Š^ov. 53
TRST, v sredo 22. februvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tu« eb aadaljah In praznikih ob 5., ib ponedeljkih ah 9. zjutraj. Peiamttne iteT. m prodajajo po S nvft. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Sfc. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n^j-mapj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti'. ===== Plačljivo in utoiljivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
T limiti j$ mail
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itrtialu M iMalJtk« liltal« „ZOZVOSTI" atua:
••le late Kron 5*30, za pol Ista Kron 1IO. Val dopisi naj se poiiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma m m sprejemajo la rokopisi oo bo vračajo Naročnino, oglas« in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: aHoa Glorglo Galattl 18 (Narodni doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „EdinoHt* vpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	=
Poltoo-hranllnllitl račun It 841*652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Poslanec dr. Ryb4f za državne uslužbence.
DUNAJ 21. V pododseku za državne uslužbence je posl. dr. Rybaf predlagal resolucijo, s katero poživlja vlado na zboljšanje razmer tržaških državnih uslužbencev in na reformo službenih predpisov. Protestiral je proti politiki vlade, potajujoči resnično stanje in dokazoval zanemarjanje državnih uslužbencev in Trsta sploh od strani vlade. Dr. Rybar je naglašal n. pr. vprašanje pre-meščenja vojašnice, gradnje justične palače ter je izjavil, da je ljudstvo sedaj bolj ogorčeno proti vladi nego proti uradnikom. Resolucija je bila enoglasno vsprejeta.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 21. Zbornica je prešla v specijalno debato o bančni predlogi.
Iz delegacij.
BUDIMPEŠTA 21. Finačni odsek avstr.-ogrske delegacije je imel danes pod predsedstvom načelnika Zazvorke sejo, na kateri so bili skupni finančni minister baron Burian, in predsednik skupnega računskega dvora baron pl. Plev. Odsek je razpravljal o proračunu skupnega najvišega računskega dvora in o sklepnih računih. Poročal je referent dr. Grabmayr. — Po kratki debati je bil vsprejet proračun skupnega finančnega ministerstva in tudi proračun skupnega najvišega računskega dvora.
Iz grške zbornice.
DUNAJ 21. „Fremdenblatt" poroča iz Aten: Včerajšnja seja zbornice je bila precej burna. Opomin ministerskega predsednika Venizelosa poslancem, naj povspešijo parlamentarna dela, je izzval viharne debate. Venizelos je celo žugal, da razpusti zbornico. Konečno je zbornica izrekla vladi zaupnico z 207 od 214 glasov.
Strožje nadzorovanje Abdul Hamida.
SOLUN 21. Dosedaj je stražilo vilo, kjer stanuje bivši sultan Abdul Hamid, štirideset orožnikov pod poveljstvom nekoliko častnikov. Ker so se v straženju dogodile neke nerednosti, bo odslej jetnika stražilo sto izbranih vojakov pod poveljstvom dveh popolnoma izkušenih častnikov, ki bosta popolnoma odgovorna za vse dogodke.
Huda zima v Galiciji.
LVOV 20, Zima je vsak dan huja. V vasi in manje kraje prihajajo volkovi kar v trumah. Je tudi več slučajev, da so volkovi napadli ljudi.
Snežni viharji na Nemškem.
BEROLIN 31. Vsled silnih snežnih viharjev izlasti v minoli noči so deloma prekinjene brzojavne zveze proti zapadu in jugozapadu, kar utegne motiti brzojavni promet z porensko pokrajino, Vestfalsko, južno Nemčijo, Francijo, Belgijo in Italijo.
Kuga.
PEKING 21. Kuga ponehuje. Kvaranten-ski predpisi za evropske provenijence v Madžurijo so odravljeni. Doslej je umrlo na kugi 19.000 ljudi.
Potres.
SOLUN 21. Središče potresa v mona-stirskem vilajetu je bilo v mali vasi Staravo ob ohridskem jezeru. Vas je bila večinoma razdejana. Ohrida, Rezna in Kovica so bile precej poškodovane.
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Dva tedna kasneje je sedela Gita v svoji spalni sobi pred velikim benečanskim zicalom v zlatem širokem okvirju; urejevala si je lase. Pudencijana jej je pomagala pri tem ter jej razpletala dve debeli kiti, iz katerih so padali svetlo-modri, bujni lasje po goli alabastrovi rami. Pudencijana se je pošteno utrudila, predno je razčesala in napravila dve novi kiti iz gostih, valovitih Gitinih las. Sela je kraj Gite ter jej s svojo polno roko začela gladiti obla, polna ramena; zdelo se je, da ima pri tem užitek.
„Lepa si, v resnici si lepa,44 je govorila baronica. „Tako oblih, jedrih rameny pa tako belih, in tako polnega vratu nima niti mlado dekle ... Skoro da mi ugajaš . .
Gita se je gledala v zrcalu ter se smejala zadovoljno.
„Samo tvoji lasje..." je vzdahnila ba-
Ustaja v Jemenu.
CARIGRAD 21. Neki list poroča, da so turške topničarke zaplenile pri Hodeidi pet z orožjem naloženih jadrenic.
Dunaj 21. Cesar je odpustil ostanek' kazni 48 kaznjencem med temi trem v kope rs ki možki^kaznilnici in dvema v gradiški kaznilnici.
Dunaj 21. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „ Siget var" dne 20. tekočega meseca priplula v Kri. Dne 25. t. m. odide v Teod. — Na ladiji je vse zdravo.
Dunaj 21. V minoli noči je umrl kontreadmiral Friderik pl. Muller-Elblein, adlatus pristaniškega poveljnika v Puli.
Stolni Beligrad 21. Danes ob 5 45 zjutraj je pred tukajšnjo postajo skočil s tira brzovlak št. 302. Kurjač je bil težko, en pasažir lahko ranjen. Brzovlak se je za-mogel potem odpeljati.
Tržaško Slovenstvo. nJega uodstoo In nlesa delo.
m.	'
Kdor ne pozna zgodovine narodnih in političnih bojev na tržaškem ozemlju, temu res ni zameriti, da ima neprave »pojme o razvoju slovenskega elementa v Trstu in da se mu dozdeva morda celo kakor nekako bahaštvo, ako govorimo o neizmernih žrtvah, ki so jih morali trpeti oni, ki so skozi štiri desetletja vršili nalogo bujenja in vzgajanja našega ljudstva.
Bile so nekdaj grozne razmere, žalostni časi; ljudstvo nevedno in nezavedno in položaj kratko malo obupen. Bil je res pravi heroizem — kakor ga more porajati le ide-jalno navdušenje — na strani mož, ki so pred blizo polstoletjem začeli težko delo za vzdramljenje nezavedne, v valovje tujinstva pogrezajoče se naše narodne mase. Premagati je bilo globoko ukoreninjenih predsodkov, tisto absolutno pomanjkanje vsacega smisla za svoje lastno narodno (in celo tudi za svoje človeško) dostojanstvo, kar vse je bilo naravna posledica stoletnega suženjstva, duševnega in gospodarskega. Ali nič manje težko delo, nego ono prvega dramljenja, je bilo pozneje delo vzgajanja. Pomislimo le, da niso bog ve kako dolgo za nami časi, ko je bilo v mestu in po okolici še ljudij, ki so besedo Slovenec ume vali in rabili — kakor žaljivko in zasmehovalko.
Danes že pokojni Dolinarji, Dolenci, Cegnarji, Nabergoji in drugi bi mogli pripovedovati o naravnost pretresljivih dogodkih iz zgodovine dela in naporov za vzdramljenje Slovenstva na tržaškem ozemlju. A je tudi med živimi še mož, ki so aktivno sodelovali v onih heroičnih začetnih dobah narodnega preporoda. Še živijo Matki Mandići, Trobci, Pečarji, Sancini, Živci, ki bi mogli z lastnimi doživljaji poučiti sedanjo mlajšo generacijo, kako ljuto krivico zagreša s tem, da omalovažuje, ali celo smeši dosedanje narodno delo, izlasti pa, kako se zagreša proti zgodovinski resnici, ko hoče vzbujati domnevanje, kakor da je bilo to naše ljudstvo že samo iz sebe zavedno in da je samo iz sebe ustvarjalo sedanjo narodno organizacijo našo. Le nekoliko značilnih historičnih reminiscenc, kakor se nam slučajno oživljajo v spominu, hočemo osvežiti tu v informacijo, kokova je bila ta naša masa — v mestu in po okolici — nekdaj! Povdarjamo pa, da pišemo le za one, ki so
ronica, spomnivši se težkega dela, ki je je dovršila malo preje.
„Moji lasje ti ne ugajajo?" je vprašala Gita. „Vsi govore, da je to moj najlepši kras.. .«
„Da, da, morejo imeti prav..." je odvrnila baronica, „a ko bi vedeli, kako jih je težko česati..
