Političen list za slovenski narod.
Pt polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta f> gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri Večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjš». Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popohidne.
«Štev. î>()().
V Ljubljani, v ponedeljek 2. septembra 1889.
Letnili XVII.
Gabilo na liaročbo.
„SLOVENEC«,
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejem a n:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... G „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti p r e j e m a n za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . &C Naročaje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-Ie z dnem naročite.
„DOM O LJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do konca 1. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčičev. z/C Naročnino na to prilogo prejema „Slovence v o" opravništvo in pa „Katol. Buk/arna'.
Vredništvo bi opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba
h Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Kako raztrovani so naši politični odnošaji, raz-jasnjuje „Obzor" v članku svojem: „Polna pregršt
znakov časa" po prilici tako-Ie: Neki dan se je zopet odprla rakev, v katerej leže kosti neumrlih rodoljubov Ilircev, ter je med svoje hladne zidine sprejela ostanke inoži (Ivana Kukuljeviča), ki je do poslednjega svojega dihljeja bil prototip ilirskega zanosa in poleta. Ali ta isti mož, na polju narodne misli in književnosti trji od jekla, ui se mogel celega svojega veka na političkem polju nikdar prav znajti niti se odločiti, na katero stran bi se obrnil, kakšno stanovišče bi zavzel nasproti promenljivim političnim zgodam, aii ga je vera v bodočnost naroda, njegova idealna narav vsakrat rešila, da je mogel biti pokopan kot vreden rodoljub z iskrenim in toplim sočutjem celega hrvatskega in slovenskega naroda.
Ko človek motri v Hrvatskej neke pojave v javnem življenju, gotovo bi moral pomisliti, da imajo neki naši ljudje danes manj vere v bodočnost naroda, nego so je imeli oni Ilirci, ki so začeli goloroki delati i na književnem iu političkem preporodu Hrvatske, dokler niso položili oni čvrsti in stalni temelj, na katerem stoji danes Hrvatska. Ona doba je bila desetkrat teža nego današnja; trebalo je razbiti deset železnih grobov, da se probudi spavajoča narodna zavest, bilo je treba tako rekoč ustvariti narod, katerega ni niti bilo. Ti Ilirci tudi niso imeli nobenega političnega izkustva, oni niso razumevali visoke politike, katera nas je že do glave zasula, pa je vendar njihov narodni instinkt znal bolje pogoditi, kje je pravi narodni neprijatelj, katerega treba zrušiti, da more zasijati sreča hrvatskemu narodu. Pred nekimi dnevi je umrl tudi iz one dobe mož (minister Bedekovič), ki je cel svoj vek odbijal hrvatsko narodno misel, sicer s slabimi duševnimi silami ali zato z velikim vplivom, kateri so mu dajale razne velike časti v državi, ki je od prvega do zadnjega časa ostal dosleden iu veren svojemu madjarskemu sta-
novišču. In on je dobro vedel, za čim gré, ter raz-uinimo ono iskreno žalost, katera je madjarske kroge obvzela vsled njegove smrti in katera je brez dvojbe bila čista iu iskrena. Pa kaj se pri tej priložnosti dogadja pri nas? Stari Ilirec se je držal svojega narodnega in političnega načela in njegovo odušev-ljenje je proizvelo hrvatsko epopejo v 1. 1848.; on je bil očiten, odvažen, neustrašljiv neprijatelj ljudi, ki so tako mislili in delali, kakor pokojni Koloman Bedekovič. Ta stari Ilirec je bil prva, iskrena hrvatska duša, ki je svojo kri prelival za slobodo svoje domovine.
Naši unionisti, pobijaje stanovišče opozicije, trde, da so oni s svojo pomirljivo in nagodljivo politiko proti Madjarom zadobili za Hrvatsko oni dr-žavnopravni položaj , kateri ona dandanes uživa, pa si oni zatorej tudi prisvajajo naslov domnélih hrvatskih domoljubov. V te besede dandanes nobeden ne veruje; ta položaj Hrvatske je danes ozbiljno razmajan, a mi trebamo danes samo motriti pojave, ki se v njej dogajajo. Kdo ima danes biti v Il.vatskej ban, mi o tem niti najmanje ne odločujemo, kajti madjarski ministerski predsednik nam more načiniti vsakega svojega človeka, celo takega, ki ne zrni niti besedice hrvatski, a mi mislimo, da se narodu ne more storiti veča žalost. Sedanji hrvatski bani imajo vso vlast brez odgovornosti do naroda, kajti oni dohajajo od zunaj kakor rimski prokonztili, upravljajo z zemljo po stalnih načelih in odredbah senata, a imajo to ambicijo, da se morejo po zaslugah, ki so si jih pridobili za svojo domovino v provinciji, povspeti v domovini do uaj-viših časti, da se morejo pred forom svojega naroda pozivati na veliko pridobitke, katere so za svojo domovino v pokrajini zadobili.
Tudi Rimljani so sklepali ugovore; ne znamo, je li večne in nerazrešljive, ali nobeden od teh ugo-
LISTEK,
Pismo z Dobrne.
Dne 27. avgusta.
Dragi Alberte!
Da Tvojej želji po ovokrajnih novostih ustrežem, naj Ti danes nadaljujem ter nekoliko opišem črtice o zabavi v topliškej dvorani.
Če smem tako reči, to sta „uradna" večera po zdraviščih praviloma dva, namreč pred praznikom sv. Ane pa ob rojstvenem dnevu svetlega cesarja. Pri prvej zabavi si navzoč bil tudi Ti. Kar si takrat doživel, o Tvojej nezgodi sem odposlal kratek listič znancu Luki. Kakor mi je onidan javil, bile so mu moje vrstice dobro došle. Sedaj pa k stvari!
Na praznik Velike Gospojuice popoludue napotil sem se v drevored. Že od daleč opazil sem skupino dam; bliže dospevši začul sera živahno de-batovanje. Ne želeč jih motiti sedel sera na uajbližjo mi klop. Po načinu obnašanja družbe, po žestini v glasu zdelo se je, kakor da bi se bilo pripetilo kaj važnega. Nehote spomnil sem se na Boulangerja, češ, ako bi on imel povsod tako odločne privrženice, gotovo ne bi propadel nikjer pri volitvah. Nimam šege, da bi prisluškoval iu na uho vlekel, kar kdo govori. Tudi sedaj ml ni bilo mar glede predmeta, ki je v mojej bližini na dnevnem redu. A zvedel sem o njem za nedolgo.
