MARIBORSKI VECERNIK Cena 1 Din In,uprava: Maribor, Ooaposkaari.lt / Talafon M«daQltva 3440. uprav« 2406 s nadalje In praznikov vsak dan cb 10. uri 7 Valja maaafcio prajaatan OfadnUtvobl.i Izhaja razen v upravi afl pa polti 10 Din, dostavilan na dom 1* Din / Oglasi po aaaBra / Oglasa aprajaam tudi oglašal oddelek Jatra** v Ljubljani f MU Mcoval raba it. 11.40C JUTRA 99 Seja mestnega občinskega sveta Rešitev važnih tekočih in izrednih zadev Mariborski mestni občinski svet je ®Yel sinoči v mestni posvetovalnici peto dno sejo pod predsedstvom mestnega “bana g. dr. L ipol d a, ki se je uvodo-a spomnil preminulega prvega sloven-mariborskega magistratnega rav-^telja g. Alojzija K o e c h 1 e r j a. Na-je župan poročal, da je ob priliki ,°iega obiska v Mariboru pevski zbor e s t n a t c k a« izročil mestni občini Dum }r s]jk0 mavzoleja jugoslovanskih iim 0V Pokopanih v Olomoucu, zakar Caj ob^nski sve* >zre^a prisrčno zalilo je župan prečital pet interpelacij, y >3 predložil občinski svetnik g. j,11 m p e j, in tovariši iz Jugoslovan-t e£a nacionalnega kluba, ki konstati-J°.ir> nujno predlagajo: v zadnjih ted-I ” je bilo izvršenih več sodnijskih d c-z a c i j in so nekatere deložirance [)1Sn'li za silo v barake in vagone v pikovi ulici, dva pa sta še vedno pod llm nebom. Ker je na okrajnem, sodi-0^u Obeleženih nad 200 stanovanjskih .“Dovedi in izgleda, da bo izvršenih do j.Sei'i okrog 100 deložacij, predvsem ra-v| te?a, ker ljudje ne morejo plačevati k. 'f1 najemnin, naj g. župan poroča, mJ Diisli ukreniti, da se preskrbe števil-htn deložirancein potrebna zasilna staranja. j apan je na to interpelacijo odgovoril,, ^ upravni odbor o tem že večkrat Oo razpravljal in ugotovil, da primanjkuje v Mariboru cenenih stanovanj. . ‘O se je pričel ponovno pogajati s v'hlko Scherbaum za mlin in skladišče Kopališki ulici, ki naj bi se preuredilo a stanovanja, ki bi jih občina poceni nj Nila revnejšim najemnikom. V zad-v'®ni Času so se pogajanja obnovila ir. so si,eMi ter je pripravljena mestna občina jQen'ti primerni bazi z lastnikom do-QJ'°r-. po katerem bi sama preuredila j®niene objekte za stanovanja. (L adalje nujno predlagajo, da je lremu-^oh 'zvec*e revizija plačilnih pogojev la\.r 8a t*e*a za mesiDe občinske de-rev?e..ZaPoslene v gramoznih jamah, naj vrš’f'1S^a K°niisija poroča zakaj ni iz-sv 1 a sklepa seje mestnega občinskega isjD 2 dne 11. maja, naj se uvede pre-5)r, Ya. kateri občinski delavci so raz-Djim- neresni^ne vesti in spravljali z 'D n* V Zvezo župana g. dr. L i p o 1 d n, na. DDiudoma naj se uvede preiskava, ki iavn Mjito prouči opravičenost pritožb napram delavcem in nameščenih, yseh mestnih podjetij ter naj se h6n °vi’ Kdo izmed magistratnih usluž-kflo Cv n* zm°žen državnega jezika In ^^®kljub temu, da obvlada službeni jezik, tega ne poslužuje v službi in s tem daje povod za pritožbe zoper mestno občino. Župan je vse interpelacije predložil občinskemu svetu takoj v pretres in izjavil, da je ukrenil vse potrebno in da bo zadeva točno preiskana. Sledilo je nato poročilo drugega odseka, za katerega je poročal podžupan g. G o 1 o u h. Iz poročila, ki ga je podal o Mestnem mladinskem domu je razvidno, da je delovanje te tako važne socialne institucije naravnost vzorno. V Mladinskem domu je 99 otrok, ki so vsi lepo preskrbljeni. Prav tako vzorno pa je tudi gospodarstvo kuratorija, ki je prihranilo, ne da bi bili otroci kaj prikrajšani, lep znesek 49.000 Din in prosi občino, naj bi se iz teh prihrankov uredilo igrišče v Ljudskem vrtu. Prošnji je občinski svet ugodil. Nad vse zadovoljivo je poročilo o lanski Pomožni akciji, katere uspehi so v čast mariborskemu prebivalstvu. Občinski svet je izrekel vsem, ki so do teh lepih uspehov kakorkoli pripomogli, toplo zahvalo. Za tretji odsek je poročal občinski svetnik g. T u m p e j. Mestni občinski svet je odobril uradne predloge, da se ugodi prošnjam Posojilnice v Narodnem domu, tvrdke Pinter & Lenard, Josipine Šmidlove, dr. Borisa in Helene Kristanove in Karla Scherbauma za parcelacijo. Sprejet je bil predlog, da bo občina pri zgradbi novih cest pobirala 50 odstotkov od onih hišnih posestnikov, ki bi novo cesto zahtevali, ker bo na ta način doseženo, da ne bodo na periferiji hišni posestniki zidali tako raztreseno. Tudi je občinski svet dovolil kinopodjet-niku V a 1 j a k u podreti Streharjev stolp, kjer bo zgradil 3 nadstropno hišo. Glede fasade pa bo odločal mestni svet. Izvedla se bo tudi kanalizacija poti na Kalvarijo in bo k stroškom prispevala mestna občina 23.000 Din na račun prihodnje Pomožne akcije. Za finančni odsek je poročal občinski svetnik g. S a b o t y. Sprejet je bil predlog, da bo občina odslej naprej pobirala občinsko trošarino na vino in mošt tudi pri mali prodaji od 10 do 50 litrov. Pregled letnih zaključkov elektriškega podjetja in mestne plinarne je poverjen občinskima svetnikoma dr. M i 1 e r j u in T u m p e j u. Ugodno je bila rešena prošnja gostilničarjev in kavarnarjev za ukinitev koncertne takse, ki je veljavna od 1. julija, toda pod pogojem, da morajo kavarnarji in gostilničarji najeti izključno samo domače godbenike. Nekatere prošnje društev in prošnje za dijaške podpore, ki so predvidene v proračunu, bo rešil upravni odbor. DANES OB 10. URI DOPOLDNE JE MESTNI ŽUPAN IN PREDSEDNIK G. DR. FRANJO LIPOLD, SLOVESNO OTVORIL PRIREDITVE MARIBORSKEGA TEDNA. MARIBOR, 5. avgusta. Danes smo otvorili naš drugi »Mariborski teden«, ki bodi revija dela naših pridnih organizatorjev ter stremljenj mestne občine, napraviti iz Maribora širom znano in živahno obiskovano tujsko-promet-no središče. Že lanska prireditev je pokazala, da se da tudi v kratkem času in v sedanjih težkih razmerah marsikaj napraviti. Izkušnje prvega tedna so pa pripomogle letošnjemu, da je še bolje organiziran, pestrejši in bogatejši. Predvsem so prireditve letošnjega Mariborskega tedna koncentrirane na skupnem prostoru,- kar je velika prednost za domačine in prav posebno še za tujce. Velika pozornost se je posvetila raznim razstavam, ki naj pokažejo obiskovalcem nekatere panoge našega gospodarstva, pa tudi delo raz nih organizacij in društev. Tujci, ki so prišli v Maribor danes in ki bodo prišli v prihodnjih dneh, bodo tako lahko videli poleg zabavnega dela Mariborskega tedna, tudi praktično stran. S tem bo Maribor mnogo pridobil na ugledu in postal bo tudi v širšem svetu naše jugoslovanske države ter naših sosedov bolj znan. Slovesna otvoritev je bila danes ob 10. uri dopoldne na razstavišču v Prešernovi ulici. Teden je otvoril mestni župan g. dr. Franjo L i p o 1 d kot predsednik ter pozdravil zastopnika vlade g. podbana Dr. Otmarja Pirkmajerja; zastopnika cerkve knezo-škofa g. dr. Ivana Tomažiča, zastopnika vojske g. polkovnika G 1 i-s 1 č a ter zastopnike gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in drugih društev, zlasti pa še vse one, ki so pripomogli do organizacije prireditve Ma riborskega tedna, nadalje vse ostale zastopnike oblasti, okoliške župane, občinske svetnike itd. Omenil je, da obsegajo prireditve med drugim tudi sledeče razstave: Tujsko-prometno, sokolsko, lovsko, razstavo narodnih noš in vezenin, vrtnarsko, vinarsko s pokušnjo najboljših štajerskih vin, kun- cerejsko razstavo, paviljon mariborskih umetnikov, paviljon športnih trofej mariborskih društev, paviljon »Jadranske straže«, revijo mariborske industrije, trgovine in obrti v obliki prispevkov za veliko reprezentančno loterijo, ki bo v zvezi s potrdilom o obis ku Mariborskega tedna, paviljon mariborskih mestnih podjetij ter higiensko razstavo. Razstave so odprte vsak dan od 7.30 ure do 19. ure. Vstopnina znaša 5 Din, za otroke 3 Din, stalne vstopnice znašajo 20 Din. Nato sta pozdravila prireditev poiS-ban g. dr. Otmar P i r k m a j e r, ki je naglašal potrebo po lastni iniciativi pri reševanju sedanje gospodarske in splošne krize. Rekel je, da prireditve Mariborskega tedna niso samo gospodarskega, marveč tudi etičnega pomena. Prepričan je, da bo postal Mariborski teden stalna institucija, ki bo skrbela za gospodarski, nacionalni in kulturni napredek obmejnega Maribora. Čestital je k dobremu uspehu v imenu g. bana dr. Draga Marušiča. Za njim je knezoškof dr. Ivan Tomažič želel blagoslov vsem prireditvam, ki naj bi dosegle popoln uspeh in namen. Z otvoritve je bila poslana Nj. Vel. kralju Aleksandru I. na Bled vdanostna brzojavka. S tem je bil Mariborski teden otvorjen in povabljeni gosti ter reprezentanti so si ogledali razstave ter naposled paviljon z vinsko razstavo, kjer jim je bila prirejena mala zakuska s prvo pokušnjo razstavljenih vin, katerih je preko 75 vrst. Otvoritev Mariborskega tedna se pozna tudi že po mestu, kjer je nastalo po ulicah živahno vrvenje. Prišlo je tudi že mnogo tujcev, še večje število pa se pričakuje jutri in v prihodnjih dneh, zlasti zato, ker je prometno ministrstvo spremenilo svoj prvotni odlok glede polovične vožnje in imajo obiskovalci vOzne olajšave za ves čas Mariborskega tedna, do 18. t. m. - Jugoslovanska gospodarska konierenca , ^Konferenca v novem sadu. konferenca bo 8. tm. v 'zaggebu. j I SAD, 5. avgusta. Včeraj popol- mnenja pa je bil predsednik beograjske; industrijske zbornice Stanojevič, ki je ir-dil, da bo imela zagrebška konferenca vsaj delen uspeh, ker bo opozorila merodajne činitelje na to, da je gospodarska tetiva pri nas napeta do skrajnosti in da sj mora storiti za sanacijo nevzdržnih razmer karkoli. Na zagrebški konferenci se bo energično zahtevala takojšnja odprava vseh vzrokov, ki so krivi današnjih nevzdržnih razmer, Tajna hitlerjevska centrala na Dunaju POLICIJA JE ODKRILA CENTRALO ZA MINIRANJE AVSTRIJE. ŠTEVILNE ARETACIJE ODLIČNIH OSEBNOSTI. kov ter se zato smatra poskus hitlerjev-cev, da bi s terorjem izzvali politične ho-niatlje v Avstriji in vznemirili inozemstvo glede usode Avstrije, kot popolnoma propadel.