„Ko se poročim, vzamem Nemko iz Gradca, ki me bo česala," je rekla Gita s povdarkom.
„Ti nameravaš poročiti se?" je vprašala baronica z izrazom nejevolje na obrazu.
„Zakaj ne? Saj sem še mlada... in lepa, kakor ti sama praviš. To je gotova stvar," je odgovorila Gita.
„Gotova? Ne razumem te," je rekla baronica vznemirjena.
„Da, poročim se, Pudencijana!" je odvrnila Gita samozavestno. „Že sem obljubila svojo roko..
„Morda Domjaniču?" je zaklicala Pudencijana ter vstala.
„Njemu, da!" je potrdila Gita mirno, „on mi najbolj ugaja... Ko mine annus luctus (leto žalovanja), se poročiva, a t! ml boš družica."
„Nikdar!" je zaklicala Pudencijana jezno.
blage volje, ker nismo tako najivni, da bi hoteli prepričavati izvestne kritike, ki vse, brez izjeme, vlačijo pod nož svoje kritike le zato, ker — hočejo kritizirati, ker jim je kritiziranje samo na sebi v namen.
Naj sprovedemo čitatelje najprej v mi-nolost nekdanjega drugega okoličanskega okraja, ki mu je danes zastopnik dr. Rybar.
Bilo je pred nekimi občinskimi volitvami v letih 1890-tih (letnice se ne spominjamo v hipu). Politično društvo „Edinost" je povabilo v „Del. podporno društvo" (v Rallijevo hišo v ulici Molin piccolo št. 1.) zaupnike vseh šestih tedanjih okoličanskih okrajev, da bi informirali o položaju. Ko je prišel na vrsto II. okraj, se je oglasil posestnik iz Rocola, domačin, najbolji naš mož vsega okraja in bivši mestni svetovalec Ivan Marija Klun s kratko izjavo: „Gospodje, moje poročilo je žalostno. Jaz vam ne vem druzega sveta, nego da niti ne greste več v naš okraj in da ne proglašate kandidata! V tem okraju se ne da nič več opraviti — definitivno smo izgubljeni! /"
Gospod profesor Mandič bi pa mogel pripovedati, kako je moral nekoč z nekaterimi drugimi mestnimi Slovenci bežati iz tega okraja - od „Lovca" - pred razjarjenim ljudstvom, ki ie hotelo navaliti nanje s pestmi, palicami in revolverji. Isti mož bi mogel pripovedovati, kako so se morali povodom nekih volitev v Lonjerju — prosimo : v Lonjerju !! — v pravem pomenu besede zabarikadirati pred razjarjenim ljudstvom. In ta drugi volilni okraj je bil skozi vrsto let domena italijanske stranke, a kralj v njem — garibaldinec Mauroner!
Prvi okraj, Škedenj, je bil opetovano zastopan po italijanskem poslancu, a volilci njegovi so bili po ogromni večini iz slovenskega ljudstva.
Tako je bilo tudi s četrtim volilnim okrajem v spodnji in petim v zgornji okolici. Za tedanje razmere v tem poslednjem okraju je značilno dejstvo, da n. pr. v Trebčah družba znano slovensko-zavednih ljudij ni smela rizkirati, da bi se do mraka zakasnela v vasi, ker ne bi bila varna pred jezo zavedenega in narodno-nezavednega ljudstva. Na dan neke volitve je bilo več odposlancev političnega društva „Edinost" vsprejetih v gostoljubno hišo Štrukljevo. A čim se je solnce jelo nagibati k zatonu, je prišla gospa Štrukljeva in velela: Gospodje, svetujem Vam, da odidete, predno se zmrači, ker sicer ne bi mogla jamčiti za Vašo varnost! A prosimo, da pomislite, da to izjavo so dali v najpremožnejši hiši in v jedino inteligentni obitelji v vasi, od katere so bili — iz razlogov, ki jih nočemo tu navajati — malo ne vsi vaščani v odvisnosti! Ves dan so se vršili hrupni prizori, ljudstvo je pljuvalo na plakate, ki so priporočali slovenskega kandidata — Ivana Nabergoja, in agitatorji slovenske narodne stranke so bilii vsaki hip v največih stiskah. To vse se je godilo vspričo orožniških bodal, ker je bil velik del ljudstva v svoji nezavednosti in nevednosti slepo udan tedanjemu, italijanski stranki suženjski udanemu trebenjskemu duhovniku, sedaj pokojnemu Pahorju.
Podajmo se v duhu na klasična tla — v nekdanji 6. okoličanski okraj: Prosek-Kontovelj-Križ, v katerem je bival najodlič-neji mož slovenske okolice, Ivan Nabergoj. Tu se je celo dogodilo, da tak mož ni mogel zbrati na svojo osebo absolutne večine in je imel svojo izvolitev zahvaliti le dejstvu, da so se nasprotni glasovi
„O tej poroki nočem slišati niti besede, in je tudi nikdar ne odobrim," se je jezila Pudencija in je sela v ogromni naslonjač, v katerem je Gitin mož v svoji bolezni mnogokrat^ počival ter dremal.
„Že sem mu obljubila," je rekla Gita v čudo mirna, kar je baronico še bolj raz-kačilo.
„In nič nisi vprašala mene, kakor bi bila jaz ničla... Nehvaležnica!" je pokazala baronica na Gito, govoreč v tonu pro-tektorice, ki je mislila, da se brez njene volje ne sme ničesar zgoditi glede Gitine prihodnosti. Tudi prvega moža je vzela Gita največ radi želje baronice.
„Ker sem vedela, da ti ne bi privolila v to," se je opravičevala Gita.
„In tudi ne bi, in nikdar ne dovolim te neumne poroke," se je jezila baronica, zelo strastno gestikulirajoč.
„Vem, kaj ti ugaja na Domjaniču; njegova Široka pleča, jake noge in železne mišice ... Želiš možkega telesa, a ne vprašuješ, kakšen je drugače! In jaz ti pravim, da je Domjanič igralec, babjek, razsipnik. Drago boš plačevala, če pride do tega zakona..."
„Če bo tudi tako, trpela bom... poročiti se hočem, čim preje.. .M je rekla Gita
razdelili na dva kandidata, vsled česar je bil ftabergoj izvoljen z borimi 4 glasovi relativne večine. (Po prejšnjem volilnem redu za tržaški mestni svet je namreč zadoščala relativna večina).
Dejstvo, da je bilo celo v takem okraju in nasproti takemu možu tako razpoloženje ljudstva — to dejstvo nam govori cele knjige! (Zvršetek tega članka
pride).
Goriška deželna norišnica.
m.
Kmetijska kolonija.
V	ravni črti s stolpom, kjer je vodo-shramba, leži delavnica, obstoječa iz široke sobane (30 X 9 m), sloneče na stebrih.
V	tem prostoru se cepijo ameriške trte. —
V	podzemskih prostorih so široke kleti in ledenica, v kateri se more napraviti 32 m3 ledu. Gorenja sobana bo služila tudi za vsa obrtna dela, ki jih bodo opravljali umobolni. Na desni strani delavnice je velik rastlinjak, v katerem se kale cepljene trte, sadna drevesa in zelenjava. Rastlinjak meri 30 X 5 m. Na zemljišču kmetijske kolonije je zgrajen hlev za dva konja in vzorni svinjaki za 12 prešičev. Razven hlevov stoje seniki, lope za vozove in kuhinjica in sobe za kolona.
Osrednja kuhinja na paro.
Na drugem koncu velikega parka, kt deli klinične oddelke, ravno nasproti upravnemu poslopju, leži osrednja kuhinja. Ima dve nadstropji. Prostor za kuhinjo je širok in zračen (13 X 8 m, visok 6 m). Zraven je železna galerija za razdeljevanje jedi, nadalje obširni prostori za pripravljanje zelenjave, oziroma za umivanje posode, prostor za shrambo le-te, kuhinjska shramba, prostor za tehtanje jedil, soba za kuhinjsko opravo, jedilnice za kuhinjsko osobje in tri sobe za služabništvo.
Dvoje stopnic vodi v prvo nadstropje, ki obsega na eni strani prostore za strežnice, na drugi strani pa prostore za strežnike in stanovanje za oskrbnika. Pod zemljo so obširni prostori za shrambo jedil.
Kuhinjska oprava odgovarja vseskozi svojemu namenu: pet velikih loncev na paro, napravljenih iz pristnega nikeljna ; v štirih loncih bodo kuhali meso, juho in ze-njavo, v potem pa mleko. Kotel in stroj iz nikeljna za kavo. Posoda za kukanja krompirja. Velik Štedilnik, ognjišče za pečenje, posebna peč za kuhanje polente in potrebno število miz.
