije na Francoskem. Takratni francoski kroniki in njihovi enako misleči histo-riografi so z namenom, da bi svojemu početju dali moraličen značaj, potvo-rili dejstva in označili napad na basti-
ljo v Parizu kot potrebo, da sc oproste številne nedolžne žrtve, ki so bile zaprte v celicah te jetnišnicc. Dejstva pa so bila popolnoma drugačna; nahuj-skalo so je le množico z lažjo in jo napodilo v boj. Sedanji oboževalci tc velike revolucije ob Teju pa so se menda tako uglobili v proučevanje zgodovino francoske revolucije, da hočejo dejansko popraviti, kar jc za časa francoske revolucije manjkalo njihovim oboževancem, s tem, da ustanavljajo sami .številno bastilje, v katerih puste v resnici hirati in umirati na tisoče žrtev, ki so zagrešile smrti vreden zločin in ki ga šc neprestano vrše, da so drugačnega mnenja kot njihovi despoti, ki imajo sedaj krmilo Portugalske v roki. V sledečem hočemo navesti ^amo nekaj poročil iz Portugalske o razmerah, ki tamkaj vladajo.
Edini neodvisni list, ki ga portugalska vlada še trpi, da si ohrani pač vsaj eno pričo svojega »svobodnega« mišljenja, časopis »Nation« iz Oporta piše: »Ni naša dolžnost, da molče pre-zremo žalostni in zelo obžalovanja vredni položaj onih, ki se nahajajo v groznih trdnjavah v najžalostnejšem stanju, ker novemu režimu naklonjeni časniki, ki so bili za časa monarhije vedno pripravljeni, prevzeti hrambo »preganjanih«, nočejo za one, ki tu trpe, zahtevati nobenega usmiljenja iu niti nekoliko človeškega čuvstvovanja, kakor da bi od ustanovitve republikanskega režima ljudje pozabili popolnoma na logiko. Z nasilnostjo in s preganjanjem, s tem, da se na stotine bitij meče v okužene in za bivanje neprimerno luknje, se gotovo ne more utrditi noben režim in zlasti ne zavzeti stališča med civiliziranimi narodi, pač pa s tem, da sc pokaže človečnost. Kdor, kakor mi, natanko zasleduje grozno Odisejo nesrečnih jetnikov, kdor obiskuje, kakor mi, razne ječe, v katerih je zaprtih toliko žrtev rdečega jakobinizma, temu mora krvaveti srce, ta se mora upreti onim, ki mislijo, da so more za jotniškim omrežjem vezati in zadušiti prepričanje.« List zahteva nadalje, da se naj osvobode iz okuženih zaporov jetniki, ki so jih vladajoči jačarji zaprli edino le zaradi njihovega prepričanja. Liberalna demokratična Evropa, ki sc toliko ogreva za zločinca in sovražnika človeštva Ferrer-ja, seveda ni našla doslej niti besedico graje za portugalske bastilje in por-, tugalske ječarje. Tako poroča na primer list »Dia«, da stoji v zaporih for-ta laxias, kjer so zaprti ljudje zaradi svojega prepričanja, voda 34 centimetrov visoko. Povod nji zadnjega časa so seveda naredile razmere še neznosnej-še, ne da. bi se pri tem vlada zmenila za zdravje in življenje svojih ubogih žrtev. Poročilo v tem listu pravi: »Šli smo doli v zapore, kjer imajo jetniki ležišča. V prvih petih minutah zaradi teme sploh nismo ničesar videli ter smo sc zadevali ob postelje. Polagoma 'smo se privadili teme in lotil so nas jc grozen strah. Med tem ko smo se natančneje ogledovali v okuženem prostoru. — nekaj metrov pod zemljo — smo opazili, da hodimo po vodi, ki je obilna, tekla z vseli strani; tudi z obokov jo kapljala voda na tla in poste-ltje. Zrak jo bil ta.ko pokvarjen, da ni bilo za zdržati.« Nato se. govori v tem poročilu o onih, ki se jih loteva suši-ca in o njihovi popolni nedolžnosti, kakor tudi o solzah, ki jih nesrečne žrtve prelivajo vsled svojega mučeništva.
Portugalski republikanec Homcu Cristo piše v popolnem soglasju z navedenim sledeče: »Točašno je 6000"
jetnikov zaprtih v ječah republike, .laz vzdržujem te številke kljub vsem de-mentijem. Ječe so prenapolnjene, ako-ravno se tlači skupaj na stroške higije-ne jetnice v celicah od 150 do 1 m. Samostani so izpremenjeni v jctnišnice in videli smo, kako so na stotine pri generalni stavki prijetih delavcev vsled pomanjkanja prostora v ječah na kopnem odpeljali kot jetnike na bojno ladje! V Portugalu sc aretira pod republiko državljane brez sodnega mandata! Brez mandata kršijo karbo-narji vsako uro po dnevu ali ponoči hišno pravo privatnih oseb. Prikažejo se ponoči pri miroljubnem meščanu, ki je osumljen mlačnosti napram vladni stranki ter zahtevajo od prebivalcev, naj ustanejo iz postelj: »Odprite vrata ali pa zažgemo hišo!« Rablji republike izpostavljajo optem no glede na kaka človeška čuvstva na ta način aretovane jetnike vsem insultom in nasilnostim, vlačijo jih za lase, pri-vežejo vrv okoli, ženejo po ulicah in izpostavljajo žalitvam poccs-tnc svo-jati . . .
Jetnike puste tekom osmih mesecev stati v ozkih celicah z nogami v vodi. Ječarji imajo povelje, da jih no smejo pustiti iz njihovih inficiranili ječ niti da opravijo svojo naravne potrebe. Ako pa. se jim za to nudi možnost, se zgodi to le v takih brutalnih okoliščinah, da se ji raje odrečejo. Jetnike imajo vodno zaprte. Na ta način je mogoče obnoviti grozoto beneških in neapeljskih ječ. Nesrečne osebe, ki jih zapro karbonariji izginejo na skrivnostne načine. Za življenje dajejo nesrečnikom porcijo osoljenc polenovke in samo eno steklenico pokvarjene vode na razpolago. To tudi pojasnjuje zadostno številne smrtne slučaje po hudih notranjih telesnih bolečinah. Ta barbarski režim, ki leži na obtožencih, ki bi so smatrali v vsaki drugi deželi kot nedolžni, na političnih jetnikih, s katerimi bi še v nobeni drugi deželi ne postopalo kot z navadnimi zločinci, ti sramotni dogodki so izzvali tako reakcijo, da so dame diplomatiškega zbora v Lizboni uvedle pomožno akcijo za te nesrečnike. Vsled posredovanja diploma ličnega zbora so mogle priti skozi vrata ječ ter prinesti nesrečnikom obleke in najpotrebnejših živil.«
Od vladajočih tiranov iz svojega okraja pregnani škof v Boji, msgr. Vascoucellos piše v nekem pismu na ostalo škofe na Portugalskem, to-le: »Ugovarjati moram proti tiranstvu, ki ga vrše v imenu svobode v moji nesrečni domovini, proti dekretom o odpravi pravic Cerkve, ki se jih je hinavsko objavilo pod pretvezo, da se hoče varovati katoliško mišljenje in cerkveni ugled, proti antipatriotičnemu in nazadnjaškemu razdoru z večimi, Portugalcem ljubimi tradicijami, končno proti nepravičnim, nasilnim in vne-bovpijočim pravorekom moža, ki г ozirom na. razdelitev ministrskih poslov ni imel niti najmanjše sodne dostojnosti in ki jo cclo z nogami moral teptati republikansko ustavo, da jo mogel izvesti preganjanja, ki mu jih ;e narekovalo sovraštvo.« Končno protestira škof proti prodiranju najdražjih tradicij Portugalske, ki jc je izzval surovi jakobinizem, udejstvovan v vladnem sistemu, da jo tako povzročil nered in anarhijo v celi deželi, žalost in obup v srcu vsakega pravega Portugalca.
Angleški, škofje so poslali svojim portugalskim bratom skupilo pismo, y
»Kua sc mu jo pa tku zameru?«
»Jest nč na vem. Enkat mende, pred enem vulitvam, sc ga jc neki pre-ubjedu, pa še frišn ta nar bi gvišn ni biu; ud tistga časa se mu je pa pr-skutu.«
»Vidja, gnadleva, tu je čudn; jest pa pišancu na morm jest —«
»Oh, piške sa pa tud dobro! Kuku pa jo tu, de jh na morš jest?«
»Zatu, k jh nimam!«
»Ti s pa zmeri šc ta star špasfogl, Pepe! Ha, ha, ha!«
»Ja, kam sa pa šli gespud žepan, dc jh ni duma, če smem prašat. Iz jaga ni zdej nč, iz ribam pa glih tku ne.«
»Oh, na Duni sa šli naš papa. A res nč na veš; sej je stal že u ush časn-keh.«
»Nč nism brau. Pu kuga pa sa šli na Duni; sej jc vnder u Iblan zadost luštn.«
»Pu kuga? Kuku naiven prašaš! Če jo eden iblansk žepan, moro jt uča-seh na Duni, nej;ma kej za upraut al pa ne.«
»Tega pa jest na zastopm, gnadleva, noj na zamerja. Jest nej grem kamer čm, Viseli mam kašn namen. Čo grem u Šiška, grem pit; če grem v cer-ku, grem molt in tku naprej. Dc b sc pa pudau elit na Duni, pa do b no vodu
pu kuga, tu je pa kokr pet krau za en groš.«
»Rec. kar čš. Res jc pa lc, dc naš papa sam ni prou vedu, pu kuga gre na Duni---«
»O ja, mama; meti je ublubu, de m u prnesu za ena pluzna Žide z Dunija, ke je tam bi pucen, pa bi cort u far-bah,« začiukala. je spet frajlajn Pipca in se tku srčkan zasmehlala, dc me jc kar pr src zaštihln.
»Bod no tih! Sej sm ga prašala, za kua gre na tku douga rajža, pa jc sam iz ramam pumigu in reku: Tu uta žo ta »Sluvensk Narud« in pa »Dan« puvedala, kokr jima u bi pasal. Glau-na reč jc zame, do sm eno par dni na Duni, de lohka pol naš listi pišeja, tc in tc dubroto za Iblana je izpusluvou naš žepan pr samem menistre na Duni. Čc pa nč ni, je pa tud dobr.«
»Aha, zdej pa že zastopm. Čc sc kašna reč pufrtič, sc lepu putuhnema, kokr dc b se nam šc na sajnal nekol nč ud tega; če pa. kašnmu menistre u glava pade, do vrže tud Iblančancm kasna skorja, dc s na nč zube lomma, tekat sc začnema pa na prsa klofat. čš: tu je naš del, tu srna ml prborl Iblančancm, za tu sma šli tekat na Duni nad menistro. Tku je, ko no, gnadleva?«
»Tku nckok u jn, mislcm,« sa m*-
trdil gespa dohtar Taučarjuva. »Scer sc pa jest u pulitka na utikam. več, kokr se za ena županuka šika. Čo m glih moj suprog naruči kašn kumes-jon, ga zvršim vest n, če pa nc, jc pa tud dobr in m jc še lubš; sm saj frej in grem kamer m srce puželi.«
»Mhm; pol pa dons gvišn nimaja nubenga pulitičnga kumesjona za. vn spolat, ko tlela iz frajla španceraja.«
»Moteš so, Pepe; glih dons morm jt. pu naručil mojga suproga kela na Upekarska. cesta zavlc eneh škafu pu-glcdat, kašn škafi b ta nar bi pasal ke. Ti sc bulš zastopš na škafe, kokr jest. Scer sma ga žajfal učasoh iz use sorte pusod na drobn in na debel, iz škafa ga pa šo nism; zatu pa teb prepestim ta pulitičn kumesjon. In tku sm rokla Pipe: pa pejvc dons mal ko naukul pu-gledat, ko je tku frajndleh dan. Tku, zdej veš. Čc to jc vola, pa naj mal pu-sprem, uš saj še ti mal gustiru, kašne škafe dc b ufremala. Lcbcralci sa bi za kurita, kc so jh lohka več zraven spran; če pa čja klerekalci glih škafe mt, nej jh pa maja.«
Pr teli besedah sma pršli glih du Upekarskc ceste in sma ja zavil na rechts, gespa dohtar Taučarjuva, frajlajn Pipca in pa
Boltatu Pepe lz Kmlelugn.
katerem izjavljajo, da so kakor ostali katoliški svet sprejeli z nevoljo in grozo vesti o nasilnih preganjanjih. Ogorčenje je tem večje, ker so taka podla dejanja bila storjena v imenu svobode, v imenu, ki ga imajo vsi v časteh.
Drznost portugalskih revoluc(ijo-narjev in prostozidarjev vpije res, do neba. Tako tlačenjo osebne svobode in preziranje vseh državljanskih pravic ni nikjer na celem svetu dano. Bridka ironija jo, da so ti portugalski despoti in tirani povzročili revolucijo v imenu »svobode«. Za časa monarhije je bilo mnogo več svobode, da še preveč, ako pomislimo, da sta v celi Lizboni znana morilca kralja Don Karlosa in prestolonaslednika bivala v prestolnici popolnoma neovirano.
Portugalci so prišli s svojo revolucijo iz dežja pod kap. Predvsem so pogoreli s svojo željo po »svobodi«, kajti republikanci so uvedli diktaturo, kakoršne se ne najde nikjer v nobeni evropski državi, niti v bivši Turški. Celo volitve so na Portugalskem postale navadna komedija. Bilo jo enostavno oblastveno predpisano, koga se mora voliti v državni zbor. Res je, da so poznavalci Portugalsko žo preje trdili, da je diktatura edino, kar bi moglo rešiti Portugalsko, toda ta bi morala biti v rokah dostojnega in poštenega moža, kakor jc bil Joao Franco, napram kateremu se morajo imenovati današnji portugalski mogočnjaki le žalostni gledališki junaki. Vsi pošteni ljudje so svoječasno pozdravljali državnika Franca, toda elementi, ki so pozneje v zvezi s pariško ložo povzročili umor kralja in potem tudi državni prevrat, so se še bolj razsrdili ter so preganjali Franca s fanatičnim sovraštvom. Toda vse to bi no bilo tako liudo, ako bi imeli na najvišjem mestu energijo, držati Franca na vodilnem mestu. Tega pa je manjkalo.
Z ustanovitvijo republiko na Portugalskem so prišli k jaslim pravi egoisti, ki se vzdržujejo na svojih mestih le z zatiranjem vsake državljansko svobodo. Ni čuda, da f e mnogi Portugalci sedaj sprašujejo, zakaj so vprizo-rili svojo »slavno« revolucijo, in mnogi bi radi zopet sprejeli kralja Manuela, ki bi po dosedanjih izkušnjah izučen, gotovo poklical sedaj na svojo stran kakega poštenega ministrskega predsednika. Toda republikanski despoti dobro pazijo, da jim nihče nc moti njihovega »gospodarstva«; Kralj Manuel biva sedaj na Angleškem in angleška, vlada se varuje strogo, da hi ga podpirala. Angleži so prijatelji samo takrat, kadar gre za dobiček, od kralja brez države pa nimajo mnogo pričakovati. A Portugalci? Tepe jih bič, ki so si ga večinoma sami sploii. Vsa nedolžno prelita kri in solze pa bo prišla na one, ki so jo povzročili — prej ali sloj; nekoč se mora maščevati. Zgledov za to imamo dosti v zgodovini.
PrimorsKe vesli.
p Pretep s častnikom. V četrtek jc prišlo na korzu v Trstu med častnikom in nekim civilistom, ki je oficirja po nesreči sunil, do prepira. Med tem jo častnik potegnil sabljo in civilista težko ranil. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Radi tega dogodka jc bil včeraj župan pri vojaških oblasteh.
p Trnplo otroka na morju. Včeraj je našel v bližini Miramara nek ribič plavati truplo nekega otroka, ki jo bil zavit v vročo. Otrok jc star okoli onega meseca. Truplo so takoj prepeljali v Trst, kjer si ga jc komisija ogledala. Smatra se, da je otrok nezakonski in da se ga je mati na ta način iznebila.
/мЉллЈрли
mav /jiAaoi/ кошш /хаоој/ ^ & дШго- onjmi&cu 3{т;јгј1Л/ hefo /vavyixxlun& aruamho'
}јгј к /mtcnoifi/ ICaJtfmtiirvm/.
Шк
<-j kf>j лгшасш^АША/ Лукл\лгглго\У.
нлшллл) блс1с/кг Aiaaf.
p Železniška vest. Od dne otvoritve železniške črte Červinjan—Belvede-re med postajo Belvedere in kopališčem Gradežem vpeljana prevaževalna služba se opusti z 31. marcem 1912. Vse v Belvedere došlc transporte avi-zira ta postaja od 1. aprila 1912 in so mora priti tudi tja ponje.
p Cena kruha v Trstu. Uradna komisija za določitev cene kruhu je določila z ozirom na to, da je cena moki št. 0 za stot K 35'50„ št. 2 po K 34'30 in št. 4 po K 32'70, kruhu sledeče cene: za kruh iz moke št. 0 in št. 2 po 37 vinarjev za kilogram, 19 vinarjev za pol kilograma in 36 vinarjev za kilogram iz št. 4.
p Državnemu pravdnikn dr. Jegli-En v Gorici se je zdravje izboljšalo.
p Cerkveni vlomilci v Soški dolini.
V	noči od ponedeljka na torek vlomili so neznani roparji v cerkev sv. Lovrenca na libušenjskem pokopališču, kjer počiva Simon Gregorčič. Razbili so s krampom popolnoma zakristijska vrata in tako prišli v zakristijo in cerkev.
V	zakristiji so odprli omaro, pregledali vse, kelih, ki je bil v omari vzeli ven, in ker so našli da nima vrednosti, položili so ga na omaro. V cerkvi vlomili so skrinjico za milodarc v kateri pa ni bilo niti'vinarja. Oditi so morali toraj praznih rok. Napravili s-o le to škodo, da so zakristijska vrata popolnoma razbili. Pozor — cerkvena predstojni-gtva, da kje z večjim uspehom ne vlomijo. Žandermerija jc že opozorjena na ta slučaj.
iz HrvaŠke.
Dvestoletni jubilej. Danes je ravno dvesto let, odkar je hrvaški sabor v Zagrebu sprejel takozvano hrvaško pragmatičry> sankcijo, to je, da smejo biti tudi ženski člani habsburške rodovine hrvaški kralji. Mažari pa te sankcije, ki je znak hrvaške samostojnosti, ne priznavajo in pravijo, da velja za Hrvaško ogrska pragmatična sankcija, ker je Hrvaška le del Ogrske. Vsi hrvaški listi se obširno pečajo z dvestoletnico, glasilo stranke prava pa izide danes v slavnostni številki.
Stranka prava sklicuje na li. t. m.
Shod zaupnikov, da se posvetuje o položaju v Hrvaški in o stališču stranke pri prihodnjih saborskih volitvah. Zvečer se vrši v streljani komers.
Padec Khuena — d emisij a Cuva]a. »Hrvatske novosti« poročajo, da se je s padcem Khuena zelo poslabšalo stališče Čuvaja. Ban Čuvaj menda že sam to čuti, kar se razvidi iz naenkratne ustavitve doslej običajnih konfiskacij, dovolitve shodov in zelo ugodnega teka razprave proti Radiču. Čuvaj se tudi v naprej zahvaljuje in odklanja nadaljnje deputacije iičiteljštva, ker so združene s stroški. Labudji spev!
Bosanska depntacija na Dunaju. Predsedstvo bosanskega sabora, obstoječe iz predsednika Šole, podpredsednikov dr. Mandiča in Basagiča in nekaj drugih članov, se je oglasilo včeraj pri skupnem finančnem ministrstvu. Govorilo se je o proračunu in investicijskem programu. Glede pritožb je rekel Bilinski, da, bo vse natančno pretakal in po možnosti odpomogel.
Razprava proti Radiču. Danes je tretji dan, kar se je pričela obravnava proti Stj. Radiču, vodji hrvaške kmečke stranke. Zaslišujejo se še vedno priče, po večini kmetje, ki pričajo po večini v prilog obtoženca. Zaslišan je bil tudi kot priča okrajni načelnik Soko-lič, ki je pričal proti Radiču, a se je zapletel v protislovja. V splošnem toče razprava proti Radiču zelo ugodno zanj, predsednik vodi razpravo zelo nepristransko in večina prič govori v prilog obtoženca.