« dne . ,. AD, 5- avgusta. Včeraj popolna s , tukal zadnja predkonferenca fer^ es|ank°m velike gospodarske kon-$k) k J"’* se je bodo udeležili gospodar-ferenci Iz vse države. Na tej predkon-vh®‘aša ?° Se razPravljala razna aktualna ^Vnak 8 Katerimi se bo bavila tudi ^Dodar ton^renca, v prvi vrsti pa so gornja okre,!l'k, obravnavali vprašanje zni Mnitvg mere> revizije oziroma u- 0 POsren«. ° zašS,ti kmetov, uredbe t6r Pron* Va^u *n ostalih zaščitnih uredb oživii!V?U “Krepe, ki bi bili potrebni 'Kžavj t> Kreditnega poslovanja v v°dins*kii,0 ,“uienlu predsednika zveze voj Drlčakovao Slepčeviča se ne smejo • t. m. v 7 °d velike konference, ki bo |Dehi, Her ta8rebl,» Preveliki pozitivni u-erence Izif3~ T doslej še vse take kon--ale Kot jalove. Nasprotnega STROGA PRIPRAVLJENOST NA IRSKEM. DUBLIN, 5. avgusta. Z ozirom na neprestane alarmantne vesti, da je pričakovati atentata irskih fašistov - na predsednika de Valero, je zasedlo vojaštvo .parlament in vsa ostala važna javna poslopja. DUNAJ, 5. avgusta. Dunajska policija je v pretekli noči odkrila tajno centralo narodno-sociaJstlčne propagande v Avstriji, ki se jc bavila tudi z vohunstvom v korist Nemčije. Akcija se je skrivala pod imenom »Društva za kulturno sodelovanje med vzhodno in južno Evropo«. Zaplenjena je bila celotna korespondenca, aretiranih pa je bilo večje število oseb, med njimi več odličnih industrijcev, vseučiliškib profesorjev, zdravnikov i, dr. V zaporu sedi zaenkrat 27 glavnih krivcev, policija pa izjavlja, da bo izvršila še nadaljne aretacije, in sicer ne ie na Dunaju, temveč tudi na deželi. Dalje je policija včeraj zjutraj aretirala tudi tri na-rodno-socialistične novinarje, baje pa bo aretirala tudi upokojenega pehotnega generala Alfreda Kraussa, pri katerem je zaplenila pismo, ki ga ie naslovil na nemškega generala von Cramona in mu sporoča, da je dr. Dollfuss prodal Avstrijo Franciji ter prejel za to denar. Poluradna »Politische Korrespondenz« piše med drugim naslednje: »Ukrepi, ki jih je storila avstrijska vlada za bodoče, popolnoma jamčijo varnost države in posamezni- PREMESTITVE PROFESORJEV. Beograd, 5. avgusta. Z odlokom prosvetnega ministra je premeščen profesor Ladislav Mlakar v Mariboru z učiteljišča na realno gimnazijo, profesor Viktor Grun tar z realne gimnazije na učiteljišče in profesor Viktor Cotič iz Maribora na I. realno gimnazijo v Ljubljano. PRED DEMARŠO V BERLINU. PARIZ, 5. avgusta. Uradni krogi pravijo, da se nadaljuje izmenjavanje misli med Londonom. Rimom in Parizom glede demarše v Berlinu radi Avstrije in Posaarja. Mnenje angleškega tiska v tem vprašanju ni enako in enot no. »Morning Post« pfavi, da je dala iniciativo za to akcijo angleška vlada, nasprotno pa piše »Daily Telegraph«, I da se angleška diplomacija trudi, da bi l preprečila tako akcijo. Dnevne vesti Polovična vožnja za »Mariborski teden« je odobrena in velja za prihod od 3. do 15. avgusta, za povratek pa od 5. do 18. avgusta. Pri odhodu z domače postaje kupite celo vozovnico, ki je pa pri prihodu v Maribor ne oddajte, ker Vam bo služila s potrdilom o obisku »Mariborskega tedna« na legitimaciji za brezplačen povratek. Razobesite zastave! Mestna občina je na čast gostom, ki so dospeli na »Mariborski teden«, v čigar okviru se vrši tudi kongres Jugoslovanskega plinarniškega in vodovodnega združenja, razobesila zastave na svojih poslopjih. Vabijo se meščani, da okrasijo tudi svoja poslopja z zastavami. Iz železniške službe. Premeščeni so: prometnik Jože Kjultar iz Moškanjcev v Prevalje, prometnik Janez Kovač pa iz Dovja-Mojstrane v Moškanjce. Gospod Sally Guggenheim, jugoslovanski generalni konzul v Baslu (Švica) se mudi na letovanju v Sloveniji. Morebitni tukajšnji interesenti, katerim je drage volje za informacije na razpolago, se naj obrnejo radi točnega naslova na Zbornico za TOI v Ljubljani. Namesto venca na grob ge. Emerši-čeve je prejela Protituberkulozna liga v Mariboru Din 100 od Združenja pekovskih mojstrov. Posnemajte! Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna pri »Magdaleni« na Kralja Petra trgu. Važna železniška konferenca v Mariboru. Včeraj in danes traja v mariborskih železniških delavnicah konferenca u-pravnikov vseh železniških delavnic v naši državi glede izboljšanja našega voznega parka in ureditve vprašanja delavcev v železniških delavnicah. Konferenci predseduje načelnik strojnega oddelka v generalni direkciji državnih železnic v Beogradu g. inž. Popovič. Med drugimi se udeležujejo konference budi gg. inž. Stevanovič, načelnik oddelka za železniške delavce pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, inž. Vidic, u-pravnik zagrebške delavnice, inž. Sancin, upravnik delavnice v Sarajevu in nje gov namestnik inž. Roglič, dalje inž, Pavlovič, upravnik delavnice v Velikem Bečkereku, inž. Gregorovič, upravnik delavnice v Subotici in inž. Jovič, upravnik delavnice v Mariboru. Včeraj' so udeleženci konference napravili poučen izlet na Falo in v Ruše. Želimo, da bi konferenca dosegla popoln uspeh, zlasti glede izboljšanja našega voznega parka in pa ureditve eksistenčnega vprašanja delavstva v državnih železniških delavnicah. Mariborski In bolgarski vrtnarji. Mestni svet mariborski je na predsinočni seji obravnaval pritožbe mariborskih vrtnarjev proti bolgarskim, ki privažajo na naš trg razno zelenjavo. Sklenil je, premestiti do preklica bolgarske vrtnarje na Rotovški trg, kjer se jim bo zaračunavala stojnina po 3 Din za m3 prodajne ploskve. Vse ostale pritožbe mariborskih vrtnarjev pa je mestni svet zavrnil, ker ni zakonitih pogojev, da bi mogel Bolgarom zabraniti uvozz lastnih pridelkov na naš trg. Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Slovenska ulica. Avstrijski »Frontkampferji« bodo manifestirali prihodnjo nedeljo v obmejni Radgoni. Med svojimi nacionalnimi težnjami je na prvem mestu zahteva po »izgubljeni Štajerski«, ki se mora čimprej povrniti vokrilje svoje matere. Zbralo se bo baje 10.000 bivših bojevnikov, vnetih prijateljev »izgubljenega nemškega o-zemlja«. Graški »Tagblatt« in »Grenz-vvacht« že dva tedna pozivata vse Nemce brez razlike na mejo, češ, tu se naši interesi ne križajo, tu smo vsi »stark und einig!« In mi? Ali smo močni in složni, kadar gre za naše obmejne interese? V nedeljo je napovedana že trikrat preložena obmejna manifestacija na najbolj eks-ponirani obmejni postojanki na koban-skih planinah, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki leži tik avstrijske meje. Do sedaj je prijavljenih 200 Mariborčanov. Ali nas ne more biti več? Poglejmo Avstrijce!^ Pokažimo, da se tudi mi zavedamo naših narodnih pravic in si ne pustimo vzeti niti pedi slovenske zemlje! Maribor, Dravska dolina, v nedeljo posvetimo naše misli obmejnim planinam! Naj se z obmejne trdnjave Sv. Duha razlega glas, da smo budno na straži za našo Dravsko dolino in za naš Maribor! Zato vsi v obmejno piano! Krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj je imela v četrtek zvečer v gostilni »Pri Vipavcu« svoj redni občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča nova upirava: predsednik g. Janko Černe, I. podpredsednik g. Josip Jurca, II. podpredsednik g. Josip Puc, I. tajnik g. Peter Sekolic, II. tajnik g. Alojz Sojer, I. blagajnik g. I. Zimerman, II. blagajnik g. Ivan Sovinšek, odborniki so gg. Herman Kralj, Robert Kenda, Ivan Meško, Franji Dobrila, Ferdo Kosem, Josip Majcen in Josio Beuc. V nadzornem odboru so gg. Štefan Potočnik, Alojz Gulič in Josip 1' . V nedeljo 6. t. m. bo izlet kompletne železničarske godbe v gostilni »Weber«, Pobrežje. Ples, ocvrti piščanci in dobra kapljica! Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franc-Jožefova grenčica«, večkrat na dan použita, krasen pripomoček Javna zahvala. PTL izreka Društvu mestnih uslužbencev v Mariboru za podarjenih Din 100— in Ribarskemu društvu za Din 90—, v prid gradbenega fonda za zgradbo azila najprisrčnejšo zahvalo! Lep uspeh. Gradbeni fond za zgradbo azila za tuberkulozne bolnike je dosegel koncem meseca julija tl. znesek 57.500 Din. Vsem in vsakomur, ki je pripomogel do te vsote, izreka PTL najprisrčnejšo zahvalo. Najemniki in hišni posestniki, bodite vstrajni in žrtvujte mesečne dinarje. da se čimpreje uresniči zasnovani človekoljubni načrt, ki bo v prid najbednej-šim in v ponos mesta Maribora. Enoletni trgovski tečaj STD v Mariboru, Zrinjskega trg 1, sprejema ustne in pismene prijave za prihodnje šolsko leto vsak dan od 10.—11. ure v prostorih državne trgovske akademije. Praktičen pouk v trgovskih predmetih, stenografiji in strojepisju. Nizka šolnina, 12 predmetov, 38 ur tedenskega pouka. Zahtevajte prospekt. Glasilo županske zveze »Samouprava«. Osma številka je izšla in ima nasled njo vsebino: zakon o upravnem postopku; novi zakon o občinah; javne občinske knjižnice; kdo si je s 13. junijem 1933 pridobiLčIanstvo občine: razsodbe uprav nega sodišča ter poročila iz Zveze in odgovore na razna vprašanja. Skavtizem. Jutri, v nedeljo 6. t. m. bo ob 10. uri v drž. real. gimn. sestanek za vse člane, ki se nameravajo udeležiti ta-borenja na Mariborskem otoku, ki boo. 13.—15. tm. Proti dvojnemu zaslužkarstvu. Občin-sk’ svet v Splitu je sklenil na zadnji seji odpustiti iz občinske službe vse vpoko-jence, ki so kot dnevničarji nastavljeni v magistratni službi. Sklenil je tudi izdati novo pragmatiko, v kateri bodo znatno znižani prejemki mestnih uslužbencev. Glavnega zastopnika sprejme za Maribor staira domača zavarovalnica. Interesenti, ki imajo v Mariboru trgovsko ali poslovno pisarno in že več let bivajo v Mariboru, imajo prednost. Oferte na u-pravo lista pod: »Mariborski zastopnik«. Prvovrstni Sonny Boy Salon Jazz v soboto in nadljo 2831 v kavarni JADRAN Posebna soba »Mejašev« bo otvorjena ob priliki nedeljske manifestacije pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Gostilna Lovec (pri cerkvi) jo je dala na razpolago članom kluba »Meja« za prenočišča (po 5 Din) in seje. V sobi bodo visele slike zaslužnih »-Mejašev« in slike obmejnih izletov. Tukaj bo tudi na razpolago nova spominska knjiga, ki bo služila nacionalnim izrazom zavednih turistov. Iz nje se naj zrcali duša onih, ki so prežeti z mislijo, da je le s trdno mejo omogočen zdrav razvoj in obstoj jugoslovanskega zaledja! Jugoslovanski - češkoslovaški kliring. Zemska banka v Pragi je izplačala terjatve češkoslovaških upnikov iti dala predujme za češkoslovaške terjatve. Vsa tiskarska dela izvršuje hitro, solidno in poceni PODRAVSKA TISKARNA Maribor, Gregorčičeva ulica 6 — Telefon 20-38 3000 Cestna dela. V preteklem mesecu so končali tlakovanje Aleksandrove ceste pred carinsko pošto m je cestišče tlakovano že od južne rampe pred glavnim kolodvorom do Tomšičeve ulice. V mestu je na Aleksandrovi cesti dovršen tlak od Grajskega trga do Špacekove gostilne. Radi prireditev Mariborskega tedna je gradbeni urad nadaljna tlakovalna dela na Aleksandrovi cesti ustavil do 16. avgu sta. V tem mesecu bodo položili zadnje robnike na južni strani Aleksandrove ceste. Tlakovali bodo nadalje dovozno cesto na glavni kolodvor, Sodno ulico se Verno od Marijine in nadaljevali tlakova nje Aleksandrove ceste. Prt revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v sred njih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ®r^žestno poletno blago do te znižanih cenah Izvozniki in trgovci s semenjem, pozor! V »Službenih Novinah« št. 162, stran 84C z dne 20. julija t. 1. je priobčena rešitev ministrstva za poljedelstvo štev. 34769. Ta rešitev se nanaša na dopolnitev pravilnika o kontroli semen kulturnih biljk, in sicer glede stavljanja atesta na seme lucerne in rdeče detelje pridelane v naši državi in prečiščene na strojih »Tri-folin«. Grajski kino. Od danes dalje najlepši in največji film tega leta, Jana Kiepure »Pesem za Te.........«. »Pesem za Te« je film kakor se jih je do danes malo napravilo v filmski industriji. Pevsko na višku ima film sijajno glasbo in pa izvrstno zabavno vsebino. Poleg Jana Kiepure skrbe z? zdrav humor: Paul Horbiger, Paul Kemp, A. R. Roberts, zelo srčkana pa je Jenny Jugo. Kino Union. Od danes se predvaja velik zabaven film »Ljubezen in veselje« z Ivanom Petrovičem, Greto Theimerje-vo, Teodorjem Loosom, Feliksom Bresar-tom in Pavlom Morganom/Sledi največja veseloigra »Paprika« s Frančiško Gaalovo in Paulom Horbigerjem. Na odnogledalP REPERTOAR. Sreda, 9. avgusta ob pol 21. uri na R°' tovškem trgu: »Celjski grofje«. Prva mariborska dramska predstava na prostem bo na Rotovškem trgu v sredo 9. tm. ob pol 21. uri. Ob sodelovanj*1 velike komparzerije bo vprizorilo mar*' borsko »Narodno gledališče« zgodovinsko dramo domačega pisatelja Bratka Kreft*1 »Celjski grofje«. To delo spada med na)-uspelejša slovenska dela novejše dramatike ter je v Mariboru doseglo najmočnej; ši uspeh poslednjih sezon. Režijo vod* glavni režiser J. Kovič. Vstonnice v pre“ prodaji pri dnevni gledališki blagajni. Blagoslovitev kapelice na ruškem ^ nem gledališču. Ob slovesni blagoslovih1 kapelice na letnem gledališču, ki jo *e prav okusno ovenčala botra Špela riškova so se zbrali predvčerajšnjim zv®* čer do malega vsi Rušani. Blagoslovitvi ne obrede je opravil domači župnik Soi^‘ Ferdinand Pšunder, ki je imel ob tej Prj' liki lep nagovor, v katerem je razlog pomen kapelice, ki je posvečena mat®? Mariji, slovanskima blagovestnikoma rilu in Metodu in trem kmečkim sveti*1' kom sv. Izidorju, sv. Antonu Padova1!' skemu in sv. Arehu. Kapelica naj bo **' den simbol verske, slo- anske in social®6 čustvenosti ruškega ljudstva. Nato 16 spregovoril še podstarosta ruškega S®' kola, ki se je najprej zahvalil domače®91 g. župniku za prijaznost in blagoslovi^: nato pa poudaril, da so kapelico zgrad®1 kulukarji Sokoli. S to požrtvovalnostjo®? pokazali, da Sokolstvo odklanja kult®®111 boj ter goji poleg ljubezni in bratstva h' di globoko spoštovanje do vere svoj**1 očetov. Po nagovorih je zapel pevski ka avstrijskega združenja plinarn in vodarn nadinspektorja g. inž. S p r i n-c 1 a in končno še zastopnika zagrebške tehnične fakultete profesorja g. dr. inž. Hanamana. Ob zaključku pozdravnega nagovora je predsednik inž. B a r 11 izjavil, da se je že leta 1920. pokazala potreba skupne organizacije naših plinarn. Takratne prilike so silile na to, da bi se združili in organizirali. Vendar pa se je ta želja u-resničila šele leta 1926., ko se je osnovalo združenje z namenom, da zastopa interese plinske industrije. Pred nekaj leti so pozvali v svoj krog tudi vodarne, toda ta sekcija še ni popolnoma organizirana in je predsednik ponovno pozval mesta, naj bi sledila vzgledu večjih mest. Na njegov predlog je bila odposlana našemu kralju vdanostna brzojavka, pozdravno brzojavko pa so navzoči poslali trgovinskemu ministru Šumenkoviču. V imenu mestne občine mariborske je pozdravil kongres podžupan g. Golouh, izrazil svojo radost in mu želel najlepših uspehov. Prav tako so želeli iepe uspehe kongresu namestnik prima-torja mesta Prage dr. K e 11 n e r, pred sednik Zveze jugoslovanskih, češkoslovaških in poljskih združenj ravnatelj g, Rabczewski, inž. Jedi, zastopnik Vratislave inž. K i r c h n e r, zastopnik avstrijskega združenja inž. S p r i c 1, zastopnik zagrebške občine banski svetnik inž. D o m a n j ko, zastopnik mestne ob čine ljubljanske Fran Ru p n i k in končno še docent zagrebške tehnične fakultete H a n a m a n. Vsem zastopnikom se je za njihove pozdrave in izraze zahvalil predsednik inž. Bar tl. Sledila so nato zanimiva predavanja po sameznih delegatov. Popoldne in jutri se 'bo kongres nadaljeval. Učiteljstvo za našega kmeta. Včeraj je bil v Mariboru na vinarski šoli otvor-jen tečaj za učitelje na kmečkih nadaljeval nih šolah. Nad 30 učiteljev z vseh strani dravske banovine se je zbralo. Med njimi sive glave preizkušenih delavcev in voditeljev in mladi obrazi začetnikov, vse pa preveva mladostni idealizem in volja, da si za ceno svojih počitnic in ob mate-rielnih žrtvah pridobe novih idej in moči za čim uspešnejše delo med kmetskim ljudstvom. Skoro vse udeležence tega 10-dnevnega tečaja je sprejela vinarska šola pod svojo gostoljubno streho ter jim nudi hrano in stanovanje proti zmerni odškodnini. Ob 10. dopoldne je g. ravnatelj Priol, kot hišni gospodar pozdravil g. referenta za gospodinjske in kmetijske nadaljevalne šole, svetnika -Krošla ter tečajnike in želel mnogo uspeha v dobrobit kmetskega stanu, stebre naše države in po njem nas vseh. G. šol. svetnik Krošl | manifestirati za našo jugoslovansko idejo se mu je zahvalil za tople besede in prijazen sprejem. Takoj v uvodnih besedah je omenil, da ni glavna svrha tega tečaja strokovno znanje, temveč idejna stran pri