Kuhinja ima osem velikih železnih oken. Dve od teh segati do tal in skozi nalašč za to napravljena vratica se bodo razdeljevale jedi za paviljone. Na stropu visi šest električnih obločnic, katerih vsaka sveti za 25 sveč. Kuhinja zamore zadostiti 600 osebam.
Električna centrala in pralnica.
V	smeri proti koloniji se prihaja čez široko dvorišče do poslopja, obstoječega iz samega pritličja, v katerem se nahajata dva kotla s 40 m5 površine. V prostoru zraven teh sta dva motorja po 35 konjskih sil, ki dajeta električno moč za razsvetljavo. Motor z 10 konjskimi močmi goni priprave v pralnici in drug motor s 3 konj. silami goni sesalko, ki dviga vodo iz podzemlja 50 m visoko.
V	strojnici so postavljeni cepilnik in dva stika za dinamo-stroje, ki služijo za napolnitev ene baterije akumulatorjev s 122
z odločnim glasom, v katerem se je kazala jeza.
„Ali ne preje, dokler ne mine leto, ki je mora doslužiti v moji službi," je pristavila baronica razjarjeno. „Zapomni si to ter mu povej." Po teh besedah se je Pudencijana naglo dvignila iz naslonjača ter odšla iz Gitine sobe.
„Jezi se, saj sem vedela to!" je govorila Gita sama s seboj in se je pričela polglasno smejati. „In vendar se poročim." Vzela je v roko glavnik ter dovršila delo, ki je je Pudencijana v svoji jezi pustila nedovršeno.
Pudencijana je bila v resnici besna od jeze in ljubosumnosti. Ko je prišla v svojo sobo, je dala duška svoji jezi ter je obkladala Gito z vsakovrstnimi priimki: Ta nič-vrednica, nehvaležnica, ta norica !... Tako se vede napram meni... meni, ki jo bolj ljubim nego lastne otroke!" V obrazu je bila vsa rudeča od velike vznemirjenosti in razdraženosti. „A do zakona ne pride, kakor mi Bog pomagaj, preprečiti hočem ..."
Ali kako ? Tega še sama ni vedela ... in porabiti hoče vsako priliko, da poskusi to.
In kmalu se je nudila taka prilika, da si ni mogla želeti boljše. (Pride še.)
f^t.rao II
>EDINOSTc št. 53
V Trstu, dne 22. februvarja 1911
elementi, katera (baterija) daja tok za razsvetljavo po noči.
Dva kotla dajata paro motorjem, kuhinji in pralnici; raz ven tega preskrbujeta s paro serpentinske cevi v dveh kotlih (nabiralnikih), kjer segrevajo vodo za vse kopalnice in kuhinjice šestih paviljonov. — Zgoraj omenjena kotla sta v direktni zvezi z nabiralniki za pitno vodo, vsled česar se gorka voda sama dviga v posamezna nadstropja pavilijonov. Pralnica obstoji iz enega prostora. Tu so tri banje iz cementa za namakanje perila, dva kotla na par za lug, priprava za pranje itd. Zraven je sušilnica na paro, prostor za likanje in shrambe za perilo.
Vodovod.
Po dolgem proučevanju sestave podzemlja, so kopali najprej 70 metrov globoko pod zemljo, nato 146 metrov (t. j. 71 metrov pod morsko gladino), na kar so sklenili izkoristiti prve tri vodo dovajajoče plasti, katerih prva je jako bogata. Voda ja dobra, 17*7 nemških stopinj trda; stalna temperatura znaša 13.° C. Pri poskusih febr. 1907 je dajal vodnjak nad 100 litrov vode na minuto.
Voda se črpa s sesalko na elektriko 23 m. visoko nad zemljo v dva nabiralnika iz cementa, ki držita 60 m3 vode.
Mreža za razdeljevanje vode se razprostira po vsem zemljišču. Ob drevoredih in v parkih so nastavljeni hidranti za nasade in za slučaj požara.
Razsvetljava.
V zavodu je povsod električna razsvetljava. Od dveh generatorjev z neprestanim tokom 220 voltov je napeljan električni tok do vseh paviljonov. Žarnice imajo motne steklene senčnike.
Segrevanje in prezračevanje.
Klinični paviljoni se segrevajo z gorko vodo in s paro. Ko je dovolj toplote, potem deluje le prezračevalnik. Sveži zrak gre skozi zidane, s cementom ometane kanale čez svežo vodno gladino|in dospeva v sobe v višini 2 20 m. Pokvarjeni zrak dobiva izhoda v odprtinah, kjer ga posrkajo od-vodniki, ki mole visoko nad streho. Menjalni zrak znaša 40 m3 na uro in za posteljo.
Na kolonijskem oddelku se segrevajo prostori s pečmi iz majolike. V vsaki peči sta po dve cevi, skozi katere prihaja v sobe iz vrtov sveži zrak. Pokvarjeni zrak se odvaja na isti način, kakor v drugih pavi-Iijonih.
Greznišča.
Stranišča, kopalnice in umivalniki imajo iztok v Široki mreži greznišča, v katero se izteka tudi voda iz osrednje kuhinje in iz pralnice. Vse cevi vodijo v glavno cev, ki je napeljana v smeri proti jugovzhodu čez kmetijsko kolonijo in tvori del naprave za biologično čiščenje, ležeče na skrajnem koncu deželne norišnice. Ta naprava obstoji iz dveh čistilnih banj, ki sta v zvezi z dvema drugima banjama za razkrojevanje.
Avtomatična priprava meče razkroji ne v sesalke. Sesalke (valjaste posode, napolnjene s premogovo žlindro) precejajo in čistijo razkrojine in izpopolnjujejo tisti interesantni biokemični proces, ki takorekoč čisti umazano vodo.
Ta, primerno očiščena voda teče še skozi pesek in se izliva potem v 10 m globok vodnjak in se poizgublja v gruščatem podzemlju.
Tako so se odstranile nevarnosti, ki jih povzročajo umazane vode.
Splošnosti.
Pavilijoni so različno pobarvani, toda brez umetniških okraskov. Šobe so barvane z navadno barvo. V prostorih za podnevno bivanje in v opazovalnici so stene 150 m na visoko pološčene. — Istotako so po-loščene stene v kopalnicah in v straniščih 180 m visoko. Stene v izolinarih celicah pa so popolnoma pološčene in se dajajo prati.
Hodniki, kopalnice, stranišča, kuhinjice in obednice so tlakovane z lončenimi šeste-rokotniki, sobe za podnevno bivanje z hrastovimi dožicami, izolirane celice s
asbestom.
Pohištvo je navadno. Mramornate mize v obednicah, majhne in velike mize mehkega lesa v sobah za podnevno bivanje, železne mite in klopi na vrtih.
Dnevne novice.
Zdravstveno stanje črnogorskega kralja. „Beogradske Novine", ki so v stikih s črnogorskim dvorom, poročajo, da vzbuja bolezen kralja Nikole pri njegovi okolici bojazen. Inozemski odposlanci se vsak dan obveščujejo o kraljevem stanju. Na Cetinju pričakujejo, da se povrne prestolonaslednik Danilo, ki biva v inozemstvu.
Kokovcev ruski poslanik v Bero-linu ? „Ruske Vedomosti" javljajo z mero-dajne strani, da pojde finančni minister Kokovcev po dovršenem zasedanju dume za poslanika v Berolin.
Nova stolica na češkem vseučilišču. Iz Prage: Na češkem vseučilišču je bila 19. t. m. otvorjena nova stolica za politične znanosti.
Kranjski deželni zbor je v seji 18. t. m. storil velevažen sklep. Večina, ki jo tvori S. L. S., je ob energičnem nasprotovanju narodno - naprednih poslancev skle-
nila, da se vseučiliški fond v znesku 700 tisoč kron porabi (oziroma izposodi) za za povzdigo klerikalnega zadružništva. Dežela bo odslej garantirala 32 milijonov kron za zadružništvo. Ustanovi se tudi poseban zadružni urad. „Slovenec" seveda navdušeno pozdravlja ta sklep in imenuje slovenski vseučiliški fond veliko neumnost, češ, Slovenci dobimo vseučilišče tudi brez tega fonda, kadar bo politična situacija ugodna. Med pristaši narodno - napredne stranke vlada vsled tega sklepa veliko razburjenje. Dr. Triller ga je v deželnem zboru imenoval »političen pogrom na narodno-napredno gospodarsko organizacijo*. Gre se tu za asanacijo zadružništva in gospodarske organizacije ene same politične stranke, katere politično moč se hoče s tem utrditi za
večne čase, a to na stroške vseh kranjskih davkoplačevalcev. Prej je skrbela za svoje zadružništvo sama S. L. S., sedaj je pa to skrb prevzela vsa dežela. Klerikalci bodo odslej delali, kar bodo hoteli, saj bo itak za vse jamčila dežela. In denar za to so vzeli iz vseučiliškega fonda, ki bi moral ostati nedotaknjen. Skrajno naiven je „Slo-venčev* izgovor, da nam vlada da univerzo tudi brez tega fonda. Vlada se izgovarja in sklicuje navadno na troške; ako jej torej v tem oziru sami priskočimo na pomoč, jej s tem izpodbijemo enega glavnih izgovorov.
