73. številka. Ljubljana, v petek 1. aprila. XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan ne(«r. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 »ld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr.. z\ jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom raCuna se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr. Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, .Gledališka stolba". Upravi« ifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 ,, „ četrt leta........3 30 „ jeden mesec.......I 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ BrilT* Naročaje se lahko i vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprav niitvo ,9H?ov. Naroda". Bismarck, Rim in Avstrija. ii. Iz vseh velikih govorov, ki jih je imel Bismarck sosebno lani in letos, je razvidno, da mu je pred vsem do tega, kako bi nemško cesarstvo okrepil in utrdil na znotraj. Iz debat, v katere je segal, v večih ali manjših sestavah odgovorov in kritik, se razodeva želja in namera, nevarne stranke oslabiti, uničiti in zaresnejšim potrebam ustreči. Ob vseh važnejših prilikah je kazal na zaresne (ase, ki se bližajo ne samo Nemčiji, ampak na političnem svetu v obče; zaradi teh zaresnih časov je dokazoval na neobhodno potrebo, da se pojedini važni deli prebivalstva zadovolje. Vedno je pošteval ne toliko pojedine stranke, kakor pa prebivalstvo samo; to je hotel in hoče po vsej sili zadovoljiti in ogreti z ljubeznijo do nemške domovine. S tem vseobsežnim glavnim namenom je po stavil katoliško vprašanje na dnevni red in neče mirovati, dokler se popolnem ne spravi s katoliki. To je naglasa 1 tudi 23. marca v pruski gospodski zbornici. Bismarcku je po vsem tem pri katoliškem vprašanji do tega, isto vprašanje rešiti tako, da bi katoliki nemškega cesaivtva ne delali kake sitnosti na zunaj, da bi ne imeli u/.rokov, hrepeneti po državnopravnih spremembah sedanjega političnega stanja. Zopet in zopet je naglašal, da hoče velfsko stranko uničiti ali doseći toliko, da ne bodo imeli Velfovci povodov, izpodkopavati novega nemškega cesarstvn. Izrecno je pogostem očital take namere sosebno Windthorstu, načelniku katoliškega, mogočnega središča. In kakor se je Bismarck bal ali pa se delal, da se boji Hanoverancev in onih, ki držijo ž njimi, ravno tako je pošteval zunanje sosedne države, proti katerim bi utegnili težiti nezadovoljni katoliki. Mej sosednimi državami pa je jedino Avstrija, ki bi bila v tem pogledu v zaresnih časih nemški velevlasti nevarna. Avstrijo je torej tudi izrecno Bismarck imenoval v gospodski zbornici dne 23. marca, in Če je trdil, da bodo po odstranjenem verskem glavnem vprašanji v Nemčiji nastale boljše razmere nasproti Avstriji, ima ta trditev po vsej zvezi govora in najprej ta pomen, da katoliki Ve-likonemčije odslej ne bodo imeli uzrokov hrepeneti po Avstriji zgoii zaradi takoimenovanega „kulturnoga boja". Hotel je torej reči, da katoliki Veliko-nemčije odslej ne bodo morda prosjačili kakor si bodi v Avstriji za pomoč, da se sprijaznijo lepo z Velikonemčijo samo, in da zaradi in vsled tega ne pride Avstrija v kake delikatne diptomatične stiske. Bismarck je hotel tako rekoč Avstrijo kot zaveznico sam rešiti iz takih možnih nepriličnostij, in s stališča odkritega zaveznika bi bil Bismarck s tem pokazal, kakor da hoče ustreči tudi Avstriji. V tem oziru bi bil Bismarck dosleden in v soglasji z željo cesarju Viljema, katero je bil ob svojem času izrazil na avstrijskih tleh, željo namreč, da bi Avstrija ne dajala povoda svojim Nemcem, da bi svoje glave — s pritožbami nagibali proti Berolinu, torej za pomoč prosili v Velikonemčiji. Kakor hoče Bismarck zadovoljiti vse dele ve-likonemškega prebivalstva, da bi ne težili na zunaj, tako naj bi tudi avstrijski Nemci bili zadovoljni s svojo osodo v našem cesarstvu. V tem tiči velika doslednost Bismnrckove politike, in ko bi bil cesar Viljem priporočal ob oni priliki, da naj Avstrija skrbi tako za svoje notranje uredbe, da bodo zadovoljni vsi avstrijski narodi s svojo veliko domovino, potem bi ne bil on svetoval nič dru-zegn, kakor kar izvršuje dejanski Bismarck v Velikonemčiji sami. Nasvet cesarja Viljema je bil takrat nepopolen, ker premaloobsežen. Ker pa hoče Bismarck sam trdno zvezo z Avstrijo, in bo ta zveza močna samo tedaj, kedar Avstrija v resnici zadovolji vse narode, je pač jasno, da se bo Bismarck samo tedaj veselil te zveze, kadar bo delala Avstrija tako, kakor dela Bismarck v Velikonemčiji. Ako je torej Bismarck zares odkritosrčen prijatelj Avstr.ji, bo Avstriji tudi kot pravi prijatelj svetov 1 vse, da se okrepi analogno po istih potih, kakor utrjuje Bismarck sam novo nemško cesarstvo na znotraj. In ker so zaresni časi za obe zaveznici, bo Bismarck ob jednom svetoval, da naj Avstrija takoj začne z delom sprave, in ker ni možno čakati v zaresnih Časih, bo Bismarck ob jedni m svetoval, da naj se Avstrija popne do določnih in odločilnih korakov. S tem, da kdo kaj nasvetuje, se še ne meša v notranje zadeve; drugače bi bilo, ko bi dajal tak svetovalec določne načrte in tako rekoč pogoje in ukaze. Vsekakor se pa je nadejati, da bo Avstrija Bismarcka posnemala v lastnih zadevah. Bismarck se je izrazil, da on zmatra rešitev katoliškega vprašanja s stališča skupne politike in v interesu skupnosti („Gesammtpolitik" in „Gesammtheit"). Torej mora tudi