prosvetnem delu na deželi. Tečaj je namenjen bodočim voditeljem kmetskega ljudstva. Ne bo dal obilo strokovnega znanja, ampak skušal bo odpreti in pokazati dohod h kmečki duši. Največji vpliv na kmečke ljudi ima tisti, ki ljubi in razume kmeta ter njegove težave, če tudi ne ve dosti o njegovem delu. Treba je duhovno postati kmet, približati se kmetu! Poživeti ljubezen do kmetstva, napraviti vas za še boljše voditelje kmetskega po-kreta, to je namen tega tečaja. Kmetstvo ni kaka romantična zadeva, temveč postaja preveč socialen problem, ki bi naj zanimal vso družbo, saj je prav kmetstvo osnova vse družbe. — Bolj nego razum naj deluje na tem tečaju srce in čuvstvo, da boste šli ne toliko s polno glavo, kakor z gorečim srcem na delo med narod za narod. Načrt predvideva predavanja o problemu kmetstva (šol. svetnik Krošl), o kmetijstvu (ing. Štifter), o narodopisju (prof. Baš), o zdravstvu (dr. Vrtovec), o Sokolstvu (dr. Pivko) itd., poleg tega pa več ekskurzij v tovarne in k vzornim posestnikom v okolici. Županstvo občine Pobrežje nam pošilja sledeči dopis: Z ozirom na vaš članek pod rubriko »Izpred sodišča« pod naslovom »Vlomilci v Jakličevo blagajno pred sodniki« z dne 25. jul. 1933, kjer pišete med drugim:-------« Predsednik senata je ob zaključevanju dokazovalnega postopanja naglasil nujno potrebo, da se že končno očisti Pobrežje, ki je znano kot glavno zatočišče zločincev in vseli mogočih kriminalnih tipov, te neprijetne zalege« — zahtevamo, da članek v toliko popravite, da ne bo izgledalo, kakor se iz članka upravičeno sklepa, da smo na Pobrežju samo razbojniki in tatovi. Kolikor je pa take sodrge tudi pri nas, to niso domačini, ampak tujci, ki so se priklatili od drugod, predvsem iz mesta, od 'koder je prišel glavni kader teh tipov. Prvi kmečki praznik na Murskem polju. Naš prvi kmečki praznik, ki bo v nedeljo 3. septembra na Cvenu pri Ljutomeru.se bo praznoval po sledečem sporedu: Ob 8.15 slovesen sprejem g. ministra Puclja in drugih gostov na postajališču v Ljutomeru. Na to se razvije velik sprevod skozi Ljutomer v 1 uro oddaljeni Cven. Pri tej povorki bodo ministra, senatorje in narodne poslance spremljali na Cven kolesarji, fantje v narodnih nošah na konjih, razne skupine vozov, društvene korporacije, godbe in drugo občinstvo. Iz raznih dosedaj sprejetih prijav bomo videli v sprevodu razne vesele narodne o-■bičaje in opravljanje različnega kmečkega dela. Pokazati hočemo živo sliko iz življenja naših Muropoljcev pri delu in oddihu. 1 akoj po prihodu na Cven bo slavnostno zborovanje tamkajšnje konje-rejske zadruge, ki proslavi na ta dan 25-letnico svojega obstoja. Obenem hočemo Veselite sel Evo ga! J&Kz čudo, odličen bonbon. nežen - prijeten - fin - hraniv - osvežujoč veselje za staro in mlado, za odrasle in za otroke. Vsi ga boste jedli — vsi boste klicali: Kdor je Kdor je počuti se bolje ta je dobre volje in dati duška svoji narodni zavesti. Izvršila se bo tudi razdelitev nagrad za pre-mirane konj in govejo živino. Ob 13. bo skupno kosilo pri g. Katiki Raihovi na Moti. Popoldne bo velika dirka, katero priredi »Kolo jahalcev in voznikov«. Udeleženci idejnega tečaja za učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol, ki se je pričel 2. t. m. in bo trajal do 12. tm., so napravili včeraj ekskurzijo v Ruše, kjer so si ogledali tamkajšnjo tovarno za dušik in umetna gnojila. Ves obrat jim je ljubeznivo razkazal g. inž. Teržan, nakar so si ekskurzisti ogledali novo šolo, kjer jim je bil tolmač šolski upravitelj g. Bregant. Od tam so odšli na ogled Sokolskega doma in pa letnega gledališča ruškega Sokola na prostem, ki jim ga je razkazal član ljubljanskega Narodnega gledališča g. Janko. Vodstvo ruške tovairne je nato pogostilo ekskurziste v Črnkovi gostilni, kjer jih je pozdravil župan g. Lisjak, navzočih pa je bilo tudi precej drugih domačinov. V imenu ekskurzistov se je zahvalil za izredno ljubezniv sprejem in pogostitev učitelj g. Kržičnik. Seznam v mesecu juliju izdanih in izbrisanih obrtnih pravic. Izdane: Skopal Frančišek, postavljanje strelovodov, Orožnova ul. 1; Wesiak Karol, mizar, Cankarjeva ul. 2; tvrdka SeČko-Tekstil, d. z. o. z., trgovina z manufakturo na debelo, Mlinska ul. 10; Lobnik Alojzij, trgovina z mešanim blagom na drobno, Frankopanova c. 10; Močnik Josip, mesar, Radvanjska c. 5; Štefančič Marija, šivilja, Loška ul. 5; Zakrajšek Ana, damska frizerka, Stolna ul. 1. Izbrisane: Fritz Jožef, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 37; Cizel Josip, kavarna, Aleksandrova c. 45; Lury Helena, sejmarstvo z galanterijo in konfekcijo, Delavska ul. 28; Ščuka Marija, gostilna, Grajski trg 1; Končnik Josipina, ljudska kuhinja, Slo venska ul. 28. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 15.9 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 14.2 stopinj C; barometer je kazal pri 19.4 stopinjah 743.2, reduciran na ničlo pa 740.9: relativna vlaga 79; vreme je tiho in vroče. ^ Ahnari: Obisk (Dalje.) . Marjan je kaj kmalu zaslovel kot »moj €Čko«. Prijatelji in prijateljice so srnami za svojo dolžnost, da me posvarijo seznanila sem se posredno in neposredno z bogato zakladnico predsod-°v in sodb od odkritega nerazumevanja J'®*0 pomilovanja do popolne obsodbe , °ie moralnosti, pri čemer sem spoznajo ^sebino marsikaterega »pobeljenega ^ oba« in se naučila mnogo, mnogo... sejala sem se. Kaj je »čast«, kaj obro ime«? Paglavec sodi po sebi. t^Ja pota so bila jasna in moj konkre-vala J Je .k'* vreden, da sem inu žrtvo-thV USm*ljene vrednote, ki kaj hitro me-Ja)° svoje lice. le ares žrtev mi je bila prav za prav borjj re,Ktorja. Dve dolgi uri sem se .a’ čreden sem res stopila pred nje-R. ,jal.?.a zaProsila, naj dovoli tovarišu letne • .^°1>ust in žeto , da polaga pol-nie nekoliko kasneje. — Sprva °bra2l^'. Ponovila sem prošnjo in jo moja i ’ Kakor mi je to narekovala ljen v*zir,c me je poslušal, in OOvseo, ' "aP>sal pa je listino, ki je ustregla moji želji. Zahvalila sem, se — kako prazne, kako smešno enostav ne so včasih naše besede! Priklonila sem se, kakor to predpisuje vljudnost — duša pa se mu je priklonila do tal in vztrajala nekaj trenutkov v nemem spoštovanju do taktne, ne vsakdanje osebnosti. — Še danes se čudim, da je meni, tujki, ki je posredovala za tujca, vse do pičice verjel, ne da bi me žalil niti s senčico vprašanja. Marjan je torej šel na dopust, na deželo, kjer je zares okreval in se umiril. Dosegla sem svoj cilj. In prišlo je vse, kakor je moralo priti. Jeklena trdota, ki se je v meni utrdila v boju s temo Marjanove duševnosti, je kljubovala tudi njemu z isto vztrajnost jo, z istim popolnim obvladanjem vseh izraznih kretenj, ko je v oživljajoči samozavesti zopet skušal nadvladati — žensko. Nihče ni mogel slutiti, da sem vsako potezo iznajdljive prirode skrbno zasledovala, da sem se sicer neopaženo, toda spretno izmikala —■ lice se je smejalo, usta so govorila šale; ali bik) mi je, kakor da čujem tudi skozi najbistrejši smeh neumorne kaplje uničujočega dežja.. ki udarja na moj tihi vrt neprestano, neprestano.----------- Nekoč mi je Marjan poklonil sliko: »Izglodam kakor razbojnik, kajne?!« — »Človek ima različne obraze — in končno to je amaterska slika v neugodni raz svetljavi...« sem se smejala, glasno sme jala, da bi zakrila svoje razburjenje ob presenetljivem spoznanju: tudi to je njegov pravi obraz — oči gledajo menda mnogokrat skozi motni dim beznic v gole globine življenja, usta so morda že popolnoma vajena kvant in sarkastičnih zabavljic . . . Spomnila sem se lepe slike Dariana Grega, ki je postala od dne do dne odurnejša, ker je odrazila vsak greh njegovega navidezno vedno mladega, ie-pega originala. Čudno. Tudi na Marjanu še nisem bila opazila potez, ki bi tako o-čitno razkrinkale pred mano molčeče, zastrte globine njegove notranjosti. Kaj bi dalje pripovedovala. Ko sem se bila tekom enega leta prepričala, da Marjanu ne morem biti tovarišica še manj seveda prijateljica, sem prekinila nevzdržno razmerje in si priborila neovirano prostost s pismom, ki naj bi pretrgalo »vsako, bilo katerokoli vez«. Stiki prijateljstva in človeškega sočutja so se u-maknili najnujnejšim, neizogibljivim kretnjam, katerih se poslužujejo vse lutke na veliki, pisani pozornici življenja. Neko nepopisno zadovoljstvo me.je u-čiic uživati tisoč vsakdanjih podrobnosti, moji dnevi so bili zopet pesmi smeha _______ saj še nisem poznala kupne cene svoje le-iPe« lepe,svobode. , Plačala sem jo z zadnjim Marjanovim obiskom. Še danes vidim svojo spartansko, nekoliko mračno sobo, kjer sem takrat stanovala. Na veliki, z voščenim platnom pogrnjeni mizi je ležalo nekaj odprtih knjig — nisem gledala vanje; saj se je na nasprotnih strehah igralo solnce in misli moje so se sprehajale Bog ve kod; mlada duša ima mnogo poti. (Se bo nadaljevalo.) Strela ubila dva godbenika V