Gospodom iz S. L. S. enostavno ni nič za slovensko vseučilišče, sicer ne bi šli iskat denarja za svoje zadružništvo ravno v vseučiliški fond. Tako je in nič drugače.

pasivna rezidenca nadaljuje.
V	včerajšnji seji pododseka za državne nameščence je govoril tudi posl. dr. Rybaf in umeje se, da je govoril o tej priliki tudi o pasivni resistenci državnih uradnikov v Trstu.
Korespondenčni biro poroča sledeče: O pasivni resistenci drž. uradnikov v Trstu piše „Fremdenblatt": „V pododseku za drž. uslužbence je dr. Rybar v posvetovanju o službeni pragmatiki omenil pasivno resistenco v Trstu. Izjavil je, da smatra zahteve tržaških drž. uradnikov za popolnoma opravičene, ne more pa nikakor odobravati načina, kakor bi se hotelo uveljaviti te zahteve. Postopanja uradnikov ni mogoče odobravati, da si je njihovo razburjenje umljivo.
V	dveh enoglasno sprejetih resolucijah se vlado poživlja:
1)	Naj z ozirom na draginjske razmere, ki vladajo v Trstu, poskrbi takoj za zboljšanje materijalnega položaja tamošnjih drž. uslužbencev, bodisi z dovoljenjem izvenred-nih doklad k plačam, oziroma povišenjem ki stanarini s hitro oskrbjo glede stanovanj, j bodisi konečno s predplačili na plače v svrho razdolžitve.
2)	Da se napravi hitro revizijo predpisov, ki se tičejo posameznih državnih panog, da bodo onemogočeni taki, trgovino in obrt oškodujoči dogodki, kakor se odigravajo sedaj v Trstu.
* * *
Prepričani smo, da, tudi če bi bil stokrat državni uradnik, ni človeka, ki bi se mogel spodtikati nad gornjo izjavo dr. Ry- ' bara, oziroma nad predlogi, ki jih je storil on v odseku za drž. uslužbence drž. zbora. On je izjavil, da smatra zahteve uradnikov za popolnoma opravičene. To je gotovo v redu. Izjavil je dalje, da ne more odobravati postopanja uradnikov, da-si razumeva njih razburjenje. Dalje je predlagal tako spremembo službenih predpisov, da bi bili: v bodoče onemogočeni slični dogodki, kakor so oni, ki se odigravajo sedaj v Trstu. Gotovo ga ni človeka v Trstu, ki bi rekel, da je pasivna resistenca koristna. Ona je orožje, katero rabi uradništvo, ker je v to prisiljeno. Gotovo ni med uradniki nikogar,; ki bi odobraval pasivno resistenco. Poslužujejo se je pa vendar vsi, kakor najskrajnejšega sredstva, ki jim je na razpolago. Dr. Rybar je rekel, da ne odobrava postopanje drž. uradnikov, da pa isto umeva. On torej umeva. Znani francozki pregovor pa pravi: „Tout comprendre, c' est tout per-doner". (Vse razumeti, se pravi vse odpustiti.) Dr. Rybar torej razumeva postopanje drž. uradnikov in s tem tudi že odpušča isto. Zato mi nikakor ne moremo razumeti razburjenja, ki je nastalo sinoči med našim uradništvom v Trstu radi omenjenega govora dr. Rybara. Dr. Rybar je vendar predlagal najprvo, naj vlada odstrani vzroke, ki so dovedli do pasivne resistence in šele v drugi je predlagal, naj vlada predloži naredbe, ki bodo onemogočile slične dogodke, kakor so oni, ki se odigravajo sedaj v Trstu.
Ako vlada spolni prvi pogoj, potem drugi sploh odpade, ako pa vlada prvega ne spolni, bo gotovo dr. Rybar tudi drugega umaknil.
Sicer si pa pridržujemo, da se še povrnemo na ta predmet. Na vsak način pa povdarjamo že danes glede uradniškega vprašanja v Trstu: Mi pa ostanemo, kakor smo bli J
* * *
Ministerski svet za strogo postopanje.
DUNAJ 21. (K. B.) Kakor smo zvedeli, se je današnji ministerski svet bavil tudi s pasivno rezistenco enega dela državnih uslužbencev v Trstu. Pri tem je bilo izraženo soglasno mnenje, da se z ozirom na prizadete važne interese prebivalstva, in tudi s stališča veljave državne avtoritete ne more več mirno gledati nespodobnosti, ki se pojavljajo. Odslej se bo proti udeležencem postopalo z vso strogostjo. Ob enem se ukrene potrebno, da se bo služba ob vseh okolščinah vršila točno. Predstojniki tozadevnih lokalnih oblastnij dobe nemudoma v
tem smislu potrebna navodita.
* * *
Namestnik princ Hohenlohe o pasivni resistenci
Njega jasnost gospod namestnik princ Hohenlohe je bil tako prijazen, da je dovolil včeraj enemu članov našega uredništva
kratek razgovor. V tem razgovoru je gospod namestnik izjavil napram našemu sotrudniku, da obžaluje pasivno resistenco državnih funkcijonarjev, ki je provzročila trgovini že toliko škode. O kakih pogajanjih med vlado in uradniki ali kaki tozadevni inicijativi ne more biti govora. V pogajanja se vlada z uradniki ne bo spuščala.
Škoda, ki jo trpi trgovina, je velika, a število se ne da niti približno navesti. On se pušča vsak dan od strani trgovske zbornice informirati o položaju. Tudi včeraj o poludne so bili v ta namen pri njem trije členi trgovske in obrtne zbornice.
Na vprašanje našega sotrudnika, če mu je kaj znano o kakih posredovalnih korakih občine, je gospod namestnik odgovoril, da mu ni o tem ničesar znano. Pri njem se župan dosedaj radi te zadeve se ni zglasil.
Na vprašanje: Koliko časa bi utegnilo po mnenju Vaše jasnosti še trajati to gibanje, je odgovoril gospod namestnik smehljaje :
„To morate vprašati uradnike."
Na vprašanje, če ne bi vlada v slučaju, da uradniki zopet začnejo z normalnim delom, morda bila pripravljena dovoliti več, nego je preje ponujala, je gospod namestnik odgovoril, da mu to ni znano.
Včerajšnji dan.
Nekateri zunanji listi poročajo, da je začelo gibanje padati. Temu pa nikakor ni tako, temveč je res, da se je pridružilo te dni gibanju tudi več takih, ki so dosedaj vršili normalno službo, to je, ne po predpisih.
Služba na poŠti se vrši z velikimi zamudami. PoŠiljatve zakasnjujejo po pol dneva in več. Pisemsko pošto se raznaša s tričetrt do enourno zamudo. Tudi ekspresna pisma se dostavlja z velikimi zamudami. Isto velja glede brzojavk.
Pri telefonu treba v interurbanem prometu čakati ure in ure na zvezo.
Na državnem kolodvoru in v prostih Iukah je položaj nespremenjen.
Vraga z Belcebubom.
Nekateri uradniki so bili premeščeni na druge oddelke. A s tem se ne doseže ničesar. Zakaj uradniki, ki pridejo na mesta premeščenih, se drže ravno tako točno predpisov, kakor ti slednji.
Do Velikonoči.
Iz uradniških krogov smo doznali, da so uradniki pripravljeni nadaljevati začeti boj če treba tudi do Velike noči.
Krumirji na pošti.
Prejeli smo: Tudi na pošti imamo uradnikov, ki igrajo ne lepo vlogo krumir-jev. Posebno se odlikuje s tem viši kontrolor Bracchetti, ki zahteva od podrejencev, naj ne vrše službe po predpisih in tudi sam opravlja dela, ki mu ne pristojajo ; nosi n. pr. sam vreče s pismi ter preti slugom in uradnikom, da jih da suspendirati, ako ne bodo hitro delali. — Dalje poštni oficijant Schmidichen, ki je sedaj prava leteča eska-dra v ekspediciji pisem ; leta kakor neumen in dela najmanje za štiri. Gotovo pričakuje posebne nagrade. Dalje poštna oficiianta Luft in Plez, ki tudi opravljata delo za-se 4n za druge. Slednjič treba omeniti ravnatelja uradov Suppan in podravnatelja Bonetta, ki hodita po dnevu in po noči po uradih, da vidita, kdo dela po predpisih in kdo ne.