Avstrija kot vsporedna zaveznica svoja vprašanja reševati s stališča skupne politike in isto tako v interesu skupnosti. Avsttija nima verskih, ampak narodna iu državnopravnu kot glavna vprašanja. Avstiija mora vse svoje dele, torej vse narode zadovoljiti. Bismarck je odločno zavrnil protestantovske pretežnje in vso sentimentalnost pojedinih strank glede na katoliško vprašanje. Naravnost je rekel, da njemu niso take pretežnje in sentimentalnosti nič mari, njemu je jedino do obstanka cesarstva. LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškim spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Peto poglavje. (Dalje.) ,Katero prerokovanje?" vprašala je gospica Sabija prek mrežastega dela skrbno pogledavši v Henrika, ki je pri poznem zajutreku jutranji časnik naglo pregledoval. „Teta, jaz sem bil toli prepekan, da sem naprej vedel, da že sedem dnij in sedem noči kuklo v metulja premeni." Teta Sabija pogostoma ni razumevala nedoločenih in polsmešnih Henrikovih odgovorov ter ~tudi takrat ni dalje vpraševala, ampak je nejevoljna ozrla se v svoje delo. Mabel je napominjane besede bolje razumela in je še nadalje pitala Henrikovega velikega psa ter je slastne koščeke, z mize vzete, držala visoko 'nad glavo velikanskega soigralca, da ne bi srečala bratovih očij, ki so, kakor je vedela, vanjo merile. „Dva ženitovanJ8ka pohoda in večerni koncert v torek", računil je Henrik po prstih, „vožnja v kočiji, opera in ples v sredo." ,, Dovolite mi, teta, da vam zamotano štrenico poravnam", vzkliknila je Mabel, tik gospice Vaug hanove na nizek stolček se usedši ter še zmiraj se kazavši, kakor ne bi brata poslušala. „Tri velike družbe v četrtek", nadaljeval je Henrik, „in v petek veliki ples te dobe! Dobro, Mabel ! Dobro! Rekel sem ti, da bode jeden sam teden iz tebe naredil popolno novošegno gospo. Le škoda, da nisva na to stavila." „Jaz zanikavain to", odvrnila je Mabel toplo, „kaj ne, Tatar?" potrkavši psu na glavo. „Novo-šegne gospe se ne igrajo z velikimi psi ter tudi ne znajo mrežic delati" in tako govoreč, izvlekla je igle iz zamotanih koncev, nekoliko dela razpletla ter je jela kaj potrpežljivo zopet petljati. „0, pa jaz imam dokaz pri rokah „, rekel je Henrik z zmagovnim glasom ustavši od mize. Tu stoji črno na belem in kar časnik pravi, mora pač biti resnica"; in pokazul jej je dotično mesto v listu. Bil je popis bliščečega plesa prejšnjega ve Cera in mej plesnimi krasoticami stalo je Mabelino ime prvo v vrsti. Ko je čitala prilizljivi popis svoje telesne in duševne vrline, zarudelo jej je obličje primerne srdi. „To nespodobno poročilo pač ničesa ne dokazuje", vzkliknila je živo. „Le pečat še pritisne dognani stvari", odvrnil je Henrik, „da je naša učenka iz šolskih klopij tekom osmih dnij dozorela v novošegno gospo." In pokazal je na napis članku: „Naš novošegni svet." „Mislil si tedaj Mabel", rekla je gospica Sabija resko, „ko si govoril o kukli in metulji? Kaj uljudne besedo, to moram priznati. Ti si mislil pohvaliti jo, ko si jo metulja imenoval, a jaz ne poznam časa, ko bi jej bilo pristojalo ime ostudne kukle. Jaz sem jo pred osmimi dnevi prav toli ljubila kakor danes. Bojim se, da jo popačite", mrmrala je na pol tiho. „Kaj, teta Sabija?" rekel je Henrik živo in z glasom, katerega posmeha gospica Sabija ni razumela, „kaj teta, tega pač resnobno ne misliš? Ti pač ne porečeš, da si Mabel tako rada imela in nanjo toli ponosna bila, ko je sveža iu živa prišla iz gospe llerbertove učilnice, kolikor rada jo imaš sedaj, ko se z nošo, olikanostjo in spoštovanjem velikega mesta odlikuje? Bila je res kaj dobra de-vojka in član naše rodoviue, prav prirodno, daJ0fy^. ■rf*\ Po Bismarckovem zgleilu ne more biti torej A\ striji do tega. da bi ustrezala pretežnja m Madja rov, Nemcev ali Poljakov. Narodi avstrijski ne bodo zado\oljni, dokler bo trajal duvulizem, ker ustvarja krivite v oUl polovicah skupne države. Avstrija D- more podpirati jednih naroduostij na škodo drugih, kajti to bi države ne utrdilo. Skupni interesi zahtevajo zadovoljenje vseh narodov, to pa je možno doseči jedino z dejansko podelitvijo narodno jedna kopra vuosti. Avstrije skupna politika zaUeva po analogiji Bsmarckovi, da preseče vsako pretežnjo, ki se vzdržuje na škodo celokupnosti. Avstrija nima na zunaj opraviti sumu z Nemčijo, ampak tudi /. drugimi narodi. Cesar Viljem je govoril samo o možnosti, da bi Nemci nagibali glave proti Berolinu, aH Avstriji bi utegnili drugi vladarji, ki so z Avstrijo v ugodnih razmerah, z jodnako pravico ali nepravico svetovati, da naj gleda, da ne bodo pa druge narodnosti nagibale glav proti prestolicam x, y, z. Bis-marek želi naudušenost vzbuditi v vseh delih Ve likon Mnčije; jednako jo Zahteva od Avstrije, ko bi napočil zaresni dan praktičnoga delovanja in žrtvovanja raznih avstrijskih narodnostij. Bismarck se spravlja z glavarjem katoliške cerkve, Avstrija ima določene meje v narodni jedn.