Tulceji v severni Romuniji se je pripetila ob nedavni večji nevihti čudna nesreča. V mestnem parku je bila prirejena velika ljudska veselica na čast mestnemu županu. Igrala je vojaška godba, ki je pravkar pričela izvajati svoj koncert, ko se je nenadoma nebo pooblačilo in je zadivjala silna nevihta. Bliski in grmenje so si sledili drug za drugim. Skoraj vsi gostje so se razšli in je zato naprosil sam slavljenec vojaškega kapelnika, naj bi godba prenehala igrati in se preselila v sosednjo restavracijo. Kapelnik se temu vabilu ni hotel odzvati, ker je obljubil, da bo igrala godba v parku polne štiri ure. Nenadoma pa se je zabliskalo, strela je udarila prav v godbeni paviljon in na mestu ubila dva godb enaka. ,4 A A A M ! t &t^tS *■ v Mariborski »VE ČER NIK« ITuIra ————————11111 aattn— Er V Mariboru, 'doc 3. Vili. 1933. Srednja šola in izobrazba mladine Zakaj mladina študira in odkod slabi uspehi? Izobrazba je za vsak narod tako važen činitelj, da zasluži vedno večjo pozor nost. Neizobražen narod ni v današnji ostri gospodarski tekmi zmožen eksistence in podlaga kulturno nadrejenim sosedom. To je nepobitna resnica. Vendar pa nas prenapolnjenost srednjih šol navaja s skrbjo, po drugi pa se čudimo nad razmeroma slabim napredkom. Posvetimo torej najprej v ti dve vprašanji, ki sta za današnjo dobo značilni in neprestano na dnevnem redu: 1. Zakaj toliko mladine študira? 2. Odkod razmeroma slab napredek? Ne bo odveč, če sežemo pri prvem vprašanju nekaj sto let nazaj, ko se je havilo z izobrazbo predvsem redovni-štvo — frančiškani, dominikanci, — ki je delilo pouk tudi posvetni gosposki — plemstvu. Redki pa so bili nižji plemiči, ki bi se bili posvetili celo skromni izobrazbi. Značilna za takratne razmere je samoljubna pesem nemškega viteza H. von der Vogehveide: Ein Ritter so Gelehrter war, dass er in Buchern las, was er geschrieben fand. Der war Hartmann genannt. (Neki vitez je bil tak učenjak, da je bral iz knjige, kar je dobil pisanega. To je bil Hartmann.) Plemstvo je bilo dolgo v sred nji vek nepismeno. Čemu bi mu bila tudi izobrazba rabila, če je lahko in udob-nA živel brez nje. Odkritje Amerike in Indije koncem 15. stoletja in v naslednjih stoletjih razne iznajdbe so dale življenju novo smer. Takratna tehnika je slonela le na izkustvu in kot taka prehajala od roda do roda. Koncem 18. stoletja pa je nastopil preobrat. Pojavila se je prirodoslovna veda, ki se ni zadovoljila, kar je človeku nudila narava, temveč je posegla v vzroke vseh mogočih pojavov. Na mesto prejšnje »imoči« (izkustvena tehnika), je prodiral v ospredje »znati« (razumeti). Tehnika se je teh ved vedno bolj posluževala, znanstvena tehnika je izpodrivala izkustveno tehniko ali praktično povedano rokodelstvo, ki je tako kljub svoji organizaciji (cehi) propadlo. Na njegovem mestu so se pojavile manufakture — obra ti, kjer so v delovnem procesu zaposlene pretežno roke. Ker pa je te naglo izpodrival stroj v vseh mogočih obratih, so se tudi manufakture umaknile industriji, ki je že bila v rokah podjetnika — kapitalista. V svoji strasti po tvarnem bogastvu (dobičku, profitu), je vedno bolj izkoriščal izsledke vede (pred vsem kemije) in v svojih obratih zahteval vedno bolj racionekio (razumsko), smotreno in natančno poslovanje. Za to pa so bile potrebne šole, ki naj pred vsem ustrezajo njegovim (gospodarskim) interesom. Tako sta se gospodarstvo in znanost spojila: večja izobrazba — boljše gospodarstvo in obratno: bolj razvito gospodarstvo — večja izobrazba. V liberalnem gospodarskem sistemu se je kapitalistično gospodarstvo razvilo v bajne širine in globine, njegova moč in njegov duh sta preobrazila svet in njegovo duševnost. Mi smo morali za njegovo, ali če hočete, za zahtevo časa. In še gremo za njo in segamo po izobrazbi kot nujnem sredstvu. Vendar pa kaže, da je ta razvoj dosegel kulminacijo (vrhunec) in zašel v labirint, kjer »naprej ne ve, nazaj me sme«. A tudi mi smo pognani v slepo ulico in poleg ostalih žalostnih pojavov je tudi ta, da je ta razvoj nagro-madil svoje postojanke v večjih mestnih centrih, kamor so morali tudi državni uradi. Tukaj so fabniški Ciklopi s stotinami, tisočinami delavstva, mogočni denarni zavodi, prometni zavodi, važni ura di, šolstvo. Ljudstvo je šlo za varljivo srečo; moralo je, ker prav kapitalistični moloihr mu je izpodmaknil — in mu še ved no izpodimka — tla na domači grudi. Kaj predstavlja n. pr. današnja Amerika, ta včerajšnja dežela »večnega proč vita« (go spodarskega), kjer je kapitalistična zlata lakota izvabila (V) 30. letih z dežele v me-muHijonov (32%) kmečkega prebivalstva; — kaj Nemčija, kjer je bilo pred 50 leti 70% vsega prebivalstva na deželi, ostalo v mestih, a je danes narobe!? Tudi pri nas je šlo enako pot, dasi ne v takem obsegu. Danes tavamo med mrtvimi mestnimi stenami kot živi mrtveci, vrženi na gomilo. Samo ena skrb rije naša lica: kam in kako?'Naša mladina nas skrbi bolj kot lastna eksistenca; dva, trije izšolanci so v hiši, ki čakajo na kruh. Težak je pogled v bodočnost, a glejte nove čete na pragu srednjih šol. Kako se naj ta poiav zlaga z dejanskimi razmerami in peirspek tivo v bodočnost? A je kljub temu razumljiv. — Kam naj pred vsem mi po sili meščani z otroci, če smo istočasno tudi uvedeni, da pojde kulturni razvoj svojo pot; in naj se dogodki razvijajo tako ali drugače, izobrazba je in ostane v eksistenčnem boju prvi činitelj. Tukaj bi se mi lahko porazdelili v tri skupine: eni študirajo otroke radi svoje socialne pozicije, ki jim (čast, ugled) ne dovoljuje, da bi bili njih otroci manj od njih (akademski poklici, uradništvo); drugi radi lastnega gospodarstva (obrt, industrija, trgovina); tretji, da dosežejo njih otroci boljšo socialno pozicijo (uradništvo, obrtništvo, delavstvo). Vsem pa je končni namen le boljši kos kruha. Kaj pa z izobrazbo za praktične poklice, ki morajo vendarle večkrat nuditi dobre eksistenčne pogoje? To je poglavje zase. Naj na tem mestu ponovim besede četrtošolca, ki bi ga oče rad dal v kmetijsko šolo: »V paverske šole pa že ne grem, da se mi ne bodo smejali.« Kje naj iščemo krivca tej za današnjo dobo značilni duševnosti!? Mladina, ki je vendar produkt časa, kmečko in tudi drugo ročno delo prezira, se ga sramuje in beži od njega. To nima kulturnega poslan stva, ni izobraženo, nežno..., taka je sodba javnega mnenja in naravno tudi mladine. Ta žalostna resnica je uničujoča in vsebuje precejšen vzrok, da se armada inteligence preveč množi in ustvarja veliko glavo na majhnem telesu. Vse to se nam je zdelo potrebno omeniti, da vidimo, kako gresta razvoj šolstva (izobrazba) in gospodarstvo roko v roki. Pomaknimo se k vprašanju napredka Res je, da prestopi šolski prag dobro in slabo, poklicano in nepoKiicano, vendar pa trdimo, da ni vedno vzrok slabih uspehov le v manjši sposobnosti mladi-ditie. Poglejmo učne načrte, ki po eni mladino neplodno obremenjujejo z didaktično (učno) snovjo, ki se niti ne krije z zahtevami praktičnega življenja, po drugi pa izpuščajo, kar življenje nujno terja! Ker se mladina uči bolj za šolo, od nese v življenje malo. Odtod tudi tožbe, da niso absolventi srednjih šol praktično dovolj uporabni. Drugič: Srednja šola se ne oslanja na moderna pedagoška načela, ki ne jemljejo otroka le kot objekt, ampak prej kot subjekt. Nove razmere so ustvarile novega človeka in tudi mladina gleda življenje z drugačnimi očmi, drugače misli in čuti kot smo svoječasno mi. Ni njena kriv da, če živi v takem okolju (posebno v mestih, velemestih), če je mogoče slab dom in so razrvane družinske razmere, če je v hiši pomanjkane ali celo glad, bolezen itd. Tudi ni nihče nikdar za vse in če je mogoče za realne predmete, ni za jezike ali narobe. Za kar pa ni, temu se pozneje ne bo posvetil, ampak pojde v smeri svojih sposobnosti in istočasno tudi veselja. Je li res prav, da takega onemogočimo? Koliko prič imamo, kako malo jamstva nudijo za življenjsko sposobnost prav »odlični in »prav dobri«! To bi vedeli povedati Krek, Levstik, Cankar in prav tako tudi mnogi drugi pro duktivni duševni delavci iz današnjih dni. Dalje: Ves svet je posta! zelo subjektiven, zato je vselej pravo na naši strani. To rodi vselej in povsod težke posledice, ker subjektivnost ovira, da bi se postavili na stališče drugega, v tem primeru na stališče mladine. O tem tudi radi pozabljamo, da smo tudi mi nekdaj šli skozi opasna leta »nebodijihtreba«, skozi pubertetno dobo, ki vsebujejo celo v naj- boljšem primeru razdvojenost in polno duševnih motenj, ker tvori most iz otroških sanj v resničnost. Pravimo: v najboljšem primeru. Ali pa moremo pravkar govoriti o .dobrih primerih? Pomanjkanje, uboštvo, nezadovoljstvo, nesoglasje v družini — kako to prav to dobo moti in ubija! Težek je prvi pogled, obupno je prvo spoznanje realnosti. Ali je torej čudo, če se prav ta mladi svet svetu