Dokler jaz v mislih zatopljen oči pasem po zelenej ledini, kakor da je z neba padel stoji pred menoj gospod Blaubart. Njegov pojav razmaknil je bližnjo družbico. Ista opazivči ga, prihitela je k nama ter obkolila prišleca. A on s svojim patetičnim glasom: „Kaj pa se je dogodilo?" V ime odgovora je jedna izmed njih opomnila kratko, da v dvorani večer IS. avgusta nameravajo možkarcem za osveto gospo iu gospojice plesati same, ako gospodje ne bodo skrbeli za plesalce bolje, kakor se je to godilo dozdaj. (Da zadnjo besedo razumeš, naj Ti povem, da je „neuradni" ples vsake nedelje, a tudi sicer improvisiran večkrat. V kopel dohaja večim delom ženski spol, torej umljivo, da na plesišču manjka plesalcev.)
Dobri Blaubart se je veselo nasmejal iu pristavil, da bodoče plesalke naj bodo popolnoma mirne, da bode že on vredil vse, da bodo zadovoljne vse stranko, da bode ples ugoden iu brez vsakega ne-sporazumljenja ter da ne bo treba medsebojski plesati, pač pa, da bodo dame celo dražestno pro-šeue. Kakor bi trenil, razvedrila so se vsa nežna lica. Prijaznemu človeku gré zahvala, da je s svojo pozuato taktiko potolažil iu umiril razburjene duhove. Zadostovala je ta časovita radost. —
V predvečer rojstvenega dneva Nj. veličaustva je topliška godba svirala pred hišo zdravilnico, a tik iste so spuščane rakete frčale visoko v zrak. Na praznik avstrijskih narodov vršila se je služba božja ob desetej uri. Sveto mašo popevai je veleč. gosp.
duhovni svetovalec iu dekan Ga.jšek. Ni treba praviti, da je v cerkvi bilo zdravih gostov-topličarjev iz raznovrstnih stališev, občinsko in šolsko zastopništvo, učitelji z učenci in obilo drugih vernikov. Do srca segajoče pobožno petje slovensko vodil je vrli gosp. nadučitelj Voglar. — Dan završil se je s plesom v topliškej dvorani.
Odkar si Ti, dragi Alberte, odšel, nisem bil pri nijednej zabavi. Ali sedanji ples me je zanimal nekoliko tudi zavoljo Tebe, da Te namreč morem obvestiti o stvari, kakoršna Tebe zanima.
Dotično nedeljo zvečer torej podal sem se proti hiši-zdravilnic;. Ko sem stopil v dvorano, plesanje se je že bilo začelo, sedala so bila malone vsa oku-povaua, a jaz sem odšel v kot in zasedel poleg orkestra, da premalrara to šarovito bajno društvo. Izmed onih dam, s katerimi si se Ti zabavljal koncem julija, bilo jih je pač malo, ali moram Ti iskreno reči, da oue, koje so bile, imele so nocoj večji izbor kavalirjev in da uobena ni solze za Teboj prelivala. V obče je zabava tekla prilično, ali zasluga ide vztrajnima sinovoma tukajšnjega zdravnika. Tota sta si v potu svojega lica prizadevala zadovoljiti vsem na vse strani. .laz sem ju omiloval. Toda, kar se je meni zdelo trud in težava, to je menda njima bila slast, ki jima jo je bila provzročila sila Blaubartova. Starejši opravljal je službo aranžerja, in ko je sonornim glasom dirigoval svoje podložnike, veduo ga je skrbni Hlaubart spremljal s sjajnim pogledom.

vorov ni nobenega naroda rešil, da ne pade on pod vlast rimske države, ako tak narod ni imel samo-svesti in vstrajnosti, da se Rimljanom upre. Nam take žive hrvatske samosvesti treba dandanes več nego sploh kedaj, ker se tudi mi danes moramo boriti za svoj narodni in politični obstanek, za bodočnost te tožne pa vendar tako žarko ljubljene Hrvatske. Danes so se strnili elementi, ena narodnost proti drugej. Danes stoji Hrvat proti svojemu protivniku, a on mora z vsem žarom svoje duše braniti svoje narodne pridobitve, ako želi rešiti bodočnost svojega naroda. Naši unionisti so dosledni, oni mislijo in čutijo madjarski, oni se, kakor Bede-kovic, ne umičejo s svojega stanovišča, a ves svet ve, kam teže.
In mi edini, da tega ne znamo? In ako to vemo, kako bomo i razumeli in izpričali, da glavno mesto kraljevine Hrvatske polaže na Bedekovičev grob venee, na grob onega, ki ni mogel, kakor je bil iskreno iu javno privržen svojej ideji, niti sanjati, da more od hrvatske prestolnice iskati venec p jetete na svoj grob. Ako kaj takega pokojnik ni v slojem življenji niti želel niti iskal, nego je samo za tem težil, da zapusti lep iu časten spomin v madjarskem narodu, kakšen bes goni neke nepoklicane ljudi k njegovemu grobu, da tamkaj v vrsti njegovih iskrenih prijateljev iu štovateljev prikazujejo „Tariulfe" ali vsaj komične figure, da se tamkaj izpostavljajo sožaljenju svojih protivnikov, ki so tje prišli, da se zjokajo nad spominom svojega moža, a niso pričakovali, da bodo kraj groba njegovega videli to sliko hrvatskega malodušja in hrvatske ne-samozavesti.
Narod, ki v svoji duši plemeniteje in iskreneje misli in čuti, nego-li naši visoki političarji, mora se zgroziti pri takem pojavu, kateri se da pri nekih ljudeh samo s tem izpričati, da jim ni jasno stanje, v katerem se zemlja dandanes nahaja. Posebno pa naj mesto Zagreb zn;i, da ono nima na celem svetu drugega prijatelja razun svojega izmučenega ali poštenega hrvatskega naroda, da je ono trn v očesu vsem protivnikom hrvatske domovine, da ga ta tako-zvana hrvatska aristokracija sistematično in dosledno zapušča, pa išče svoje sedišče in domovino v Budimpešti, kakor je tudi delal Koloman Bedekovič. Naj ve, da ga je hrvatski narod povzdignil iz malih početkov do njegove znatne višine, in da se bode ono tudi v bodoče razvijal samo na krilih hrvatskega naroda. Bilo bi tedaj dobro, da bodo vedno na čelu mesta Zagreba ozbiljni ljudje, ki znajo presoditi, kako tudi najneznatnejši nedopuščeni korak mesta Zagreba hudo razžili čuvstvo hrvatskega naroda.
Imenik poilmžiiic družbe sv. Cirila in Metoda.