-ikopravuosti, da se spravi z narodi. Bismarck se zaresno pogaja in spravlja; jednaka zaresnost mu bo ugajala tudi od avstrijske s rani, če se naša država v popolni analogiji spravi prek in prek s svojim prebivalstvom. Bismarck se utrjuje doma z vso siio iu nuj nosijo, kljubu temu, da ie Velikoneinčija tesna za veznica Avstriji, m kakor trdi, dosledna prijateljica Rusiji. Ob jednem je Moltke izrekel, da se na druge države ni naslanjati v zaresnih dobah. Moltke je skrbel, da se je Velikoneinčija utrdila v vojni škem pogledu, Bismarck pa, da si je napravil zveze na zunaj in pred vsem, da uresničuje zadovoljnost prebivalstva domače države. Tudi Avstrija se je utrdila za vojno ; čaka pa je še drugo delo: zadovoljiti in naudušiti vse narodnosti na podstavi narodne, po ustavnih zakonih zagotovljene jednako -pravnosti. Nujnost in zaresnost zuuanjih razmer dajeta povoda dovolj, da Avstrija posnema nemudoma Bis-mareka na to odločilno stran. Ta nauk je podelil Bismarck Avstriji, ko je 23. marca t. 1. sam zatrdil, da je on, kar se dostaje njega, v resnici skrbel za zboljšanje razmer mej zaveznicami Velikonemčijo iu Avstrijo. Ta nauk smo tu mi navedli prvič, ker je naravna posledica Bismai ckovega postopanja, in diugič, ker ga nemški liberalci zavijajo in ga bodo zavijali vse v drugem ztnislu. • Politični razgled. dotiranje dežele. V L j ubij a d i 1. aprila. Danes ima državni zbor zadnjo sejo pred veliko nočjo. Zborovanje državnega zbora od božiča do velike noči tudi ni bilo za nas Slovane posebno veselo. Še toliko neso mogli naši narodni zastopniki doseči, da bi na bankovcih dobili napis tudi v ne-neniških jezicih Kar se tiče nas Slovencev, se je zopet v budgetnem odseku bila vsprejela /nana re- solucija, ki se ponavlja od leta do leta, da bi se na nekaterih srednjih š: lah na Slovenskem zunaj Kranjskem osnovah' slovenske paralelke. Naučni minister je pri tej priliki sicer priznal, da se je ministerski •ovaftmk VVoif v Ljubljani prepričal o ugodnem uspehu slovenskih vsporednic, a je pristavil, da je treba Še počakati daljših skušenj, kak uspeh bode še imelo poučevanje v slovenskem učnem jeziku. Ta izjiva naučnega ministra je pokazala, da bi vlada rada odložila u vedenje slovenskih paralelk n;» srednjih šolah v Cel,i, Mariboru iu Gorici ud calendas graecas. Nasproti so se pa tačas zahtevale od držav-negu zbora nove žrtve za vojsko, katere so tudi slovanski poslanci dovolili brez ugovora, če tudi vlada tako rada prezira njih želje. Vnaiaje države. BolgarNkn sveta sinoda, ki je že 3 mesece zborovala v Sofiji, končala je svoja dela. Biskupi se vrnejo sedaj v svoje biskupije. Bolgarska opozicija je večkrat skušala sinodo pridobiti na svojo stran in tako delati težave vladi, toda biskupi so se izogibali vsacoga koraka, ki bi utegnil škodovati vladi. — Nek sodelavec „Wiener AU^emeine Zei-tung" se je razgovarjal z bolgarskim justičnim ministrom. Stojtov seje izrazil proti njemu, da je prišel na Dunaj, da pozve, če se je v Dunajskih vladnih krogih kaj premenilo mnenje o bolgarsk- m vprašanji, odkar je bila bolgarska deputacija na Dunaji, Morda mu bolgarska vlada še naroči pohoditi druge evropske stolice. V Dannstadt ne poj de, ker je princ Aleksander odločno odrekel, da bi še kedaj vsprejel bolgarsko krono Ker se je vojvoda Kobur-ški ob svojem času izjavil, da kandidature ne vsprejnie, mu jo on tudi ne bode ponujal. Na Šved skega princa Oskarja hlkdo v Bolgariji ne misli. Kdaj se snide sebranje, še ni odločeno. Vest, da se sirdo ob obletnici izvolitve Battenberga, je tendenčna laž. Ko se snide, ne bode volilo kneza, ker ni nobenega kandidata, ampak bode povekšalo oblast regentom. Vlada nič več ne misli, da bi zopet volili Battenberžana, pač pa narod to želi. Društva, ki so se poslednji čas osnovale, imajo na zastavah podobo kneza Aleksandra I. V Bolgariji je mir iu je bolgarska vlada pripravljena proti vsem nevarnostim, ki jej prete iz lleni. Narod je zadovoljen. Nezadovoljna Častnike je posebno poparilo, da je v Ru ščuku in Silistriji narod potegnil z vlado in poma ga) zadušiti ustanek. Posebno so pa Vzliodnorume-lijci udani vladi. Balkanska federacija bode morda v kratkem presenetila Evropo. C-* je verjeti nemškim listom, so „Moskovskija Vjedomosti" vender dobile ukor, ki se pa ni objavil. IIiisUii vlada se sicer zato dolgo ni mogla odločiti, tako da je Bismarck že bil naročil nem škemu veleposlaniku v Peterburgu, naj Giersa povpraša, kako je s to stvarjo. Giers se je obrnil na ministerstvo notranjih zadev. Poslednje do tedaj še ni bilo ničesar ukrenilo, a je potem hitro sklicalo sejo višje časniške uprave, ki je sklenila, dati Kat-kovu ukor. Ko je car to zvedel, je ukazal, da naj se počaka, da se bode videlo, kako bode javno mnenje sodilo Katkova članke proti Nemčiji. Nazadnje se je car odločil, da se Katkovu da ukor, ka terega mu je sporočil načelnik višje časniške uprave Fleoktistov. Izvestja o avdijenciji ruskega veleposlanika pri uirskem sultanu si nasprotujejo. „Pester Llovdu" se poroča iz Carigrada, da je gotovo, da je Nelidov predlagal sultanu, da Turki zasedejo V/hodno Rumulijo, hkratu bodo pa Rusi zaseli Bol garijo. Sultan se pa o tej stvari ni hotel razgovar-jati, ter je z raznimi vprašanji napeljal pogovor na druge zadeve. SulUn se nekda popolnem strinja z velikim vezirjem Kiamilom pašo, da Turčija najbolje stori, če se dosti ne ut.