od-rastlih upira in to nepopolnost, laž, krivice itd. zasovraži? Ne pozabimo, da je mladina, ki je svet ni še zastrupil, etično jačja od odrastlih. Pred vsem nagiba h pravicoljubnosti in zna odrastle zelo dobro oceniti. Če je ona v tem nepopolnem svetu in v nevarni pubertetni dobi n. pr. duševno odsotna, uporna, revolucionarna — ali naj jo za to »zlomimo«? Tod veto- grc edino pot človeka-prijatelja, sv« valca. L Končno: Nismo sicer poklicani govoriti o metodi pouka, vendar sodimo, da J® v splošnem vse preveč utrujajočega« mrtvega didaktičnega krmljenja, ki mladino uspava. Mislimo, da bi bilo vsestra® sko boljše, če bi porinili v ospredje bistveno, naučili mladino na samotvornos in logično sklepanje; če bi to podajali 1 živo, v srce segajočo, iskreno, prepričevalno in privlačno besedo, z ljubeznijo« rekli bi z metodo srca, ki pričara iz mlade duše življenje, voljo, ljubezen, rao0" vednost. Da, radovednost, ki je najsigld' nejša pot v resnično izobrazbo. To bi bila pot, ki bi preprečila na obe» straneh skrbi, muke in večkrat tudi težka razočaranja. , -n. Pismo naših deklic z morja IZLET MARIBORSKE Mirno reže »Topola« valove. Na krovu najdeš polno Sokolov ,ki se peljejo na zlet na Rab. Tam od konca ladje se sliši slovenska pesem — tu smo me z našo skrbno voditeljico gospodično Herrno Bračičevo. Vse smo prijetno razpoložene, vesele; kar prihitro mineva čas. Z nezmanjšano brzino vozi parobrod. Ustavimo se v Omišlju, Malinski, Krku, Aleksandrovem, povsod smo burno pozdravljeni, z našega broda pa se zasliši pesem »Sokol sem in Sokol bodem«, ki jo pojejo navdušene Sokolice Slovenke. Število izletnikov se množi; na parobro-du je silno živahno; najbolj pa nas oživlja godba iz Bakra, ki neumorno igra vesele koračnice. Iz Aleksandrovega plove-mo naravnost k cilju — na Rab. Rab. Prijetne vožnje po izredno mirnem morju je konec. Izkrcamo se, tu nas pričakuje sokolski sprevod in mnogo ljudi, ki so prišli z drugimi parobrodi, kakor »Plav«, »Zagreb«, »Ljubljana«. Iz daljave pa še vidimo parobrod »Split« ves v zastavicah. Po navdušenem pozdravljanju se podamo po mestu, da si ga ogledamo. Prva pot nas vodi na visoki stolp, odkoder se nam nudi krasen razgled po vsem mestu ob udobno ležečem malem zalivu. V pristanišču sovsi-drane ladje med njimi »Dalmacija«, naša največja križarka. S stolpa se lepo vidi POČITNIŠKE KOLONIJE RDEČEGA KRIŽA IZ BA’ KARCA NA RAB. park in mi se takoj odločimo, da greni® tja iskat sence, kajti solnce pripeka vse' bolj močno kakor v Bakarcu. Hitro je mineval čas. Sirena naznanj3 odhod našega parnika. Težko so se loč>‘e od Raba in naša Eva kar ni mogla vet' jeti, da ga zapušča. Nazajgrede je bi*® morje zelo razbukano, na parniku je vladal nemir in spomnile smo se kak® slabo bi bilo zdaj Savini, ki je ostala dO' ma pri svojem gramofonu in neločljive®1 ročnem delu. Vsi so se čudili, kako bralk® se držimo, me pa smo jim; dale pogum2 našimi narodnimi pesmicami. Izkrcali smo se v Kraljeviči in se P®* dali čez hrib v naš preljubi Bakaf®2' Pot sta nam krajšali Geli in Milica s Pn‘ povedovanjem lepih doživljajev minile?3 dne. In tako smo se kmalu znašle v n®51 sobi, kjer je Erno prijetno iznenadila P®' šta in ugotovile smo, da nam posta!3 resna konkurentinja. Zbudile smo se ob 9., samo Darink®’ naš največji zaspanček, jo je potegni'3 do 10. In tako se je pričelo zopet star® življenje. V kopališču pa nas je iznenada fotograf, ki je pridno knipsal našo dobr® plavačico Tildo in skakačico Edo. Kmalu bo našega veselja konec, kajti čez nekaj dni se borno vrnili v Maribor- Tilda Volkova. Soort f J? * • " * k e nevesti v volnenem blagu prispele te v bogati izpiri Drevi pričetek tekmovanja za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi, in sicer ob 20. uri na verandi pivovarne »Union«. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri, v nedeljo 6. t. m. ob 20. uri. Nastopili bodo najmočnejši rokoborci dravske banovine, in sicer člani klubov: SK Ilirije, SK Železničarja in SSK Maratona. Velike veslaške tekme na Dravi. V o- kviru »Mariborskega tedna« bodo jutri, v nedeljo 6. t. m. velike veslaške tekme na Dravi, pri katerih bo sodelovalo okoli 50 veslačev. Start bo ob 9. uri pri brvi Mariborskega otoka, cilj pa pri Kaferje-vem kopališču. Vozaške, motociklistične in kolesarske dirke na Teznem pri Mariboru 13. in 15. tm. Ob priliki Mariborskega tedna priredi Kasaško društvo v Mariboru skupno z Motociklističnim društvom »Perunom« vozaške, motociklistične in kolesarske dirke. Oba dneva bodo po 2 motociklistični dirki, po 3 kolesarske dirke, po 3 vozaške dirke z enovprežnim vozom in po 1 vozaška dirka z dvovprežnim vozom. Pri vozaški dirki bo prvi dan podeljena nagrada dravske banovine; te dirke se bodo udeležili najboljši vozniki. Na drugi dirki bo podeljena nagrada mesta Maribora; na tej dirki se bodo predstavili nekateri mlajši vozniki. Pričakovati je, da bo udeležba posebno velika. Prvi dan se bo zaključil z dirko v spomin na Frica Skobcrneta v Celju, pokojnega odbornika Kasaškega društva v. Ma ribonu. Ta dirka se bo vršila z dvovprež-nimi vozovi. Sokolstvo Prednjaški tečaj mariborske Sokols*® župe. Vsi člani in članice društev in ^ mariborske župe, ki so se prijavili ** prednjaški tečaj, se naj zglase v poned®' ljek 7. tm. ob 7. uri v telovadnici dešk® meščanske šole v Krekovi ulici s predP*' sano telovadno in lahkoatletsko obleko s plavalnimi hlačkami. Sokol Maribor III. Telo vadeče čl®11' stvo ima drevi ob 20. uri v društveni s®* bi obvezen in nujen članski sestanek. . Stradalna stavka gobavcev v Atenah V Atenah imajo nenavadno stavk®' Gobavi bolniki v bolnišnici za lepro s® pričeli stradati, ker jim je uprava 'bol®1' šnice ukinila dajanje nekega zdravila- * ga smatrajo gobavci za zelo zdravil®0’ dočim so postali zdravniki drugačni?3 mnenja. »Micika, zvečer priredimo domač® j plesno zabavo. Glejte, da se boste potrt1' diH!« au »Gotovo, milostljiva, samo moderm®] plesov ne znam še dobro.« Tekstilana Biidefeldf v Mariboru, cine 5. VITI. 1933/ —------- MarIBdršH »VEČERNIK« Jutra' ŠTrahS.' H*rl/ Skalam: OCEANOPOLIS R o man o skrivnosti i I o v m S k a pr o SJ ost I »Razumem vas popolnoma,« je odvrnil Nubis in se spoštljivo priklonil Moraji, .Je Ponosna in zadovoljna zapustila taj-nika svojega očeta. XXVIII. V Jafisu je umrla ljubezen do Moraje; na njeno mesto je stopila samo neodolji-želja maščevati se. Iz sovraštva do ™°raje pa je rastlo v njem tudi sovraštvo ~° vse njene okolice, njene družbe in vla-:e' Nje same se je izogibal in ni storil ni-cesar, kar bi pomenilo kakršnokoli maščevanje nad njo samo. Zato je pa s tem vecjo vnemo pripravljal nerazpoloženje naPram senatorjem. V raznih zabaviščih 12 zbiral okoli sebe tiste ljudi, ki so bili v Podmorju najbolj nepomembni in zato Najbolj zapostavljeni. Teh je bilo povsod Obilo. Oprezno jim je pripovedoval o gre-višje družbe, ki živi na račun ostale-ga ljudstva in jih hujskal k nepokorščini. »Zakaj vladajo vedno samo oni?« je Pripovedoval svojim poslušalcem. »Za-*ai nimamo vsi mi ostali nobene besede? ■veti moramo po predpisih drugih, ka-°r živali v kletki in niti misliti ne sme-jj10 s svojimi lastnimi možgani. Ustvarili 510 visoko kulturo in civilizacijo, pa kaj riamo od tega? Neskončno dolgočasje. Je ■Par to življenje sploh še življenje? Ni- smo se mar naveličali že vsega? Napravili so iz nas tvorniške lutke, ki so si podobne druga drugi tako zelo, da nas skoraj že lastne matere ne morejo več razločevati.« »Prav imaš,« so mu pritrjevali poslušalci. »Glej, povedal si nam tisto, kar je bilo že zelo dolgo v nas, pa ni moglo dozoret: do jasnega spoznanja in razločnih besed. Sedaj šele vemo, kako neskončno dolgočasno je naše življenje. Da, jetniki smo, jetniki neke družbe višjih, ki pravijo, da moramo služiti nekemu višjemu poslanstvu.« »Da, prav to je tisto,« je dejal Jafis. »Višje poslanstvo, kakšno in kaj je to višje poslanstvo? Mar ni vse to kar delamo samo sebi namen? Kultura in civilizacija morata imeti neke višje, splošnejše smotre. Služiti morata vesoljstvu, ne pa le majhni družbi jetnikov. Mimo tega smejo oni, ki vladajo, početi vse karkoli hočejo, biti smejo hudiči, mi pa moramo biti angeli. Toda hvala lepa za taka nebesa. Mi nočemo biti več angeli, tudi mi hočemo biti hudiči!« »Tudi mi hočemo odločati!« so vzkliknili hkratu trije. »Senatorji, tajniki in urad niki naj se volijo! Poleg tega naj se ustvari iz naših wst sosvet, ki bo odločal o naši usodi!« 49 »Tako je!« je pritrdil Jafis. »ki je v svo je največje veselje spoznal, da rodi njegova setev sad še mnogo prej kakor je pričakoval. »Diktature in samovolje »višjih« mora biti konec. Pravice po rojstvu se morajo odpraviti. Vsi smo sinovi enega naroda, zato moramo biti vsi enaki in med nami ne sme biti razlik.