Shod v Osijeku, ki bi se imel jutri vršiti, se jc preložil, da se predpriprave natančnejše izvedejo, da bo shod manifestacija cele Slavonije.
Nov list v Zagrebu. Hrvaški krščanski socialci so pričeli izdajati v Zagrebu nov list »Radnička Prosvje-ta«. List izhaja na 32 straneh, je iz-borno urejevan in bogato ilustriran. Stane letno i krone in se tiska pri A. Scholzu. Toplo priporočamo.
. italijansKo-turSka vojska.
V listu »II Matino« je priobčil znani politik E. Scarfoglio več člankov o vojski v Tripolisu in povedal par grenkih resnic, ki jih ne bodo Lahi s posebnim veseljem sprejeli. Mož piše o vojski nekako sledeče: Nikar se ne da-jajmo ljudem v zasmeli s tem, da delamo slone iz komarjev. Italija je hotela veliko in slavno vojno, namesto tega pa mora z neskončno potrpežlji-
vostjo težke žrtve d ©prinašati. Italijanska vlada je morala opustiti misel, da bi Turčijo kje drugje prijela kakor v Tripolisu in še v Tripolisu si ni izvo-jevala take zmagonosne bitke, na podlagi katere bi lahko tuje velesile turško vlado do mira prisilile. Ministrstvo je sedaj prisiljeno oprijeti se onega načrta za vojsko, katerega je že general Caneva pred enim mesecem nasvetoval.
In kakšen je ta načrt? General Caneva pravi, da je zasledovanje sovražnika v puščavi in na visoki planoti nemogoče, pa tako nevarno, da bi Italijo denarno in vojaško popolnoma iz-mozgalo in uničilo. Zato je odločno proti temu. On je zato, da se samo tripoliško obrežje s kanoni in četami utrdi; Arabci sc bodo polagoma že na to navadili, da smo mi gospodarji obrežja. Arabce same moramo proti Turkom nahujskavati in do tega pripraviti, da bodo nam sovražne karavane napadali in pred našim frontom korakali. Za to pa potrebujemo 120.000 mož in to ne samo za eno leto, marveč za tri ali še več let. Nasproti temu načrtu pa je treba pomisliti, da je obrežje 1200 km dolgo in da bi Lahom še v tem slučaju slaba predla. Čete same bi bile ena od druge v velikanski razdalji in bi mogle komaj ena drugo podpirati. Zveza čet med seboj bi bila na suhem čisto nemogoča. V teh razmerah je tudi kak političen vpliv na Arabce nemogoč. Drugič ni v Tripolisu nobenega enotnega stalnega ljudstva, tu imamo opraviti samo s posameznimi rodovi, ki štejejo 20 do 30.000 ljudi in preclno bi te zase pridobili, bi se Turki že tako oja-čili in utrdili, da bi imeli zopet z njimi opraviti. Laška vlada se bo morala oprijeti načrta gunerala Caneve, ker nobenega boljšega ni, ali kdaj bo postala Italija pravi gospodar Tripolisa, toga ne ve noben človek.
Italija pa hoče na vsak način Turčijo do miru prisiliti in skuša na drugih krajih Turčijo napasti. V jonskem in adrijanskem morju si tega več ne upa, ker so druge države proti temu nastopile. pač pa trdi, da ima drugod popolnoma svobodno roko, zato ni izključeno, da bi Lahi zopet kakega turškega mesta ne bombardirali,- kakor so to storili z Bejrutom na sirskem obrežju.
Turki na drugi strani pa nočejo ničesar slišati o miru in pravijo, da ne puste Tripolisa in.Cirenajke iz svojih rok. Kakor se more torej sklepati, je mir med Italijo in Turško še zelo daleč.
Vzgledna smrt laškega admirala.
Dne 4. t. m. je po prav kratki bolezni umrl poveljnik laškega bojnega brodovja, admiral Aubry. Pred svojo smrtjo je dal poklicati duhovnika k sebi, da je pri njem opravil sveto spoved ter od njega prejel sveto popotnico in zakrament sv. poslednjega olja. Kako lepo, da ni pozabil ta visoki vojaški dostojanstvenik, sin nekdanjega navadnega brivskega mojstra v Neapolju, svoje katoliške vere in njenih naukov in zrakramentov ... Ta admiral je moral biti sploh plemenita duša. Ko je videl, da radi bolezni ne more več vršiti svoje odgovorne službe, pa je poklical svojega tajnika k sebi in mu narekoval pismo na vojnega ministra v Rimu, da bi se poveljstvo brodovja drugemu oddalo. Par ur potem jc bil mrtev. Tudi na mrtvaškem odru je počival kot kristjan. Odet v bleščečo vojaško uniformo: na prsih cela vrsta svetinj in križcev, samih častnih odlikovanj v vojaški službi; sredi vseh pa nad srcem priprost črn križec — znak umrlega prepričanega katoliškega vojaka.
Dnevne novice.
4- Belokranjska železnica. Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č se je odpeljal v spremstvu stavbnega podjetnika g. L o n č a r i č a ogledavat progo nove železnice od Novega mesta do Metlike. — Prihodnjo sredo utegne stavbeno vodstvo izročiti progo stavbenim podjetnikom in že v ponedeljek, 18. t. m. se namerava zasadili prva lopata v Novem mestu. Ob tej priliki bode velika slovesnost, katero se udeležijo osebno mnogi dostojanstveniki, med njimi deželni predsednik ekscelcnca baron S c h w a r z , deželni glavar dr. Š u -s t e r š i č in drugi. Mogoče, da se udeleži slavnosti tudi železniški minister F o e s t e r osebno.
'+ Dopolnilna deželnozborska volitev v Belikrajini za kranjski deželni zbor so vrši prihodnji četrtek. Liberalci so izdali za svojo agitacijo že dve številki »Belokranjca«, ki poštenim kmečkim volilcem sijajno odkrivata liberalno posurovelost. Ka j tako podlega in nizkega v besedah in slikah more
spraviti skupaj le slovenski liberalec. To je »liberalno delo« za Belokrajino — na drugi strani pa stoje ogromne zasluge Slovenske Ljudske Stranke. Poštenim možem se ne bo težko odločiti, tem manj ker so libej-alci razkrinkali že tudi »neodvisnost« svojega »neodvisnega kmeta« Mazzeleta. Ves štab zagrizenih ljubljanskih liberalnih agitatorjev so vrgli v Belokrajino. Taka je ta »kmečka neodvisnost« Mazzeletova! Za Mazzoleta dela urednik »Svobodne Misli« Lotrič, državni poslanec ljubljanskih liberalcev dr. Ravnikar se pelje danes v Belokrajino kmetarit za Mazzeleta. Poslanec ljudi, ki kmeta srdito sovražijo za »neodvisnega kmečkega kandidata«, — to mora odpreti oči vsem Beloltranjcem, ki naj dajo prihodnji četrtek krepak odgovor, da se jih predrzne ljubljanska liberalna družba na tak način vleči. »Neodvisnost« Mazzeletovo razkrinkuje najbolj tista družba liberalnih agitatorjev, ki se sedaj peha po Belokrajini! Ubogi kmetje, če bodo taki »neodvisni kmetje«, kakršne so poslali ljubljanski liberalci agitirat za »neodvisnega« kmeta Mazzeleta, skrbeli za kmeta. Somišljenike Slovenske Ljudske Stranke,?poziv vamo, da so zvesto na straži, da v zadnjih trenotkih kaki liberalni agitatorji ne izvrše sleparij z glasovnicami, da pobijajo liberalne laži in kažejo ljudstvu »neodvisnost« Mazzeletovo. Vsi naši somišljeniki na stražo in na delo! Belokrajina za Slovensko Ljudsko Stranko — Slov. Ljudska Stranka za Belokrajino!
+ Kranjski deželni zbor in Avstrijsko gospodarsko društvo. Korespondenca Avstrijskega gospodarskega društva na Dunaju (Wirtschaftsverein, Wien), prinaša vzroke, iz katerih je kranjski deželni zbor odklonil podporo Holienblumu in pa njegovi agrarni centralni zvezi na Dunaju. Kakor je znano, zastopa Hohenblum velike agrarce in pa načelo velike eolnine na žito in krmila. Od tega imajo korist samo veleposestniki. Pri nas v alpskih deželah so pa razmere popolnoma drugačne. V naših deželah imamo samo srednja in mala posestva, katera mora kmetovalec sam s srvojo družino obdelovati, in še ta morejo le tedaj uspevati, če se na njih goji živinoreja. Velikih uspehov pa pri živinoreji ni pričakovati, če se eolnina na žito in ki-mila ne »niža. Avstrijsko gospodarsko društvo dostavlja k omenjenemu sklepu: Kranjski deželni zbor je prvi, v katerem so našle ideje, ki jih naše društvo že tri leta zasleduje, soglasno odobravanje. Čas je, da se tudi drugi alpski deželni zbori zganejo. Predpriprave za trgovinske pogodbe so se že začele in če se posreči, da bodo alpske dežele zopet z veliko colnino na žito in krmila obremenjen«!', potem gospodarski propad teh dežel ni več daleč.
■+ Liberalni škafarji. — Kmetom in drug'm razsodnim ljudem v ponk. V ljubljanskem občinskem svetu se je pretekli četrtek nekaj pripetilo, kar nieče posebno luč na naše liberalce. V eni prvih sej ljubljanskega občinskega sveta je stavil občinski svetnik Slovenske Ljudske Stranke Tomaž Novak nujni predlog o podaljšanju vodovoda in napravi vodnjaka in javnega napa-jališča na Opekarski cesti in Stranski poti. V občinskem svetu je bil nato sprejet odsekov predlog, da se izvrši podaljšanje vodovoda, liberalna večina odsekova pa je bila mnenja, da napaja-lišče ni potrebno, dasi ondi poletu ljubljanski posestniki in posestniki iz okolice, ki imajo ondi poljska dela, potrebujejo vode za živino. Občinski svetnik Tomaž Novak je stavil predlog naj se a. vodnjaku napravita vsaj dva hrastova škafa. Dasi je to celo župan priporočal, liberalna večina svoje strasti ni mogla premagati in je celo ta dva hrastova škafa odklonila. To je nekaj tako gorostasnega, da celo prekaša nekdanje dr. Tavčarjevo geslo: »Liberalcem groš, klerikalcem knof« — kajti pri tej liberalni ljubezni do tistih, ki imajo opraviti s poljskim delom, so prizadeti tucli nekateri ljubljanski liberalni posestniki. Liberalna večina je mislila udariti okoličanske kmete, udarila je pa tudi svoje ljudi! Sedaj tudi ti ljudje vedo kake brihtne ljudi imajo na magistratu. Ta liberalna večina v občinskem svetu pa je s tem tudi pokazala koliko jim jo na tistem »skupnem sodelovanju«, o katerem je tako ginljivo pridigoval župan dr. Tavčar pri svojem ustoličenju. Za nakup gledališča je imela takoj na razpolago 100.000 K, nič ji ni bilo za to, da bi s popolnim pre-vzetjem gledališča, mesto prišlo v ogromne stroške, za dva priprosta hrastova škafa pa ni bilo denarja. Tako je »1 i b e r a 1 no del o«. In ti ljudje vpijejo na deželui odbor, da premalo da
L
gledališču, ti ljudje imajo predrznost se sploh pritoževati nad deželnim odborom. Deželni odbor je ob takem postopanju liberalne večine na magistratu napram liberalcem še prevelik kava-lir! In stranka, ki okoličanskim ljubljanskim kmetom niti dveh škafov ne privošči, si celo upa usiljevati belokranjskim kmetom svojega kandidata proti Slovenski Ljudski Stranki, ki pri vsaki tudi najmanjši stvari vedno misli na koristi prebivalstva. Zavedni volilci naj poskrbe, da se liberalci po volitvah lahko naslikajo s — škafi preko glav.
+ Ljudsko delo liberalcev. Z Vrhnike sc nam piše: Kakor se čuje, namerava tukajšnja liberalno-magiiatska kmetska posojilnica v kratkem se raz-družiti in postati podružnica Kreditne banke v Ljubljani. Seveda si bodo mogotci, predno se razidejo, gotovo tudi ves rezervni zaklad, katerega so jim skupaj nanesle le žuljave kmetske roke, med seboj razdelili. Vsak delničar bode dobil za vsak pred leti vplačan delež po 100 gld. — sedaj 4000 K, poleg tega je pa od njega potegoval še vsako leto lepe obresti in dividendo. Več o tem bodemo še pravočasno izpre-govorili.
t Oj ti sveta in predraga vera! Naši liberalci so najostudnejši hinavci na svetu. Kadar ni nobenih volitev, slavijo portugalska nasilstva fn kolnejo ter psujejo vse, kar jc ljudstvu sveto, kakor pijanec v jarku, kadar pa so kakšne volitve in hočejo vloviti par neumnih muh v svoje mreže, pa postanejo najgorečnejši kristjani. Tako piše »Dan«: »Gorostasna je trdit ev, da hoče liberalna in socialna stranka križ iz šole vreči. Naše geslo je: Nazaj k edino pravemu nauku Kristusovemu hočemo pripeljati svoj ljubljeni narod!« — Tako se hlini stranka, ki si je postavila za vzor brezbožno francosko in portugalsko državo, ki je navdušeno pozdravljala odpravo krščanskega pouka v Italiji, ki je odobravala, da so se na Francoskem zaprle cerkve in izpremenile v magacinel Za to hinavščino ima naše ljudstvo le skrajno zaničevanje, kar se bo zopet pokazalo 14. marca, ko bo liberalna stranka v Belikrajini zopet neusmiljeno tepena.
-f Lažnjivci. Liberalna stranka je čisto brez vsakega poštenja. Laž je njen program, njeno edino sredstvo, njeno življenje. Danes n. pr. si upa Ribnikarjevo glasilo doslovno zapisati, »da so celo mnog/ duhovniki za Mazzeleta.« — S takimi debelimi in nesramnimi lažmi misli liberalna stranka vloviti belokranjsko ljudstvo. Uspeh bo seveda nasproten in čimbolj se bodo liberalci te dni lagali, tem menj glasov bodo 14. t. m. dobili.
4- To so svobodomiselcil Naši liberalci se radi bahajo s tem, kako nikomur ne branijo, da ima svoje prepričanje. Na Francoskem v mestu Montauban so on-dotni liberalci naznanili 14 članov jezuitskega reda, češ, da se večkrat zbirajo, dasi ta red na Francoskem ni več postavno dovoljen . Čim se pa shajajo, tvorijo zopet nekako versko kongregacijo, ki pa nima pravice obstajati. Stvar je šla do najvišje instance v Parizu, kjer je sodišče 5. t. m. izjavilo, da prepoved kakega reda nikakor nima namena preprečiti, da sc bivši redovniki prijateljsko shajajo in obravnavajo znanstvena vprašanja. Montaubanski liberalci so torej pogoreli, a ta dogodek spričuje, kako nestrpni so svobodomiselci in kako bi radi preganjali celo prijateljske sestanke ljudi, ki ne trobijo z njimi v en rog.
-f Dobro povedano. »Frankfurter Zeitung«, glasilo nemškega liberalizma, je te dni zapisala tele besede: »Vsak mladič, ki zabavlja zoper farje in cerkev, misli, da je napreden. Tako enostavna pa stvar ni. Če je kdo nasprotnik klerikalizma, ni za-raditega že prosvetljen, ampak je kljub
Zelo koristno
je, ako v otroški sobi nikoli ne manjka Scottove emulzije. Otroci radi zavžijejo ta smetanast izdelek in celo s takim veseljem, da ga sami zahtevajo.
SCOTTOVA EMULZIJA
je prav izborno olajšujoče sredstvo proti	2693 Pristniмтоsto
»namko - ribičem - kot garancijskim znakom Scott-ovega ravnanja.
in mnogokrat preizkušeno varstvo pri večkratnem prehlajenju naših malih.
Pri nakupu naj ee zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let
vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Gena izvirni steklenici K 2-50. Dobi ee v vseh lekarnah.
»n;
dražljivemu kašlju «S
ZSUlZIJffif ako ste nahodnl, hripavi iasliienl in če težko dihat*, Fellerjev fluid z znamko Elsafluid". Mi smo so sami prepričali pri prsnih, Vratnih boleznih itd., o njegovem zdravil-
nem. kuielj UjSajočem uUnku. Dvanajstorica za poskuSujo K 5--. 2 tucata K 8 60 fronko. Izdeluje lo lekarnar E. V. Fcller v Stubici ftov 285 (Arvatsko)
temu lahko zelo omejen.« — Resnične besede! Pri nas imamo liberalne mladine, ki se povsod štulijo na prvo mesto in stranko komandirajo, so pa največji puhloglavci.
-f- Izid volitev v kranjsko trgovsko In obrtno zbornico ne da spati našim liberalcem. Skupno s predsednikom imajo namreč le 12 svetnikov proti 8 članom slovenske in 4 članom nemške opozicije. Kakor ponavadi pišejo tudi to pot liberalci veliko o državnem pravdniku. Spravili so se včeraj na nadupravitelja deželne bolnišnice gospoda Nebenfuhrerja, češ, da je pisal okolu pisma, v katerih je grozil z bojkotom. Če povemo, da tako pismo ni eksistiralo in ne eksistira, smo povedali dovolj o obliki liberalnega boja. Ravno taka je z agitacijo dr. Zajca in dr. Gregoriča, nad katera »Narod« tudi kliče državnega pravdnika. Naj bi »Narod« raje prosil, da bi vladni zastopnik v komisiji no izročil državnemu pravd-ništvu tiste liberalne sleparije, ki so se v velikem številu odkrile pred volilno komisijo. — Včeraj je bil zaključen skrutinij v mali obrti. Izid volitev v mali obrtni kategoriji trgovske obrtne zbornice je sledeči: Vseh volileov v tej kategoriji je 6150, vseh oddanih glasov jc bilo 5342, nedost avl jenih 434, prazna 2, neveljavnih 25. Dobil je kandidat S. L. S. Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani 2746 glasov. Kandidat liberalne stranke Engelbert Franchetti 2568 glasov, Pust Ivan, ključavničar v Ljubljani 1 glas. Kandidat liberalne stranke je torej ostal v manjšini za 178 glasov. Ko bi se v tej skupini primerjalo glasovnice z recepisi pri liberalcih, tedaj bi bilo polovico liberalnih glasov neveljavnih. Slučajev kakor je Franchetti— Terezija Urbančič, kjer se je kar nepopisano glasovnico vzelo in jo je šele pozneje nekdo podpisal, spadajo gotovo v krog justice. Istotako slučaj Anton Fatur v Smerju, ki je vzel nepopisano glasovnico Bizjak Jožefu iz Smerja, pa je bila pozneje glasovnica izpolnjena in oddana itd. itd.! Državnega pravdnika naj si torej liberalci ne kličejo iz gozda. Jako neokusno je tudi pisarje-nje liberalnih listov, da je z nami volilo nekaj Nemcev. Res jc v to stanovsko korporacijo za naše kandidate volilo nekaj Nemcev, ker vidijo, da v stanovskih korporacijali naši ljudje bolj • resno delajo za stanovske koristi, kot pa liberalno kri'čaštvo, res pa je tudi, da so liberalci prosjačili pri Nemcih glasove, da so tudi liberalci dobili nemške glasove, predvsem vse glasove nemških Židov. To je tako karakteristično za liberalno stranko, da je o tem vsaka beseda odveč.
+ Poverjeniki Družbe sv. Mohorja agitirajte za »Slovensko Stražo« o priliki pobiranja, naročnine za leto 1912.