I. Kranjsko.
1.	Prva ljubljanska: Prvom. I. Gogala, c. kr. notar, pokroviteljev 9, ustanovnikov 28, letnikov 38. skupaj 75.
2.	St.-jakobsko-trnovska: Prvom. dr. I. Papež, odvetnik,
Primerilo se je, da je skoz vrata tik mene dospela neka družbica. Bila je priletna gospa in štiri njene hčerke krasno ter bogato odevene. Nikdo kakor da bi jih ne videl. čez nekoliko časa zaslišim vzdihljej, spremljale so ga besedice: „Kolika krivica, da moja deca morajo sedeti! Toliko smo potrošili za toalete in koliko denarja bomo pustili na Dobrni! Če že nikdo drugi, vsaj ona dva mlada doktorja imela bi dolžnost, da se spomnita na nas!"... Bližala se je doba odmoru. Ostremu očesu previdnega Blaubarta ni izmaklo nič, a tako niti ova skupina, čeravno jo je prekasno opazil. Gospod se je izgubil v sosednjo sobo-čitalnico, tu je našel vrlega doktoranda Ferdoviča, navzetega berlinsko-renskih idejalov, tega je predstavil gospe in go-spicam. Mladi prišlec poprosi jedno novo znanko za ples, ali ona ga je odbila. Mati je namreč bila zašepetala: „Ne hodi! saj niste menda otroci, ki jih treba pomiriti dobacivši jim nezrelo jabolko; ta človečič bi moral še svojo mater imeti zraven sebe, da ga ona rokovodi." Mladenič razočaran odide, a ljubeznivi starček Blaubart, da se vsled poraza — gotovo ni bil prvi — potolaži, dal si je prinesti cognac z vodo ....
Nekaterim, ki bi jim bilo obzirom na imetek in omiko možno prednjačiti nam, je neredkokrat jedina svrha prazni bon ton, uživanje in šport, a patrijotizem in prava humanitarnost fantazija pri-prostega plebejca.
Upam, da bom Ti mogel osebno kaj več
pokroviteljev 1, ustanovnikov 13, letnikov 112, podpornikov 54, skupaj 180.
3.	Sentpeterska v Ljubljani : Prvom. Ign. Val en t in 6 ič, hiSnik, pokrovitelja 2, ustanovnikov 22, letnikov 88, podpornikov 53, skupaj 165.
4.	Ribniška: Prvom. Martin Skubic, dekan, ustanovnikov 17, letnikov 64, podpornikov 15, skupaj 9(5.
5.	Novomeška: Prvom. dr. Jos. Marinko, gimn. profesor, ustanovnikov l(i, letnikov 67, podpornikov 34, skupaj 117.
. 6. Kropinsko-kamnogoriška: Prvom. Lovro Mernik, župnik, ustanovnikov 5. letnikov 89, podpornikov 5, skupaj 49.
7.	Šiška: Prvom. Fran Ravni h ar, dež. knjigovodja, ustanovnikov 7, letnikov 20, podpornikov 36, skupaj 63.
8.	Turjak: Prvom. .lernej Kosec, župnik, ustanovnikov!!, letnikov 30, podpornikov 39. skupaj 75.
9.	Gorenjska dolina, sedeš v Kranjski gori: Prvom. Ivan A ž man, župnik, ustanovnikov 4, letnikov 21, podpornikov 25, skupaj 50.
10.	Mokronoška: Prvom. Matej P in ta r, kapelan, letnikov 40, skupaj 40.
11.	Metliška: Prvom. Anton Alež, dekan, ustanovnikov 9, letnikov 32, skupaj 41.
12.	Kranj: Prvom. Vinko Majdič, veletržec, ustanovnikov 12. letnikov 25, podpornikov 5, skupaj 42.
13.	Selška na Gorenjskem: Prvom. Iv. Vavpetič, kapelan. letnikov 26, skupaj 26.
14.	Loškopotoška: Prvom. Anton More, farni administrator, ustanovnikov 12, letnikov 50, podpornikov 22. skupaj 84.
15.	Skofja Loka: Prvom. Blaž Mohar, posestnik, ustanovnikov (5, letnikov 18, skupaj 24.
10. Železniška: Prvom. Jakob Mrak, župnik, letnikov 14, podpornikov 12, skupaj 20.
17.	Postojnska: Prvom. Franc V i č i č, nadžupan, ustanovnikov 25, letnikov 41, podpornikov 10, skupaj 70.
18.	Blejska okolica: Prvom. Josip RazborSek, dekan, letnikov 5, podpornikov 44, skupaj 49.
19.	Trnovo-Bi strica: Prvom. Ivan Vesel, dekan, skupaj 50,
20.	Senožeška: Prvom. Ignac Okom, župnik, ustanovnikov 5, letnikov 65, podpornikov 16, skupaj 80.
21.	Premska: Prvom. Nik. Križaj, župnik, ustanovnikov 0, letnikov 19, podpornikov 18. skupaj 43.
22.	Pivka: Prvom. Fran Križaj, veletržec, ustanovnikov 22, letnikov 33, skupaj 55.
23.	Zatičina: Prvom. Jakob Razpotnik, župnik, pokrovitelj 1. ustanovnikov 12, letnikov 43, skupaj 56.
24.	Idrija: Prvom. Štefan Lapajn e, posestnik, pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, letnikov 24, podpornikov 12, skupaj 48.
25.	Brdski sodnijski okraj: Prvom. Ivan Vrhovnik, župnik, pokrovitelj t. ustanovnikov 8, letnikov 59, skupaj 08.
26.	Poljanska dolina: Prvom. Ivan Cebašek, duhovnik, ustanovnika 2, letnikov 32, podpornikov 15, skupaj 49.
27.	Meniševska, Begunje pri Cirknici: Prvom. M. Kljun, exposit, ustanovnikov 10, letnikov 26. podpornikov 5, skupaj 41.
28.	Crnomeljska: Prvom. Fran Še t in a, učitelj, ustanovnikov 5. letnikov 34, podpornika 2. skupaj 41.
29.	Vipavska: Prvom. Matija Erjavec, dekan, ustanovnikov 16, letnikov 39, skupaj 55.
30.	Litijska: Pivom. Jernej Zupančič, duhovnik, letnikov 50. podpornikov 78. skupaj 128.
31.	Krško iu okolica: Pivom. dr. Jurij Sterbenec, dekan, ustanovnikov 7, letnikov 32, skupaj 39.
32.	Vrhniški sodnijski okraj: Prvom. Ivan Koprivnikar, dekan, pokrovitelj 1, ustanovnikov 17, jetnikov 32, skupaj 50.
33.	Logatec: Prvom. Lovro Rergant, župnik.
34.	Smlednik in okolica: Prvom. Henrik baron Lazarini, graščak, ustanovnikov 11, letnikov 56, podpornik 1, skupaj 68.
35.	Ženska podružnica za bistriški okru j na Notranjskem: Prvom. Zofija Šabec, posestnica, ustanovnikov 12, letnikov 68, podpornikov 22. skupaj 102.
36.	Žuženberk in okolica: ustanovnikov 7, letnikov 25, skupaj 32.
37.	Naklo z okolico na Gorenjskem: skupaj 30.
38.	Kamnik z okolico: Prvom. Luka Rergant, posestnik, ustanovnikov 3. letnikov 55. podporniki 3, skupaj 61.
(Konec sledi.)
razložiti, ako boš to želel. Danes te prisrčno pozdravlja
Martin.