« »Strinjam se popolnocna z vašim mnenjem, prijatelji,« je dejal nekdo, ki je bil do tedaj ves čas tiho. »Tudi sam sem že o tem mnogo razmišljal. Sploh vam lahko povem, da tlijo take misli v srcih našega ljudstva, dasi se doslej nikoli niso izrekale v besedah. Vsi smo'čutili in čutimo neko nezadovoljstvo, ki izvira iz naveličanosti moreče enoličnosti. Toda kako naj začnemo, kako naj izvedemo svoje načrte?« »Za to nam je potrebna organizacija,« je pojasnjeval Jafis. »Združiti se moramo vsi, ki smo enakih misli. Večino imamo, na naši strani bodo desettisoči, na strani naših nasprotnikov in tlačiteljev pa bo le neznatna peščica.« »Toda oni imajo močnejša sredstva, kakor so naša,« je zopet pripomnil mrač-než. »Ne bojimo se jih,« so ugovarjali drugi. »Važno je le, da si izberemo voditelja. Bodi ti naš voditelj, Jafis!« »Živijo voditelj Jafis!« so vzkliknili hkratu vsi. »Nikakor, prijatelji,« je ugovarjal Jafis »Mnogo isli imam in vse vidim pred seboj precej jasno in določno, toda za voditelja nisem. Mi potrebujemo drugačnega človeka, človeka, ki ne pozna samo Oce- Med Sicilijo in Karibdo Obrisi nove politike v srednji Evropi v - razveseljivo odkritosrčnostjo je rnad-?arski ministrski predsednik Gombos od-r|I načrte, ki so bili skovani v Rimu o ?r‘Iiki njegovega obiska. Madžarska se 16 Po informativnem obisku g. Gombosa v Berlinu in na Dunaju ter po rimskih raz Sovorih definitivno odločila za politiko * rikota« Pešta—Dunaj—Rim, dobro ve-ac> da je bil to edini izhod, če je hotela kupno z Italijo prekrižati načrte g. Be-e$a o politični in gospodarski reorganizaciji Podonavja. »Večernik« je v celi se-•hi zanimivih uvodnikov pokazal na zamotano problematiko srednje Evrope, ki 2 danes prej ko slej vir skrbi v zunanjih Ministrstvih ne le velesil, nego v prvi J«i tudi v prestolnicah male zveze. Tre a ie namreč razumeti, da je Italija skup .n 2 Madžarsko napovedala g. Benešu n toali zvezi šah, ne da bi bilo vpraša-,Je reorganizacije Podonavja s tem ka-|.?rkoli pomaknjeno z mrtve točke. Ita-Ia si je hotela s pomočjo Madžarske in , vstrije ustvariti »kristalizacijsko toč-^°* za vse eventuelne centrifugalne sile k Pasledstvenih državah. Genialni češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je ' Pred leti pričakoval to šahovsko po-, z° na deski srednje Evrope, zato je s|e' z navezovanjem stikov ter s kon-, rukcijo protinačrta, negirajoč vsako Jhnbinacijo, ki bi utegnila približati Av-žMo in Madžarsko intimneje kot bi bilo v eri s stališča splošnega sodelovanja e h držav v Podonavju. Jasno je to-jl da mala zveza ne more mirno gle-»mirnega zbliževanja Avstrije in Mad dati ^ske«, ker bi istočasno s pritrditvijo Hah ^Biki zazidala ,most za povratek Žar u Urzanov- V Avstriji kakor na Mad-Verskem so reakcionarni krogi zajeli no-tvf upanja in v sanjah že gledajo novo rbo v podonavski kotlini, ki da bo z v J?ne*no silo uplivala na razpoloženje ]j§j?Sedstvu obeh držav. Pod takimi oko-'rilvu01' se res n' čuditi, da je previdna ^1 ’ka državnikov male zveze stopila ^uova pota svojega razvoja. Pod ^ern.’ ma^a zveza ni več voljna - rati srednjeevropskih kombinacij, nasprotujočih njenim najvitalnejšim interesom, prehaja iz dosedanje defenzive v akcijo. Načrt g. Beneša še ni objavljen, detajli tega načrta še niso povsem znani, ali toliko je gotovo, da avstro-ogrske unije v škodo Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije ne bo vseboval. Mala zveza ima svoj konstruktivni načrt o reorganizaciji Podonavja in ne more nič zato, če je francoska levičarska vlada pod pretežnim uplivom g. Bonneta zavrgla osnov ne misli Tardieujevega načrta. Bivši fran coski ambasador v Rimu, de Jouvenel, je spretno spletkaril že pred podpisom pakta štirih velesil in od tistega časa so se pojavili v francoskem zunanjem ministrstvu kvarni uplivi v prid italijanskih načrtov glede srednje Evrope. Dejstvu, da si vodilni francoski krogi spričo labilnosti notranje političnega položaja niso na jasnem, kako naj bi se definitivno razčistila situacija v Podonavju, je predvsem pripisati tudi neodločnost Francije v tem vprašanju. V drugi vrsti pa igrajo za Francijo zelo važno vlogo še pomisleki glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Franciji gre predvsem za to, da prepreči »Anschluss«. Za to ceno je pripravljena tudi žrtvovati del cone svojega upliva v srednji Evropi Italiji, čeprav iz ozirov do svojih zaveznikov z gotovimi pridržki, ki pa ne bi mogli odstraniti dejstva, da pomeni vsa ko intimno zbliževanje Avstrije in Madžarske afront proti državam, male zveze. Podoba je, da okleva Francija v trenutku. ko je razvila Italija kot ena izmed signatarnih sil pakta štirih velesil vso svojo aktivnost, da pripravi teren za ob-razovauje nove srednjeevropske konfiguracije. Podonavski problem ni le vprašanje Avstrije in Madžarske pod patronanco Italije, to je zadeva vseh v donavskem bazenu živečih narodov. Dr. Beneš gradi svoj načrt z edino pravilne postavke, da je treba pet donavskih držav pripravit: do intimnega političnega in gospodar skega sožitja, ker more edinole vključitev velikega kompleksa roditi dobrih sa- dov za narode tudi v gospodarskem oziru. Jalova je namreč trditev dunajskih in budimskih krogov, češ, da se moreta Avstrija in Madžarska »srečno izpopolnjevati v vseh, zlasti pa gospodarskih ozi rih«, ker bi morala Madžarska tudi v takem primeru še nadalje iskati tržišča za svoj previšek agrarnih proizvodov. Italijanske zamisli o Podonavju mala zveza ne more drugače preprečiti, kakor z razbitjem »kristalizacijske točke«, to se pravi, s tihim pristankom na »Anschluss«. V trenutku, ko odpade Avstrija za vse habsburške kombinacije, je Madžarska avtomatično izolirana ter izgubi svojo vrednost kot figura in šahovski deski Italije, šele tedaj bi bila odstranjena sleherna ovira za izvedbo načrtov dr. Beneša, ki so našli veliko dopadenje v Lon- anopolisa, marveč tudi ostali svet, ostala ljudstva, njihovo kulturo, civilizacijo, politiko, socialno ureditev in razvoj. Samo tak človek, ki ni enostranski podmor-ščak nam lahko pokaže pot v tisto bodočnost, ki si je želimo.« »Kdo je to?« »To je Doljan!« »Oni tujec, ki so ga naši ujeli, ko je hotel razkriti skrivnost obstoja našega mesta?« »Da, to je on,« je pritrdil Jafis. »Toda on je tujec, ki ni našega rodu, in mi ga ne poznamo,« so ugovarjali nekateri. »To, da ga ne poznate, še ni nikakršen razlog, da bi mu mogli odrekati sposobnosti in poštenost,« se je razvnemal Jafis. »Prijatelji, spoznal sem ga in izvedel, da je najboljši človek, naš zaveznik in prijatelj. Nisem še govoril z njim o tem, toda trdno sem prepričan, da bo stopil na čelo naših vrst in nas povedel do zaželje-nega uspeha. In veste še zakaj sem prepričan, da more samo on doseči to? Zato, ker ni pomehkužen z našo enoličnostjo, ki ne pozna več volje in poguma. Če je bil toliko nevstrašen, da je hotel priti na dno oceana, na tla, na katera še ni bil pred njim stopil noben drug človek s površine zemlje, potem bo imel tudi toliko poguma, da bo izvršil naše sklepe. Neki tajni glas mi pravi, da ga je božanstvo samo poslalo k nam v Oceanopolis, da nas odreši ječe ter nam odpre vrata v široki svet.« »Živijo naš odrešenik!« je vzkliknil nek do in drugi so mu pritrdili. (Dalje prihodnjič.) donu in o katerih se more reči, da so edina v poštev prihajajoča in konkretna baza za rešitev podonavskega vprašanja. Izolacija Madžarske je manjše zlo, dočim bi vsaka kombinacija brez ali proti mali zvezi rodila novih komplikacij, ki jih sedaj ne morejo želeti niti prizadeti narodi, še manj pa štiri velesile, ki so si v svojem paktu zajamčile skupna prizadevanja za ohranitev miru. Že bližnja bodočnost bo pokazala, da rimske zasnove nimajo izgledov za reorganizacijo. Evropi bo predložil dr. Beneš že v jesenskih dneh svoj načrt s točno konkretizacijo gospodarske in politične ureditve srednje Evrope. Med Scilo »Ansehlussa« in Karibdo habsburške restavracije izbira poti za g. Beneša res ni bila težka. F. G. Vinotoč (lan) na KaSvarili Prvovrstno pecljevo vino po Din 6‘— in 7-— Otvoritev vinoma Kovačič, Počehova prej Doplihar - Mravljak. JOS T!CHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kurečnih cenah. kon- Galanterija drobnarije pletenine šolske potrebščine vrvarski izdelki papir i. t. d. DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica it. 26 Za prihajajočo serijo so dospela moderna krzna in krzneni plašči po brezkpnktren. čnih cenah. Prosim, oglejte si mojo zalogo! Izdelava novih, kakor tudi moderniziranje starih plaščev ter krznenih ovratnikov po najnovejših preizkušenih dunajskih krojih. Jamčim za prvovrstno delo. K. Granitz Gosposka ulica 7 1 POSlIli[B R.Z.Z0.P. MARIBOR HHROPHI BOBI v Ul Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8.800.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek pliačuje iz svojega. mariborski teden Od 5. do 15. avgusta 1933 50 iO/ popust na železnicah O in parobrodih 13 razstav, med njimi: lovska razstava, veiika gozdarska razstava, največja sokolska razstava. Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar; jev. Vetrinjska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl._____________ OPOZORILO Varujte se moljev, zato pro-dajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan, staTine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuje najbolje. _____________ 2572 ZAMENJAM enodružinsko hišo z vrtom na severni meji Ljubljane, proti enodružinski hiši ali manjšim posestvom v Mariboru. Dopisi pod »Zamenjava 3« na upravo »Večernika«. 2827 POHIŠTVO stole, železne zložljive postelje ter vse sobne potrebščine dobite najceneje pri Novaku. Vetrinjska 7, Koroška 8. 2828 OTOMANE Din 400.—; madrace Din 200. »Jota« postelje Din 800.—, bla zine Din 50.—. kakor tudi pre delava po najnižjih cenah pri Alojzu Kočijažu, Stolna ul. 5. 2841 VEČ HIŠ eno- in večnadstropnih v Mariboru, gostilne, vilo z par-kam, 10 sob, pri Mariboru, proda Posredovalnica. Maribor, Frančiškanska ulica 21, 2832 IŠČEM OSEBO z nekaj premoženja v svrho skupnega gospodinjstva. Sprej mern tudi hranilno knjižico Mariborske mestne hranilnice. Ponudbe pod »Preskrbljena do smrti« na upravo »Večernika«._____________________2825 ZA VSAKO URO, originalno pero in šipo — šipe nezlomljive — dobite pri urarju Ignacu Janu na Glavnem trgu, Maribor. Kupim zla to, zastavne liste, tudi zapadle. 2824 SPALNE in jedilne sobe, šperane, Iz kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice Iz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo, Aleksandrova cesta 48. 2460 OPOZARJAM, naj se nikdo ne obrača do mene radi žirantstva ali posojila, ker bom odslej to vsakemu odklonil. — Makso Merčun. 2853 NOVOZGRADBA na periferiji, 3 sobe, kuhinja, 42.000. Vila, 6. sob, kuhinja 165.000 Din. Hiša v mestu. 7 stanovanj, lokal 250.000 Din. Lepo posestvo, 8 oralov, hiša 3- sobe, kuh. 55.000 Din. Posestvo, 18 or, blizu mesta, hiša 5 sob, kuh. 120.000 Din. kakor tudi gostilne, trgovine, veleposestva itd. Posredovalnica, »Rapid«, Maribor. Gosposka ul. 28. 2854 TRAJNI KODRI 100 Din, friziranje 6, striženje 6 'Din, pri gledališki frizerki Mariči Požar. Vetrinjska 11. 2855 ENTLANJE, 1 m 1 DIN in vso posteljno, moško in damsko perilo po men, fino in po zmernih cenah, izdeluje Marica Petrovič, Maribor, Frankopanova ulica 51. 2858 ŠPECERIJA v sredini Maribora, starovpe-ijana, ugodno na prodaj. Dopise na upravo lista pod »6000«. 2860 GRAJSKA KLET: KONCERT v času Mariborskega tedna, vsako soboto in nedeljo, kakor tudi na praznik. Tudi priložnost za ples. 2863 SPREJME SE PERILO na dom. Poceni. Vprašati v trgovini čevljev, Aleksandrova cesta 28. 2869 UGODNA PRILIKA ZA FOTOAMATERJE! Rolleifle.v 6X6 z Zeill tesarjem 1:4.5, heidoscop 1:3, 1 luksuzna priborila torbica Din 2500. Maribor. Gosposka ulica 56, vrata 11, od 10. ure naprej. Istotam Dorr-klavir Din 7000. 2873 ŠIVILJA za moško in damsko perilo ter domače obleke gre šivat na dom. Naslov v upravi. 2877 PRODAM ZNAMKE iz zbirke (cele dežele ali posamezno) počenši 8. t. m. od 14.—17. ure. Šetina. Aleksandrova cesta 35. 2878 Prodam HIŠE Z VRTOM pri Mariboru za 14.000, 20.000 28.000, 30.000, 40.000 dinarjev POSESTVA vile, gostilne, trgovine, mline, žage. prodaja Posredovalnica, Maribor, Frančiškanska ulica 21 2847 ŠIVALNI STROJ, moderni, skoraj nov, na prodaj. Vrazova ulica 9, pritlično levo. 2830 SKORAJ NOV OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. 2838 PRVOVRSTNI TRAVNIK v Radvanju, 4 orale velik pro ti gotvini ugodno na prodaj. Pojasnila v trg. Josip Krempl, Zg. Radvanje 68, pri Mariboru 2821 PARCELA z vrtom blizu Mestne hranilnice poceni naprodaj. Vpraša se Zidovska ulica 8. Dvorišče. 2849 NA PRODAJ lepa kuhinjska kredenca po najnižii ceni. Vpraša sc v trgovini Vrhunc, Maistrova 17. 2856 STAVBENA PARCELA z vodnjakom, ob glavni cesti, pripravna tudi za vrtnarstvo, na prodaj. Vprašati: Cesta na Brezje 51.’ 2864 DVODRUŽINSKA HIŠA na prodaj. Studenci, Frankopanova ulica 8-a. 2865 HIŠA NA PRODAJ v bližini Limbuša. Cena 23.000 Din. Naslov v upravi. 2866 HIŠE NA ODPLAČILO! Obroki manjši od najemnine! Union, Zagreb, poštni predal 368 ali osebno pri Ferdu Ser-tu, Vrazova ul. 9. Priložite Din 5.— v znamkah. Iščemo povsod seriozne zastopnike. 2829 DVA VELIKA. CVETOČA OLEANDRA prodani. Naslov v upravi. 5000 OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, na prodaj. Naslov v upravi. 2876 Pouk LEGATOV TRGOVSKI TEČAJ, MARIBOR. Začetek 9. septembra. Vpisovanje. Slovenska ulica 7. 2879 Sobo odda ODDAM SOBO dvema gospodoma ali gospodičnama. Aleksandrova c. 17, dvorišče I. nadstropje. 2833 OPREMLJENO SOBO lepo in solnčno, oddam, z uporabo kopalnice. Palača Pokojninskega zavoda, vliod 4, I., desno. 2835 OPREMLJENO SOBO oddam enemu ali dvema gospodoma. Maistrova 17/11, vra ta 12. 2819 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam ta koj. Trg Svobode 2. 2826 MEBLIRANO SOBO oddam 1. septemb. Vpraša se v Splavarski ulici 3. 2850 LEPO SOBO s štedilnikom oddam. Nasipna ulica 58 ob Tržaški cesti. 2848 OPREMLJENO.SOBO separirano oddam mirni osebi z vso dobro oskrbo. Soln-čna lega. Vrbanova ulica 28/1 ali .Gosposvetska ul. 17. 2840 KABINET s prostim vhodom in električno razsvetljavo, oddam s 1. septembrom. Naslov v upravi Večernika. 2862 VELIKO SOBO s štedilnikom oddam s 1. septembrom. Pobrežje, Zrkovska cesta 33. 2867 ELEGANTNA SOBA se odda za čas Mariborskega tedna. Dve postelji. Naslov v upravi. 2868 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam. Vrbanova ulica 28, priti., desno. 2871 Sobo išče MLAD POROČEN PAR išče lepo solnčno dvosobno stanovanje s svetlo kuhinjo. Ponudbe pod »Brez otrok,< na upravo. 2574 Vejjk^ubfra’ manufakture, svile, platna, sukna i. t. d. 2817 v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska ulica št. 1? Službo išče GOSPODIČNA zmožna slovenskega jezika, strojepisja, nemškega jezika, ter stenografije, išče službo v pisarni ali trgovini. Cenj. ponudbe pod »Maribor« na upra vo lista. 2846 OPREMLJENO SOBICO. čedno in preprosto, išče pošteno dekle! Če je mogoče ob Tržaški ali Pobrežki cesti! Naslov pustiti v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13. 2831 Kupim ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8. 2642 Znania želi VDOVA, 35 let stara, brez otrok, s kompltenim pohištvom in stanovanjem, se želi seznaniti z državnim ali mestnim uslužbencem. Poznejša ženitev. — Naslov v upravi »Večernika«. 2872 Službo dobi PRAKTIKANT1NJO .# z znanjem slovenskega . nemškega jezika in lepo, ^ savo. sprejme šnedici)s‘j tvrdka »Adrija, Pivljako''; & Co.«, Maribor. Aleks3' drova cesta 35, II. Pisrnef oferte predati osebno v f sami tvrdke dnevno od 18. ure.________________ UČENKA T se sprejme za šivanje. JU žaška cesta 1. I. nadstr^JJ; Stanovanie SAMOSTOJNA GOSPA ; išče dvosobno stanovanj® 1. septembrom. Naslov v ^ vi »Večernika«. SOBO IN KUHINJO , iščeta dve osebi, večinoma 0 šotni, s 1. oktobrom v cemfj Točen plačnik. Naslov pus>2 v upravi »Večernika«. 28J lokal LOKAL J tik glavnega kolodvora oC' dam. Vprašati AleksandtJK cesta 48. mizarstvo. ‘L- lininMgfea tefl Vse, ki imajo v avgustu in septembru dopuste opozarjamo, da je v Planinski in ki koči še nekaj sob na razpolago. Celodngn na oskrba 35 do 40 Din. Informacije daje bL, Ruše. Ir : Difakom srednlih šol! Šola »Privatna nastava«, Njegoševa 29, Beograd, telefon 21-601, nadaljuje delo pravljanju dijakov za gimnazijo. — Učenci, ki ponavljajo razred ali so izgubili pfavf fi“r'efcega s0TIai1,a’ hl!‘ko konč*{° dva rezreda v enem letu in tako nadomestijo V^L im? i pdenci, ko so padli pri sprcjelnein izpitu ali ga niso polagali morejo^ n « fa ii. d°i sprejemni izpit, kakor tudi I. razred in se ob letu vpišejo red«?J iiaUnnJfh' — Priprava znana kot najboljša. Sodelujejo samo strokovnjaki, in slU najsposobnejši profesorji, tako da je uspeh vsakemu pridnemu učencu zagotovljen-., mote Saimi penz'j°nat. v penzijonat-internat se sprejmejo učenci, ki bij; hoteli redno solati v Beogradu. - Reden pouk se prične ll. septembra. .. • , • - ...t—-rii........... — 1 ■. 1 1 ^———————— - - - -. 5 Ei S um m iinom um Centrala: MARIBOR Podružnica: CELJE v lastni- novi palači na ogiu Gosposke - Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnelSemu obrestovanju ae NoJbolJ varno naložba denarja, ker jamCi za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina a celim svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ^MljUllIlllUll IIIIIIMUIIIIIIII Illllllllll IIIHIIin . IlllliVililllll.Illllll...HMIIIIIIIIIimmmilm.mMmMMmminmm....„J. Moško perilo lastnega izdelka ~~ . —.. - Tekstilana Budefetd* 1 I Izdaja konzorcij »Jutra* « Uubli^i; gqertetaynilr tefojafrij» CT*u^n™^D1V?,J RRHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO. DETELA .v Mariboru