-j- Številke govore. »Dan« objavlja danes sledečo notico: »Avstrijsko klerikalno šolstvo. Sledeče številke govore bolj, nego celi članki. V Avstriji je 640 moških samostanov z 11.116 menihi in 2316 ženskih samostanov z 27389 nunami. 11 samostanov ima v svojih rokah celo javno c. kr. gimnazijo z 3024 dijaki in z 101 privatisti. 8 samostanov ima privatno gimnazijo, v samostansko-klerikalnih rokah je: 28 dijaških konviktov, 5 privatnih učiteljišč, 2 trgovski šoli, 3 obrtne šole, 2 gospodarski šoli, 6 meščanskih in 20 ljudskih šol, 4 sirotišnice in 27 zavetišč za dečke. Ženfcki samostani imajo: 3 ženske gimnazije, 20 ženskih učiteljišč, 8 licejev, 4 trgovske šole, 178 vadnic, 108 penziona-tov, 50 meščanskih šol, 571 ljudskih šol. Poleg tega imajo nune 6 kurzov za učiteljice, 19 gospodinjskih šol, 273 otroških vrtcev, 69 nadaljevalnih in obrtnih šol za de.klicc. To je torej število klerikalnih šol.« — S to notico je »Dan« samega sebe po liberalnih ustih udaril. Visoko število nairaznovrstnejših šol, ki so v rokah katoliških redov, kaže le, kako zelo veliko stori Cerkev za izobrazbo. In te šole niso morebiti slabe, nasprotno so na glasu, da so najboljše. Celo liberalci pošiljajo svoje otroke radi vanje. Redovniki in redovnicc vodijo najbolj sloveče šole in vzgojevališča. Redovniki imajo pač veliko večjo izkušnjo, boljšo vzgojno metodo, več študij in požrtvovalnosti kakor laiki. Na Francoskem splošno pogrešajo samostanskih šol, katerih državna šola nikakor ne more nadomestiti. Če bo »Dan« večkrat take notice priobčeval, se utegnejo njegovi bravci naravnost poklerikaliti.
-f- Kako dela Schnlverein. Schul-verein jc zavzel novo važno polje za svoje delovanje. Domenil se je z dunajskim mestnim občinskim svetom, da bo Schulverein po svojih zaupnikih nameščal otroke, ki spadajo na, breme občine na ta način, da plača občina vse vzdrževalne stroške to jo 16 K mesečno na glavo in še posebej 15 letno za obleko, šulverajn pa določa družine, katerim se rejencc izroči, izvršuje nadzorstvo ter nosi stroške za prevoz. otrok, zdravniško oskrl) ob času bolezni in drugo. Seveda šulverajn tega ne dela U> golega (človekoljubja, marveč izvr-
šuje to z nemško nacionalnega stališča, v povzdigo nemške moči ob mejah. Te otroke se daje namreč v rojo v take obmejne kraje, kjer obstoji šulveranjska šola — seveda le nemškim in nemčur-skim rodbinam. Šulverajn odkrito izjavlja v nemških listih, da hoče s tem novim nascljevalnim delom predvsem zagotoviti obstanek svojih obmejnih šol in jih v doglednem času zvaliti na rame javni upravi. Doraščajoči učenci teh šol imajo potem pomnožiti in oja-čiti nemški živelj v obmejnih krajih. Brez ovinkov po naše povedano, gre šulferajnu tudi v tem novem delokrogu za ponermčenje čeških in slovenskih krajev na meji. Tekom enega leta je ustanovil že 26 takih naselbin s skupaj 400 otroci. To naseljevalno delo šulfe-rajna ie za Slovane nedvomno mnogo bolj nevarno, nego je bilo ono z raj bovškimi protestanti, tembolj, ker je šulverajn preskrbel naj obširnejše nadzorstvo in skrb za te otroke. Zato pa: »Slovenska Straža« naprej in m* do zadnjega za njo!
-j- Sienkievvicz in Slovenci. V »Slo-venčevem« podlistku priobčujemo prekrasno povest slavnega poljskega pisatelja Sienkiewicza. Sienkievvicz je z veseljem dal dovoljenje, da izhaja njegova nova povest v podlistkih »Slovenca«. Pri tej priliki se je od »Slovenčevega« dopisnika obširno informiral o slovenskih literarnih, kulturnih in gospodarskih razmerah. Kazal je jako živahno zanimanje in toplo razumevanje jugoslovanskih razmer. Za posebno izdajo te povesti je obljubil, da napiše uvod za Slovence.
+ Zoper kartele avstrijska vlada noče nič narediti, tako smo slišali iz ust našega trgovinskega ministra. Drugače v Nemčiji. Iz povsem sigurnega vira se namreč izve, da se nemški državni zakladni urad posvetuje z razliČ-nimi strankami glede uvedbe državnega monopola na kali, špirit, vžigalice in petrolej. Stvar je že tako dozorela, da se bo kali v kratkem monopoliziral. Država dobi s tem zopet lep vir dohodkov, na drugi strani pa odtegne te produkte karteliranemu oderuštvu. Kali, ki ga Nemčija največ producira, bo državi s časom prinesel na leto 150 milijonov mark dobička, petrolej, ki bi pa bil le trgovinski monopol, bi državi prinesel pri prodaji 6 do 7 milijonov na leto. Na vsak način bo država tudi pj-i petroleju na ta način lahko na cene vplivala, ker gleda tudi trgovec na dobiček, država pa ne bo odirala. Na vsak način pa to kaže, tla imajo v Nemčiji odločilni faktorji ne samo dobro voljo, ampak tudi pogum in moč, da kaj v tem oziru ukrenejo, pri nas pa je vlada pred kartelisti popolnoma pod klop zlezla.
4- Skrb za novince. Na Nemškem so se udomačile eksercicije za vojaške novince. Iz postnega pastirskega pisma vojnega prošta dr. Vollmarja posnemamo. da se je leta 1911 udeležilo ekser-cicij 5600 katoliških rekrutov. Res lepo število. Spričo razdiralnega dela svobo-domiselstva in socialne demokracije, ki truje tudi del vojaštva, so take verske vaje nujno potrebne in bi bilo tudi avstrijski vojaški upravi priporočati, da se bolj zavzame za religiozno vzgojo vojakov. Le veren vojak bo opora prestolu!
-j- »Narodovemu« dopisniku iz Novega mesta. Dan za dnem prihajajo iz Novega mesta poročila v »Slov. Narodu« o volitvah v Prečini ter v občini Šmihel — — Stopiče. »Narodovemu« poročevalcu so znani razni detajli iz sodnih spisov, ki so sicer nekoliko prav zlobno potvorjeni. Iz vseh dopisov se pa spozna edfen in isti slog, kakor je tudi iz vseh spisov razvidno, da jih piše oseba, kateri so sodni spisi dostopni. Mož, ki sicer ni kradel srebrnih žlic, a vendar v »Slov. Narodu« piše, je pri vsej svoji veliki previdnosti bil vendar enkrat nepreviden, zato je danes vsakomur znano v Novem mestu, kdo jc dobro poučeni »Narodov dopisnik«. Naša skrb bo, da v prihodnje »Narod« več ne bo tako »točno« poučen o volitvah v novomeškem okrajnem glavarstvu. — Novomeščan.
+ Velik delavski shod. V četrtek, dne. 7. marca t. 1., ob pol 7. uri zvečer, sc je vršil v »Delavskem domu« v Dev. Mar. v Polju velik delavski shod. Velika dvorana in obširna galerija sta bili natlačeno polni. Shod je pozval visoki deželni odbor, naj pri oddaji vodnih sil družbi Leykam Josefsthal odločno gleda na koristi domačih delavcev, da bodo imeli v prvi vrsti domači delavci dovolj kruha, polem šele tujci. Shod jc sklenil na deželni zbor odločno in ostro resolucijo proti ljubljanskemu sladkornemu kartelu. Slišale pa so se tudi žalostne pritožbe delavstva proti tovarniški bolniški blagajni in njenemu zdravniku, ki je ravnateljev oproda, mesto da bi zastopal koristi svojih bolnikov. Sklenilo se jc, da sc ga na vsak način odstrani. TOvarna je pričela v zadnjem Času zopet z odpuščanjem delavstva, dasiravno k temu nima prav nič Do-
voda. Odpušča pa samo starejše delavstvo, ki ni več zmožno za drugo delo, kakor za tovarniško. Za podjetje, ki izkazuje dva in pol milijona čistega dobička v lanskem letu, to pač ni lepo. Na shodu je govoril Ivan Nep. G o -s t i n č a r in Anton Jeriha.
+ Prerok z Dunaja sc zopet oglaša v »Slovenskem Narodu«. To je njegov poročevalec iz parlamenta. Letos, ko jc spomlad že tako zgodej nastopila, je tudi fantazija »Narodovega« dunajskega urednika bujno zacvetela. Prvo, o čemer je obvestil slovensko javnost, jc to, da Ilrvaško-slovenski klub razpada, in sicer zaradi brambno predloge. Menda je tudi prestolonaslednik vplival na dr. Šusteršiča, da je slednji zdaj opustil idejo trializma. Vsled tega so dalmatinski pravaši postali napram slovenskim klerikalcem nezaupljivi. »Bojimo se, da sc bliža čas trpkih skušenj tudi temu »elitnemu« klubu, kjer jc bil dosedaj le eden pastir in vse drugo njegove ovce v hlevu . . .« To je bilo prvo prerokovanje tega duhovitega vedeža, ki se pa še ni izpolnilo. Izvedel pa je tudi, da je dr. Ravnihar dosegel razširjenje telefonskega omrežja po Ljubljani, stvar, ki bi sc bila brez Ravniharja ravnotako izvršila. Razume se tudi, da je zadnji dr. Ravniharjev govor o ju-stici »napravil globok vtis na ves parlament«, da je »raztrgal zagrinjalo, s katerim je vlada vedno tako skrbno zakrivala črne kote svoje germanizač-ne politike na jugu« in da je »njegov govor naravnost, dokumentarične vrednosti«. — Kdo se ne smeje?
—	Liberalni reknrzl. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Rekurz liberalcev zoper tukajšnje občinske volitve je kot brez podlage in neutemeljen zavrnjen. V razlog svoji pritožbi so navedli liberalci slabo gospodarstvo, oziroma da ni računov o denarju, ki sc rabi za žup-nišče in o denarju iz lovskega zakupa. Pribijemo, da se ni nihče izmed pritožnikov prepričal pri županstvu in vpogledal popisa (inventarja.) občinskega pi-emoženja, v katerem bi našel določno pojasnjeno, da je vse, v čemur so videli povod, da se deloma ovržejo volitve, v najlepšem redu, ker je denar plodonosno naložen v hranilnici in vin-kuliran od deželnega odbora. Mladim črnovrškim liberalcem pa priporočamo, naj si raje ogledajo letošnjo »Občinsko Upravo«, 3. štev., str. 18. in 19. Zadnji odstavek članka, ki je posvečen temu rekurzu. se konča: » . . . da se ne bo v prihodnje vlagalo nepotrebnih pritožb take vrste, ker imajo upravna oblastva mmogo važnejšega in koristne jega posla, kakor pa pečati se z neutemeljenimi in neopravičenimi pritožbami.« — Ta ovrženi rekurz je torej zadnji žalostni spomin tistih velikih plakatov tik pred volitvami, ki so naštevali »klerikalne lumparije« v občinskem gospodarstvu. In v blag spomin tega nesrečnega rekurza sc je..nabralo v veseli družbi občinskih odbornikov 12 K 8 h za Slovensko Stražo«.
—	Cigani morilci. Kakor smo dne 5. t. m. poročali je cigan Rihard Rajhard umoril v Brusnicah svojega tovariša, cigana Raka. V pretepu jc bil tudi Rihard Rajhard smrtno nevarno poškodovan. Te poškodbe mu jc prizadjal cigan Rak, tako da je imel Rajhard vso glavo razbito in bil tudi po druzih delih života obklan. Včeraj je tudi cigan Rihard Rajhard vsled zadobljenih poškodb v preiskovalnih zaporih v Novem mestu umrl. Pa tudi neka ciganka — pravijo da. je ranjkega Raka žena — je zadobila pri pretepu med Rajhardom in Rakom precejšnjo poškodbo z nožem in je dvomiti nad okrevanjem. Cigani so bili kritični večer pijani, med njimi najbolj Rajhard in Rak, ki sta sc začela vsied malenkostnih očitkov pretepati ter drug druzega suvati z noži.
—	Nevarna igrača. 141etni deček Valentin Klemen na Savi pri Jesenicah je našel dinamitni patronček. Deček jc zbijal po dinamitu, ki je eksplodiral in puhnil dečku v oči in na prša. Nevarno ranjenega, dečka so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Izredno ugodno priliko k varčevanju nudi nakup srečk na obroke v korist »Slovenski Straži«. Kako hitro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot i krone 75 vin.! Zgubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko, ter jo odplačuje v mesečnih obrokih po 4 krone 75 vin., Ia pa denarja prav gotovo ne vrže vun. kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je tedaj to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pfi zamore zadeti seveda tudi 100.000 frankov in ta prilika se nudi žc pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. 1. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogaleti, ta naj si kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži«. Eno srečko zamore kupiti pa tudi več oseb na eno ime. — Opozarja-
mo ti a današuji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«.
—	Izpit za zidarske mojstre so na*
pravili sledeči absolventi drž. obrtne šole v Ljubljani: g. Remec Anton iz Goriškega, g. Zmet Jožef iz Goriškega, g. Kočuh Ivan iz Ladj.e pri Medvodah, g. Rojs Karel iz Jarenine pri Mariboru.
—	Poštni debit jc vzet srbskemu v Čikagi izhajajočemu listu »Osvobodje-njc« za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele.
—■ Uboj ali nesreča na Gorjancih. Včeraj so našli na Gorjancih v jarku mrtvega nekega Vidmarja iz Stopič. Ne ve se še, ali je v pijanosti ponesrečil ali ga je kdo ubil.
—	Sneg je padel te dni (udi na Gorjancih.
—	Kollnska kavna primes v korist obmejnim Slovencem se je našim gospodinjam prav zelo priljubila. Prvič zato, ker je najboljši kavni pridatek in se z njim napravi najokusnejša kava, ki jo vsak rad pije. Potem pa tudi zato, ker je kavni pridatek pristno domaČe blago in na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Mi Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem toplo priporočamo s pripombo, da je pri nakupovanju treba strogo paziti na napis in pa na to, da je na vsaki škatljici pritisnjen pečat »Slovenske Straže«.
Včeraj naznanjeni cestni zakon še ni izšel, izide pa v najkrajšem času.
Ljudski oder.
Začetek ob y28b. Predstava 18. Konec ob '/.1 ■■■ ■	Znižane cene I =====
V nedeljo, dne 10. marca 1912
Klasična predstava I
Popolnoma nove dekoracijo!
Ljubezni in irja valovi.
(HERO IN LEANDER).
Klasična tragedija, v 5 dejanjih (i> slikah). Sj.isal Fr. Grillparzer. Poslovenil Fr. Ks. Koblar.
Po posameznih dejanjih se zagrinjalo nc bo dvigalo. — Vstopnice se dobivajo zvečer pred predstavo pri blagajni.
Blagajno se ođpro o!i рз1 Uri. Preprodaja v Kal. Banani.
Ce ne prostorom: Parter I., II. vrsta a 3 K. III.,
IV.,	V. a 2 K, VI., VII. a 1-50 K, VIII., IX.. X., XI. a 1 K. -- Zofe v parteriu a 1 K. — Galerija., I vrsta ;i. 1-20 K, II. a 1 K. III.. IV, o 70 vin.,
V.	ii DO vin. — Balkon a 1 K. — Stojišče tO vin.
— Dijaško stojišče 30 vin.
PREDSEDNIK IZVRŠILNEGA ODBORA MLAJDOČEŠKE STRANKE DR.
W. SKARDA UMRL.
Včeraj je umrl v Pragi član gosposke zbornice dr. \V. Skarda:. Pred štirinajstimi dnevi je padel v svoji pisarni tako nesrečno, da si je nogo zvinil in je moral v posteljo. Pritisnil je nato šenj in zdravniki so morali poseči pc operaciji, ki je pa slabo izpadla. Nastopilo je vnetje pljuč, ki je povzročilo smrt. Skarda je bil še mlad mož, nima niti 50 let. Bil je več let mestni svetovalec in deželni odbornik; vedno sc jc potegoval za češko-nemško spravo.
GIBANJE MED PREMOGARJI.
štrajk angleških rudarjev še vedno traja; vlada se zelo trudi, da bi dosegla. mir med obema strankama., a je bil njen trud dosedaj brezuspešen. Nobeden noče popustiti, ne delavci nc delodajalci.
Štrajk pa vpliva tudi na delavce v drugih državah. V nemški pokrajini Rulir je velika nevarnost, da prično delavci s štrajkom. Jutri imajo 60 shodov. na katerih sc bodo prebrali sklepi posamnih delavskih konferenc. V mestih Bohum in Dortmund je zbranih nad 400 orožnikov in več sto policajev. Iz Essna pa poročajo, da so se delavcem plače zvišale in da torej štrajka najbrž ne bo.
Veliko gibanje za zboljšanje plač se je začelo tudi v Zg. Šleziji na Nemškem. Premogarji zahtevajo loodstot-no zboljšanje pltuč.
VOLITEV PREDSEDSTVA V NEM-ŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Včeraj popoldne se je vršila v nemškem državnem zboru definitivna volitev predsednika in dveh podpredsednikov. Pri volitvi predsednika jo bilo oddanih 383 glasov; Kaempf (liberalna ljudska stranka) je dobil 192 glasov. Spalni (centrum) pa 187 glasov. Izvoljen je torej Kaempf. Mož je že od leta 1880 prostozidar in član prostozidarske lože. Nato se jc voli! prvi podpredsednik; oddanih je bilo 389 glasov. Paaschc (narodni liberalec) je dobil 197 glasov, Scheidcmann (socialni demokrat) je pa dobil 155 glasov, 22 glasov jc bilo razcepljenih. Izvoljen
je tedaj nacionalni liberalec Paasche. Pri volitvi druzega podpredsednika je bilo oddanih 378 listkov, od teh je dobil Dove (liberalna ljudska stranka) 209 glasov, socialni demokrat Scheidc-mann pa 107 glasov. Ti gospodje so tedaj poklicani, da bodo vodili krmilo v nemškem državnem zboru, kako, bomo ikmalu videli.