Zastavljena ura.
(Tragična humoreska.)
Tukaj sem položena med druge sestre, krasnejše in revnejše, ki vse čakajo vstajenja ali pa stroge sodbe licitacijskih hijen, ako se ne najde prej odre-šenik. Položene smo v — od zunaj — krasnem „mavzoleji." Pa znotraj ni tako krasno, kakor sploh noben grob znotraj ni bliščeč. Okrog mene je strašna tihota, nobeni mojih tovaršic ne bije več srce, le meni je še dano nekaj ur dihanja, kar pa je tem žalostneje, ker si bom sama ustavila življenje, ko mi opeša srce — pero. Zdaj še utriplje, kajti dal si mu moč s ključkom, predno si me poslal v to žalostno hišo, kjer vse priča o bogastvu ljudi in o — revščini; tam hranilnica, tu zastavnica, tam pre-obilnost, tu beda.
Pa predno utihnem tudi jaz, moram porabiti malo še odmerjenega časa v to, da se ozrem nazaj v svoje življenje ter povem, kako sem prišla v ta žalostni prostor.
Nekdaj — blizo trideset let je tega — bila sem porojena daleč od tod, prav po novi iznajdbi; dali so mi namreč v telo sidrasto „dušo", da sem „an-kerca" prevzetno gledala „pinjevke" ali „cilinderce",
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. septembra. Siotran|« dežele.
Graška tetka „Tagespost" se je jako opekla s svojo novico o nuuciju Galimbertiju in škofih Glavini in Feretiču. „Triester Ztg." pravi, da je ta vest popolnoma neresnična. Mi drugega ne rečemo, nego da obžalujemo čitatelje takih židovskih listov, ki nesramno sleparijo z očitnimi lažmi.
Vesti Ivovskih listov o sodnjem postopanji na Gališkem so bile pretirane. Muogo oseb prekli-cuje trditve, da so se pri njih vršile hišne preiskave.
Vest, da se je na Ogerskem, in sicer v Hegyü u in Zinkendorfu pokazala kolera, se uradno preklicuje.
Neki liberalni list opravičuje budimpeštauske frančiškane, češ, povodom Kossuthove slavnosti se je sv. maša naročila za nekega Elöja Lajos-a, ne pa za Kossutha. Temu pa oporekajo prireditelji te slavnosti sami ter pravijo, da je posebna depu-tacija pri frančiškanih naročila sv. mašo za Kossutha.
Vitanje dr žare.
Kovanje mej Srbijo in Bolgarijo še vedno ni prenehalo. Tako se brzojavi iz Gjurgjeva: „Vesti iz Bolgarije so vznemirjajoče. Napovedanih je mnogo pošiljatev orožja. Uradna poročila, ki so došla srbski vladi, pravijo, da bolgarska vlada prireja velike vojaške priprave." Keuterjevo izvestje pa javlja iz Solije: „V Belgrad je došla ladija z orožjem. Srbija se še vedno oborožuje, kar z ozirom na pisavo srbskih uradnih listov tukaj vzbuja veliko vznemirjenje." Koliko resnice je na takih poročilih, naglašali smo večkrat, ter upamo, da jih bodete znali primerno ocenjevati tudi prizadeti vladi.
V ruskih vojaških krogih je že dlje časa gibanje zoper vsprejemanje inozemskih častnikov in posebno častnikov-učiteljev v rusko vojno. Ta mržnja se je posebno pokazala pri princu Oldenburškem, o kateri zadevi poroča „Wiener Abendblatt": Nedavno je car odredil, da se bodo v slučaji vojske osnovale tri glavne armade; južna pod generalomBobrikovom proti Lvovu, srednja pod generolom Gurkotom proti Kra-kovu in velika severna pod vojvodo Aleks. Oldenburškim proti Nemčiji. Vojvoda Aleksander se je izjavil, da ne sprejme ponujenega mu poveljništva, ker se neče bojevati zoper Nemčijo, kajti danes ali jutri se laliko zgodi, da bo moral on ali njegov sin zasesti prestol na Oldenburškem. To je carja zelo razkačilo ter je odredil, da se vojvodi vzame poveljništvo gardnega kora. Govori se, da je princ sploh prosil za odpustitev iz ruske armade in da se mu je začasno dovolil enajstmesečen odpust.
Nemško vojno ministerstvo izdeluje novo orožno postavo, ki namerja temeljito in enotno pre-osnovo, kakor tudi pomnožitve. — Zavezni sovet se bo v kratkem sklical, da pripravi potrebno snov za posvetovanje državnega zbora, ki se bo meseca oktobra sešel. Mej drugimi predlogami se imenuje tudi nova postava zoper socijaliste in novela k zakonu o bolniških blagajnicah. — Iz Berolina se brzojavno poroča dne 30. m. m.: Prihodnji teden se pričakuje obisk carjev.
Bochnmski katoliški shod je v svoji tretji seji dve resoluciji sprejel, ki sta zanimivi v splošnjem političnem oziru. Prva glede rimskega
potem me je dobil ljubljanski urar, da me om oži (ženijo se večidel zlate, jaz pa sem le srebrna). Ni mi bilo dolgo čakati, prišel si ti, dragi moj gospodar, in plačal kup, kateri je zahteval moj viiruh, pa sem bila tvoja. Tako si kupujejo na ju-trovem neveste. In žalostna nisem bila, ti si me brž iz začasnega spanja obudil in priklenil k sebi — ne z zlatim ali pozlačenim prstanom, ampak le s pri-prostim črnim trakom, ker se nisi bal, da bi ti ušla; še le pozneje, ko si mi dal boljše bivališče pod svojim srcem, priklenil si me s srebrno verižico, ki se je kaj lepo podala tvojemu narodnemu, belemu telovniku s srebrnimi gumbami. Toda o tem še pozneje, da ne preskočim same sebe.
Kupil si me torej in kje si dobil denar? Prej nisi imel nobene ljubice take in si zavidno gledal svoje tovariše, ki so bili srečnejši od tebe. A ko si spisal nekaj za tukajšnji uradni list in dobil „honorar", brž si šel po-ine v oknu razpostavljeno Zal in skoro sram moje, da sem bila kupljena za nemški, a ne za slovenski denar, pa ti temu nisi kriv, ampak časi, katerim tudi me ure nismo vladarice, kajti časi so bili, ko nas še niso poznali.