Radi postopanja teh krumirjev vlada med poštnimi uradniki in uslužbenci veliko ogorčenje. Kljubu vsemu temu pritisku in tem nelepim izjemam vlada med uslužbenci in uradniki stroga solidarnost.
Shod delavcev južne železnice.
Sinoči so imeli socialno - demokratični delavci južne železnice shod v gostilni „Internazionale*. Govoril je sodrug Kopač in sicer proti pasivni rezistenci, istotako je sodrug Konič (uslužbenec državne železnice) napadal svoje tovariše in uradnike radi pasivne rezistence.
Z državnega kolodvora.
Uradniki na postaji državne železnice pri sv. Andreju so dobili ukaz, da delajo preko uradne ure. Sinoči ob 6. uri zvečer pa so prišli železniški delavci v uradne sobe in zahtevali, da se uradniki odstranijo.
Za pomoč k prometu je prišlo iz Ljubljane 20 uradnikov, k vsaki premikalni partiji bosta prideljena dva uradnika.
Domače vesti.
Podivjanost kranjske strankarske politike se je zopet pokazala v pravi luči dne 18. t. m. o priliki seje kranjskega deželnega zbora, o kateri pišemo na drugem mestu. Poslanec Jarc je namreč očital prof. Reisnerju, da ni še spisal učne knjige za fiziko, dasi je dobil dopust in tudi honorar. Mesto tega da agituje po političnih shodih. (Prof. Reisner pripada namreč k narodno-napredni stranki). Ko je prof. Jarc izrekel to očitanje, se je iz ust klerikalnih poslancev vsula na naslov prof. Reisnerja cela toča najordinarnejših izrazov in psovk, kakorŠnjih je čuti k večjemu v kaki šnopsariji. A „Slovenec* je očividno ponosen na to početje, kajti prinaša kolikor možno točno in skoraj kolono dolgo poročilo o tem žalostnem junaštvu. Zato je najbolje, ako ga kar tu citiramo :
„Poslanci S. L. S. kličejo: „Fej, fej, fej! Tak lump! Ali ste že videli tako b a-rabo? 600 K Vorschussa in Urlaub. (Res lepa slovenščina, ki jo govorijo v deželnem zboru kranjskem! Op. ur.) Tak cigan ! To je tat! Deželni denar krade, baraba! To se pravi krasti! Fej! Cigan ! Pri nas je beračil in fehtal, zdaj pa laže ta lump črez nas na shodih ! Tak šuft! Tako barabstvo ! Lump, falot, fej! itd. itd."
Mislimo, da bo čitateljem zadostovalo. Tako občujejo zastopniki slovenskega ljudstva, računajoč pri tem na najnižje instinkte tega ljudstva. In to radi bagatele 600 kron in še v seji, ko so poklonili gospodarski organizaciji svoje stranke cela dva milijona kron! A „Slovenec", ki hoče vendar biti „krščanski list" per excellenze in ki ima vedno polna usta o krščanski ljubezni, pri-občuje to ostudno zmerjanje dobesedno! Kako mora vplivati taka pisava na njegove po velikem delu neizobražene čitatelje, si lahko mislimo. Nikakor nočemo braniti prof. Reisnerja; ali če bi bil tudi res zakrivil to, kar se mu očita, radi tega vendar ni še tat in baraba, ki jo je treba s kolom pobiti. Sicer pa opozarjamo one gospode poslance S. L. S., ki so se tako izkazali s svojo oliko, na krasno in res zanimivo knjigo, ki jo je izdala „Katoliška bukvama" : na „Knjigo o lepem vedenju". Spisal Urbanus. Cena 4 krone. Morda lahko deželni odbor naroči par izvodov. Sicer pa šalo na stran! Stvar je prokleto žalostna in resna in tvori ponoven dokaz o podivjanosti kranjske politike.
Na adreso brzojavnega urada v Trstu. Prejeli smo: Trtnica Forčič in dr. v Komnu je prejela dne 14. februvarja nastopno pokvarjeno brzojavko iz Hvara v Dalmaciji :
Unisvijit moja naruchu loza per Kmo zarazem ncajevi vlasd sekvescinrou
Luka Novak.
Tako pokvarjene brzojavke se pošiljajo interesentom na očitno njih škodo. Kolikor je mogel doznati naslovljenec, je bila ta brzojavka v Trstu tako pokvarjena.
Dne 15. t. m. je prejela ista tvrdka zopet spačeno brzojavko:
jutros opremijo loze na vriko sto je od zilavice	Makale.
Ena sama beseda v tej brzojavki je zavela naslovljenca na Reko, mesto da bi bil šel v Trst. Sedaj pa računajte izgubo dveh dni in pa troške ! Tako morajo stranke trpeti občutno škodo radi nesposobnosti uradnikov v jezikovnem pogledu! Ali slavne oblasti še ne pojmijo, da so uradniki radi ljudstva tu in ne ljudstvo zaradi uradnikov ?! Tvrdka zahteva od poštnega in brzojavnega ravnateljstva, da preišče, kje in kdo je spačil ti brzojavki!
Klerikalci in vseučiliški fond. Slovenci smo si pred leti ustanovili v lažjo dosego slovenske univerze, takozvani vseučiliški fond. Kranjska dežela je za to prispevala 500.000 K, a ljubljanska občina 200.000 kron. Ustanovitvi takega fonda je bil pred vsem namen, pokazati vladi, da hočemo nekaj tudi sami žrtvovati za svojo zahtevo, da smatramo to zahtevo za resno. Tako se dela pri drugih naiodih, tako delajo tudi pri Italijanih. To idejo je pri nas sprožil posl. Ivan Hribar in jo tudi uresničil. Slovenski vseučiliški j-fond je dosegel za naše razmere ogromno svoto 700.000 kron. Klerikalci so že dolgo prežali na ta denar. No, sedaj se jim je ponudila prilika. Ugrabili so ga, da s tem podprejo svoje gospodarstvo. Klerikalcem je postal vseučiliški fond kar naenkrat „ena najnesrečnejših idej Hribarja" — „Slovenec" ga imenuje naravnost neumnost itd. — Sedaj pa vidimo, da je bila ravno ta ideja Hribarjeva prava sreča za klerikalce, sicer bi ne vedeli, kje vzeti denarja za svoje zadružništvo. Oškodovali so znatno našo akcijo za slovensko vseučilišče in s tem bagatelizirali to našo zahtevo pred vsem svetom. Pa naj reče še kdo, da klerikalci niso pokopali naših vse-učiliških zahtev! !
„Lega Nazionale" nas hoče po vsej sili zadušiti na šolskem polju. Kar zaporedoma odpira svoje vrtce in ravno v takih krajih, kjer je mnogo Slovencev. To z jasnim namenom, da nam neizprosno ugrablja našo nežno deco. Tak otroški vrtec je odprlo pred nekoliko dnevi tudi pri sv. Jakobu. Slovenci! Skrajen čas je, da zgradimo tudi mi svojo stavbo za rešitev naše mile nežne dece iz „Leginih" krempljev 1 Ker pa taka stavba stane veliko svoto, se že davno
V Tretu, dne 22. februvarja 1911.
EDINOST" št. 53.
Stran III
nabirajo darovi in prispevki od vseh strani.! V ta namen in na korist ljudske knjižnice priredi šentjakobska mladina" na pustno soboto v „Narodnem domu" svoj III. m a -skiran ples, na katerega vas mora vabiti že plemeniti namen! Posetimo ta ples v najobilnejŠem številu, do tako odgovorimo naši nasprotnici-potujčevalki: „Legi Nazio-nale" !
Slovanska Čitalnica., Kakor smo že javili, priredi Slovanska Čitalnica dne 4. marca, povodom svoje pedesetletnice, jubilejno slavje. Po lepo vspelem jubilejnem plesu se bo slavno občinstvo gotovo zanimalo tudi za to prireditev našega najsta-rejega društva. V petdesetih letih so se razmere v Trstu popolnoma spremenile. Okoli Slovanske Čitalnice je vzrastlo za nas Slovence častno število najrazličnejših društev, ki vrše v narodnem ,oziru to, kar je morala vršiti v začetku Čitalnica sama. Vendar se op,aža, in to ravno v zadnjih letih, da je Čitalnica še vedno potrebna ter da je kos svoji nalogi. Zanimanje za njo in za njene prireditve raste, čeprav drugje to ni tako. Na slavje, ki se ima vršiti dne 4. marca, prihiti zopet vse polno našega občinstva vseh slojev, da se bo zopet j naslajalo ob umetniškem proizvajanju pro-j grama, ki ga objavimo še tekom tega tedna.