Uimilfloske novice.
lj Ljudski oder igra jutri, v nedeljo, 10. t. m. ob pol osmi uri zvečer veliko klasično tragedijo »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leander), ki jo je spisal največji avstrijski dramatik Grillparzer. Dekoracije so prav vse popolnoma nove in so res krasne! Igra sama je lepa, klasična, resna in mima. Ima pet dejanj in šest slik. Prva: Pred svetiščem Afrodite; druga: Gaj v Se-stu; tretja: Ob Herinem stolpu; četrta in peta: Ob morju; šesta: V notranjosti templja. Troški za to predstavo, s katero je hotel Ljudski oder nuditi res iz-vanre'den užitek so ogromni in zasluži ta predstava pač razprodano hišo. Po zanimanju sodeč, ki vlada med vsemi sloji za to vzorno predstavo, bo jutraj-šnji dan — časten dan Ljudskega odra! Vstopnice se dobe v predprodaji v Kat. bukvami, jutri v nedeljo pa od 4. ure popoldne naprej v Ljudskem Domu v L nadstropju in od pol 7. ure dalje pri blagajni.
lj Ženski oddelek S. K. S. Z. v Ljubljani uprizori v nedeljo, clne 17. sušca 1912 v veliki dvorani Ljudskega Doma dr. Krekovo krasno igro s petjem »Turški križ«. Prvo dejanje se vrši v Davči na Uršulinem domu; drugo: Podbrdom v turšikem taboru; tretje: v Selcih na vasi; četrto: na Petrovem brdu. Začetek ob 6 .uri zvečer. Blagaj-nica se odpre ob 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 2 K, III. in IV. vrste 1 K 50 v. od V. do VIII. vrste 1 K, od IX. do XI. vrste 80 v. Balkon' 80 v. Galerija: I. vrsta 1 K, II. vrsta 80 v, od III. do V. vrste 60 v. Stojišče 30 v. Vstopnice se dobe v predprodaji pri odbomicah ter od torka, 12. marca, dalje vsak večer od 7. do 8. ure v društveni sobi v Ljudskem domu, II. nadstropje levo. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
lj Občni zbor Prometne zveze skupina Ljubljana. Člani Prometne zveze skupina Ljubljana se opozarjajo na iz-vanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 10. sušca 1912, ob 6. uri zvečer v prostorih »Rokodelskega doma«. Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši isti in je pri vsakem številu udeležencev sklepčen pol ure Dozneje.
lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani vabi na svoj redni letošnji občni zbor, ki bo dne 27. marca t. 1., popoldne ob 6. uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev dveh računskih preglednikov. 3. Slučajnosti. — Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
lj Zagrebški nadškof dr. Bauer v Ljubljani. V Ljubljano pride prihodnji teden zagrebški nadškof dr. Bauer poslušat Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje Device Marije«. V Ljubljano prideta tudi nadškof goriški dr. Sedej in tržaški škof dr. Karlin.
lj Musica sacra v stolnici. Jutri, tretjo postno nedeljo, se bo pri veliki sveti maši ob desetih izvajalo .sledeče: Missa septima, zl. M. Haller, gradual »Exsurge Domine«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Justitiae Domini rectae«, zl. dr. Fr. Ks. Witt.
lj Mestna elektrarna in občinstvo. V včerajšnji seji magistratnega gremija je občinski svetnik dr. Zajec interpeliral župana glede monopola mestne občine pri instalacijskih delih za električno razsvetljavo. Pri tem trpi obrt, trgovina in tudi občinstvo, ki je pri tem navezano na drage cene in včasih še na nepopolno in cesto počasno izvršitev. Želel je, naj župan prouči, ali bi ne dal v korist občinstvu izpre-meniti tozadevni statut mestne elektrarne. Občinski svetnik Š t e f e je poudarjal, da sc čuje mnogo pritožb, da se velike dobave pri mestni elektrarni ne razpišejo, ampak se dobava kar pod roko odda veano eniinisti firmi. Take dobave naj bi se razpisale! Župan je obljubil, da bo vse proučil in bo o izraženih željah poročal v prihodnji seji magistratnega gremija.
lj Ureditev Gruberjeve ceste. V zadnji seji občinskega sveta je obč. svetnik g. L o ž a r pri tem vprašanju opozarjal na šlari Walkov projekt, ki bi Gruberjevo cesto najlepše uredil. Po sedanjem projektu, po katerem bi se cesta uredila, bi bila cesta na najožjem mestu široka samo pet metrov, kar bi bilo posebno po otvoritvi Belokranjske železnice za naraščajoči
promet premalenkostno. Svetnik Ložar je opozarjal na to, da bi cesta, ki bi po Walkovem projektu šla spodaj ob Gruberjevem nabrežju, bila važna tudi za tujski promet, ker bi bilo to res nekaj krasnega za mesto. Ob levi strani ceste bi se svet parceliral, ondi bi nastale vile, pogled s tc ceste na Golovec in Grad bi bil prekrasen. Sedanji projekt proračunava 65.000 K stroškov, a pri vsakem projektu so stroški večji kot proračun in bodo tudi gotovo pri tem projektu. Z ozirom na to naj bi se morda vendarle mislilo na stari Walkov projekt. Svetnik Ložar je poudarjal, da predno bo mestna občina prevzela po kolavdaciji Gruberjevega prekopa obrežje v svojo oskrb, kar bo slednjič le morala, bi bilo važno, da bi se poprej ta teren (škarpa) tako utrdila, da bi se nikdar več ne pogrezalo. V občinski seji je inženir Prelovšek poudarjal, da bi bilo treba samo za škarpo po Walkovem projektu 100.000 K, nakar je bil občinski svet mnenja, da se opusti Walkov projekt. To je
1>ravzaprav velika škoda za razvoj Ljub-jane in že pri današnji komisiji se je pokazalo, da se bo proračun sedanjega projekta skoro gotovo prekoračil. Danes se je sklenilo, da mora biti cesta na najožjem mestu široka 7 metrov. Svet se je plačeval danes 3, 4, 5, 10 K kvadratni meter. Morda bi bilo vendarle prav o tej važni stvari se nekoliko bolj natančno posvetovati in morda stopiti v tej zadevi tudi v zvezo z drugimi faktorji: dež. odborom itd. Nam se zdi, da bi bile besede obč. svetnika Ložarja vredne uvaževanja. Morda se dobi kak izhod, ki bi za Ljubljano najugodneje rešil to pereče vprašanje in kar najbolj povzdignil ta lepi del našega mesta.
lj Kaj je s stopnjicami v Gruberjev kanal? Občinski svetnik Likozar je tudi eden tistih liberalnih modrijanov, ki pobirajo tisto, kar drugi izprožijo. V zadnji seji občinskega sveta je Likozar predlagal stopnjice v Gruberjev prekop. V tej zadevi je bila že pred letom deputaicija naših mož pri g. vladnem svetniku Laschanu in mestni posvetovalni svet je tudi že na predlog g. Rojine sklenil, da se te stopnjice napravijo. Krivda »pridnih« liberalcev na magistratu je, da se ta sklep še ni izvršil. Likozar je torej le ponavljal to, kar bi liberalci na magistratu že davno morali izvršiti!
lj Kaj je s hotelom »Tivoli«? Občina fe morala še enkrat razpisati hotel Tivoli, ker se na prvi razpis pravzaprav ni oglasil noben ponudnik. Oglašal se je sicer gosp. restavrater Eder, a ponujal je na leto 3000 K pod pogojem, da velja najemščina za osem let. Sedaj je hotel še enkrat razpisan. Kakor se čuje, se sedaj poteguje za hotel pivovarna »Union«. Razume se, da bo občina ta nesrečni Hribarjev hotel oddala v najem najugodnejšemu ponudniku.
lj Nesreča s Predovičevimi konji. Včeraj je gospod Janko Predovič tako hitro vozil s svojimi konji skozi Selo, da je prišla pod konje llletna dekliea Helena D o d i č. Deklici je zlomljena leva noga, a tudi sicer se je silno pre-strašila
lj Nov hotel v Ljubljani. G. Zidar svoje poslopje poleg Bavarskega dvora preuredi v hotel, poleg Blelvveisove ceste postavi podolgasto pritlično poslopje za restavracijo, ki »bo na eni strani zvezana z dosedanjim poslopjem, na drugi strani pa z enonadstropnim poslopjem.
lj Kolavdacijo zgradbe obrtne šole
izvrši občina v kratkem, a le pod pogojem, da ta kolavdacija nič ne vpliva na sporne točke, ki so med občino in podjetnikom Supančičem. Magistrat naprosi deželni odbor, naj mu da za to zanimivo kolavdacijo na razpolago enega svojih inženirjev.
lj Stavbinske vesti. Marijanišču je dovoljena zgradba novega čebeljnaka..
—	Posestniku Ivanu Stresenu se dovoli postaviti novo žično ograjo v Cerkveni ulici. — Rudolfu Gaierju, ključavničarju, se dovoli postaviti novo žično ograjo. — Josipu černiču v Streliškili ulicah, se dovoli postaviti nova vrata pri prodajalnici. — Juriju Marenčotu se dovoli postaviti novo žično ograjo na, Dolenjski cesti. — Ivanu Mohorču na Dolenjski cesti se dovoli zgradbo kanala do jarka južne železnice, a prepove sc mu porabljati ta kanal za fekalije.
—	V Filipovem dvorcu v Stritarjevi ulici se dovoli zgradba betonsko železnih stropov.
lj Jubilej g. J. RSgerja. Dne 7. t. m. je praznoval član Vincfencijcve družbe g. Janez Roger svoj 701etni rojstni dan v najožjem družinskem krogu. Po poklicu trgovec je dal jubilant svoje moči in zmožnosti v službo krščanski usmi-ljenosti. Že od leta 1866, torej nad štiri desetletja, deluje na raznih poljih javnega življenja, kakor mestni ubožni oče in član zdravstvenega sveta, Ravno ti posli so ob času kolere in kožne epidemije, kakor tudi o potresni dobi zahtevali veliko požrtvovanja. Znano je njeeovo delovanje v kranjski Vincenci-jevi družbi, pri kateri je kot član že nad 30 let. Tudi potem kot predsednik
konference sv. Nikolaja in podpredsednik centralnega sveta Vincencijevih konferenc za Kranjsko, kakor tudi kot svetovalec v predsedstvu karitativne državne zveze na Dunaju je deloval v pomoč revežev. Bog ga ohrani še mnogo let!
lj Umrli so v Ljubljani: Jožefa Mi-lavec, pomožna usmiljenka, 23 let. — Marijana Zerovnik, delavka, 62 let. — Elizabeta Merzlak, opmožna usmiljenka, 23 let. — Ljudmila Pokoril, zaseb-nica, 28 let. — Matevž Medič, prosjak, 74 let. — Marija Hribar, gostačeva žena, 78 let.
lj Preizkušnja ljubljanskega policijskega psička. Ljubljančanom je znano, da je policijski kancelist g. Toplikar z velikim trudom že nekaj časa učil prijaznega psička policijskih vednosti. Počasi je šlo, pa šlo je vendar in te dni je psiček sijajno prestal maturo: Nekdo se je opravil v obleko barabe in se skril v klet pri Levu na Marije Terezije cesti, nato je »baraba« šel iz Levove kleti v Šiško, kjer se je skril v neki kleti na Celovški cesti, iz te kleti je »baraba« pobegnil dalje v Tivolski gozd . . , Toplikarjev prebrisani policijski 1 psiček je kmalu nato pričel iskati »zločinca«. Iz Levove kleti je psiček ubiral pot na Celovško cesto in res šel v klet, v kateri je bil prej dozdevni »zločinec« skrit, tu je psiček vse dobro ovohal — topot je pustil špeh pri miru — ter nato letel do nekega lesenega plota, preko katerega je prej »zločinec« skočil. Psiček se je zaletel preko plota in letel v gozd, kjer je hitro izvohal »zločinca« ter ga prijel za hlače. Tako g. Toplikarjev psiček dela čast svojemu mojstru. Kakor čujemo, je vso vzgojo policijskega psička izvršil g. Toplikar iz svojih stroškov. Tako je menda samo v Ljubljani.
lj Prije'.a tatica. Pred nekaj časom je stanovala pri neki s.ranki na Karlovski cesti Frančiška Jesenšek rojena leta 1891. v Kompoljah in v Peče okraj Kamnik prisojna ter je v odsotnosti stranke ukradla 10 K vredno pelerino in ročno torbico. Policija jo je danes izsledila v nekem hlevu in jo aretovala.
lj Aretovan je bil 221etni Ivan Bu-kovina iz Kojskega Brda na Koroškem, ker ga tukajšnje c. kr. okrajno sodišče preganja v' policijski tiralnici zaradi tatvine.
lj Izgubil sc je na poti iz šišenskega kolodvora v mesto zlat medaljon z dvema slikama. Pošten najditelj naj ga odda na policiji.
Drošlva.
—	Prostovoljno gasilno društvo Rečica pri Bledu ima svoj drugi občni zbor v nedeljo, dne 17. marca, ob 4. uri popoldne v prostorih restavracije Mangart na Rečici in se vabijo vsi prijatelji gasilnega društva.
—	Devicamarijapolisko okrožje Orlov ponovi narodno igro »Dimež« v nedeljo, dne 10. t. m., ob pol štirih popoldne z istim sporedom in istimi cenami. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Iz št. Vida nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica priredi v nedeljo, dne 10. marca 1912, v dvorani »Pri Cebav« dramo »Naša kri«. Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal F.' S. Finžgar. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 h, stojišče 40 h. — Predprodaja vstopnic od sobote dne 9. marca dalje v trafiki »Pri Kautman« (gdč. Zakotnik). Blagajnica se odpre ob 3. uri popoldne. Začetek ob 4. uri. Konec ob 6. uri.
—	Vič - Glince. Gospod Fr. Terse-glav nam je tudi letos ostal zvest, stalen predavatelj. Vsak petek zvečer, ko mine postna pridiga, so povabljeni po izobrazbi hrepeneči župljani v Dom, kjer nam predavatelj podaja vedno zanimivo snov. Včeraj je prav jasno opisal stanje katoliške cerkve v 18., 19. in sedanjem stoletju. Da se občinstvo res zanimlje za podučna predavanja, je priča vedno lepša in večja udeležba. — Jutri, t. j. 10. marca, ob 4. uri popoldne se bo v Društvene mdomu uprizorila žaloigra: »Izgubljeni si n«. Po tej igri bo nastopila šaljiva »Planšarica«. Spisal Silvin Sardenko. K obilni udeležbi vabi odbor.
Po sveta.
Nadvojvodinja za katoliško časopisje. Nadvojvodinja Marija Jožefa je prevzela protektorat nad slavnostnim večerom, ki se vrši na korist katoliškega časopisja v nedeljo, dne 10. t. m. na Dunaju.
Koliko besed spregovori človek v življenju? Statistik se danes za vse zanima. Sedaj si je nekdo belil glavo, koliko besed človek spregovori v življenju. Če se pri svojem računu <ni zmotil, tedaj spregovori tudi najbolj molčeč človek najmanj 25 milijonov besed do svojegR 60. leta. Normalni ljudje sprcgovorc dobro milijardo be-
sed v življenju. Klepetavci zmorejo skoraj še enkrat več. To je pa ta naš možak izračunal le za moške. Koliko bosed pa spregovori ženska v svojem življenju, tega se pa ni zlotil računati, ker tp je sploh nepreračunljivo.
Koliko tobaka so porabi po svetu? Statistika izkazuje, da med vsemi državami največ pokadijo Holandci. Tam odpade na glavo vsakega prebivalca nič manj kot 3400 gramov tobaka. Za Holandsko pride Severna Amerika z 2100 grami in Belgija z 1500 grami. — Najmanj se pokadi na Angleškem, Švici, Laškem, Španskem in Portugalskem; tam odpade na posameznega človeka 1500 gramov.
Kmet — milijonar. V občini Temes-rekas na Ogrskem živi nek kmet, ki je kupil od grofa Miklosa posestvo, za katero je plačal 1,300.000 K. Denar je takoj v gotovini izplačal. Novi posestnik, katerega sinovi so višji častniki pri huzarjih, še sedaj živi in dela kot priprost kmet in se tudi oblači v kmečko nošo.
Kako je prišel polumesec ▼ turško
zastavo? Leta 336. pr. Ki\ je oblegal makedonski kralj Filip Veliki mesto Bizanc, sedanji Carijyad. Atenci so poslali Bizancu na pomoč svoje brodov-je. Filip je nehal mesto oblegati, da bi prevaril branitelje. Neke temne noči je res hotel nenadoma napasti mesto. Bil je že prav blizu ozidja, ko naenkrat posveti skozi oblake zadnji krajec, ki je braniteljem pokazal sovražnika. Bi-zantinci so vsled tega vzeli polumesec za znak svojega mesta. Rimljani so, kc so si osvojili Bizanc, imeli v svojih pečatih polumesec z eno zvezdo. Ko si je pa Mohamed osvojil Konstantinopel, je postavil polumesec v svojo zastavo.
Nasledki slabe šalo. V Lvovu je napravil pri gledališki skušnji deko-ra'er na nek nagrobni kamen nadpis: »Tukaj počiva Mihael Plukasziewsky.« Ta Pluskasziewsky — zborni pevec — se je ob pogledu na ta nadpis grozno razburil. Med njim in dekoraterjem je prišlo do hudega prepira. Plukaszievv-sky jo hitel k ravnatelju, da se pritoži. V predsobi pa se naenkrat zgrudi mrtev na tla. Vsled prevelike razburjenosti ga je zadela kap.
Smrt bogatega berača. Niso redki slučaji, da se izkaže, da je bil kak revež, ki je do svoje smrti beračil, bogat mož. O takem slučaju se poroča zopet iz Velikega Varadina. Tam je umrl krošnjar Kari Greska, ki je živel zelo revno. Često so mu dobri sosedje nosili na dom hrano. Ko je pa umrl, sc našli v postelji skritih 50.000 K v denarju in hranilnih knjižicah. Iz nekega pisma, ki ga je ostavil, se razvidi, da je imel poleg denarja šc nad 100.000 K vredno premoženje. Ko je zbolel, je rekel ženski ki ga je stregla, da nima denarja za zdravnika in zdravila. Greska je bil kot mlad mož trgovec. Prišel je pa v konkurz in si takrat pridobil denar.
Ženske policaji. Siam je edina de* žela, ki ima žensko policijo. Ta policija straži harem v Bangkoku. Za te poli-cajke so izbrane samo izredno grdo ženske in take, ki so zaslovele po svoji — sitnosti.	4
Zdravnik, ki se je sam operiral. 1г Ne\v Yorka poročajo: Prvi zdravnik in kirurg mestne bolnišnice v San Fran-ciscu dr. Beltram A^den je pred dnevi poizkusil izvršiti sam na sebi operacijo slepega črevesa in bi jo dovršil, da mu je niso zabranili prijatelji. Dr. Al den trdi, da je s tem poizkusom dokazal da anaesthesija hrbtnega mozga, katere se je poslužil, nikakor ne otopi čute, in da se more spreten in hladnokrven kirurg sam operirati.
Najdebelejši ljudje. Edori najde-belejših ljudi na svetu je bil neki Sporn, ki je umrl v Warwillu na Angleškem v 57. letu starosti. Tehtal jc okoli 200 kilogramov. Širina njegova je znašala od enega ramena do drugega 1 meter 30 centimetrov, a njegove noge so bile strašno debele. Njegovi posli so nekoč stavili, da drže njegove hlače tri liekte žita, ko so pa začeli si-pati žito v hlače, da bi jih napolnili niso zadostovali niti trije heikti. — Španski general Ciapin Vitellis pa je tehtal 240 kilogramov. Nekoč pa sta bolezen in dolga dieta tako oplahnili njegov trebuh, da mu je koža visela kol
Težka glava in glavobol, omotica in šumenje po ušesih so pojavi, ki se najčešče pojavljajo vsled težkoč pri prebavi. '/г kozarca naravne Prane Jožef-ove grenčice odstranjuje hitro in brez bolečin vzroke želodčnih nerednosti in pro-vzroči s tem izdaten odvod valovanja. „Franc Jožef-ova voda", piše profesoi pl. Buhl v Monakovem, „vpliva naglo in se povsod hvalno omenia kot prijetno okusna."	1
predpasnik do kolen, tako da si jo je moral povezati okoli telesa. Toda najznamenitejši eksemplar, ki se je kdaj videl na svetu, je bil neki Hopkins v kneževini Wallos, Ta je tehtal 297 kilogramov! Tega debeluharja so peljali nekoč v London na vozu, ki sta ga vlekla dva para volov. Nekoč v svoji domačiji je izgubil ravnotežje te;* padel na neko svinjo, ki je ravno dojila pre-šičke. Uboga žival jc obležala na zemlji popolnoma stlačena, a prešičke so našli pod njo tako stisnjene k zemlji, kakor sardele v škatlji. Naravno je, da si takrat ni mogel sam pomagati na noge. Treba je bilo 15 ljudi, da so ga dvignili. Ko je umrl, so skrojili iz njegove suknje 20 hlač in treba je bilo več parov mo&iuh konj, da so prepeljali na pokopališče ogromno krsto.
Umestna odredba. Bosenska vlada je sklenila, prodajati v bodoče erarna zemljišča samo domačinom.
Številke velikega mesta. Državni komisar zdravstvenega urada v Albany, državi New-York, je objavil svoje poročilo za leto 1911. Iz številk poročila je razvidno, da je umrlo preteklo leto manj ljudi v državi New-York kakor leto prej, pa da se je zvišalo število rojstev in ženitb. V vsej državi je umrlo 2028 oseb manj nego leta 1910. Rojstev je bilo 76.288 več, ker se je narodilo v državi nič manj kakor 220.825 otrok. Porok je bilo 5000 več kakor preteklo leto.
Smrt v snegu. Iz Peterburga se br-zojavlja, da je v bližini Kologriva v ko-stromski guberniji neko ženitovanjsko družbo na potu od poroke zasačil snežni vihar in jo zasul. Vseh 13 oseb je zmrznilo.
Pismo iz Pariza.
Dne 3. marca.
Katedrala Notre-Dame. Žrtev bandltoV.