Zdaj sem bila tvoja in na gorkem v ozki, pa mehki posteljici ravno pravi ziVme. Pa miru nisem imela. Pokazal si me vsakemu, ljudje so se čudili, češ: „uro ima", in pogledal si me ter navijal velikokrat brez potrebe — vzlasti, če je bilo kaj ljudi, pred katerimi si se hotel pobahati z menoj. Baha-rija, ta pa ni bila prazna, to mi boš pripoznal, kajti
vprašanja slôve: „30. glavni shod nemških katoličanov izraža prepričanje svoje, da je zopetna pr dc-bitev posvetne oblasti neobhodno potrebna za samostojnost sv. Stola, za popolno prostost iu neodvisnost cerkvene vlade, in da vsaka vlada, ki vspežno podpira dotične prave tirjatve sv. Stola, ravna v dobro umevanem lastnem interesu in na korist zbojšanju družbinskega reda." Druga resolucija se nanaša na G. Hruuovo slavnost ter se glasi: „Glavni shod nadalje resno kara poveličevanje Giordana Bruna, onega moža, katerega vse delovanje naravnost nasprotuje krščanski veri in posebno papeštvu; s tem, da se je nasproti Vatikanu postavil ta spomenik, raz-žalil se je ves krščanski svet." Konečno sta bili tudi še dve resoluciji o šolstvu sprejeti. "VVindthorst je naglašal, da je poleg rimskega najvažnejše šolsko vptašauje.
Kako francoski prostozidarji praktično izvršujejo načelo : „Enake pravice za vsa veroizpo-vedanja", kažeta prav dobro nastopna dva vzgleda. V mestu Toursu je neka gospa volila v svoji oporoki 40 000 frankov za popravo ondašnje cerkve „No-tredame La Riche", toda mestni zbor je vzlic oporekanju dveh konservativnih in enega zmerno-liberalnega člana to volilo odklonil. Vsi ugovori, da je denar prav za prav namenjen v to, da bodo dobili delavci zaslužek in da se bo mesto olepšalo, niso prav nič pomagali, pač pa se je odvetnik Oudin izjavil: „Radikalci načeloma ne smejo nobenega zanimanja za cerkvena vprašanja kazati. O maši mi nočemo ničesa vedeti." Na enak način se je odlikoval generalni sovet Norddepartementa. Za poprave štirih katoliških hiš božjih je dovolil 2424 frankov, za eden sam židovski tempelj v Lille-u pa — 3000 fraukov. — Ko bo šel ruski car v Berolin, pričakujejo v Pariz k svetovni razstavi ostale člaue carske družine. Dotično pariško pismo „Pol. Corr.", ki razpravlja to novico, pravi: „Obisk carjev pri cesarju Viljemu ukazuje že uljud-nost ter bi nikakor ne napravil v Parizu neprijetnega vtisa. Francoska diplomacija ne verjame trditvi, da je Turčija pristopila k trodržavni zvezi." — Kolikor bolj se bliža dôba splošnjih volitev, tem bolj se opazuje agitacijsko gibanje. Floquet je priredil v Beaume-u posvetovanje, Jules Ferry je govoril pri banketu v Saint-D:e-u, ministri Constans, Spuller in Yves Guyot so se oglasili v Toulouse-u, Seurre-u in Saint-Trop^u. Skozi govore vseh teli mož pa se kakor rudeča nit vleče protiboulangizem : Republikansko zastavo je i/.dajica Boulanger prenesel v sovražni tabor; ko bi ljudje iz tega tabora zmagali, navstala bi nova revolucija. Važno vprašanje je tudi ločitev cerkve od države; vsakdo jo hoče imeti, toda treba je previdno postopati. (Seveda samo do volitev!) Takô in enako besedičijo republikanci, vsi pa izražajo trdno nado, da bo zmagala republika, čeravno jim je tesno pri srci, ko mislijo na degradovanega generala.
V petek se je angleški parlament s prestol-nim govorom zaključil. Slednji imenuje oduošaje k inozemstvu najprisrčnejše. Odkar se je pričelo zasedanje, pripetilo se ni nič, kar bi moglo zaupanje v ohranitev mirii omajati. Govor omenja zmago nad derviši v Egiptu, Samoa-konterencijo, protisuženjski sbod v Bruslji, vravnanja mej v zapadni Afriki s Francijo, ter konečno pravi: „Dovoijeui zneski v pomnožitev mornarice bodo provzročili, da bodo mogli angleški podaniki tem varneje in s tem večjo nado do ohranitve miru opravljati svoje trgovske posle." Prestolni govor naglaša, da se je zboljša1 gospodarstveni položaj na Irskem, ter sklepa: „Po-
vsod 6e veselo opazujejo znaki napredujočega blagostanja kot sadu probujajočega se zaupauja." — Kardinal Manning in zastopnik lord-majorjav, Alder-man Lusk, sta se pogajala z ravnatelji ladijetesarske družbe zaradi poravnave z delavci. Izid teh obravnav še ni znan. V Deptfordu je petnajststo mlinarjev ustavilo delo; istotako štrajkajo fužinski delavci v Keighley-u.
Komaj se je zaključilo zasedanje angleškega parlamenta, že se bavijo z nalogami prihodnjega. Pravijo, da se bo bodoče zasedanje istotako uneto bavilo z irskimi zadevami, kakor se jih je zadnje ogibalo. Vlada ima dve važni predlogi že pripravljeni, eno o katoliškem vseučilišči v Dubliuu, drugo o postavi gledč nakupovanja irskih zemljišč. Konservativni „Standard" pravi, da bo prvi zakon obsegal določbe o posebnem varstvu iu vladni podpori katoliškega vseučilišča, ki bo popolnoma neodvisno od ostalih zavodov. Kakor znano, naznanil je minolo sredo Balfour, da namerava vlada tudi normalni poduk na Irskem za katoličane primerno vre-diti. Parnell-ovi pristaši priznavajo, da bo vladna politika glede irskega poduka omajala zavezništvo mej angleškimi radikalci in Parnellovci, toda slednji nikakor ne morejo napominanih vladnih predlogov odkloniti.
Kakor pravi „Riforma" posvetoval se je italijanski ministerski predsednik Crispi z ravnateljem banke „nazionale", banke napoljske, banke „Tiber-nia" in podtajnikom državnega zaklada, kako bi se mogla ugodno rešiti turinska kriza. „Popolo Romano" meni, da bo banka „Tibernia" tekoči teden začela zopet izplačevati in da se bo z vladno pomočjo odvrnil splošnji polom.
„Times" opisuje položaj v Sudanu-. V celi deželi vladate lakota in beda. V Chartumu in lvas-sali jedo ljudje meso človeških mrtvecev. V Tokaru umrje vsak dan dvajset ljudij za lakoto. Rod ITaden-dauasov gine, ker nima živeža, ter njegovi člani beže k drugim rodovom. Stričnik umrlega mahdija je prišel z oddelkom 1000 mož v Seterari, da kaznuje Iladendauase zaradi roparskih napadov zoper Sinkat. Potem namerava oblegati večjim krdelom Suakiu. Pričakuje se, da bo El-Šenussi planil iz Kartuma meseca oktobra.
Izvirni dopisi.