če v bolgarske zadeve. Od ruski strani se pa poroča, da je Nelidov pri avdi jenciji le sultanu pripo.očal, da naj Turčija red neje plačuje vojno odškodnino Nikakor pa ni zahteval, da bi Turki poseli Vzhodno Rumelijo ali pa vlada poklicali Rizo beja iz Sofije. Rusija se premalo briga za misijo It /e beja, da bi kaj tacega zahtevala, vsaj že tako ve, da turški komisar ne bode s svojem posredovanjem v Sofiji imel nikacega uspeha. Rusija hoče čakati, da se bodo vse vele vlasti prepričale, da treba narediti konec nenormalnemu stanju v Bolgariji. Ker se bolgarsko vprašanje brez Rusije ne bode dalo rešiti, bode slednja že v odločilnem trenutku imela priložnost si zagotoviti svoj upliv v Bolgar ji. ItaliJaiiNka ministerska kriza še ui rešena, toda približuje se rešitvi. Po raznih poročilih iz Rima bode tedaj novo mini.st--rst.vo tako le sestavljeno : Depretis, predsedstvo in začasno vnanje zadeve; Crispi, notranje zadeve; Magliani, finance; Bertole Viale, vojsko; Brin, pomorstvo; Saracco, javna dela; Zanardelli, pravosodje; Grimaldi, poljedelstvo; Bonghi ali pa Cremona, pouk. Grofa Robi lan ta tedaj ne bode v novem ministerstvu, kar je vsekako velicega pomena Bil je duši avstrijsko-nemško italijanskemu prijateljstvu. Ker se ta držav nik ni mogel obdržaH, je jasno, da se Avstrija in Nemčija na Italijo ne moreta nič zanašati. Tolikanj proslavljena ti ipelalijanca bode v kratkem se razrušila. Crispiju je nekda ponudil Depretis štiri ministarske portfelje na izbiranje. Crispi sd je odločil Ztt notranje zadeve. Predvčeraj je francoska zbornica po jako burnej debati vsprejela dodatni kredit za finančno ministarstvo. Šlo je samo za 765.000 frankov, kolikor je manj zbornica dovolila koncem lanskega leta za plače uradnikov finančnega ministerstva, nego je pa vlada zahtevala. Nasprotniki vlade so hoteli to stvar porabiti, da bi jo vrgli. Kredit je posebno goreče zagovarjal ministerski predsednik Goblet in stavil zaupno vprašanje. Clemenceau ga je pa najhuje pobijal in očital vladi, da neče uvesti reform, katere je ob tala. Pomenljivo je pa, da so tudi trije govorniki z desnice zagovarjali dodatni kredit in je 30 monarh isto v glasovalo z vlado. Pokazalo se je, da se mnogi monarhisti že žele sporazumeti z zmernimi republikanskimi elementi. S časom utegne navstati res v francoski zbornici močna republikanska konsei vatitna stranka, na katero se bode opirala vlada. Nek sodelavec francoskega časopisa „SoleilM se je razgovarjal z monsignorom Galimbertijem, katerega je papež poslal k devetdesetletnici nemškega cesarja v Berolin. Papežev odposlanec mu je razlagal, kaj je vse dosegel papež v Nemčiji. Če bode papež poslal nuncija v Berolin, še ni odločeno, to se bode že v treh ali štirih letih videlo. V Berolinu so ga jako prijazno vsprejeli Posebno prijazna bila je ž ujim cesarica Avgusta, tako da je on mislil, da govori s kako katoliško prince -sinjo. Bismarck se je izrazil proti njemu, da sta le dve avtoriteti, cesar in papež. Vesti, da se Bismarck pogaja z Italijo o obnovljenji papeške svetne oblasti, so izmišljene. Galimberti se je izrazil, da papež mora ostati v Rimu. Dokler mu ne dado ozemlja do morja, ne more občevati svobodno s katoliki. Kakor hitro bi se papež pokazal v Rimu na ulicah, takoj bi bile demonstracije zanj in proti njemu, če bode italijanska zbornica sklenila ločitev zakonov, bode papež protestoval. To bode dalo povod demonstracijam, ki bodo še večje, če pridejo radikalci na ki milo Nazadnje se bode italijanska vlada preverila, da brez katolikov ne bode več moč vladati, ker se nobena vlada ne bode mogla obdržati pri sedanji razcepljenosti strank. Berg je odložil iz političnih uzrokov predsedstvo «luii*kc spodnje zbornice. Naveličal se je vednega razpora z vlado, ki dosledno prezira sklepe spodnje zbornice. V augleškej zbornici občinarjev je Bal-four utemeljeval irsko predlogo in pri tem razkril jo vsi prav tadi imeli. Pa pomisli, kaj je sedaj I Sedaj je prva krasotica v mestu, kraljica v uovo-šeguem življenji z velikim spremstvom nespametnih gizdalinov iu neštevilnih dobrih prijateljev, ki se z nje smehljanj m žive! Pomisli, kolika pivmemba, kolika zmaga!" „llenrik, ne bodi toliko aboten", segla mu je v besedo Mabel, ki se je sama sicer radovala, vender se tudi bala, da ne b. teta bratovih besed za resnico vsprejela, ali kar bi bilo še hujše, da ne njegove šaljive posmešice je razjezile. „Mi metulji, ker ti pač nisi boljši od mene, hočemo za nekaj časa peroti stisniti. Danes baje bode prvi dan v Novem Yorku deževalo in delali si bodemo veselo družbo doma ter se za minoli teden pokorili." »Deževni dan!-1 vsklikuil je Henrik stopivšl k oknu ter skrbno pogledavši. „Ne, ne mislim; po-poludne imamo izlet v Uher.-.ev iu lepo vreme je neobhodno potrebu««. Pa Mabel, kako pa je, da si svobodna V Kje pa je poglavitni sovražnik?" „Kako naj bi vedela, koga misliš, Henrik? Kako čudne naslove daješ ljudem I" „Le take, katere zares zaslužijo. Kdo je po glavitn: sovražnik našemu hišnemu miru, kdo je voditeljica v vseh teh novoŠegnih zarotah, ki nam tvojo družbo krade ter prav samovoljno svojo družbo | usiljuje ? Če ti ne moreš uganiti, koga mislim, uganila ga bode teta. Upliv Vanekarjeve teta odobruje tako malo, kot jaz." „0h, Henrik", rekla je Mabel smehljaje, „kako nehvaležen si, ko te gospa Vanekarjeva in gospica Viktorija toli močno občudujeta!" Henrik je zmajal z ramami. „Za danes si varen", nadaljevala je Mabel, gospica Vanekarjeva in Ludvika obiščete danes zunaj mesta nekaj ljudi j; na srečo sem jaz popolnoma svobodna. Škoda, da si obljubil izleta se udeležiti. Danes bi lahko začela francoski se učiti." „Poslušajte jo!" zaklical je Henrik z navideznim začudenjem, kako pridna in uneta učenka, katero