Danes je nedelja, toda Pariz je isti, kakor je bil včeraj. xjudje tekajo kakor vodno kakor blazni semtertje, ulice so polne prometa, kakor ob delavnikih, trgovine so odprte, povsod šum in ropot, nikjer ni tihega blagodejnega miru, ki vlada drugod na dan božji . . .
Mimo pride sprevod. Spredaj gredo trije možakarji, ki se zabavajo, kakor bi bili v gostilni, odzadaj pa par zgovornih žensk. Uboga Francoska!
Vleče me v svetovnoznano katedralo Notre - Dame, da vidim, ali je vsaj nekaj ljudi v Parizu, ki še poznajo Boga. Cerkev je bila precej prazna. Prišel sem ravno k pridigi, kar mi je bilo posebno všeč, da navadim svoje uho na francoščino. Pridigar, blagi starček, je bil izvrsten govornik. Toliko sem razvozlal, da je govoril o praznovanju dneva božjega. Toda, Pariz je gluh!
Popoldne me je privedla pot mimo katedrale. Začudil sem se, ko so ljudje kar trumoma drli v cerkev. Pred cerkvijo pa je ponujala cela gruča prodajalcev besedilo postne pridige, ki se je imela vršiti. Kričali so, kakor na kakem živinskem sejmu ter bili naravnost sitni. Cerkev je bila skoraj polna. Mnogim pa se je videlo, da so prišli bolj iz radovednosti, ker so se obnašali kakor v gledišču. Vse pa je pričakovalo nestrpno začetek pridige. Pridigar je bil naravnost izboren govornik, žal, da ga nisem mnogo razumel.
Katedrala Notre-Dame stoji sredi otoka na Seni ter naredi na opazovalca globok vtis. Začeli so jo zidati leta 1163. za papeža Aleksandra III. Zvonika sta impozantna, dasi še nista dogotovlje-na. Ravno tako impozantna je fasada iz XIII. stoletja s tremi glavnimi por-tali in veliko rozeto. Nad porlali je galerija, kjer stoje sohe 28 francoskih kraljev. Katedrala ima pet. ladij in 120 stebrov ter 37 kupolj. V zakladnici jo med drugim plašč Napoleonov, ki ga je imel pri kronanju.
Najnovejša senzacija v Parizu je smrt nekega policijskega agenta, ki je padel kot žrtev svojega poklica. Hotel je ustaviti avtomobil, ki je vozil prehitro, toda v tem trenotku ga podere krogla ntutla. Padel je kot žrtev ban-ilitov. Celi dogodek je imel predigro že mesca decembra, ko so, kakor se sumi, isti banditje v istem avtomobilu izvršili drzen napad. Včeraj je bil njegov pogreb. Bil jp zastopan pri pogrebu predsednik republike, minister notranjih zadev, poslanska zbornica itd. Znamenit je bil govor policijsikega prefekta Lćpina, ki je grajal sedanji sistem, da se izpušča hudodelce iz humanitarnih ozirov in da bi se prihranili izdatki, na prosto, pri tem pa se izpostavlja vse prebivalstvo v nevarnost. Cenil je število banditov v Parizu na več tisočev ter tožil, da jim ne more do Mvega! Lepa perspektiva! Sicer pa si je vlada snma vzgojila svoje bandite! •AU ni ropala ona ravno tako! Da, to je ♦gulite, lrnternito, libcrtc!
Teieionska in brzojavno poročilo.
ZMAGA S. L. S.
Gorica, 9. marca. Pri občinskih volitvah v Онеки jc zmagala lista S. L. S. v vseh razredih. Liberalci so bili gotovi zmage. Čast volilcem!
AVDIJENCE PRI CESARJU.
Dunaj, 9. marca. Danes opoldne je cesar sprejel v enourni avdijenci vojnega ministra pl. Auffenberga.
Dnnaj, 9. marca. Cesar je sprejel cesarskega namestnika češkega, kneza Thuna, da mu poroča o spravnih pogajanjih na Češkem.
SEJA GOSPOSKE ZEORNICE. *
Dunaj, 9. marca. Danes popoldne se vrši posebna seja gosposke zbornice, v kateri store novi člani obljubo.
ODLIKOVANJE.
Dnna), 9. marca. Cesar je imenoval sekcijskega šefa v finančnem ministrstvu barona Engcla za tajnega svetnika.
FINANČNE TE&K06E OGRSKEGA DENARNEGA ZAVODA.
Rudlmpešta, 9. marca. Centralna kreditna banka ogrskih denarnih zavodov, ki je šele 4. avgusta 1. 1. svoj akcijski kapital zvišala od 10 na 20 milijonov kron, jo prišla v velike stiske. Kljub temu ne misli likvidirati, ampak se je v svrho sanacije otirnila na velike banke.
ODLIKOVANJE FML. SCHEMUA.
Dunaj, 9. marca. Šef generalnega štaba fml. Schemua je imenovan za cesarjevega tajnega svetnika.
ŠTRAJK SREDNJEŠOLCEV NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 9. marca. Včeraj so štrajkali v Zagrebu višji razredi srednjih šol v ime solidarnosti z dijaštvom na Sušaku. Na vseučiliškem trgu je imelo shod 200 dijakov. Mimo je prišel bivši ban dr. Tomašič. Dijaki so demonstrirali proti Tomašiču. Nato so dijaki hoteli pred druge šolske zavode, pa jih policija ni pustila. Splošnega štrajka srednješolcev ne bo. Vlada grozi, da bo zaprla šole, ako bodo s štrajki dijaki politizirali.
Osjek, 9. marca. Ravnatelj gimnazije je pozval k sebi dijake in jim naročil, naj se pomirijo, sicer bodo oškodovani, ker vlada namerava zapreti šole. LVOVSKA UNIVERZA V NEVARNOSTI, DA SE PODERE.
Lvov, 9. marca. Včeraj je odpotovala na Dunaj deputacija vseučiliščne-ga senata, da nujno opozori ministrstvo na pospešitev gradnje novega poslopja za univerzo; dvorane v višjih nadstropjih so morali podpreti z bruni, da se ne zrušijo. Od vspeha deputacije je odvisno, ali razglase dijaki na univerzi splošno stavko.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Rim, 9. marca. Tu potrjuje vest, da je Anglija velevlasti dvakrat vprašala, ali se hočejo pridružiti akciji, da se Italijo pripravi do tega, da ne bo obstreljevala turških pristanišč v Aziji in Evropi, da pa so velevlasti odgovorile, da to ne gre, ker bi pomenilo nedopustno vmešavanje. Anglija je na to svoj predlog umaknila.
Carigrad, 9. marca. Vojno ministrstvo poroča, da se je Turkom v noči od 5. na 6. t. m. posrečilo Lahom hrib Mergheb zopet iztrgati, a so se morali zopet umakniti, ker so Lahi dobili oja-čenj.
Solnn, 9. marca. Laško brodovje križari baje okoli rta Paniuri. Baje je ustavilo nekaj ribiških ladij.
Carigrad, 9. marca. Tu so merodaj-ni krogi prepričani, da. Lahi kmalu napadejo Dardanele. Turki vse pozicije utrjujejo. Ministrski svet je sklenil, da v slučaju napada izžene iz Carigrada vseh 12.000 Lahov.
Cairo, 9. marca. Duhovščina v Ada-ni pridiguje pokolj ondi bivajočih Lahov in Armencev.
TripoliG, 9. marca. O pohodu laških askarov (zamorcev iz Eritreje) in konjenikov polka Lodi se poroča, da so jih 4. t. m. Turki in Arabci pri Bir-el-Turku obkolili in da bi se bilo aska-rom slabo godilo, ako bi jim ne bili nekateri bataljoni iz Ain-Zare na pomoč prišli. Bilo je veliko mrtvih in ranjenih na obeh siraneh.
Tunis, 9. marca. Oblasti zapirajo Lahe, ki so oboroženi Arabci so hoteli pred vladno rezidenco uprizoriti veliko demonstracijo proti Lahom. Po mestu patrulira vojaštvo, da zabrani klanje.
Rim, 9. marca. Poslaniki vseh neutral-nih velesil bodo te dni v Rimu italijansko vlado prijateljsko vprašali, kakšne koncesije je v slučaju miru voljna dati Turčiji. Enak korak napravijo poslaniki v Carigradu pri'Visoki porti.
STAVKA RUDARJEV NA ANGLE-ŠKEM.
London, 9. marca. Stavka rudarjev traja že osmi dan. Industrialni svet se je do četrtka odgodil in je vzela zdaj pogajanja v roke zopet vlada, in sicer
posebič z rudarji in posebič z posestniki jam. Baje se zdaj že gre za določitev minimalnih plač v posameznih re-virih. V ponedeljek sc snidejo zastopniki rudarjev in posestnikov jam k skupnemu posvetovanju. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da upa na sporazum. V Londonu je zlasti kruh v ceni poskočil. Vseh drugih delavcev, ki so vsled štrajka rudarjev brez posla, je okoli 450.000.
Marsellle, 9. marca. Vsled pomanjkanja premoga se je paroplovni promet s Tunisom ustavil.
Hamburg, 9. marca. Vsled pomanjkanja premoga se jo omejila po mestu plinska razsvetljava.
Christianla, 9. marca. Dve največji norveški paroplovni družbi sta ustavili ves promet.
OJAČENJE RUSKEGA BRODOVJA,
Peterburg, 9. marca. Ministrstvo je predložilo dumi nov program za pomno-žitev ruskega brodovja. Ministrstvo zahteva v ta namen 503 milijone rubljev.
JUŽNI POL ODKRIT.
Christiania, 9. marca. Vest, da je Amundsen južni tečaj odkril, je povzročila tu velikansko navdušenje. Vse mesto je v zastavah. Storthing (parlament), vlada in geografska družba je Amundsenu poslala v Hobart brzojavne pozdrave. Nabira se narodni sklad, da se opremi ekspedicija na severni tečaj, ki naj bi jo vodil Amundsen.
London, 9. marca. Vest, da je angleški kapitan Scott tudi južni tečaj dosegel, ni verjetna.
London, 9. marca. »Daily Chronicle« bjavlja 8 predalov dolgo poročilo Amund-sna, kako je dosegel južni tečaj. Amund-snova ekspedicija je zgradila na tečaju hišico ^Poolheim« in jo opremila z norveško zastavo iz ladje »Fram«.
NESREČA V CIRKUSU SIDOLI V DELNICAH.
Delnice, 9. marca. Vesti raznih listov, da bi se zgodila v Delnicah kaka nesreča v cirkusu Sidoli, niso resnične. Vest je izmišljena. V Delnicah ni nobenega cirkusa Sidoli.
VELIKA TATVINA.
Budimpešta, 9. marca. Neznani tatovi, o katerih manjka še vsaka sled, so pri juvelirju "VVirthu pokradli za 80.000 K juvelov.
NEZGODA V GLEDIŠČU.
Norimberk, 9. marca. V tukajšnjem Apollo-gledišču je znani krotilec Henrik-son nastopil s svojimi tigri. Kar eden izmed tigrov plane, nanj in ga težko rani.
SMRTNA KOSA.
Draždani, 9. marca. Tu je umrl znani profesor fizike dr. Toepler.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekateri gg. dopisniki nam pošiljajo v petkih za sobotno številko notice o dogodkih, ki so se dogodili že pred tednom ali že prej. Prosimo, da se nam o vsakem dogodku poročilo takoj pošlje in da se uredništvu prepusti, kedaj poslano priobči. Prepozno poslane stvari izgube na aktualnosti.
LAURIN & KLEMENT
MeteoroSoglčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
š	Čd« opa-»o vanj a	stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Votrovi	Nebo	ал a « ■r t- 3 S3! — -N > —* >
	!). zveč.	731-7	5-7	sl. szah.	dež	
„	7. zjutr.	730-9	4-5	sr. svzh.	dež	5-6
	2. pop.	730-0	7-1	sl. jjvzh.	oblačno	
8	9. zvoč.	732-9;	5-4	sl. jug	jasno	
	7. zjutr.	734-7	-0-8	brez ve tr.	jasno	1-9
	2. pop.	734-9	11-5	sl. jug	»J	
Srednja predvčerajšna terop. 4-7», norm. 2 2«. Srednja včerajšnja temp. 5-7<>, norm. 2-40.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 9. marca 1912.
Pšenica za april 1912 ....	11'75
Pšenica za oktober 1912 . . .	1089
Rž za april 1912.......i№24
Oves za april 1912......1003
Oves za oktober 1912 ....	9*13
Koruza za mnj 1912.....8'79
Koruza za julij 1912.....8'70
Koruza za avsrust 1912 . . . .	8'40
IZJAVA'
Prt občinskih volitvah v Planini, dne 14. lebruarja t. 1. smo bili podpisani izvoljeni v občinski odbor kot kandidati Slovenske Ljudske Stranke. Ker jc pretekli teden nekdo iz Planine zapisal v »Narodu neresnico, da ima liberalna stranka v novem občinskem odboru 10 pristašev, naša pa le 8, medtem, ko ima v resnici naša stranka 11 odbornikov, liberalna pa samo 7, je očividno, da nekatere izmed nas liberalci hočejo šteti za svoje. Zato s tem odločno izjavljamo, da smo .vsi zvesti pristaši Slovenske Ljudske Stranke in taki tudi v prihodnje ostanemo. Prepovemo pa si, da bi nas liberalci snubili, bodisi v časopisju, bodisi v osebnem nadlegovanju.
Planina pri Rakeku, 27. februarja 1912.
Anton Jakopin, Martin Petrič, Janez Skvarča, Janez Klemene, Franc Žigon, Janez Nemgar, Andrej Milavec, Jernej Benčan, Jože Kranjc, Franc Krmavnar, Anton Kušlen.	/
Bolnim na padavici
pomoč in zdravje po novem zdravljenju. PomoCi potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest, V. Grossc, Kronen-Gasse 18.	743
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa KošmerI, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	ш
In modno blago za gospode In gospe priporoča'izv.hltia
Prokop Skarkovsky in sin
v Hnmpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franko. Zalo zmerne ccne. Na Ie!Jo dam tukaj Izgotovlti gospod, obleke.
Borszeška
pnsoisrsta вашвжла' goda,
sredstvo proti angleški bolezni in slabokrvnosti. Neprekosljiva kot osveževalna in slast vzbujajoča pijača. Ta voda je
zelo primerna za mešanje z vinom. Glavni zastopnik za Kranjsko: FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v >1. ljubljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič družba I. z omejenim jamstvom. 3583
Zobna krema
Usfna voda
Nič
boli!
za hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot
±ШШР
kocke za goveje juho
a vinarjev.
MAGGIJEVE kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MACGI in varstveno znamko zvezdo s križem.	737
ffi ur
na jako lepem kra-} ju se proda iz proste roke. Pripravna za vsako obrt. Na željo se dobi tudi gozd in nekaj njiv. Več pove Anton Kokalj, Pungart št. 1, pošta školjalokn. mi
ki že rodi 10 polovn.jakov vina, »je še nad 1000 mJ rigoliti, v imenitni kmsni lepi, tik župne corkve sv- Ume, p. Pristovn, Štajer., sc proda. Hiša zidana, t opeko krita, jo sposobna za vsako obrt, sosebno za trgovino, katero ni blizu, ima dve sobi, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 1 hlev, njivo in vrt. Vso v dobrem stanju. Na posestvu je 2000 K Intabuliranili. Cena 6000 K. Daljna knpnina po 4000 K se lahko plačujn na roke pod ugodnimi razmerami Pojasnila dajo Blaž Prah, posestuils pri Sv. Križ«, p. RofjaSkfi Slatina.	75Г)
Želodčne bolezni se razvijejo v zelo nevarne, posebno, čc sc pri malih težavah v želodcu ničesar nc stori za zboljšanje. Proti takim naj bi vsak imel domače zdravilo, Izvrstno pomaga dr. Rosa balzam iz Fekarne B. Fragner, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, 203-III. Dobi se v vseh lekarnah. — Glej oglas!
Krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. »Katoliška Bukvama« je založila številčne podobe za ponazoro-vanje števil. (Garnitura obsega 20 črnih kock z belimi in 10 belih s črnimi pikami.) Pri prestopu prve desetice je posebno paziti na to, da je učencem popolnoma jasno, koliko je vredna ednica in desetical To se pa najlažje doseže z omenjenima učiloma.
Zbirka ljudskih iger. 18. in 19. snopič z igrami protialkoholne vsebine: »Dekla božja«, za ženske; »Pijavka«, »Rešitelj«, za moške uloge; krasna ljudska igra za ženske uloge: »Junaške Blejke«; »Skriven zaklad«, »Kmet in avtomat«, za moške uloge. Na ovitku je seznam prejšnjih zvezkov te zbirke, ki obsega bogati zaklad lahko uprizor-ljivih ljudskih iger. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.

Zahvala.
Toplo zahvalo izrekamo za tolažbo, ki so nam jo pripravili o smrti našega ljubega očeta, ozir. soproga, gospoda
FraeEiška Wallaoda
posestnika v Lescah
sorodniki, sosedje in prijatelji z obilno udeležbo pri cerkvenem opravilu in pogrebu. Posebno se zahvalimo preč. g. J. Novaku, č. kanoniku in dekanu za vodstvo pogreba, vlč. g. župniku J. Lovšinu za ljubeznivo oskrbo, vlč. g. župnikoma iz Leš in Begunj, kakor tudi čč. salezijaneem na Rakovniku, ki so nam s svojimi molitvami ublažili bridko izgubo.
Lesce, dne 9. marca 1912.
Žalujoča družina Wa!land.
Zahvala.
povodom smrti nagega nepozabnega očeta, gospoda
Jožefa Finžgar-ja
trgovca, častnega občana občino Mošnje — Brezje itd.,
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas in predragega pokojnika obiskovali, tolažili ter nam na katerikoli način izkazovali svoje sočutje, vsem darovalcem prakrasnih vencev, vrlim gng. učiteljem goriSkiin, pož. brambi, obSnskemu odboru, g. nadučitelju in gdč. učiteljici, vrlim gg. pevcem za ganljive žalostinke, ter sploh vsem, ki so tako mnogobrojno spremili rajnika k večnemu počitku, našo najiskrenejšo zahvalo.
Bog povrni!	764
Brezje, 8. sušca 1912.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vsestransko izkazano srčno sočutje povodom prebritkp izgube naže nad vse ljubljene sestrice gospodične
Tončke Koprivec
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem prečastiti duhovščini gg. Avg. Šinkovcu, Iv. Mikužu, P. Zajcu, nunskemu špiritualu gg. lfi, Nadrahu, Ivan Sedeju, kaplanu starološkemu. Gospod, zdravnikom: Dr. A. Levičniku iz Ljubljane, Dr. V. Červinka iz Braslovč, Dr. Iv. Hubadu in Dr. S. Zakrajšku iz Škofje Loke. Katoliškemu izobraževalnemu društvu in Dekliški Marijini družbi, ker sta se udeležile pogreba z zastavo. Gosp. druStvenikom pevcom za ganljive žalostinke, osobito g. pevovoJju organistu Roman Kra-maršiču. Dalje vsem sorodnikom, od blizu in od daleč došlim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojno k zadnjemu počitku. Slednjič naj sprejmejo našo zahvalo, vsi, ki so ranjko hodili tolažiti v bolezni, darovalci prekrasnih vencev, kakor tudi vsi, ki so izjavili pismeno svoje sočutje.
Hvala iskrena.
V škofjl Loki, dne 4. marca 1912. 710	žalujoči ostali.
Kdor hoče svoji ženi, hčeri ali so-rodnici ter znanki za god kaj res lepega, koristnega in trajnega podariti, naj kupi „Slovensko kuharico", ki je tudi na znnaj elegantno opremljena! — Cena vezani knjigi 6 kron.
parfumerija,
Proda se
oddaljeno tri četrt ure od Ljubljane, obstoječe iz dobrih gospodarskih poslopij, 15 do 16 oralov zemljiSča in sicer lepega sadnega vrta, U gozdov ter njivami in senožeti. Posestvo ima lepo skupno lego in je največja oddaljenost od hiše 15 minut. Na hiši je tudi koncesija za iztoč vina in piva čez ulico. Eventuelno se prodajo tudi posamezne parcele, oziroma hiša z gospodarskimi poslopji. — Pojasnila daje: Ivan Zupančič, gostilničar na Martinovi cesti 15 v Ljubljani.	747
mr Proč z britvijo!