Iz Nevelj, 28. avgusta. Naša farna cerkev je skoro ena najstarejših na Kranjskem. Posvečena je na čast sv. Juriju, zidana v romanskem slogu; posebno presbiterij je kaj ponosna stavba.
Veliki altar je v romanskem slogu na presno slikal F. Jelovšek leta 1737. V teku časa je slikarija tako obledela, da se ni že skoro nič poznala. Ko je domači slikar g. Miha Koželj obnovil slikarije, prikazalo se je pravo mojstersko delo. Sredi altarja je podoba sv. Jurija, farnega patrona, ob straneh sv. Peter in Pavel, zavetnika katoliške cerkve, na oblakih podoba Matere božje z Detetom v družbi angeljev in sv. Aleš in Frančišek Ksaverij. Ko je g. Koželj delo dokončal, pričel je nov iz mar-morovega cementa tabernakelj staviti gosp. Matija Ozbič mlajši, podobar iz Kamnika. Delo je povsem izvrstno in cerkvi primerno; s tem delom je pokazal g. M. Ozbič, da v marsičem s svojim umom pre sega svojega očeta.
Oba umetnika sta s tem pokazala, da sta spretna v svojih strokah. Ko je bilo delo dokončano, odločila se je slovesnost na dan 25. avgusta. Razue zastave so vihrale iz visokih lin. Velečast. g. župnik so povabili prečast. g. dekana kamniškega, ki je blagoslovil novi altar. Navzočih je bilo več gospodov. Pridigo je prevzel čast. o. gvardijan Konstantin, ki je iskreno in jedrnato govoril. Domači gosp. župnik so darovali sv. mašo, pri kateri so domači pevci kaj izvrstno peli.
Konečno je bila zahvalna pesem. Čast in hvala bodi gosp. župniku za trud in skrb, da se je hiša božja že toliko olepšala, kakor tudi našemu rojaku in velikemu dobrotniku g. Leopoldu Tratniku, zlatarju v Ljubljani, ki je obilno daroval naši cerkvi.
Dnevne novice.
(Volilnega shoda), kateri je sklical državni in deželni poslanec g. dr. Tonkli dne 25. avgusta v Itifenberg, vdeležilo se je okoli 225 odličnih volilcev iz vseh stanov. Shodu predsednik je bil čast. gosp. Kramer, župnik iz Dornberga. Gosp. dr. vitez Tonkli je obširno poročal o svojem delovanji. Vo-lilci so poročilo na mnogih mestih burno odobravali in gosp. poslancu izrekli zaupanje.
(Iz Logatca) dne 1. septembra. Včeraj zjutraj iz Ljubljane odišli vojaki dospeli so semkaj ob 2. uri popoludne. Ležiče je bilo zopet na travniku pod „Tičnico". Danes, v nedeljo, zjutraj ob 6. uri odrinili so pod poveljništvom GM. pl. Schilchavvskega dalje proti Planini. Iz Postojine pa jim je prišla nasproti ondi bivajoča brigada, da so imeli med potom vojaške vaje.
(O divaškej jami) piše „Edinost" nastopno: Ni dvojbe, da se tacih in še večjih naravnih krasot, kakoršne stopajo v postojinskej jami pred oči začudenih gledalcev, nahaja še mnogo pod zemeljsko površino Krasa. Dokaz temu nam je divaška jama, kojo je pred petimi leti našel Jan. Žiberna, ko je obdeloval na dnu neke kotline malo njivico. Sredi te njivice udrla se je najedenkrat zemlja in nastal je neznaten otvor. Pogumni Žiberna priskrbi si vrvi in prosi svoje sosede, naj ga spuste skozi ta otvor, da vidi, kam se mu udira njegova njivica. — Kako se je začudil, ko je najedenkrat bil prestavljen v podzemeljski hram, ob čegar stenah so čarobno lesketali solnčni žarki, ki so skozi otvor sredi njegove njivice menda prvikrat prodrli v te podzemeljske prostore. Ko je dal sosedom svojim znamenje, naj ga zopet potegnejo kvišku, pripoveduje jim, kaj je videl Previdno so sedaj razširili otvor na dnu kotline, in ko so se tudi drugi prepričali o čarobnosti iu velikosti podzemeljskih prostorov, sklenil je občinski zastop, da se ima jama na občinske troške vrediti tako, da bode pristopna obiskovalcem. Poskrbeli so torej za pripraven vhod in napravili so v jami stezice. — Dandanes more se v divaško vile-nico priti ravno tako lahko ko v postojinsko. Vtis, kateri napravi ta jama na obiskovalca, je velik. Ne-
zanesljiva sem ti bila, da si mi lahko zaupal. Le ponoči imela sem mir, pozneje, se ve da, ko si se me navadil, tudi po dnevi, ker me iz gorke iu varne hišice nisi vlačil čez potrebe, marveč le takrat, ko sam nisi vedel, pri čem da si glede časa, in vselej sem ti pravo povedala.
Potem sva šla veliko in daleč posvetu; takrat si me večkrat naprej ali nazaj potiskal; bila sem nekako huda, ali pomislila sem, da imajo po drugih deželah druge šege in tudi hitrejše ali kasnejše ure, in udala sem se. Tako sva preživela nekaj let tu in tam in se privadila tako, da si se vedno zanašal na-me, če prav so ti cerkvene in druge ure po svetu večkrat glavo mešale in so ljudje rekli, da jaz nisem zanesljiva; ti si me hvalil, in ko sva prišla do kakega mesta ali do železnice, prepričal si se o moji natančnosti in zanesljivosti. Povračala sem ti tvojo skrbnost, ker nisi nikdar pozabil naviti niti mojega življenja.
V teh letih prebila sva marsikaj, včasih sem ti bila prehitra, včasih prepočasna; redko kdaj prav po volji. Naj ti povem vse, kar mi je na srcu. V veseli družbi, ali kadar si imel kako silno reč do-gotoviti, tekla so ti moja kolesa prehitro, da si me vtikal z nevoljo nazaj, pogledavši moje tri kazalce. Pa tudi nekaj druzega je bilo, ne zameri. Večkrat sem te opominjala, da je čas obema, meni iu tebi, iti k počitku, pa me nisi vselej ubogal.--Izvzete so — seveda — tiste ponočne ure, ko ti vest iu posel ali veselje niso dali iti k počitku, kar pa
zdaj le predobro čutiš, ker pred leti več kot šest mesecev mojih kazalcev nisi videl, marveč kazati jih moral drugim, da so ti povedali mojo „žilo" in stanje.