Odborova seja „Matice Slovenske"
bo v sredo, dne 22. febr. 1911 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.
Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva.
2.	Potrditev zapisnika zadnje odborove seje.
3.	Priprave za glavno skupščino (dne 5. marca. 4. Tajnikovo poročilo (dosedanje število članov za 1910. 5. Publikacije za I. 1911: a) vsebina, obseg in vnanja oprema, b) tisk. 6. Slučajnosti.
Najvišje odlikovanje. Njega veličanstvo cesar je glasom Najvišjega odloka od 20. prosinca t. 1. milostno sprejel v c. in kr. zasebno knjižnico delo: „Die Adelsber-ger-Grotte in Wort und Biid", ki jo je spisal jamoslovec in jamski tajnik g. Andrej P e r k o, in je Njega Veličanstvo zapove-dalo, naj se vsled tega izreče pisatelju najvišja zahvala.
C. kr. poljedelski minister je obvestil o tem pisatelja ter mu hkratu izrekel imenom poljedelskega ministerstva zahvalo in polno priznanje za to važno delo.
Št. -jakobska mladina je razposlala raznim rodoljubom vabila in vstopnice za maškarado na pustno soboto 25. t. m. v Nar. domu. Ker je čisti dobiček namenjen naši mladini, naši bodočnosti, upamo, da se vsi gg. odzovejo prošnji. Prosimo pa tudi one rodoljube — toliko iz Trsta, kolikor one izven Trsta —, ki pomotoma ali ker se ni imelo njih naslova, niso dobili vabila, naj se tudi oni spomnijo prepo-trebne slovenske šole v Trstu. Darove je našlo vlja ti na blagajnika mladine g. V. Vlahoviča, Campo S. Giacomo 5, g. tajnika R. Cotiča, ul. Molin piccolo 8, ali Trgovsko-obrtno zadrugo v Trstu.
Srečolov Ciril - Metodovega plesa.
Naznanjamo vsem onim, ki so igrali in še j niso pregledali izvlečenih številk, da to | lahko store v veži „Narodnega doma" pri | g.ej Biček, kjer se nedvignjeni, zadeti do-; bitk!, lahko dvignejo in to ta teden vsak; dan od 11. ure dopoludne.
Odsek za srečolov. \
Tržaška mala kronika.!
Ulom pri tvrdki Tropeani. — Kakor; smo poročali svojčas, je bil kakor glavni sokrivec na ulomu pri tvrdki Tropeani na Borznem trgu aretiran neki Marino Rude-' nizza. Skoda je tedaj znašala 4000 K. Sedaj I je policija prišla na sled tudi drugim sokrivcem in jih aretirala. Ti so težak Forna-saro, mehanik Bevilacqua in Angela Stradari. Pri njih doma se je našlo mnogo vkrade-i nega manufakturnega blaga.
Poneveril in grozil. 28-!etni Anton Kalč'č je bil zaposlen pri stavbenem podjetju Martelanc & Co. v Barkovljah. Radi poneverjenja zneska 417 K je bil odslov-1 Ijen. Iz maščevanja pa je čedni človek gro-! zil g. Martelancu, da ga umori. Bil je are-i tiran in izročen deželnemu sodišču.
Koledar in vreme. — Danes: Stol sv. Petra. — Jutri: Peter Dam. šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4-7° Cels. — Vreme včeraj: megleno, oblačno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Zelo
hladno.
Društvene vesti.
Predavanje Kepa. Danes ob 8. uri zvečer bo predaval v Slov. trgovski šoli, via Acquedotto 20, I. nad., član K 15. —j Naslov predavanju: „Essay o italijanski moderni". Vpeljani gostje dobro doŠIi!
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" ima jutri v sredo ob 8. v društvenih prostorih sejo.
Gg. odborniki so uljudno vabljeni, da se te seje polnoštevilno udeleže, ker je zelo! važna. Zdravo!
Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi Društveni prostori slov. akad. društva „Adrija" so od sedaj naprej na Kraljevih Vinogradih, Smihovskeho ul. 7, I.
Pevski zbor „Dramatičnega društva". — Danes, v sredo ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — Danes zvečer se je vršila tretja predstava „Fausta" v popolno zado-vornost številno navzočega občinstva.
V	četrtek ljudska predstava „Boris Go-dunov" ob znižanih cenah.
EDEN. — Danes atrakcijski varijetetni program.	_
Gospodarstvo.
Bilančna seja „Jadranske banke v
Trstu-. V seji upravnega sveta z dne 19. t. m. predložena je bila čista bilanca za 1. 1910, katera izkazuje sledeče stavke:
Aktiva: Gotovina v blagajni Kron 233.431 —, menice K 2,895.869 —, vred. papirji K 641.630 —, dolžniki K 11,254-960 —, bančno poslopje K 257.450'—, inventar K 48.926 —, konzorcijalni posli K 96.000 —, skupaj K 15,428.266 —.
Pasiva: delniška glavnica 4 milijone kron, rezervni fondi K 266.988*—, vloge K 3,504.187 —, upniki K 6,877.847 —, transit. stavke K 429.652*—, nedvignjena dividenda K 48 —, čisti dobiček K 349.542 —, skupaj K 15,428.266—.
Čisti dobiček odgovarja 8 3 /4 70-nemu obrestovanju delniške glavnice in je večji od predlanskega (1909) za K 91.726 —. Občni zbor je bil določen za soboto dne 18. marca t. 1. ob 61/a uri zvečer in se bode istemu predlagalo izplačanje 6%-ne dividende. Rezervni fondi, kateri so znašali lansko leto K 208.000 —, narastli so z ažijom od IV. emisije na K 266.988*— in se bodo povišali z dotacijo iz čistega dobička za 1. 1910 na K 338.000-—, v katerem znesku ni upoštevan ažijo od V. emisije delnic.
V	zgoraj navedeni seji sklenilo se je ob enem zahtevati od vlade dovoljenje za na-daljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000 — in staviti tozadevni predlog na program občnega zbora.
DAROVI.
—	Ženski podružnici CMD daruje g.a Fratnik-Abram 50 K v počeščenje spomina preljubljenega jej sinčka Danila. Družina dr. Treo v Gorici 20 K v počeščenje spomina gospoda Gašparja Kastelica v Materiji.
—	Za Ciril-Metodov ples so darovali gg.: Josip Pertot, poslanec Rojan 10 steklenic belca, g.a lika Stegu 1 steklenico maraškina,. Kravos 3 steklenice slivovke, g.a Amalija Drufovka sv. Gora 4 pare klobas, gd. E. Z. 2 steklenici belega vina.
„Solo", tvornica žigic in voŠč, Dunaj q. B.) K 50, dr. D. Treo, odvetnik v Gorici 10 K, dr. Pero Ćingrija, Dubrovnik 10 K, Juraj Biankini, Dunaj 10 K, poštni uradniki Opatija 20 K, Tom. vit. Cossovich, Trst 20 K, Fran Matejčič, šolski nadz. Trst 20 kron, Anton Kalister Trst 20 K, Mih. Celich, Catt. Ivulich in Calogera, Trst 10 K, dr. Anton Povšič, Trst 10 K, Ivan Mankoč Trst 20 K, Vladimir Pollich, Trst 10 K, Fran Radić Bol 10 K, Fran Ivanišević Krilo 5 K, Jakob Taučer, Trst 4 K, Ivo Randić Trst 4 K, Mat. Biloslavo Trst 5 K, dr. D. Ciotta, Buzet 4 K, Miroslav Štiglič, Trst 4 K, Drag. Šepok Trst 2 K, M. Gojkovič 4 K, Viktor Ščuk, čevljarski mojster /Trst 4 K, Tvrdka Greinitz, Trst 4 K, Fran Štrekelj Rojan 6 K, Emilia Siminiati-Topič, Trst 4 K, Ljudevit Matko 6 K, Jamšek, Opčina 4 K, M. Skrajnar Dunaj 4 K, M. Krištofič, Koper 4 K, Anton Muha, Lokev 5 K, Nikola Turato, kanonik Crez 5 K, g.ca Marica Gregorič, Skedenj 5 K, Rudolf Lisec, Trst 4 K, Serafin Topić, Vis 4 K, G. Ružić Reka 10 K, dr. Jeretić, Sušak 10 K, Milan Bo-gadij 860 K, dr. Čačkovič, Zagreb (J. B.) 20 K. D. Viifiar, Reka 10 K, Ljudevit Sova Zagreb 4 K. Jadranska banka 50 K, Maks Antić, Trst 20 K, Jernej Pintar Trst 4 K, Fran Skorkovsky 12 K, Ciro Kamenarovič Trst 10 K, Lovro Ščuka Trst 2 K, Ivan Devet, Reka 10 K, Ivan Budin, Dornberg 2 K, Navigazione libera (Giovanni Racich) 30 K, Stjepo Dabinovič, Trst 20 K, Luxa Marin, Prošek K 6, Srpska općina Trst 10 kron.