Zakonito zavarovano. : Higienično brijenje : brez noža, brez apa-гл, £ rata. — Treba samo namazati z milom, j. ^ f 'J%Wl oprati in v 5 minutah ®7f&S <1	« £ je brijenje brezhibno
.^fii.	v>	p opravljeno. Ranjeuje
ГГШ^ЛТШЛШГПШТР izključeno. - Nikakc •--»•»•-*-<• --»»n- bolezni. Ne peče vas, kot po britvi. — Naš izdelek »Messer weg« je zajamčeno neškodljiv, in pa stalno nadzoruje sodili kemik dr. G. Bischoff v Berolinu. Edini oblastveno preizkusen brivski izdelek. Velika katlja za ca. 50-kratno rabo proti vposlatvi K 3-50 ali po povzetiu (50 v. več). Kompletna garnitura potrebščin K 1.
„fflesser weg"-Vertrifib, Dunaj
П. Schollerhofgasse 5 odd. L. 739
Številna zdravn. priznanja. 1000 priznalnili pisem. V inozemstvu z velikim vspehom že 3 leta uvedeno.
sama ali pa z velikim vrtom vred. Mimo je napeljan vodovod. Več se poizve pri Andreju Jakopič, Malavas 14, p. Ježica pri Ljubljani.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi belomesnati kranjski
s a	B
manufaktiira itd.
Oblastveno Komcesiloiiirana pr daja sirupov. dstanovljsna leta 1897.
ulica i.
Kupci, pozor
s
735
lepi stavbeni prostori in razna zemljišča na Teharjih pri Celju, pol ure od Celja
in sicer:
1.	vila s parkom močno zidana v prav dobrem stanju, dvonadstropna, ima 15 sob, več shramb in kleti;
2.	navadna hiša, enonadstropna z lepim vrtom za zelenjavo, ima 4 sobe in 6 različnih shramb;
3.	konjski hlev, visok, obok na nosilce, poleg ena soba in ena shramba;
4.	živinski hlev za 20 glav živine, strop na železne nosilce;
5.	svinjski hlev, modem, poleg dva moderna kurnika z velikim vrtom za perutnino;
6.	kozolec vezan, 5 oken (štantov) na vsaki strani, hrastovi stebri;
7.	skedenj z gepelnom in še razne druge pritikline.
Proda se tudi ves živi in ortvi inventar. Razven poslopij je 32 oralov zemljišča, najlepše njive na Teharjih, krasni travniki in lepi gozdi. Poslopja in zemljišča leže ob okrajni cesti, v bližini velikih tovarn. Proda se vse skupaj ali pa na drobno. Kdor kupi kakšno posamezno poslopje, si lahko še prikupi zemljišča kolikor hoče.
Pripomni se še, da je na Teharjih najmanjši davek, ker je v teharski občini samo 17 odstotkov občinskih doklad. Kupci naj se oglasijo pri g. Josip šušteriču, posestniku in gostilničarju na Teharjih, pošta in železniška postaja štore ali pa pri g. Janez Košto-maju, posestniku v Črctu pri Teharjih.
Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen.	751
Zaloga pristnih domačih vin.
Ceno se proda:
ugašeno prvovrstno uležano apno, tehtnice, vse vrste vrvi,
zidna opeka itd. Povpraša se vsak dan med 8—9. uro zjutraj in 12—2. uro popoldne pri
A. ŠVARA,
- LJUBLJANA -
Šolski drevored štev. 2.
poštenih starišev, se takoj sprejmeta v trgovino špecerijskega in manuiak-turnega blaga pri Fran Repič-u v Ajdovščini.	742
so v ogromni izberi v vseh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega diica po priznano nizkih cenah. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfckcija za dame in deklice	750
mešane stroke
na Dolenjskem, se takoj proda iz proste roke. Kje. pove uprava „Slovenca" pod „štev. 728". 726
727
star 30 let, ncoženjen, vajen vsakega kmečkega dela, išče primerne službe,
najraje v župnišču. Naslov pove uprava.
V najem se da
717
Hina in M
v jako lepem kraju. Pismeno ponudbe sprejema uorava lista ood „štev. 300".
O. Bernatovič, BS
WflrishoIen na Bavarskem
m	(zborni uspehi!
k*- KneippskB kopališče
Celo leto otoorieno!
Slovencem se priporoča „Ilirski doorec" (Pension Potisekl izvrstna higijenična kuhinja, snažne, dobro opremljene sobe, skrbna postrežba, električna razsvetljava. — Zmerne cene (od septembra do maja posebno znižane). — Edino stouenako podjetje o
ћта1и! Sfc'tS Jakob Čebulj.
(površniki)
sc dobijo od inventure v nekaj komadih
ps if'iii ШШ cenah
v modni trgovini	741
Ljubljana, Prešernova ulica
Л1М1ЈС
krepak, poštenih staršev, se sprejme takoj pri Mih. Jager, jermenarskem mojstru v Ljubljani, Poljanska cesta 9.
1
зд mm	P1 -P
m ш шШ ^Ш&Мтаг.
po zelo ugodnih cenah:
6 velikih vozov, pripravnih za kmete, špediterje, več velikih sodov, ki držijo do 53 hI, nekateri še skoraj novi. Se-salka (pumpa/ in cevi za vinotržce in druge. Še nova, velika kredenca in tramo z ogledalom. Nadalje še popolnoma novo kolo 7. znamko ..Meteor" in čisto nove knjige: Leksikon (17 knjig). Weltall und Menschlieit (o knjg) in še več drugih stvari. — Natančnejša pojasnila in prodaja sc v Spodnji šiški štev. 77, v Juvančičevi hiši.	757
јБзшааввавввааоаеазавааавваавмвв
gr stavlmi Sa pohištveni
priporoča svojim p. n. odjemalcem veliko zalogo vsakovrstnih
v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine itd.
Cena najnižja, postrežba točna.
Ceniki se pošljejo na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 756
S 1. majem f. I. se odda elegantno
h sebe, kopalnica, obilna pritikline v
hiši štev. 2, Slovenski trg. Poizve se Sahko v odvetniški pisarn) dr. Krisperja, istotam. 746
Zahtevajte „§1utri§g!" zastonj!
Vsakemu, ki se sklicuje na ta list, pošljemo zastonj vzorec Nutrigena in zanimivo knjigo, v kateri so pojasnjena vsa glavna načela primernega prehranjevanja.
Nutrigen, ki sc po pravici imenuje kralj hranil, združuje v sebi najdražje hranilne snovi, ki služijo za jačenje organizma, kar spričujejo potrjene kemične preiskave. Dosedai so se vsi, ki so rabili to hranilo, pohvalno izrazili o doseglem uspehu.
Dopisnica zadostuje, da dobite zastonj vzorec in knjigo. 723
Podjetje „nntrfigen", Budapešta, Erzsebet-korut 16, pritličje 177.
Razne slvari.
Nemški kapital na jugu. Nedavno sc je v Berolinu osnovalo društvo za industrialno izkoriščanje naravnih zakladov na jugu naše monarhije in na Balkanu. Sedež društva je v Berolinu in Zagrebu. Društvo v kratkem ustanovi veliko tovarno jute v Karlovcu in tovarno mavca za gnojenje v Gos-piču.
Grozna smrt zrakoplovnega krmarja. Reklamni zrakoplov »Parseval VI.« je vsak večer krožil nad Beroli-nom, tako tudi 4. t. m. Ko so se hoteli vrniti na dvigališče, je nakrat odpovedal motor in zrakoplov je postal igrača močnega vetra. Ta je na nekem mestu zrakoplov pognal k tlom in krmar Nobers je hitel, da oprosti in spusti vrv z mačkom, da bi varnejše pristali. Pri tem pa se je Nobers zapletel v vrv, ki se mu je ovila okrog vratu, ga potegnila za sabo ter vlekla preko gozda. Ko je zrakoplov končno obstal, so našli Nobersa zadavljenega. Zrakoplov je jako poškodovan, a drugim, ki so bili v gondoli, se ni nič zgodilo.
Vojvodinja kuhinjska dekla. V središču Madrida so te dni v navzočnosti kraljeve dvojice z velikimi slovesnostmi otvorili nov aristokratski hotel. Največja posebnost tega hotela pa je nedvomno ena izmed kuhinjskih de-kel: vojvodinja Tereza Acosta iz voj-vodske rodbine San Lucar. Tereza je 'hči znanega generala Acosta, ki je vse svoje premoženje zaigral in pustil družino v največji revščini. Terezi je bilo sedaj stradanja dovolj, postavila se je na lastne noge in ker se ni drugega pametnega naučila, s čimer bi si mogla služiti vsakdanji kruh, je šla služit za kuhinjsko deklo v hotel, v katerega zahajajo njeni sorodniki in bivši prijatelji in znanci — španski grandi in njih družine:'Klobuk dol!
Umetno proizvajanje dragocenih kovin. Francoskemu kemiku Verleyu se je baje posrečilo najti način za proizvajanje zlata, srebra in platina kemičnim potom. Znanstveniki se zelo zanimajo za stvar in je Verleyu na iznajdbi čestital Ramsays.
17 leten poglavar vlomilcev. Na Dunaju so prišli na sled vlomilski četi, ki je v zadnjem času izvišila 18 vlomov v trgovine in zasebna stanovanja in odnesla okroglo 4000 K. Vodil je čedno družbo 17 letni natakar Franc Samek, ki je sam na svojo roko izvršil 11 vlomov. Izdalo ga je zapravljanje. Vse člane vlomilske družbe — 8 na številu, med njimi dezerter Wa-niek od pešpolka Deutschmeister — so zaprli.
Slavnosten pogreb — noge. Bogatemu meščanu Wiliamu Nicholsonu v San Fran-ciscu so nedavno odrezali nogo. Naročil je, da sc odrezana noga shrani in ko je ozdravel, je šel na mestni urad in tam zahteval pogrebni list. »Za koga?« «Zame.» »Tu nimamo časa norce briti.« »Prosim, ne sicer zame celega, pač pa za del mene, t. j. za mojo nogo, ki so mi jo odrezali.« »To vendar . . .« »O pač, moja noga je vendar kos mene samega; kako pridem do tega, da se ta kos pokoplje bogvekje, samo zato, ker ostalo telo še živi, a bo prejalislej zapadlo isti osodi in se bo istotako pokopalo. Jaz plačam za svojo rodbinsko grobnico in hočem v njej zbrati vse svoje kosti, čeprav ene nekoliko prej kot druge; te pravice mi vendar nihče ne more kratiti.« Uradnik je še vedno dvomil in izročil stvar višjim; ti so uvideli upravičenost Nicholsono-vih razlogov in mu izdali pogrebni list. Nicholson je nato svoji nogi napravil lep pogreb in jo s svojimi prijatelji spremil na pokopališče; tu se je poslovil od nje s prijaznimi besedami in se ji zahvalil za njeno zvesto službo. Ali je hvaležni mož zaključil svoj govor z željo: Na skorajšnje svidenje! — viri ne povedo.
Dekleta na srednjih šolah v Avstriji Tekoče šolsko leto je na srednjih šolah v Avstriji okroglo 60.000 učencev, med temi 15.000 deklet. Gimnazije obiskuje 3592, liceje 11.286 deklet.
Krizanteme kot zelenjava. V Libercu je vrtnar Maks Piersig v rotovški kleti priredil pojedino — krizantem. Vse jedi so bile prirejene iz krizantem po navodilih Piersiga, ki bi tem cveticam rad odprl širšo
in praktičnejšo pot na trg, nego so jo imele doslej. Najbolj so ugajale močnate jedi s krizantemami, medtem ko so bile prikuhe — napravljene kakor špinača — nekam prepikantne. Zelene liste krizantem sa mora naprejc oprati in potem popariti, v vroči vodi se puste 10—15 minut; potem se denejo v drug krop in kuhajo 10 minut, nakar se zopet odcede in šele v tretji vodi sc do mehkega skuhajo in potem pripravijo kakor špinača. Za solato se porabijo cvetni lističi; za oči je taka solata imeniten, sladak užitek, za jezik pa bolj grenak — okus je podoben zelenemu radiču, ki je tako priljubljen v južnih deželah. Jc pa tudi ravno tako zdrav, ker čisti kri. Porabo krizantem v kuhinji bodo nadalje preizkušali in se je ta naloga poverila liberški kuharski in gospodinjski šoli. Krizanteme kot zelenjava bi pozimi jako prav prišle.
Žalosen konec svobodne ljubezni. Zdravnik dr. Luis Philipp v Berolinu je imel intimno znanje z žensko, ki mu jc vodila gospodinjstvo. Posledice niso izostale, a dr. Philipp jih je odstranil. Kmalo na to je ženska odšla iz njegove službe, pa so čez nekaj dni vrnila in zahtevala, da jo zdravnik poroči. Ta je zahtevo odbil, nakar je šla ženska na bližnjo policijsko stražnico in zdravnika ovadila. Ko je dr. Philipp to doznal, se je z morfijem zastrupil, ženska pa se je poizkusila zastrupiti s svetilnim plinom. Našli so jo nezavestno in jo prepeljali v bolnišnico; tu pa je iz III. nadstropja skočila na tla ne da bi našla zaželjeno smrt.
Moritz Jokayevo zapuščino je od
pisateljeve vdove kupila ogrska vlada. Vdova dobi dosmrtno rento letnih 7200 kron. V zapuščini se nahaja oprava Jokayeve delavnice, njegova knjižnica in več dragocenih slik in zbirk.
Visoka ženska šola v Lipskem. V
tekočem prvem semestru toga novodobnega ženskega izobraževalnega zavoda je bilo okroglo 900 slušateljic. Zavod ne nudi sicer kake temeljite strokovne izobrazbe, marveč le splošne pojme, vendar daje ženstvu, za katero so drugi učni zavodi iz kateregakoli vzroka zaprti, priliko izpopolnitve izobrazbe. To pa tembolj, ker so slušate-Ijicam za praktično vadbo na razpolago: mestni dom za dojenčke, trije otroški vrtci, osem dekliških zavetišč in centrala za mladinsko oskrb; r,'izven toga so jim odprte vse bogate knjižnice v mestu: vseučiliška, osrednja pc-dagogična, trgovinske zbornice, Pcter-sova glasbena itd. Na šoli sta se uredila tudi dva znanstvena instituta: za vzgojeslovje in socialno vedo.
Mlade avstrijske domoljubke. V
švicarskem dekliškem penzijonatu «Bon Rivage« v La Tour-de-Peilz je sedem avstrijskih gojenk, ki so v proslavo zadnjega godu cesarja Franca Jožefa I. priredile v zavodu, kar so mogle in potem cesarju pisale ter ga prosile naj jim v tujino pošlje vsaki svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Avstro-ogrski konzulat v Genfu je nato dobil nalog, da se natančno izvesti o deklicah- Informacije so bile najboljše in nato je došlo na zavod za mlade Av-strijke sedem cesarjevih slik z njegovim lastnoročnim podpisom.
426 3
POZOR!
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, posebno pa tambu-raškim in ostalim društvom, ki so dosedaj v tujini naro-ccvala tambuiico ln druga glasbila, da naj se odslej obračajo edino na »Prvo kranjsko samolzdelovaliico tamburlc
ln druglb glasbil«
te Pezida
LJubljana, Florjanska ul. 24,
kjer bodo dobila dobra in najcenejša glasbila in tamburice. Nadalje naznanja, da sprejema vsa popravila, v to stroko spadajoča dola in jih izdeluje natančno in najceneje. Za vsa popravila in novaglasbilu. jamčim eno leto. Ceniki zastonj!
Bruse!) in Buenoa rtlres 191U; Д velike lagrade.
Podružnica na Dunaju: III. Лш Heumarkt štev. 21.
Patentni vročeparni lokonobili
z brezventilnlm preciznim upravljanjem. 3438 Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 HP. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
Do:eda) Izdelanih nad 720.0UU H.
071
sprejme takoj v pouk mizarski mojster Anton Kregar, Št. Vid pri Ljubljani.
ЈВИШХГС1 •	T i	n •
T i	u i	p
*> ■ o	p	*> 9 H
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
naravna
alkalična kislina
ter je posebno pripravna zaradi svojega iđilega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini ikrofoljnlh, krvloah, otoku šlez itd , in tavHo tako »ri bataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svtHnika LOschnerja onom-grafija o GieEshtlbl Sauerbrimn.
izvirek: GiessimM Sauerbrurm,
želez, postaja, zdravlfoo kopališča pri Karlovih varlfi Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jsstvinami i a vinom.
Zal; це pri Mihael Kastner-lu, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	3997
„NUISOL" 441
od Bergmann & Ko., Tešln (Tetschen) ob Labi
jc in ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. - Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2-50 v vseli lekarnah, drogerijali. parfumerijah in brivnicah.
Najstarejša domača tvrdka
iuvelov, zlatnine, sr
m
= raznih ur. =
Popravila in nova dela se iz« vršujejo v lastni delavnici.
Zahtevajte najnovejši cenik.
LUD. ČERNE
juvelir, trgovec z urami, zapriseženi sodni cenilcc
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
3558	_
blfzo Stare Loke
iz proste roke s celim zemljiščem. Redi se lahko 5—6 glav živine ter je jako z lepim mladim sadjem zasajeno. Natančnejše se izve pri Janezu Bergant v Veštru štev. i. pri Stari Loki pošta Škof j a Loka.
Bolnim na padavici
pomoč in zdravje po novem zdravljenju. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest, V. Grosse, Kronen-Gasse 18.	743
Austro-Amerikana
Trst—New York—Bnenos Aires.
Ea potnike v južno in severno Jflmeriko najcenejša in najpripravnejša Črta.
po sredozemskem morju od 8.—22. maja 1.1. z najhitrejšim in najboljšim brzoparnikom avstro-ogrske trgovinske mornarice „Cesar Franc Jožef I.", kateri obišče na tem potovanju sledeča pristanišča: Pulj, Dubrovnik, Korfu,Malta,Tunis, Ajacco, Villefranche (Nizza, Monte Carlo), Taormina, Katakolon (01ym< pija), Kotor, Spljet in Zader.
Vozna cena s kabino in hrano od
310 K naprej. Članom „avstrijskega plovnega dru* štva 10 o/o popust.
Prijave prevzema kakor tudi pojasnila daje generalni zastopnik
Simon JCmetetz, £jubliana
0<olodvorska ulica 26.
21
Proda se za 22.000 kron
lepo posestvo
obstoječe iz več njiv, sadovnika, zelenjaka, bukovega gozda, dveh travnikov, hiše z dobro idočo trgovino, gostilno,
kegljiščem, 32 m dolgim s salonom, hlevi, pekarijo in ledenico. Oddaljeno 5 minut od železniške postaje pri rudokopu. Naslov
„Resnost", Krmel Št. Janž, poštno ležeče Dolenjsko.	65b
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. jI.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Шауег
Centrala na Dunaja, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic. Uogal marijin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koront z vsakodnevnim vedno ugodnim ubrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh luzomskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov iti izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drugotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
Ustmena la pismena pojasnila in nasvotl o vseh v bančno stroko spndajočlh transakcijah vsekdai brozplačno. Stanjo dnnrnlh vlog na hranilne knjižice dne 29, svečana 1911. K 73,530.886.
Zavod za tehnične
Dunajska cesta št. 22
LJUBLJANA
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenus moči, teleionske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Diesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki Izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnicc, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalac mateiijal, inazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehn. potrebščine
klavirjev in harmonijev
dvorcih ml: IMrtr, Czapka, Hribin,
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izključno edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom cvent. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18"—)
najboljši instrument.
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje in muzikalije v velikanski zalogi. — Ugla-ševanja in popravila vseh glasbil.
DI FMI7 RD3?7KIIIf c. kr. izvedenec in
П||ГУШ Om*£ftflllI% učitelj ,Glasb. Mat/ Ljubljana, Kongresni trg št. 15.
557
F. L. Popper čevlji \
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
» JULIJI STOR, Ljubljana
\
Prešernova ulica štev. 5.