le neogibno odsodstvo njenega učitelja zadržuje, da se svojemu duševnemu ukusu ne udaje!" /Zares, Henrik!" odvrnila je Mabel, »zagotavljam ti, du sem te knjige večkrat s hrepeneči mi očmi pogledovala; a nikdar nisem imela časa za drugo nego za to, kar gospa Vanekarjeva zahteve družbe imenuje." „Nef, zaklical je Henrik silovito, „na vislice z gospo Vanekarjevo!" „ln ž njenimi deležnicami tudi?" vprašala je Mabel prepekano. „Ne, milost nedolžnim", rekel je Henrik ze-vaje. Mehkosrčni naši Ludviki privoščim vse veselje mladosti, a želim jej drugo voditeljico. Mimogrede, kako koprneča mala neumnica--8 ko pa je zagledal Mabeline začudene in očitajoče oči, obmolčal je, smijal se ter sebi v besedo segel: „No, najina si, kaj ne? tedaj molčiva." Naglo in živo prikimovanje gospice Sabije je pričalo, da je Henrikove napol izrečene misli odobravala; in kot bi govorila sama s seboj, rekla je nekako živo: „No, vsaj bodemo imeli miren dan!8 „Da", odvrnila je Mabel; „tako bodem lahko čitala liste stare matere Vaughanove in vam lahko klobuk zarobila. Gori zajutrekujeva in predpoludne ne prideva več doli." ^ Pri tem nasvetu se je gospice Sabije obficje kar žarilo očitne zadovoljnosti, a kmalu se JAj^*' koliko zmračilo, ko je trenotek pozneje M ibe^a-klicala bratu: „Heurik, jaz bi kaj rada — Hnšr*** „No", odvrnil je stopivši v prehod iu z vrnno suknjo na lami vrnivši se, „to vemo, da b^t^kaj rada —, a povej, kaj bi rada?" in •'•'<•; „S teboj bi rada šla do gostilne." (IfaUl^ffh.} žalostne razmere na Irskem. 1770 osob je pod po licijskim nadzorstvom, kar stane na leto 55.O0O funtov. Agrarna zločinstva se množe; sodišča nimajo nobene moči, ker se še poškodovani boje pričati in porotniki iz strahu vsacega oproste. Po iz vestjih sodcev so v okrožjih Mayo, Clare, Lime rick, Cork in Kerry take razmere, ki spominjajo na oržavljansko vojno Dillon je pa tri ure pobijal izinu e zakone za Irsko. Rekel je, da rajši ostavi Irsko, nego bi bil tamkaj rob. Ako pa irski narod hoče, bode on vodil upor proti izimuim zakonom. Dopisi. Iz P ulj u 26. marca. (Hude slutnje.) V Poreškej „Istri" oglasil se je Jeremija, ki je zapel pesen-žalostinko tako milo in do srca BegajoČo, da mora strepetati bojazni in tuge vsako pravo, pristno srce — irredentovsko. Italijani naši sanjali so prekrasne divne sanje : Istrija bila jim je obljubljena dežela, domGna, ne-oporekljiva last; deželi tej bili so oni despotni gospodarji ; trebalo jim je bilo le izreči kako željo, merodavni krogi bili so jim takoj na uslugo — to je že tako bila tradicijonalna politika avstrijskih vlad, — želji se je takoj ustreglo, postala je zapoved — zakon. Živelo se jim je kar tako „samo od sebe"; poznali neso setve, poznali so le žetev. Prebivalci dežele te bili so jim le sluge, sužnji, ki neso imeli druge dolžnosti, nego plaziti se po kolenih pred zatiralci svojimi, polniti njihove trebuhe — in ti potrebujejo mnogo! — in — stradati! Vsaj je no torična istina, da 90 odstotkov mnogobrojnih Pitijskih bogatašev nema ni krajcarja podedovanega imetja, ampak da je sedanji rod vse nabral — z oderu&t vom. Žulji pridnih rok, potne srage seljaka mučenika leže nakopičeni po "Wertheimerieah zastopnikov „latinske civilizacije". Tako se glasi navadna neslana fraza neusmiljenih teh oholežev. Da, pač še jedno pravico imel je naš istrski trpin: plačevati davke v denarji in krvi. Sicer je bil pa popolnem „vogelfrei", kakor uboga, od ljutili gonjačev preganjana in begana divjačina. Ako se je revež kaj „pregreštl" — če se mu je namreč človeški čut razvnel nad tolikimi nečuveniini krivicami, ako je bolestno vzkliknil videč nečloveško svojo eksistencijo — tedaj ga pa je zadela ostra šiba „signorie", dokler se ni „spokoril", prišel in — poljubil šibe. — Tiranska duša, kaj hoćeš še več?! Mogotcu ni bilo dosti, da mu je vzel imetje, ugonobil ga je tudi moralno Le včasi, pri posebnih prilikah, recimo o volitvah, zdelo seje „ signorij i" prikladno in oportunno, da so govorili o „nostri buoni villani". „Stimmvieh rouss sind!" To pa je tudi jedina, sila redka izjava oblastniške „naklonjenosti". Rekli smo, da so bile to sanje ir reden to vske. Ne sanje, ne, istina je bila to, žalostna, srce pretresajoča istina, sramota 19. stoletja! Le v toliko so bile sanje, ko so krivodejci mislili, da bo večne čase tako ostalo. Iz teh sanj se pa ravnokar prebujajo. In da jim prebuditev ta ni prijetna, kdo bi se temu čudil? Človek, ki ne pozna reve in ubožtva, ki je živel vse svoje dni v obilici, ki je bil rojen biti le gospod in videti le sužnje okolu sebe, takega človeka preleti groza, ako se ga polasti bojazen, da bi znalo kedaj drugače priti, kajti njemu ni se bati le pomanjkanja svetnih užitkov, ampak tudi dušnega udarca, ko bo moral gledati, kako se oni, katerih oblasten, neusmiljen gospodar je bil, vesele njega nesreče. Triumf nekdanjih tlačanov je najhujša kazen pale mu mogotcu. Da se je ta bojazen polastila Italijanov naših v obilej meri, priča nam omenjena joremijada v zadnji številki „Istrie". Članka ne moremo priobčiti, ker nam nedostaje prostora, a ocrtati ga hočemo v kratkih potezah. Opazujoč že pet desetletij — pravi člankar — gibanje po priljubljenem poluotoku, prevzame ga dvojna žalost in ima le žalostno zadostilo, da sme reči: „prejasno sem videl v bodočnost". Imejoč v živem spominu dogodke „nella nobile ed