—	Za srečolov CM plesa so darovali: G.a A. Gašperčič servis za sadje in servis za jajca, g.a Pehani fino torto. Gospića Berberović bombonijero, tintnik in pisemski papir, gospa Bandel 4 K, gospodična L Lozej 2 K, g.a dr. R. Gregorinova veliko taso slaščic, g. Lenasi nove citre, g.a Lenasi krasno torbico. Gosp. Ivanišević 20 steklenic plavca.
—	Za otroški vrtec v mestu so darovali v gostilni Birsa na svatbi g. Mihaela in Mihaele Kalin :
Kalin Mihael in soproga 3 K, Kalin Mihael in soproga 3 K, Kalin Valentin, Kalin Kristijan, Kravos Anton, Batič Albert, Ver-čon Franc, Cekuta Ignacij, Kriščak Miljutin, Prelc Anton, Birsa Rožica po 1 K; Danijel
Za cerkvijo sv. Antona novega, je
trgovina izgotovljenih oblek Bohinec & C. v ulici delle Torri Št. 2 in v ulici S. Laz-zaro Štev. 17, kjer je velikanska zaloga vsakovrstnih oblek za možke, ženske in otroke, po priznano nizkih, stalnih cenah.
Uellkn Izbera močnih hlač, 1 srajc Itd. za delavce. 1
AH' Artigiano
TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapono
Moderne železne ograje
284 za vile (d;orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.

Dnst. katal. št. . 104 brezplačno
Alpenland sete
Drabtindnštrie Ferd. JeniM'i T Sobne-Klagenfiirt 1' Staln »stop. v Trstu. - V Građen fil tor
P
-- Večja tovarna --
BIF išče
spretno pisarniško moč
h.
pod 36 leti, samsko, krščanske vere, ki govori in koresponduje razen slovenščine tudi nemščino in ki ima dobro trgovsko izoobrazbo. — Ponudbe naj se pošljejo pod: „Titchtige Kraft" N.o 57215
no ononeno ekspedicijo: HEINR1CH SCHALEK, Dunaj L,
Wollzeile št. 11.
J
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista^ v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUV1 ĆESKY I	MLUVI ČEŠKI I
I Trst, Corso 2. Telef. 1917.
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2 50 ms
Podolgaste preproge 67 cm . „ 190 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm......„ 2 80
„ 65/130 „......„1-80
PourSnikl iz sumila od K 22 dalje.
Podrjuhe..........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka..... „ 50 „
Manšete iz kavčuka...... 60 „
—— Pošilja se tudi na deželo. ——
Poskusite FI- C01ii+«n" ki ie nai" GOVO KAVO ff^dlllijn finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajaln i cah. oooo
Hiša v najem!!
B Enonadstropna hiša z lepo kletjo ■| in hlevom, tik železniške postaje
I in drž. ceste, z dobro uspevajočo gostilno in trgovino, takisto pripravna za pekarijo ali kakšno drugo obrt, v bližini Volosko -Opatije, se radi rodbinskih razmer daje v najem s 1. aprilom 1911. — Več se izve pri lastniku g. Josipu Dekleva, gostilničarju v Permanih, postaja Jurdani. :: :: ::
M. German
cvetličar, Trst, Via Poiiterosso 3
VSE VRSTE IV semen, čebulo, sadik, cvetlic kakor todl gnojii.
Odlikovana krojacnica
Avgust Štnlar
TRST - Via delle Poste štev. !2,1. nad. - TRST
izvršuje elegantne plesne
Cene zmerne. obleke Delo solidno.
kakor: frak, smoking, salon, sacco.
Cenenizte	AjM© ^j^J^]^^
Velika zaloga z manifakturnim blagom
a lica Hnova it. 3«, vogal tU. S. Lazzaro, a podruanioo uL S. Lazaara •„
si dovolj nj« obvestiti stavno obfinstvn in svetf« cenjen« odjenule«, da j« jako pomnolUa svajo a*-logo kakor tudi povefiala prostor« s Um, da JS> oataaovfla sgoraj amnjaiM fodruinieo zato, 4a mota v polni aari msdoathi rahtavam caaj. oity«mainai.
V obok prodajalnicak dobiva aa raana Mago boljla kakovosti In najmodsrnaile is orvtb tovarn, posebno pa anovi za molka in ionako oMoka, srajoa, ovratnika, sisatelaa. tod) velikanski hWs platnega b bombaftnega blaga, »rtav in prttfev. tar vsaka vists paifla^idi od bomba*«, ali platna Valiki tabor vsakovrstnih odai. kakor t«di koltn lastn
vrstni okraski
itnagn isdalka. Tlrt—U, svllenta«,
VELIKANSKI IZBOB SKOTIJ &Jl NARODJfE Dff OB-
8AR8KJ?1 ZASTAVE IN MABODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero aluOaJno nI ugajalo, aa zaman)a ali pa a« vm« dan* braz nlkaklh zadrlkov.	Pankalati !a a* prsprifisti
t — MS. fttf/Ai -3»id

tStran IV
»EDINOST« St. 53
V Trstu, dne 22. februvarja Ibll
Premrl in soproga 2 K; Peric Anton 50 st., Volk Karoi, Kravos Franc po 40 stot., N. N. 20 st. — Skupaj K 15*50.
—	Za stavbeni sklad slovenske pri sv. Jakobu so plačali Drobtinarji 35. in 36. tedenski prispevek 10 K.
—	Namesto vdeležitve CM plesa sta plačala g.a Katarina L. in g. Volarič po eno krono.
—	Pri krstu hčerke Ivana Hočevar se je nabralo v gostilni NDO K 6*— za moško podružnico Ciril-Met. družbe. — Denar hrani uprava.
—■ „Št.-jakobski mladini" so darovali: Slov. knjigarna Gorenjec krasno pisalno garnituro, „Šentjakobčan" servis za kavo, spošt. obitelj Schneider 2 vazi in pepelnjak, gospica Delktn servis za likerje, spoštovana obitelj Engelman dve dekoraciji in Šatulja za pisma, g. Vran Solik steklenico „Griotta" in g.-Fran Bonano 20 krasnih razglednic. — Nadaljne darove kakor tudi predmete za srečolov sprejema tajnik R. Cotič, ulica Molin Piccolo 8 (zaloga juž. sadja) in „Narodna gostilna" pri sv. Jakobu (nasproti cerkve).	_
Vesti iz Goriške.
Občinske volitve v Štorjah. Dne 16.
t. m. so se vršile občinske volitve v Štorjah, ki so prav dobro izpadle, kakor je želela večina volilcev, četudi morda ne po želji dopisnika v „Edinosti" od 20. t. m.
Volilci.
O občini Nakelski so našteli: Barka 342 prebivalcev (349 1. 1900), 61 hiš (59); Betanja 32 preb. (36 1. 1900), 5 hiš (5) ; Brežec 59 preb. (64 I. 1900), 9 hiš (9) ; Dane 136 preb. (144), 20 hiš (21); Divača 594 (644), 79 hiš (69); Gradišče 73 (61), 10 hiš (10); Kačiče 132 (134), 24 hiš (20) ; Ležeče 166 (160), 30 hiš (30) ; Motovun 58 (69), 10 (9) ; Misliče 187 (199), 33 hiš (31); Naklo 137 (140), 21 hiš (21); Pod-grad 132 (159), 25 hiš (26); Škocijan 60 (79), 13 hiš (13); Škofije 252 (236), 50 hiš (50); Vareje 101 (110), 16 hiš (16); Vatovlje 131 (130), 17 hiš (17); Zavrhek 99 (104), 14 (14). Skupno 2691 prebivalcev (2818) in 438 hiš (420).
Vesti iz Istre.
Vedno po mačehevski! Iz ZareCja pri Pazinu: Leta 1908 je zaprosilo županstvo v Pazinu c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da bi Zarežje spojilo s pošto v Pazinu, dočim je sedaj spojeno s Cerovljem, kamor ni nikakor navezano. Naslednje leto je naše vodstvo šole zaprosilo istotako. A še-le leta 1910 so odgovorili, da bo prošnja uslišana, da torej dobimo zvezo s Pazinom. Ali stvar je zopet pozabljena. Povpraševali smo privatno, kako da je s stvarjo in dobili smo odgovor, da je sedaj pri ministerstvu. Urgiralo se je tam gori trikrat — ali figo, ker to so za njih malenkosti 1 Gre za dve davčni občini in to še hrvatski — čemu naj bi se diskomodirali!