Najslabše se nama je godilo na „Žabjeku", kamor sva šla zaradi Riesterjeve „pasje krote", — naj jima bo dobro, reči hočem, „kroti" ne, pač pa Riesterju, čeravno je on več kriv, nego pes. No, tam v tisti sobi sva bivala dva meseca, v kateri sta bila pred nama dva odlična preduika. Toda nič, prav nič nisva bila vesela tega zavetišča, kjer me ni mogel nihče ukrasti, čeravno je tam veliko tatov; obesil si me na žebelj in dobila sem veljavo stenskih ur. Vesela tega nisem bila, ker bila sem navajena gibanja, kakor ti; hudo, prav hudo pa mi je délo še to, da si vedno gledal na-mé in godrnjal, da ti grem prepočasno; saj jaz nisem imela v oblasti dneva; če bi bila prav v enem dnevu svoj glavni kazalec pognala, da bi se bil zavrtel po desetkrat na dan, meseci so meseci in čuvajev ključ že vé, kdaj nama ima odpreti. Razven tega kažem jaz le ure; d ni j in mesecev ne, kakor nekatere mojih sester.
Pustiva to! Prišla sva srečno iz žabjih katakomb in potem živela neprestano v boji. Saj veš; da sem se večkrat tresla, ko si me tako milo gledal okoli te hiše, pa premagal si se in ostala sem pri tebi. Dobrega zdravja pa sem, je li? Samo enkrat si me dal k zdravniku, ko mi je počilo pero, drugače sem pa dobra in bi ti rada služila še dalje.
Saj sem namenjena za svet, med ljudi, kaj bom počela tukaj? In še celo najemnik me je prinesel, ne ti sam !
Ali bodi ti odpuščeno, saj vem, zakaj si se ločil od svoje prijateljice, veduo ti zanesljive. Prišla je nesreča in — — zdaj sem tu.
Spominjam pa se še, ko sem imela tovarišico. Bila je v zlati hišici iu pripeta z zlato verižico; daroval ti jo je prijatelj iz hvaležnosti, ker si ga rešil velike nesreče, — nesrečne ženitve namreč. Ta tovarišica zdela se mi je nevarna in zelo sem se bala, da bi mene ne postavil v kot ali me celo prodal kakor sužnjo. Pa ti si ostal zvest meni, prodal si ono, ker ni bila zanesljiva, kakor sploh lepe ženske niso zanesljive, je preveč prilizovalcev in tudi razni tatovi preveč preže nanje.
Tako sem ostala jaz na svojem mestu. Opešala nisem, to veš, čeravno sem tvoja že blizu trideset let; imam trdne kosti, trdnejše od kostij svojih pozneje rojenih sester, ki imajo že skonca v prsih jetiko iu jim je vedno treba zdravnika.
Pa zdaj čutim, da mi že zastaja sapa; krnala bom tiha, kakor so moje tovarišice. Le to glej in skrbi, da bom zopet kmalu pri tebi, če ne, bom še zdihnila, naj brezsrčnim tvojim dolžnikom bijejo zadnje ure, pa ne moje vrste, ampak cerkvene, iiv to na mrtvaške zvonove.
To je zadnji zdihljej moj, zdaj zaspim.
štovilno kapnikov razne oblike in velikosti v vseh barvah leskeče se tu, tako da se človeku zdi, ko da bi bil prestavljen v jeden onih deraantnih podzemeljskih gradov, o katerih govore narodne pravljice. Jama se sicer glede velikosti ne more meriti s po-stojinsko; glede krasote kapnikov pa jo celo v mnogem prekaša.
Divaške jame posamični deli so nastopni: 1. Preddvoraua: a) platna sušilo, b) angeljsko krilo. 2. Prehod pod zlomljenim slopom. 3. Plešišče s krstnim kamenom. 4. Galerija obrazov iz jutrovih dežel. 5. Prirodui mostovni svod. 6. Samotarjeva molitvenica. 7. Vhod na „Šipkasotesko". 8. Samsonov slop. 9. Stražniki „Šipkasoteske". 10. Muzej kristalov. 11. Velika lopa. 12. Spomenska štula. 13. Kralj Matjaž s kotlino pitne vode na sebi in propadom pod seboj. 14. Vstop v muzej umetnosti. 15. Muzej umetnosti: a) godba prirodnih orgelj, b) mala cipresa, c) katakombe, d) slonov rivec, e) krona in žezlo, f) velika cipresa, g) voščeni cvetičui šopek. 16. Dolina slapov. 17. Vhod na Kalvarijo. IS. Božji grob. 19. Velikanska šarica (Vase). 20. Požledena strmina. 21. Cerkev: a) presbiterij z lečo in orgijami, b) altar Matere božje. 22. Veliuanski cvetični šopek. 23. Cvetični vrtec. 24. Zbirka koravd iz rudečega morja. 25. Vhod k razgledu v veliko dvorano. 26. Zlomljena igla egiptovske Kleopatre. 27. Zviti hod v veliko dvorano. 28. Lepovid v veliko dvorano. 29. Trije prazniki zvitega hoda. 30. Samotarnica papeža Pija VI. 31. Velika dvorana: a) vhod v bri-ljautne lože, b) izhod iz briljantnih lož, c) vhod v zakladnico, e) snežni plaz, e) vhod na kronovalni holmec, f) izhod iz zakladnice, g) vhod v lepotično sobano, h) kronovalni holmec. 32. Dični paviljon : a) spomenski stolp, b) nebeške orgije. 32. Nebesa s čudovitimi podkapniki, podobnimi cveticam „velikonočni zvonček".
(Državna darila) za kobile in žrebice bodo letos delili v grotiji Gorici in Gradiški in mejni grofiji Istri v srebrnih goldinarjih, srebrnih svetinjah in priznalnih diplomah : a) za kobile z žrebeti, b) za mlade, dve- do petletne kobile, c) za jedno- in dvoletne žrebice, in sicer dne 23. septembra ob 10. uri dopoludne v Pazinu, dne 25. septembra v Tolminu in dne 26. septembra v Gradiški.
(Kmetijski tečaj za učitelje ljudskih šol) bo letos na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici. Obiskovali ga bodo tudi slovenski in hrvaški učitelji iz Istre. Začne se dne 15. sept. in bode trajal do dne 2. oktobra. Vdeleže se tečaja učitelji, ki so dostali izpit učit. sposobnosti in imajo že šolske vrte. Deželni odbor podeljuje vdeležnikom po 25 gld. podpore.
(Novo cesto čez Gorjance) so odprli duč 29. m. m. javnemu prometu. „D. N." poročajo, da je delo prav dobro zvršeuo.
(„Zdravilo proti kačjemu strupu".) Pod tem naslovom smo v predzadnji številki omenili neke rastline, katero narod v Istri imenuje „kačji otrov" iu je uekda dubro zdravilo proti kačjemu strupu. To vest smo priobčili po „Naši Slogi" št. 35. Danes pa smo od prijatelja iz Metlike dobili naslednje vrstice: „Ko bi to zdravilo obveljalo, iznajdba ne gre gospodu v Prezidu, kajti čast. g. M. Molek je že leta 1885 v 210. številki „Slovenca" dne 16. septembra v dopisu „Iz Šmartina pri Litiji" obširno opisal dotično rastlino, kateri narod ne ve pravega imena. Velečast. g. S. Robič je na prošnjo naznanil, da je rastlina „Agrimonia cupatoria" (ge-meiner Odermenn;g), ki raste skoro po vsem Kranjskem. Suhokranjčanje to „rožo zoper kače" dajejo tudi živini, katero je kača pičila."
(Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo) je prijavilo trgovski in obrtniški zbornici po visokem c. kr. ministerstvu vnanjih stvari potrjena pravila avstro-ogerske trgovske in obrtniške zbornice v Solunu. Zbornica je osnovana na podstavi združbe avstrijskih iu ogerskih trgovcev iu obrtnikov v namen, da se posvetuje in zastopa njih težnje iu potrebe z ozirom na pospeševauje in razvijanje skupnih trgovinskih koristi in da jih zastopa ter da v obče deluje v prospeh trgovine in prometa avstro-ogerske državo iz svojega nagiba ali na vprašanje domačih oblastev. Zbornica občuje neposredno s trgovci in obrtniki avstro-ogerske države.
(Berolinsko novinarstvo.) Večina berolinskih časopisov je v židovskih rokah. Tako na pr. ima „Berliner Tagblatt" v rokah Žid Rudolf Morre in v vredništvu so skoro sami Židi: „Berliner Zeitnng" je last Žida Ullsteina, istotako berolinska „Abend-
posl". Borzni list „Börsencourier" založil je žid in je zdaj last židovske delniške družbe. Vreduik lista „Börseu-Zeitung" je žid Konewka; „Vossische Ztg." ima celo vrsto Židov za sotrudnike; lastnik borznega lista „Neue Börsenzeitung" je žid Treuherz; „Das kleine Journal" je v rokah Žida Spitza; zalagatelj „Nationalzeitung"-e je žid dr. Salomon in banker Bleichröder; ta banker ima večino delnic časopisa „Norddeutsche allg. Zeitung"; večina delnic „Volks-zeitung"-e je v rokah Cohnovih pl. Neuendorfa; „Morgenzeitung" in „Montagsblatt" ima žid Rudolf Mosse, istotako „Reichsblatt"; glavni vrednik časopisa „Berliner Presse" je žid Stein; s o ci j al n c-de-mokratični list „Volksblatt" je v rokah Žida Singra, iu tako je še mnogo, mnogo berolinskih novin v židovskih rokah. Da Židi svojega vpliva v teh razširjenih listih ne uporabljajo v svojo škodo, umeje se samo po sebi, in kar je pri tem zlasti žalostno, je to, da te židovske liste čitajo katoličani, da mnogi takozvani „katoliški" listi za čisto židovskimi ne zaostajajo, zlasti „svobodomiselna" glasila.
(Nova živinska bolezen) se je pokazala v Dajili, Umagi in Novem mestu v Istri. Govedi se oči unamejo in goved polagoma oslepi. Bolezen je nalezljiva in se hitro širi; prekoračila je že Mirno in se prikazala tudi v vsem poreškem okraji.
(Železnico) nameravajo graditi iz Trsta v Poreč. Načrt je že na ogled pri tržaškem mestnem magistratu.
(Ponesrečil) je kmetski mladenič Komatijaž, ki je na polji pri Krškem našel projektil in se igral ž njim. Projektil se je razpočil in mladeniča tako ranil, da je kmalu na to umrl.
(Popravek.) V zadnji številki se je po pomoti vrinila napaka, kot da bi navedena slovenska društva pristopila kot ustanovni členi „češko-slovenskemu društvu" v Pragi; nasprotno je istiua.
Telegrami.
Dunaj. 1. septembra. Fem. grof Huyn je danes umrl.
Dunaj, 2. septembra. Cesarje zjutraj došel. Dopoludne je hrvatskega ministra Josipovica zaprisegel ter ga potem v avdijenci sprejel.
Sofija, I. septembra. Havasovo izvestje: Odgovarjaje na bolgarsko noto o vojaških pripravah Srbije je Turčija v Solijo brzo-javila, da je Bolgarija integrovan del Turčije; kdor napade njo, napade tudi Turčijo. Bolgariji so tedaj ni treba bati. poleg tega je pa Srbija gmotno preslaba, da bi napadla Bolgarijo.
Potsdam, 2. septembra. Cesar je zjutraj k vojaškim vajam v Jesuice odpotoval.
Kajiro, 1. septembra. Šoaški kralj Me-nelik se bo dal koncem septembra za abe-sinskega kralja kronati. Mazilil ga bo škof Matthers.
Umrli ho:
31. avgusta. Jera Maselt, učiteljeva vdova, 91 let, Dolgo ulico 7, roaraemus.
Tujci.
31. avgusta.
Pri Ma/iču : Kaufman in Bone iz Gorice. — Mihelie iz Celja. — Pokorn.v, blagajnik, iz Budimpešte. — Siueipidel, Reichhold in Langhuth z Dunaja. — Hatlj, tovarničar s soprogo, iz Berolina.
Pri Slonu: Liivvinger, trgovec, iz Velike Kaniže. — Stač, trgovec, iz Zagreba.
Vremensko sporočilo.
C rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine □a 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
i 31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	738-3 737	5 738	8	13 6 24-1 18 3	si. svzh. 1, si. szap.	megla jasno dei. jasno	000
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7394 737	9 738	2	17-2 25-6 20 6	brezv. si. jzap. »	jasno h oblačno	3-80 dež
Srednja temperatura obeh dni 18-7° in 21-1° za 1'4° in 4'1° nad normaloin.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.	50	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	30 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	00	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	55	„
Akcije avstr.-ogerske banke............906	„	—	„
Kreditne akcije ....................303	„	90	„
London.............119	„	35	„
Srebro .............—	„	—	„,
Francoski napoleond..................9	„	47	„
Cesarski cekini ....................5	„	63	„
Nemške marke ..........58	„	20	„
Proda se iz proste roke v neposredni bližini Bleda
večje posestvo.
Natančneje poizve so v odvetniški pisarni dr. Moscheta v Ljubljani. (3-2)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
£ Ki-ata Etocrl, x
X Izdelovalca oljnatih barv. firnežev. lakov X X	i" napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X H	Eijsa
jg xa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. ££
priporočata prečast. duhovščini in p. 11. občinstvu vse Jf tt v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot II znano reelno fino delo in najnižje cone.
znano reelno fino delo in najnižje cone.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem ^z 4% lanenem oljnatem tirneži najlineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
{jf Ccnilic nn. zahteranje. 'Vg
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
5O"/0 prihranitev goriva (jameeno).
Izključno c. kr. privilegovane
lončene peči
z združeno zračno kurjavo
patent Lerch Seidl,
elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami, od najpriprostejših do najelcgantnejših, priporoča najstarša in največja
tovarna /a peči in lončene izdelke na kranjskem