infelicissima Dalmazia", kjer se je naredila in se deloma še dela tabula rasa „delP avita secolare civilta latina", opo minjal je rojake: Kaj, ko bi tudi v Istri tako prišlo? — a ti so se mu smejali, rekoč: pri nas stoje stvari drugače, mi smo Italijani in ostanemo. Tako se mu je reklo v Pazinu, tem ljubem, dragem in nesrečnem mestu, čegar administracijo se jim je izvilo iz rok. Ne žali ga, da bo uradni značaj Pa-zinske^a mesta slovanski, tudi ga ne žali, da se bode odslej v mestnej hiši govorilo slovanski, a situvacija mučna in smešna (ridicola), v katero so Italijani zašli, peče ga do dna duše: tujec, kojega so drage volje v hišo vsprejeli, jim sedaj pravi: tukaj smo po vsej pravici in tukaj ostanemo. Ko je on — člankar - izjavljal take bojazni, smijalo se mu je staro in mlado, še celo po časopisih so ga smešili. A on jim ne zameri: ne poznajoči realnosti nevarnosti, neso videli druzega nego horizont „della loco poetica generosita!" Prvi uzrok njegove velike žalosti je prevelika zaupljivost do situvacije; drugi pa, da so Italijani sami pripravljali kamenje, s katerim so si gradili uspehe njihovi neprijatelji, ustvarivši velike občine, ker so krivo suponovali, da bode civilizacija mesta razsipala blagodejno luč po slovanskih selih. (Aha! Dop.) Bda je velika, neodpustljiva zmota. Kaj je bilo Italijanom mari, da so Novaki (vas pri Pazinu) makari starčevičevski, ali vsaj Pazin bi bil ostal to, kar je bil. Dobiček od novega reda so imele le vasi, preglasovavši mesta; število je z matematično natančnostjo potrdilo njihovo logiko, premagavši zgodovino, civilizacijo in kar je najlepših stvarij na tem svetu. Ako pa Italijani molijo „Confiteor" zaradi hudih grehov, partija pa vender še ni definitivno iz gubljena. Člankar svetuje, naj ne zovejo nikogar več „fratelli e comprovinciali", ampak bojne vrste naj Btisnejo in naj ne dajo podstrešja neprijatelju. Sklepa pa tako le: V imenu mleka, s katerim so vas dojile matere vaše, v imenu plemenite krvi latinske, ki se pretaka po Vaših žilah stojte po konci, bodite močni! Častiti bralci „Slov. Naroda" imate zadosti? Osobito se bo pa onemu, ki istrske razmere pozna, želodec obrnil, videvši toliko hinavstva in cinizma nakopičenega za puhlimi frazami C—t—č. Iz i romske cloliu<> 30. marca. [Izviren dopis.] Dne 25. t. m. se je na okr jnej Reškej cesti, nad Gornjimi Vremami blizu „Fužinarja", del „Ležeške rebri" čez cesto udri, in je bil dva dni ves ce-tni promet ustavljen Ker omenjena strmina z večjim udorom preti, je bil danes g dež. nadinženSr iz Ljubljane na lici katastrofe ter si je stvar natančno ogledal in za vzdrževanje cestnega prometa po možnosti potrebno ukrenil. Predno se bo vsaka nevarnost na omenjenem kraju popolnem odstranita, bo treba veliko stotin potrositi, mogoče je pa tudi, kakor nove razpokline kažejo, da se velik del strmine čez cesto udere ter ne le cestui promet popolnem ustavi, ampak tudi reko „Reko", koja poleg in tikoma ceste teče, iz struge odrine in „Fužinarjev" mlin pod vodo spravi. Za ondu hodeče in vozeče občinstvo je posebno po noči pazljivost potrebu a. Domače stvari. — (Z Dunaja:) Danes 31. marca stavili Gregorec in 26 tovarišev do ministra za bogo-častje interpelacijo, zakaj je to mini-terstvo sedaj že drugikrat preziralo koroških 130.000 katoliških Slovencev pravico do slovenščine popolnem zmožnega škofa in je li voljno skrbeti, da se imenujo precej slovenski pomočni škof za Koroško. — (Prizivna obravnava) bila je danes pred c. kr. deželnim sodiščem Ljubljanskim in trajala do V22. ure popoludne. Proti razsodbi c. kr. okrajne sodnije v Vipavi z dne 26. februvarja 1887 št. 83 uložili so bili tožit lji in obsojenec prizive oziroma ničnosti pritožbe, o katerih je bilo obravnavati. Sodišču predsedoval je deželne sodnije predsednik g. K o če v ar. Votautje so bili gg. deželne sodnije svetniki: Ribitsch, Sajic in Pessiak, zapisnikar dr. Bab ni k. Tožitelje zastopal je g. dr. Tavčar, okrajnega glavarja viteza Schvvarza pa g. dr. pl. Schrev. Ko so se preči tal i akti in izpovedne prič, poprijel je besedo dr. Tavčar ter v daljšem jedernatem govoru utemeljeval tožiteljev prizive glede krivde in kazni. Dr. Schrev skušal je svojega klijenta oprati kar se mu pa ni posrečilo, celo italijanski slovar, ki ga je v ta namen bil seboj prinesel, sknzal se je kot jako slabo milo. Po krepkem govoru gosp. dr. Tavčarja in kratkih konečnih opazkah dr. Schrevu, sledilo je posvetovanje ko :išča. — Slednje je potem sodbo prvega sodnika, s katero je bil okrajni glavar vitez S c h w a r z po. §. 