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke,
V

MARIJA SATTNER
Iilnbljana, Dunajska cesta 19, H. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale' obhajilne-burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najftneje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenjc starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
nasproti kavarne ,Evropa*
Mehanična delavnica
sprejema vsakovrstna mebanična dela in popravila vsakovrstnih izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah.	Proračuni na
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave.
strojev. Dela se zahtevo zastonj.
748
Izdelki £>DlItii!9.
Zmerne cene.
s=
♦ u\№ polUStira in tapetniškega bla$a ♦ Fr. Kapus, LJubljana
Marije Terezije cesta št. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino izdelane štajerske pluge za lahko, iu močnejše za težko zemljo, dvojne hribovske pluge osipalnike, jeklene univerzalne pluge (Sackov sistem), vseh vrst travniških bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo po nizki ceni pri
Karol Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino
549
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
Zahtevajte brezplačni cenik.
HSBESTm SKRILI
nHJBOLJSI STREŠniK
Zastopstvo za Kranjsko in Spodnje Štajersko: 14/1
Se° Zajec & Horn, Ljubljana
Dunajska cesta št. 73.
JCS
fcj (O
S co
Telefon štev. 16. N	298	Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhi-tekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s stroj-obratom v Kosezah in na Viču;
nim
kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.

TržiSke novice.
t Trški vodovod dela mnogo preglavic. Vode je v nabiralniku dovolj, primanjkuje je pa po hišah in javnih vodnjakih. Nekatere dneve jc ni dosti, na večer pa zopet dobro teče. Umevno je, da so mnogi gospodarji nejevoljni in niso pripravljeni plačevati zahtevane vodarine. Na prošnjo županstva jc poslal deželni odbor pretekli ponedeljek stavbnega svetnika Sbrizaja, ki si je v spremstvu občinskih odbornikov ogledal vodovod. Pravega vzroka sc ni moglo najti; po mnenju nekaterih je počila cev, ki spušča vodo.
t Nova podružnica c. kr. kmetijske šole za Tržič in Lom sc bo ustanovila v nedeljo, dne 10. t. m., ob 4. uri popoldne. Ustanovni i^bor se bo vršil v prostorih društva sv. Jožefa. Na tem zborovanju bo volitev načelnika in štirih odbornikov. Podružnica obstoji žc sicer od leta 1848, a je bila že desetletja brez odbora. Po izvolitvi odbora bo predaval gospod sadjarski nadzornik IIu-mek iz Ljubljane o sadjarstvu.
t Skioptično predavanje o ober-amergavskih igrah je imel minolo nedeljo g. profesor Sušnik iz Kranja. V nad uro trajajočem predavanju nam jc kazal prekrasne slike iz trpljenja Gospodovega. -- Jutri, 10. t. m., ima ob 7. uri zvečer g. profesor Komatar skioptično predavanje o mogočnem francoskem kralju Napoleonu. Vstopnina navadna.
t Umrl je v torek g. Luigf Borto-lotti, prokurist predilnice Gassner-Glanzmann za pljučnico. Rojen je bil v Dignano v Istri leta 1855. Služboval jc v tukajšnji predilnici nad 20 let, bil je drugi občinski svetovalec in vsled prijaznega vedenja priljubljen pri vseh strankah. Njegovi rodbini pa naše sožalje !
t Društveno. Predaval je v društvu sv. Jožefa v torek, 27. februarja, g. kaplan Čadež o preganjanju katoličanov na Ruskem, pretekli torek je pričel jako zanimiva predavanja gosp. kaplan Gole o jetiki. Prihodnji torek nada ljuje.
Književnost.

J. Trunk: »Amerika ln Amerikan
d«. Gospod J. Trunk je razposlal na razne naslove prvi zvezek knjige »Amerika in Amerikanchc, ki jo slo
venska javnost žc dolgo pogreša in pričakuje. Amerika! Kaj vsebuje |aj nas ta beseda! Minoli so dnevi, ko so1 drvelj ljudje od vseh strani v zlato Kalifornijo, želeči in upajoči izkopati si kje zakladov iz zlatih tal! Ali tok ljudi v nekdaj tako bujno deželo ni prenehal, nasprotno, poglobil sc jc, izkopal si je strugo do naše domovino in od tu teče leto na leto potok slovenske krvi tja čoz širno morje. Na stoti-soče jc Slovencev žc tam, tisoči in tisoči se jim vsako leto pridružijo, iščoči primernega zaslužka, ki jim ga domovina ne more vselej in povsod ponuditi. Zanimanje za to Ameriko se vzbuja povsod, zato jc tolike hvale vredno, da tudi našemu slovenskemu ljudstvu pove knjiga, kakšna je ta Amerika! Da sc našemu ljudstvu opišeta življenje in delo v daljnji tujini, nc da sc vabi ljudi iz domovine v temno tujo zemljo, marveč le z namenom, da se narod vobče pouči in da se zabeleži za zgodovino velezanimiv kulturni pojav naših dni. — G. J. Trunk jc kot spreten potopisec znan. Na opetovanih obiskih v Ameriki je važnejšo stvari videl sam in jih zamore iz očigleda opisovati.
Spis izide v samozaložbi in jc videti na prvi pogled drag, ker jc slovenska javnost vajena Mohorjeve in Matične knjige sprejemati po izredno nizki naročnini. A če Trunkovo delo primerjamo z novimi knjigami, ki jih izdajajo nemške tvrdkc, bomo morali pripoznati, da cenejša ne more biti.
Knjiga je s podobami bogato okrašena! V nji zopet srečamo umetnika, ki je v »Desetem bratu« iznenadii slovensko javnost: gospoda Vavpotiča! Kako jc lep slovenski mladi delavec, ki stoji knjigi na pročelju, kako so krasne in šegave razne vinjete in začetnice! Tu sedeči Yankec drži, mirno pušeč svojo pipo, v krempljih zemelj. oblo; tam plapola zvezdnati prapor in grozi s strelo američanaiki orel; zopet v drugi začetnici vidimo sedeti lovca iz daljnjega divjega zapada: puško je naslonil v stran ter riše in premišljuje načrte za bodočnost. Pred državo Mai-ne pa se je postavil ljub dečko in razkazuje nam kraje po zemljevidu, ka kor šolarček, ki si jc nataknil očala odišlega u;čitelja ter gleda čez nje, ker skozi ne vidi nič! V naslednjih začetnicah vidiš tu kiparja umetnika, ki kleše Washingtona, tam s polnim parom vozeči ameriški vlak, potem zopet
fanta in dekletce v panorami, pozneje smojočoga se mulatca; na strani 44. so se vznevoijili krilatei angelčki nad oblaki, ker jim je sky-skraper vzrastel previsoko itd. Poleg izvirnih umetniških risb je v zvezku lopo število kli-šejev, med temi so posebnega pomena podobe Slovencev: Rev. Blaznik kot novomašnik s tremi dekletci, društvo sv. Jožefa v Brooklvnu, slovenski duhovniki v St. Pavlu, katoliška Jednota v Čikagu i. dr.
G. dr. Krek, ki jc upoglodal rokopis, jc pisatelju dejal, cla mu jc knjiga iz srca pisana! Naj sc naročniki nc preplašijo ker se v prvih zvezkih sistematično govori o raznih državah. Pisatelj mora najprej pripraviti tla, na katera potem zgradi nad vse zanimivo kulturno sliko o Slovencih v Ameriki.
Slovenski javnosti priporočamo to knjigo kar najtoplejše! Naročuje sc pri gospodu pisatelju J. Trunk, Pera-va, Beljak, ali pa po knjigarnah.
mnogobrojni obisk pri znancih in ljubiteljih rejo. Pošljite prav gotovo obljubljeno! Na svidenje na razstavi!
Razšli sva perutnine in Kuncev v LjuDijoni.
Razstava sc vrši dne 30. in 31. marca ter 1. aprila v hotelu »Union«, kamor je poslati vse odboru naznanjene skupine, katerih jc priglašenih nad 100. Pošljejo se pod naslovom »Perut-ninarska razstava v Ljubljani, hotel Union«. Vsak naj na svoj kurnik zapiše ime, kraj in postajo, da ne bo zmešnjav in da se olajša delo odboru. Transportne stroške sem in nazaj plača odbor, zato ni treba plačati za železnico. Vsakdo naj priloženo »Potrdilo« c. kr. kmetijske družbe priloži voznemu listu na železniČni postaji, da imamo znižano ceno na železnici. Vse pošiljatve po železnici morajo dospeti dne 29. inarca v Ljubljano. Okoličani, ki pripeljejo na vozeh, morajo oddati živali v soboto zjutraj, t. j. 30. marca, najkasneje do 9. ure. V^a,k naj skrbi kolikor mogoče za ličen kurnik, ki naj bo nastlan. Živali naj se prejšnji dan umijejo in očedijo. Snažnost je velike važnosti na razstavah. Kdor ima razstavljene živali na prodaj, naj pritrdi listek h kurniku z napisom »Na prodaj«. Vsakdo naj po možnosti priloži par jajec od razstavljenega plemena. Za krmo in krmljenje skrbi odbor. Ta razstava bo velikega pomena za razvoj perutninarstva in male živinoreje na Kranjskem. Agitirajte pridno za
a v
ki jc z dobrim vspehotu dovršila trgovski tečaj (na dekl. liccju) želi primerne službe. — Blag. ponudbe pod št. 617. na upravništvo.
Odda se takof
poleg živinskega sejmišča in mestne klavnice, spojena eventuel. z gostilniško obrtjo in žganjetočem. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 70!)
odstraniti revmatiških, protinskih bolezni in ncvralgijc, kajti preizkušeni zdravniško priporočeni
CONTRHEUMAN
besedni znak za (mentolov saliciziran kostanjev izvleček) I
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za I splahnitev oteklin in zopetno pridobitev | pregibnosti členkov in odstranitev utri- I I panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRHGNBR-jal
c, kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203. |
1'ri naprej plačila li 1-50 se pošljo 1 pušica franke, I
i	r.__r	i
t	n *	n Ћ •> m	m
„ »•- , 10 ,
Pozor na Ime Izdelka ln izdelovateljat
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižnvp.f,
dr. G. Piccoli.	3117 I
Cenjenim športnim krogom, kolesarjem, motoristom, imetnikom avtomobilov, podjetnikom motornih in strojnih obratov, si dovoljujem vljudno naznanjati, da smo ustanovili iz moje sedaj obstoječe tvrdke Karel Čamernik javno družbo, katero bodemo vodili odslej pod imenom
Karel Ča
LJUBLJANA. Dunajska cesta 9-12. LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in vsemi posameznimi deSi. Avtomobilna garaža in mehanična deSavrJca.
V družbo je stopil gospod Oton Wolf, znani avstrijski avtomobilni dirkač, strokovni učitelj za avtomobilna vozila, dolgoletni prvi monter v oddelku za motorje in avtomobile pri tvrdki J. Puch, akcijska družba v Gradca
Družba bo razpolagala z vozili in blagom le prvovrstnih tovarn, z najboljšimi delavskimi močmi, tako, da ji bo mogoče vsa izročena dela izvršiti strogo solidno, ceno in odgovarjajoče vsem strokovnim predpisom.
Medtem, ko izrekam najtoplejšo zahvalo za dosedaj in v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da p. n. športni krogi to zaupanje preneso tudi na sedanjo tvrdko.
Beležimo
z odličnim spoštovanjem
Karel Čamernik S Ko.
f>82
u
Ustanovljeno v letu 1812.
Brata leri
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Črkosiikarija
likarja, pohištvena in stavbena pleskarja
Ljubljana, Miklošičeva cesta
nasproti hotela Union
Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za — sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake Ц za žgalno in briljantno za pohištvo in druge pr edmete
651
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Najboliš« češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, dobro skubljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima palbelega
2	K bO; belega 4 K; bsloga puha 5 K 10; 1 kg izredno finega, snežno-beiega, skubljenega (j K 40, 8 K; l kg puha 0 K, 7 K; belega puha 10 K;
najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje	495
iz zelo gostega rdečega, modrega belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 00 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem IG K; s polpuhom 20 K; s puhom 24 IC; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, Iti K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolgo, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K: blazine <J0 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasaslega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
S. BENISCH, v Dešenici4tev. 813. Češko.
Cinik zmnj in franko.
Ceni!; zastonj Is Ira iKo.
M. DRE
Ljubljana,
Kongresni trg št. 7
Največja zaloga ženskih ročnih del
in pripadajoče potrebščine. — Vezenje na roko. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. — Predtiskarija. — Bogata zaloga telovadske obleko. — Naročila se izvršujejo toino in vestno.
869
SLOVENCI, KJE KUPUJETE VINO?
Obrnite se do „Kmečke in gospodarske zadruge" o IKledoSik, ker ona | jamči za dobra črna, bela in nisSeCa vina svojih udov, prirejena po novem in starem sistemu. Cene zmerne po dogovoru. Pošta in postaja Portoroze, Isira.	517	Odbor.
■j—l-ци II ii,i)i.i ipaa n 11 дцадвдјдгјдидд ■ ■■ us
Umetni zavod za cerkveno slikanje
J. HLAVKA
slikar cerkvenih podob
Praga Kral. Vinohrady
Puchmaierjeva al. št. 68.
Priporofiamo prečastiti du -hovščini poznate sUke svetnikov, altarne sliko, kri-ževa pota, pasljonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvršene po ugodni ceni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3386 Najboljša priporočila.
I Radi nastalih rodbinskih razmer ! se iz proste roke proda izredno
lepo posestvo
Proda se lahko v treh delili, tudi vsak del zase. Vse je v prav dobrem stanju in najbolje oskrbovano. Leži sredi velikega industrijskega kraja oddaljeno 5 minut od železniške postaje. Sestoji pa posestvo iz naslednjih delov: mlin s peka-rijo za beli in črni kruh. Mlin je na tri tečaje ob stalni vodi; v pekariji se proda vsak dan za 170 do 200 kron belega in črnega kruha. Za mlin je potrebno 15 do 20.000 kron kapitala. — Dalje gostilna, najboljša v kraju, s koncesijo vino-, pivo- in žganjetoča s prenočišči za tujce, ki se labko razširi, ker je dovolj prostora na razpolago. Lepe kleti so pripravne tudi za zalogo piva. Zraven je veliko dvorišče in vrt. Potreben kapital 40.000 kron. — Lepa hiša s stanovanji, primerna za vsako obrt, šo 7 let davka prosta. Kapitala je potreba 10.000 kron. Za vse plačilni pogoji zelo ugodni. Vprašanja naj se naslavljajo pod „A. Z. 602" na upravo „Slovenca".	602
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniške postaje Vidmarje, v lastni hiSI.
Velil?a zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mirarska dela, kakor spovednice. cerkvene klopi itd., itd.
Zaloga v št. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
J/YDR0U№T
ta dobra žitna kava.
TOVARNA ( HRANILE '
PRA6A-VH
otroška moka, oblaK in drugi
(izdelki edino svoje vttte.	g
čcuopb .Domači Prijatelj?- Zahtevajte cenik, fl
[•][«]BBBBBBBB!BBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI3ISBIEI B
I Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne I v Čeških Budejevicah.
m	J
Je izborno, na plzenjski način varjeno.
B
B Zaloga v Ljubljani:
I V. H. Rohrmann.
B B B
Zaloge:
3165 26
И	Postojna: Emil pl. Garzaroli;
[Ц	Trnovo: Rudolf Valenčič;
E1	Reka-Sušak: Ante Sablich;
iz	Trst; Schmidt & Pelosi;
B	Pulj Lacko Križ. B
Št. 4769.
Razpis.
cel
Za zgradbo vodovoda v trgu Motnik, polit, okraj Kamnik, na 17.150-65 K
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože
do 23. marca 1.1. ob 9. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe vodovoda v trgu Motnik, polit, okraj Kamnik."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventega je dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Ponudbi je priložiti se-znamek enotnih cen za vpeljavo hišnih vodovodov.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe cene, oziroma, če se nju vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobo pri deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah za znesek 6 K.
Ođ deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 28. februarja 1912.


Zaloga vseh vrst sukna,
529 platna ter	na ... . л
r	na debelo in drobno.
manufakturnega blaga.	Ljubljana,
ManufaKturna trgovina
ul*

IZPELJRS/R
vseli poslovnih Mkcij. - Izdajsnle tokov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa rlevra ir stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA Akc. kapital: 40,000.000 kron.
IN MENJALNIĆNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron.
• fl
&Ш 8Л SI! B T Sr 99	Osrednja menjalnica:
1TJLЖ2А1ШU Rt DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pnflril7П1ГР Ba,len' famnica. Češka Lioa, Brno, Gablonza, N. Graslttz. Krakov, Litomerioe, Moravski 1 uui utiuoc. Zunuacrg, MUdling, Негал. Novi litin. Plzen, Praga, Liberijo, Tsplioe-Senov, Oun.Novomeslo, Cvitavj.
NHKU^ IN ^КСШЛЈД
vsph vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d.
5 Zavarovanje proti izji pri žrataiiiili №\ in vredn. papiriev
Prospekte in cenike premij zastonj in tranko.
Gospodarstvo.
Enodneven cepilni tečaj za vinogradnike priredi c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalickf začetkom meseca aprila pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu. Poučeval bode v novem cepljenju in siljenju ameriških trt (ključev), s pomočjo katerega se da vinograd najhitreje in najceneje obnoviti. Zglasiti se je do 25. t. m. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem.
Obnovljenje vinogradov v šibeniškem okraju je leta 1911. napredovalo za 4 milijone 436,023 nanovo zasajenih trt.
Slovaška osrednja kmečka zveza se je nedavno ustanovila v Budimpešti. Na občnem zboru je bil navzoč tudi podpredsednik Zveze čeških zadrug Kroiher. Zveza ima namen slovaškim kmetovalcem preskrbeti poljedelska orodja, stroje, umetni gnoj, semena itd., kar se bo vse nabavljalo na Češkem. Izvolil se je poseben odbor, ki bi skrbel za to, da se po vseh slovaških krajih osnujejo primerne krajevne organizacije. Za predsednika Zveze je bil izvoljen poslanec Pavel Blaho.
Rudninsko bogastvo Bosne. Sarajevski geolog Katzer je pri Mauzu na Dunaju izdal izvestje o bosenskih rudnikih. V rudnikih, v katerih se že dela (vareški in sanski kraj), se nahaja 22 3 miljona tonelat rude, nedotaknjeni rudninski zakladi pa se cenijo na 30— 40 miljonov tonelat. To bogastvo je temvečjega pomena za Bosno, ker ima tudi dovolj vodnih sil za električne naprave rudninske industrije. Nesreča je le ta, da se bo tega bogastva najbrže večinoma polastil tujec.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS!
Oh ti možje!
Leta in leta se je pritoževala vsem prijateljicam o svojem možu, končno pa je šla k župniku in mu tožila svoje trpljenje. Duhovnik je dolgo časa poslušal jezično ženico, naposled je pa dejal: »Ali ste že poizkusili, kako bi Vaš mož prenesel na glavi žareče oglje?« — »Še ne,« je bil srdit odgovor, »z vrelo vodo sem pa že poizkusila, «
Ljubeznjiva žena.
Šef in njegov pisar sta zamaknjena v svoje delo, ko zapoje telefonski zvonček. Pisar skoči k telefonu.
Šef: »Kdo kliče?«
Pisar: »Milostiva.«
Šef: »Kaj pa hoče?«
Pisar: »Ne vem. Slišal sem samo besedo lump.«
Šef: »Pojdite ven; zdi se mi, da hoče moja žena z menoj govoriti.«
Temeljitosti je treba.
Iz predavanja profesorja Lobode na kmetijski šoli.
». . . Da ste gnojila Študirali, to že verjamem, ampak samo površno. Gnojila pa so stvar, v katero se je treba zariti in jo dobro prebaviti.«
Dober odgovor.
Žanček prinese iz šole slabo izpričevalo. Oče ga prebere, vzame palico v roko ter vpraša:
»No, Žanček, kaj hočem sedaj s palico?«
Žanček: »Pojdite se ž njo izprehajatl«
Važno vprašanje.