4 9 J kaz z a k. obsojen na 2 0 g ld. globe, even-tuvalno na 4 dni zapora, glede tožit'* Ijev urednika Železnikarja in A. Zagoi jana potrdilo Glede priziva in ničnosti pritožbe gosp. dr. K en de pa je spoznalo, da ga je okrajni glavar vitez Schvvarz z očitanjem, da tira rusko politiko, tudi na časti žalil. Sodišče odredilo je dalje, da se okrajnemu sodišču v Vipavi naroči nova obravnava, pri kateri bode dognati, je li okrajni glavar vitez Schvvarz z izrazom „lauter Fnlloten" žalil čast pri volilnem shodu v Postojini prisotnega dr. Kende. Sodba prvega sodnika je torej v glavnih delih definitivno potrjena in tudi dr. Kenda dobil je za vse žaleče izraze popolno zaloščenje. — (Pisateljskega podpornega društva) občni zbor bode jutri točno ob 8. uri zw čer v restavraciji čitalnice Ljubljanske. — Za občnim zborom bode poslednji zabavni večer letošnje zimske dobe, pri kojem bode predsedoval g. prof. Grbić, čital pa bode g Svetek svoje „Spornim* na bosensko okupacijo. — (Slovenska predstava) bode v nedeljo dne 3. aprila t. 1. v dvorani narodne čitalnice. Predstavljalo se bode: „Kdor se poslednji smeje!" Gluma v jednem dejanji. Spisala Marija Knaufova, preložil Ivan Kalan; v začetku pa na innogostransko zahtevanje še jedenkrat „Zblaznela je", igrokaz v dveh dejanjih, kateri se sme prištevati prvim igram letošnje sezone. Ker je omenjena predsrava brž ko ne predzadnja iu igralno osobje dramatičnega društva potem odide zopet na gostovanje v vsa naša slovenska mesta, ne dvomimo, da bode hiša razprodana do slednjega prostora. Vse čitalnice in druga slovenska društva pa pri tej priliki domoljubno opozarjamo, da se oglase pri odboru dramatičnega društva, ako bi želela, da igralno osobje v teku meseca maja in junija pri njih nastopi. Repertoir za gostovanje sestavil bode društva režiser gospod Borštnik do konca t. in, — („Ljubljanski po h a j k o v al ec" ) nam piše: V noči 29. marca, zjutraj ob 2. uri pobili so nepoznani zlikovci profesorju Nedvedu, ki stanuje nekje ua Poljanah, vsa okna. Tako dejanje obsoja se ob sebi in nihče ga menda ne odobrava. Obsojati pa moram tudi profesorja Nedveda postopanje po tem dogodku. Verujemo sicer, da je, kakor je sam pravil dijakom 6. gimn. razreda, gosp. Nedved pri tej aferi prestal veliko strahu a to ga še nikakor ne opravičuje, da napravi kar lov na popolnem nedolžnega dijaka. Z mestnim stražniškim nadzornikom gosp. Bertolom in z dvema mestnima straž nikoma odpravil se je dne 29. t. m. lovit bivšega dijaka O. Šulerja, ki je pred n kaj dnevi iz gimnazije izstopil in katerega je profesor Nedved brez najmanjšega dokaza in jedino le na podlagi svoje strastne fantazije dol žil, da mu je okna pobil. Pod vodstvom prof. Nedveda vršilo se je zasledovanje s Starega trga na glivni trg, kjer tudi dobi iskanega, kajti gosp Šuler bil je ravno stopil iz Krisperjeve prodajalnice, kjer si je bil palčiko kupil, ko se približa lovsku četa. Zagledavši Šulerja, skoči Nedved iz stranskih ulic, pokaže z roko nanj. na kar ga policija prime in odpelje na rotovž. G. Šidar dokazal je s pričami svoj „alibi", da je namreč tisto noč, ko so se profesorju Nedvedu okna pobila, od večera do zjutraj bil doma in spal, na kar so ga kot popolnem ne krivega izpustili. Vprašamo, kako se imenuje tako neosnovana ovadba, kakeršno je zagrešil g. prof. Nedved? Ako je v tej zadevi ravnal s tako strastno slepoto, kaj še le v drugih slučajih, ki se odtegujejo javnosti? Mi smo že marsikatero čuli o prof Nedvedu, a doslej molčali iz raznih nagibov, a dolgo ite bomo več mogli, i'e pojde tako. Za danes samo to konstatujerao, da nam je znanih par slučajev, da so dijaki bas zaradi prof. Nedveda ostavili tukajšujo gimnazijo. — (Kmetijsko predavanje) ima tujnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo popoludno 3. aprila po cerkvenem opravilu v Borovnici. — (Potrjena volitev.) Presvetli cesar potrdil je izvolitev g. Petra Mesar ca, posestnika v Št. Juriji v Slovenskih Goricah, načelnikom, g. Autona Vogrina, posestnika v Dolenjem Porčči, načelnika namestnikom v okrajnem zastopu šent-len iitskem. — (Duhovenske spremembe v Lavan-tinski škofiji.) Gospod Josip Tombah, nad- župnik in dekan v Rogarei, imenovan je knezoškof. duh. svetnikom, g. Anron Vamberger, kaplan na liizeljskem, pa dušnim pastirjem v prisilni delavnici v Messendorfu pri Kratici. — (Trimesečni računski sklep) Kmet gke posojilnice Ljubljanske okolice, reuistrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Ljubljani izkaže dohodkov: 44.603 gld. 20 kr., izdatkov pa 43 218 gld. 80 kr., torej skupnega prometa 87.822 gld. Hia-nilnih ulog se je uplačalo 20.195 gld. 7 kr., izpla čalo 4677 gld. 46 kr. Sklepom meseca marca znašajo vse hranilne uloge skupno 71.917 g'd. 61 kr. pomnožile so se od začetka leta za 15.517 gld. in f)l kr. Posojil se je dovolilo na novo 2G.541 gld., nazaj plačalo pa 15.755 gld. Stanje vseh posojil koncem meseca marca je 72.977 gld. 50 kr., po-vekšala so se torej posojila od začetka leta za 10.786 gld. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 1. aprila. Kvotna dept-tacija sklenila nov nuncij na avstrijsko delegacijo, v katerem se bode nasprotno mišljenje v nekaterih načelnih vprašanjih utemeljilo. London 1. aprila. Izvestje Reuterjevo: Atentat na carja vršil se je dne 29. marca v parku v Gačini. Napadovalec je častnik in je že zaprt. Car ni ranjen, akoravno je napadovalec prav blizu ustrelil. London 1. aprila. Izvestje „Standar-dovo" iz Kodanja dne 31. marca: Danski kralj dobil je danes dopoludne telegram iz Peter-hnrga o novem brezuspešnem atentatu na carja. — V gorenjej zbornici izjavil Salisburv, da nema nobenega naznanila, da bi se bila mej Italijo, Nemčijo in Avstrijo zvezna pogodba podpisala. Za vnanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „FrancoBko fcganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj:, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol l-d v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (19 2) •Že?! »LJUBLJANSKI ZTOF' Nt<>j i (192—4) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tulci: 31. marca. Pri Minit Karpeles iz Prage. — Kane z Dunaja. — Hron iz Celovca. — Wander z Dunaja. — Gregorič iz ltudolfovega. Pri .lulici i B-inder, Rarthold z Dunaju. — Royer iz Trsta — Hirsch, Buckenmayer, Reis, "VVinck i Dunaja. — Voelkl iz Gorice.| Umrli so v IJtiMJjiBit : 28. marca: Marko Vavken, gostafi, 72 let, Hradec-kega vas št. 8, za plućnim einfizemom. 29. marca: Janez BoStjančič, delavčev Bin, 16 tnes., llradeckega vas st. 31, za božjastjo. 30. marca: Marka Kesarič, posestnik, 52 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Janez Perlcs, hišni posestnik, 70 let, Slonove ulice št. 7, za mrtvoudom. V dezelnej bolnici: 28. marca: Marija Zrimšek, dekla, 18 let, za otrpnje-njem možganov. — Karol Morela, ključar, 26 let, za jetiko. 29. marca: Andnj Čeme, dninar, f>7 let, za plućno vodenico. — Janez Gril, delavec, 25 let, za mrzlico. — Janez Kovač, dninar, 49 let, zajetiko. 30. marca: Marija Oibašek, gostija, 65 let, za jetiko. Meteorologih no poročilo. g Čas opa-a zevanja Stanje i n^, . barometra! „ mm peratura v mm. r Vetrovi Mo- Nebo krina v mm. >7. zjutraj 735 17mm. j 2. pop. 733 57 mm. 9. zvečeri 73375 mm. — 16 C si. sev.| megla S'8" C z vzh. ! d. jas. 2 6 C si. vzh. d.jas. 000 ara. Srednja temperatura 3"35, za 3 6° pod normalom. ID-Jina;ska bcrz: dne 1. aprila t. 1. Izvirno tele^nifično poroci!«« ) včeraj — Papirna renta.....gbl. *Q 85 Srebrna renta...... 81*88 — Zlata renta...... , 113-60 — 5°/0 manna renta .... „ **7*$6 — Akcije narodne banke . . 882'— — Kreditne akcije.....„ 285*20 — London........ n 12755 — Napol........, 1011 — C kr. cekini ...... , 8'— — Nemške marke ..... „ 62*62'/„ — 4»/., državne srečke iz l. 1854 25» gld. 126 Državne srečke iz 1. 1S64 100 , 185 Ogerska zlati* renta 40/0...... 101 Ogerska papirna renta .V...... 88 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srećke 5°/0 . .. bK) jr'd. 115 Zemlj. obč. avstr. 4,/i''/0 zlati zast. listi . 126 Piior. oblig. Elizabetiue zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 176 Rudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 Trainmway-društ velj. 170 gld. a. v. . 217 danes i-ld. 8(i .;. „ 81*0 , 11350 97 35 . *■&:$ — , 2*7 70 , 127-40 , 10-09«/, * 5 97 , 6JrM«/i gld. 50 kr. - w • 5° , . 5"» , n 50 i 50 n » ~~ m , 75 ; U TI se pošten, zanesljiv, v gostilniški stroki izveden mož, kateri bi hotel p evzeti krčmo v Cerknici ..pri posti", v koji je nastanjena Cerkniška čitalnica in k;nnor domačini in tujci navadno radi zahajajo. Več o tem poizve se pri gosp. Josipa Tlilavc-u v Cerknlel pismeno ali osobno. (209—2) Št. 2116. Razglas, (204—2) da se dobijo Iz ustanovnih zakladov denarji na posodbo. Deželni odbor kranjski daje iz ustanovnih zakladov posojila v zneskih po 500 gld. do več 1000 goldinarjev proti 5°/0 obrestim na posestva s pupilarno varnostjo. — Kdor želi tako posojilo, naj se obrne na deželni odbor kranjski z dokazili zahtevane pupilarne varnosti. |CACA0j ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhin ske umetnosti1 bili odlikovani z najvišjo odliko, ćastniru diplomom, sta i pristni samo, će imata našo uradim registrovano varstveno znamko iu firmo. (856—92)' I)Ol>iva »e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de lihates, v I'jul»l jimi pri g. Petru KiiMNiiIlt-ii.i Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in ceutr. razposiljalnica | Dunaj, IV., Ailegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora), i Prodajam po n-ijiii/ji eeni najboljši Ribniški in tudi rožni krompir i. t. d. in di iiire vrste krompirja za seme, kakor tndi pravi Rih iški fižolj za seme. Kupujem pa v verjih množinah tako imenovani ameriški krompir po najvišji ceni. (2i7-i) trgovec pri mesarskem mostu. Iz dr. Gregorič-eve zapnščine v Ptnji prodam 200 eetrtlnjakov dobrega štirskega vina po -u.groolrj.1 ceaai. V.etlne od is«tt naprej. — Naročila pri (214-1) Antonu Gregorič-u v Ptuj i. v I IJ.m ni so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Ivan 2SI»ogar. Zgodovinski roman. Spisal Charlts Nodier, poslovenil J. Kr-žitnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Serehrjanl. Roman. Spisal grof A, K. Tolstoj, poslovenil J. P. ■ 609 stranij. Cena 70 kr., po posti 80 kr. Ml. 8°, Selski župnik. Roman. Spisal L. llalhij, poslovenil Vinko. — Ml. B.#, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo In naši časniki* Spisal * * * Stat uominis utnbru. Ml. 8°, 19 pOI. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Parlx v Ameriki. Roman. Francoski spisal Brni Lefebvre. Poslovenil * * * Stat fiominis umbra. Ml. 8°, 535 stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. •I ima k našeg-a časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr, Dnnrovskl. Povest. Spioal A. S. Pučkin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Tovarna za kostne pridelke in Um Luckniann-a & Bamberg-a v LJubljani priporoča svoja *e!6 vspešno učinknjoča umetna onopa, kostne moke in snperfosfate po najnižjih cenah. Ha zahtevanje se vpoilje cenilnik in prospekt. (151—10) I VIZITNICE j * priporoča ' v Ljubljani. prodajata najboljše in najcenejše lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in kemične barve in eOplče ter vse v n j i j i n o stroko spadajoče blago. (87—40) 1 TTTDT T A U A Za frančiškansko cerkvijo, v hiši T TTTTJT T A U A y£ JjJUDLJnrln.. j-oapOdn J. Vllhar-Ja Ntev. A. JjJuJjJjJArlA. -¥ Židovske ulice, sf MARIJA DRENIK. o