Stanko nadleguje mamo neprenehoma z vprašanji: »Veš kaj, Stanko,« mu reče nekoč mati, »ni me treba vprašati za vsako malenkost, le če imaš kaj važnega, me vprašaj!«
Stanko si to dobro zapomni in reče mami; »Ti, mama, povej mi, kako daleč more mačka pljuniti?«
Tolažba.
Oče (pride s potovanja); »Jurče, zakaj se pa jokaš?«
Jurče: »Mama me je natepla.«
Oče: »Le potolaži se, zanaprej te bom tepel jaz!«
Prepovedano.
A.:	»Kakor sem slišal, si zopet tri dni sedel. Zakaj pa?«
B.;	»Z glavo sem zmajal.«
A.:	»Saj to vendar ni prepovedano.«
B,:	»Toda glava ni bila moja.«
Kdai.
Gospod: »Tamle cvete tobak.«
Gospa: »Zanimivo! Kdaj bodo pa cigare zrele?«
KNJIGOTRŽTVO.
Novi cestni zakon za Kranjsko s slo-vensko-nemškim besedilom je izšel ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Cena K 1'20. — Županstva, cestni odbori in drugi interesirani krogi si bodo knjižico omislili.
Molitev novega brevirja olajša najbolj direktorij za leto 1912. pod naslovom
• O r d o d i v i n i o f f i c i i«. Ta knjižica odpomore zamudnemu iskanju in izključuje vsaki dvom glede predpisanih molitev. Dobi se v »Katoliški BukvarnK v Ljubljani za ceno 1 K 10 vin.
SHEČSl
u korist ,Sloiven. StmM6
Glavni dobitek TURŠKIH SREČK pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov; Vsaka srečka mora biti izžrebana, najmanjši dobitek znaša 230 K. Turške sročko na mesečne obroke po 4 K 75 vin., Se tri druge dobro srečke zraven. z glavnimi dobitki skupaj čez 2 miljona k vsako leto na mesečne obroke po 6 K 25 vin. Pojasnila daje in naročila sprejema g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.	306
Mihael Kasta,
Ljubljana, kongresni trg štev. 10
najcenejši izvor za:
špecerijsko blago, jedilno in živinsko sol, petrolej,
(tudi v izvirnih pločevinastih, vrčih) obdavčen in neobdavčen bencin (za motorje in avtomobile) gasolin, ligroin (za razsvetljavo) gonilno olje za diesel-ove motorje.
Vse vrste strojnega olja, parafina.
Ш mineralne vole In miške izdelke vodna sveže v »ML m
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Scbniida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenja Iz ires, Šumenja po uSetlh In nagluhos*, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva sc samo v lekarni pri „Črnem Orlu" na Novem trgu, Celovec.	494
Išče se izvežban, tudi strojepisja zmožen
solicitafcr
za odvetniško pisarno na deželi. Poizve se pri upravi „Slovenca".	iss
Jako ugoden nakup!
1 nnn nnmrtnn " ^Ј&о, prostorno hišo, Kjor je bU:i Lti JU uUjuMVU do1*0 lot trgovina ш gostilna, obširno " f """ goepoilnrsko poslopje, z voliko vinsko kletjo, rtva vellkn domač rt vrtu, e oralov pj-vovretnoga zemljišča, blizu postnjo 1'oljčano, Kpoilnjo Štajersko, jo pod ngodnimi (ol/nl ПЗПРПЛЗ!	Potrebne gotovine
kupnimi pogoji IuI\UJ Hupi UUDj. ft—8000 K, drugo lahko ostane vknjUono v hranilnici,
Kaslov pri npravništvu lieta pod 6tov. 708.	708
Itripavost, katar In Hsftmje, ^УУ fcrčni in
oslovski kaSali slastne
„tremi jelkami",
Koiserjeve prsne karamele
CA notarsko poverjenih izpričeval od zd *J\J%J\J ia zasebnikov zajumčujo gotov uspeh, prijetni in slastni bonboni.
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajalo lih v Ljubljani lekarne: Ubald pl. Тгпкоелу. Ribard SuSnikl Dr G. Pipooli, Deželna lekarna. Mr. Ph. And. Bohinc, lir. Ph..To.". Cižmar. Ant. Kane. drogorUn; B. Cvr.nčara
zdravnikov Izredno зоео
S
na debelo in v steklenicah
izurjeno v vseh gospodinjskih poslih išče župnišče v Istri. Nastop takoj. — Ponudbe na upravo „Slovenca" pod „Štev. 706".	700
•v v
isce
k mali družini, najrajši v Ljubljani, pripravno za vsako delo, stara 27 let. Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 200.	698
Sprejme se
acenec
iz poštene hiše pod jako ugodnimi pogoji za pekovsko obrt pri Ivanu švi-geljnu posestniku v Borovnici. 712
V dobro, trajno službo iščem i ■ v n a 0
ffinko Brilli, Litija. Karol Savnik. Lekarna pri Sv. Troj'ri, Kranj. Fr..Baocnriiich, Postojna. Jos. Močnik. Kamnik. K. Bordveh. Skofja Loka. Mr. H. Roblck, Tržič. Ph Mr. K. Kožo\j, Jesenice. V. Arko. trgovec, Senožeče, .los. Kudoll, drogerija, Litija, .f. Kandušar. trgovec, Mengeš.
¥mml
Drože — Presgerm
Uljudno naznanjam vsem pekovskim moj 'trom n trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo šc za celo leto popust. — Naročila od 4 Aro- pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim iz odličnim spoštovanjem	3641
Mak« 7a1nkpr frvs Dubll- tovarna drot т lastnihiii MđJO &<ШЖС1 ReCni, U|>st. 5 ln K|adezna „| iL1?i
(■»□□□□□□□□□□□□□□□□□□BBffl H	B
Д PriporoCamo našo zalogo najboljših
□	belih in črnih	□
□	dalmatinskih vin g
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „štev. 63"	722
5J ..».Ji mojster, bJUDIji
Cesta na Hndolfovo železnico štev. S. Priporoča svojo voliko zalogo vsakovrstnih
Prevzema tndi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih conah.
lilO. 3412
Proda selepa.'.O minut od Ljubljane, oddaljena Befiist?'	e av
nova pred 3 leti. V njej sc nahajati 2 lepi sobi, kuhinja in shramba. Pri hiši se tudi nahaja lep ograjen vrt in vodnjak z dobro pitno vodo. Naslov so izve v upravništvu. 673 (4)
Lepa, prostrana
mita
s posebnim vhodom se takoj odda. Vila
Stara pravda št. 5.
Skoro en milijon
lilniln psi® strojev
je v rabi!	583
j\£obettega izdelka se ni toliko prodalo!
Remington pisalni stroji: „	t
Normalni modeli Modeli stabulatorjem Modeli za računanje Specialni modeli
Nedosežni po vred-nosti in kakovosti!
c. in kr. dvorni dobavitelji GRADEC, JOANNEUMRING ŠT. 8. Telefon št, 384.	Telefon št. 38*.
□	Posebno priporofamo za slabokrvne	□
B in prebolele dal- m n,.nr	□
matinsko vino .PLAVAC	□
□	3 steklenico S kg 4 K Ir.-шко.
□	Steklenica od 20 1 naprej l h 80 h.	□
□	Od 56 l naprej znaten popust. Naše	□
□	sode zaračunamo do povrutka.
u	Rozuošiljalna tvrdka dalmatiiisklti vin	□
Џ	Celje, Bogen ulica 3. C>00	№j
?n sM in polnili Ш ss lalol p sprejme pri lelili mri н Hislsta. -f
© SMi delovodja. Ponudbo se poSHe pod: 1«
E3U u. Einricltluns G. m. d. H.s Lana iiei Мегзп.
25 raznim blagom
na prometnem kraju v Ljubljani sc pod ugodnimi pogoji takoj proda z vso
zalogo.Naslov pove uprava Slovenca" pod „štev! 635".
Proda se radi preselitve
v sredini trga ua Gorenjskem, V< ure od železnice, z vrtom, gosp. poslopjem ter nekaj polja Ponudbe pod
—— „ 11.633 M" =====
659	na upravništvo lista.
Zlatica. =====
Cvetlico pomeni beseda. Iščem tem potoni čedno, inteligentno in premožno družico iz dobre in ugledne rodbine.
Reelni posredovalec ni izključen. Dopis s prilogo fotografije noj se pošlje na pi?amo	54<
Rudolf Mosse Wien I
pod strogo diskrecijo št. 1872 — AV. H. 5238.
cisto nova hiša
v Novem Vodmatu, poleg katere se bo zidala letos nova šola. Pogoji zelo ugodni. Nataučnejt; se poizve pri lastniku J. Oražem, Selo. 062
Sprejme se od dobrih starišev, priden
deček
Avguštin Primožič, stavbeni in pohištveni mizar in pogrebno podjetje v Tržiču, Gorenjsko.	66t
od Sv. Jakoba trga do Vodnikovega trga, ki bi bila pripravna za manufakturno trgovino. Cena od 40—50.000 K. Prevzame se tudi z blagom vred. - Tudi na deželi na Dolenjskem v večjem kraju se kupi hiša za 30-40.00 K, ki bi bila pripravna za trgovino, tudi s trgovino. Natančna pojasn. prosi
Anton Ožura, ЕД
bolj priletnega, sposobnega za vsako delo, sprejme Jakob Mikolič, krojaški mojster, Novo mesto, Dolenjsko. 54t
Za prodajo
poljedolskih strojev in orodja, mlekar, centrifug in motorjev se iščejo off omff £> Ponud izurjeni, solidni C1JJ	be pod
»Stroj 60899« na anončno pisarno HEINRICB SCHALEK, Dunaj L, Wollzeile 11.	S4£
za
3317 priporoča po najnižjih ccnali 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
se priporoča cenjenim damam 6of.
LGODOldina Klopcar, Poljanska cesta 6/1.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, film itd.
Па/bol/.kosm, ZObO-čistil, sred-
LzdelovatcIJ O. <§eydl
Ljabllana, Stritarjeva elita 7
Redi odpotovanja se proda nova, г modernim komfortom opremljena hiša. Miren kraj, solnčna lepa, električna razsvetljava. 10 sob, 2 kopeli, 2 sobi za služkinje, velike kleti In druge pritikline. Vrt pri hiši (okrog 600 m ) ie deloma nasajen s sadjem, trtami i dr. deloma prirejen za senco in šetanje ; na vrtu Učen glorljet. PonuJbe sprejemajo se: Ulica Stare pravde štev. 5, I. nadstropje.	^
za mokarsko obrt, v lepem kraju na deželi, se išče. Prednost imajo zakonski brez otrok. Stanovanje prosto, drugi pogoji po dogovoru. — Naslov pove uprava lista. 7to
na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scngnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo želez« nico 16 (za drž. kolodvorom).	222
„flndropogon"
je n> boljše, vsa pričakovanje prekašajoče sredstvo za rast las, katero nI ni-kako sleparitvo ampak akoii leta z nenavadnimi uspehi, izkušena in zajamčeno ne-škodliiva tekočina, ki za-branl Izpadnnje Ia- in odstrani prahaje. — Značilno le, da se pri pravilni rabi žc čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade in imaio novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna priznanja. — Cena steklenice 3 krone — Dobi se v vseh mestih In večjih krajih dežele
Preprodajalci popust.
Glavna zaloga in razpošiljatev pri g.
Vaso Petrlčiča nasl.
v Ljubljani.
V zalogi imajo tudi gg:U pl Trnkoczy in A. Kane v Ljubljani, ekarna pri zlatem jelenu in Ant. Aaamič v Kranju, lekarna .,prt angelju" v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob Savi
Sini slov. ЦШ №
v Ljubljani, Poljanska cesta 13
Glasouirje, planine in harmonije
iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno 10 leti Stare glasovirje imam vedno v zalogi!
lfglaSeoanje
vseh sistemov glasovirjev in harmonijev, ter
vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam. GLASBENI MATICI in drugim slovenskim zavodom vglašuje glasovirje izključpo le
konccsionirana iordka G. F. JurđsrJt.
ЖХХХКХ№£КХ
Zaščitna znamka ,,Sidro"
ш Linmient. Cspsici сошр., ШтМ u Шго-Pi-Mer
je splošno priznano kot livrstno bol bla-iujočein odvodno maz lo pri prehlajenjuitd; cena 80 vin., K 1-40 in K 2-—, se dobiva v vseh lel arnah.
Pri nakup-vnnju tfcga povsod priljubljenega domnč-gu sredstva, naj so jemljejo lo orie. stoklonioo v škutljah z našo zajetno znamko .Sidro4 potem so je gotovo prejel orig. izdelek
i Dr.
\m
(П .zlalsm levo' v Prasf
Elizabetna cesta št. б. nova. '
2935
ххххх^хз^к
X
v
M
A

za pomladansko in poletno sezono №12. Kupon, 310 metr. dolg, za kompletno mošKo obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 1.5 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko U
upon za rrno salonsko obleko K IO'—, knkor tudi blago za površnike, turistovske obleko, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški coni kot roolnu in solidna, dobroznana	42o
zaloga tovarniškega sukna
Siegel ~ Imhof v Brnu.
Vzorci zaston| In Iranko. Vsled dlrclttncoa naročila bln^a pri tvrdki Siegel-Imbot Iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vodno največja izbira povsem srezoga blaga. Stalne, najnlžge cene. Tndi п.-утнт ja naročila se izvrše nojskrbnoje, natančno po vzorcu.
Imam na prodaj	675
100 M dofcrega rđežep m belega
\z lasfnih vinogradov.
Vinu pove ceno viničer prl^g. Zarnik v Sromljsh pri Brežicah, Šlcjers^o.
r
\

moramo paziti, če se hočemo ogniti nevarnih bolezni.	11
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspošnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbiijujoče in ргв-bavljnnjo pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo ki ublaži ш odstrani znane nasledke nozmer-nosti, slabo diete, preblajenja in zoprnega zaprtja, u. iM.gorečico. napenjanje, nezmerne tvorbo kislin ter kreo jo ilr. Bose baiz ш za žc-lodec iz lekarne B. Fragncrja r Pragi. /fcs&j
VBRILOI Vsi deli emh lažo
- imajo po- tavno
deponovano varst. zn mke
GLAVNA ZHLOGH: LEKRRIif)
B. FRRGNER o, In kr. dvor. dobavitelja, „Pri irnem orlu", PR7\GR, Mala strana 205,
vogal Nerudove ulice.	3110
itŠT Po poŠti se га:ро5Нја vsak dan "žjI Cela stekl. 2 S, pol stekl.1 K, Proti naprej vpošilj. K 1.10 so pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica. za K 4-70 2 veliki stelenici za K •— 4 veliko steklonioe za K 2?'— 14 vel. steklenic poštnino prosto
na vso postaje avstr.-ogr* monarhije.	.
Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. — V .LJubljani: Rih. ^	Sušnik. l>r. G. Piccoli. Jos. Cižmaf.	Jf
223
Pozor
lanMi in pevska društvo:
Naročite za predpustne veselice novo-izišle šaljive igre, šaljive skladbe (kup-lete) s spremi j evan jem tamburic ali glasovirja in nove tamburaške par ti -ture od Stahuljaka, Hruze, Far kaša, Machača itd. pri prvi sisački izdelo-valnici tamburic
J. Sffepušln, SIsaSf,
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo, nove vrste
ki sc gonijo z nogo, z elegantno omarico in 10letno garancijo. Od-pošljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. — Vse vrste šivalnih strojev po cenah na debelo
i Weiss5erg, Dunaj II. Uniere Bonanstrasse 23.
Cenik zastonj in franko.	3231
Dopisuje sc v slovenskem in hrvaškem jeziku.
s n
Imam prazen
v katerem se prodajajo prešičl. Hlev je na prometnem kraju, kjer sc proda skozi vsako leto mnogo prešičev. Natančneje se izve pri lastniku hleva Rebolj Francu, trgovcu, Krka pri Zatičini, Dolenjsko.	713
nova znanstveno izdelana 2930
Zdravstveno najboljše toaletno sredstvo
Zaloga v Ljubljani: Brožerija Mara.
Proda se iz proste roke radi smrti lastnika	взо
obstoječe iz gostilne, trgovine in mesnice. Hiša ima poleg teh prostorov še 10 stanovanj, ter stoji na lepem prostoru tik tovarne, oddaljena 10 minut od kolodvora. — Več se izve pri lastnici Ani Jelene na Javorniku, Gorenjsko.
Uubltem
Marije Terezije cesta (Kolizej)
se priporoča velecenj. hišnim posestnikom in odjemalcem za vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najmodernejši izvršitvi. Načrti in proračuni zastonj. Solidna in ^ena izvršitev. Proseč za cenjena naročila bilježim velespoštovanjem
Anton Sfiiplošek.
652
Ljubljana.
Sodna ulica.
Podpiraj e demačo
industriio I Stara r.oSovice se ceno podpleluje ol
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne oble ie zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroj patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 3145
New-Yorfc In London nista prizanesla niti evropski celini ter je velika tovarna srcbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih oioči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSIljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 14-40 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo;.....
6 kotn. amer. pat. srebr. vilic iz enoga komada; 6 kom.amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom.amer. pat.srebrnih kavinili žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnlco zn juho; I
1	kom.amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; 6 Itom.ang. Viktoria čašic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom.cedilnik za čaj; 1 kom.najfinejša sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 14-40. Vseh teh 12 predmetov je poprej stalo K SO— ler jin ie moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K14 40. Amerlčansko pat. srebro je znano, je sKoziriaKozi bela kov:i;a, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garnnluje. V iioiboljSi dokaz, da le-tš inserat ne temelji mi nikakrtnl slepariji, zavezujem se s tem jnvtio, vsakemu, kaierenm nc bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
velikonočna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstva Dobiva se edino lc v A. ffirschberg-a eksportnl hiši amsr. pat. srebrnega blaga
u Ciaji il.. letimttin 19. S. L Telefon N557.
Pošilja se v provmcijo proti povzetju, ali če se
m
znesek naprej vposlje. — Čistilni praSek zanjo 20 vin. — Pristno le z zraven natis- _ £ o njeno varstveno znamko (zdrava ^^ ^ kovina), - Izvleček iz pohval, pl- ▼ sem: Bil semspošiljntvijo krasne •
earniture jako zadovoi|en. Ljub- 4 S ^ a 11 a. Oton Bartusch, c. ur. stotnik 4 JJ", A v 27. peSpolktt. — S pat. srebrno ' » narnituro sem јнко zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaSa garnitura v oospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-tnilo B8hm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodj<yn sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomoža. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo. 22. oktobra 1904.	3157

Cenjenim damam vljudno naznanjam, da seni z dnem 15. februarja otvoril v svojej podružnici na Glavnem trgu, v hiši gospe Ш. Мацег popolnoma na novo urejeni
modni salon.
V zalogi bodem držal vedno najnovejše vrste slamnikov in klobukov, zadnje za vsako seziio po najnovejših pariških in dunajskih modeliii.
Vsak Cas velika zaloga od enostavnih do
najfinejših
žalnih klobukov.
Velika zaloga potrebščin za nakit slamnikov, klobukov in drugega modnega nakita. Strogo solidna in točna postrežba. Naročila po pošti se izvrše točno in pošiljajo z prvo pošto.
Priporočam se cenjenim damam za mno-gobrojni obisk in beležim
z velespoštovanjem
Anton Adamič, Kranj,
veletrgovina galanterijskega in modnega,blaga Na debelo. - Na drobno.
569
De!, tona pri .Mariji
iEUSTEK
U StesIlBDa cesta f
zraven cesarja Franc Jožeta jab. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Doto med. ribje o№ ^fr-
steklenica 1 K, več,л 2 K.
Tanirtiii tinktura za iase,
preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodotn 1 K.
Slovita iUusine ustna in zobna voda S3!
no proti zobobolu in gmilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K.	3228
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera sc priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat.
3

Obrestuje hranilne vloge po
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polulotno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 Ya %
komunalnih z« d o l žilicah.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4 'Л %
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Eskomptuje mcnice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastno pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste,
đgžssigism dussrcii
uM u Gosposki EM 2.
Бапка je pupilarno varen zavod, ter jauiči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za sfranhe usak deSaunilf mj ««! S. цгг dc= poldne I. ure popoldne.
Odgovorni ui'cduik; Шћа Moškeic.