Iz Zarečja v Pazin je nekaj nad pol ure hoda, a iz Zarečja v Cerovlje uro in pol! Iz Zarečja v Pazin hodijo prebivalci sleherni dan, v Cerovlje pa skoro nikdar, ker nimajo tam nikakega opravila. Tudi na tem slučaju vidimo, kako slavne oblasti, v velikem in v malem, vsikdar po mačehev-ski postopajo proti Slovencem ln Hrvatom Istre !
Šolska statistika. — Analfabetizem v Istri. Po zadnji statistiki je v Istri anal-fabetov: v okraju Pazin 50 odstotkov, Pula 35 odstotkov, Rovinj 25 odstotkov, Poreč 60 odstotkov, Koper 46 odst., Vološko 32 odstotkov, Lošinj 40 odstotkov, Krk 32 odst. — povprečno 40%•
Hrvatskih otrok brez šole je 12.000. Prošenj, da bi otvorili hrvatske šole v Istri, je 60. Ako računamo, da vsaka šola odgovarja 100 otrokom, bi bilo že preskrbljeno za 6060 otrok, ko bi otvorili zaprošene šole. 4000 naših otrok je v renegatskih šolah!! A kakih 24000 hrvatskih in slovenskih otrok je v naših šolah. To so okrogle številke. A značilno in veleintere-santno dejstvo je, da Italijani — da-si imajo v razmerju se številom prebivalstva preveč šol — imajo vendar okolu 22.000 anal-fabetov! Naših je šestkrat toliko. Ali še jasneje: na 10 Italijanov spadata 2 analfabeta, a med 10 našimi jih je: 6! To je že prokleta krivica!
Iz Materije. Dobrovoljno gasilno društvo v Materiji priredi dne 26. t. m., na pustno nedeljo, plesni venček v gostilniških prostorih g. Zupančiča. Svirala bo sokolska godba iz Herpelj. Kdor se hoče prav dobro zabavati, naj le prihiti omenjenega dne v našo prijazno zabave. Začetek zabave ob 4. uri pop.
Izobraževalno in olepševalno društvo „Zveza" v Ocizli priredi na pustno nedeljo 26., ponedeljek 27. in torek 28. L m., društveni ples v prostorih g. Antona Korošca.
Bralno - pevsko društvo „Primorsko".
Iz Mačkolj: Bralno - pevsko društvo „Primorsko" priredi na pustno nedeljo veselico
s petjem, godbo, igro „Ne kliči vraga", srečkanjem in plesom. Kakor društva iz sosednih vasi, žal, hirajo, tako pa društvo „Primorsko" napreduje in oživlja. Sploh je ljudstvo v tej prijazni vasici (vas je res prijazna, samo ceste so da se Bog usmiii) narodno, zavedno in prijazno ter se ne plaši truda! Posebno hvalo zaslužijo dekleta. Prepričati nas torej hoče društvo „Primorsko" o svoji marljivi vstrajnosti na pustno nedeljo, ko se nas gotovo zbere v Mačko-Ijah mnogo tudi iz bližnje okolice.
Pri veselici bo svirala narodna godba iz Doline.
Najboljše in najcenej, gorivo
gritpiettes
Izključna zaloga SILVIO MALOSSI
Trsi, ulica Ctolsi štev. 3
TELEFON 18-89.
6epa: h stot. Hilograip
z dostavljanjem franko.
imali oglasi
ImdtoVI	® bi prav izvrstnega, sladkega pro-
lili dl VI sekarja na prod »j. — Oglasiti se je na Općinah pri R. Malalana.	300
VOn^An« priredi tamkajšnje „Prostovoljno OcZdlll gasilno društvo" javni ples na puatni tor<-k v gostilni „Na VegiSvira sokolska godba is Herpelj.	302
Dn,ni, trnnun! V Papirne vreče vse veli-r U2Ur UlJUVl/l I kosti iz belega močnega papirja, kakor tudi papir za zavij »t in pergament papir za mast, meso itd. se proda po nizki ceni, dokler je kaj v zalogi. Pcšilja se po povzetju in ?Bako množino. — Anker pa^ir, Ljubljana, pofitno ležeče.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da ——— sem prevzel ——
: Česky flostfoec:
Trattoria „ Alla MeridionaleM Trst - Campo Belvedere S - Trst
Z odi. spoštovanjem
Jan Rfchter.
Razpošiljam franko proti povzetju
j 5 kg prekajeaega svinjskega mesa za 10 kron I 5 kg mesa prekajene gnjait ... za 10 krcn
———— Postrežba točna in popolna.
JOHANN BILLIK - Zfitor, Galicija.
RrinifiVPP K o 60 liter, pošiljam proti Di llljuVtU povzetju; večje množine po dogovoru. Za pristnosi jamčim. — Leochard Del — Liaz Kasdrto.	80
Dvorec
(vila), lepo letno stanovanje, 5 sob, klet, vrt, hlev in zemljišče je na prodej radi zidanja druge Pisati je pod „M. M." Dutovlje poštno ležeče.	248
Ctonnt/ ri So 8 * sobami in z vrtom se išče OLđllUV dllJC kje v ž torki ji. Ponudbe na ins. odd. rEdinostiJ pod „Antunovič".	317
Meblirana soba se odda-takoj v najem
št. 22, IV. nad.
v ulici Bairiera vecchia 317
Trst, Piazza Ponteroeso Št 6. Trgovina jestvin in kolonijah Zaloga sveč, mila in čistila v prid drnžbe sv. Cirila in Alelcda. Priporoča ee Ivan Bidovec
Kal vd. Mulej
Ant. via
Pozor! Citojte, uvežujte!
delle Pt Bte JO, je na iazpolsgo slavnemu občinstvu v« s pustili Čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v kostumih.	2129
Svetlo in likano perilo.
svetlo in liksno perilo, naj se obrne na zavod F. gamokez v Trstu, ulica Cecilia št. 14, pritličje. Telefon 22-69	2003
G0SC1LNAII. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSJČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času
se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvoijena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
UMETNI ZOBJE
PJLsmbiraoJo zofcov
Izdiranje sobov firei vsake bolečine
1861 Pol stoletja uspehov i9H
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe
Pastiglie Frendini
proti kašlju
□ bolezni v grla, fcrlpavoBtl, kataru Q
Glavna zaloga: LEKARNA PREND1NI.
Preprođajaloem velik popust.
Ljudska kuhinja Z A !
□j a. 700 kron. Ulica S. Zennone 5t. 8.
DrJ.Čermak
: zobozdravnik :
V. Tuscher
kciKtsij. žobai !ebal<
274
TRST "
alio'* deii% Caserma it. li, IX,
„Konsumno društvo'4 o Rlcmanjlh
vabi na	J
redni občni zbor i V Po
kateri se vrši
dne 12. marca ob 10. uri zjutraj
v lastnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje rač. zaključka.
4.	Čitanje rev. poročila.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
1
ŠOLA ZA JEZIKE Polvfflotte Acquedotto št. 16
ruiy^iuiic prvo nadstropje.
Kova metoda za navčeoje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!!!
Nemško . 8 lekcij Kron 4 [ - .. Francosko 8 lekcij Kron 6 \ v kl" Angleško . 8 >ekcij Kron 6 I v a*'
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9L]
Ravnatelj lastDik Prof. Paolo Marquardt.
lekciji teden.
Velika prilika!!!
Odprl sem v Trstu
v ulici Campanile št. 21
svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami
za moške in ženske. Prodajal bom tudi maje in no-govice, perilo vsake vr3te in manufakturno blago. Imam veliko zalogo črevljev za moške, ženske m otroke. Solidna postrežba. CENE JA ttO NIZKE.
Priporoča se G. HAJIHliJi.
3{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON	TRST
št. 1085. ul. deliti Zonta št. 7, /.
S 3/11
n _ ■noniom občinstvu, da se vrši v če-nazndlljctm titek dne 23. februvarja drugi velikanski družinski ocvirkov ples. Vstop prost. — Dovoljeno je piiti v vsaki obleki. Priporočam se za obilen obisk. — HINKO KOSI C, ulica Carradori St. 18.	295
.v/, ^-n-• -■'■i'':
blvSl urar v Seianl
ima svojo novo prodajalno
» TliSTU u 1 Tine. Eeillni .. Ste v. 18 ..
nasproti ce:k. sv. Ant. nov.
VERIŽICE
po tov. cenah
Obvestilo.
i
O imovini „Glavne posojilnice v Ljubljani" reg. zadruge z neom. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. febr. 1911 konkurz.	i
Konkurzni komisar: c. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani.
Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani.
Volilni narok 21. februvaija 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred konkurznim komisaijem. Zglasilni rok: do 30. aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri, pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani,
oddelek IIL dne 13. februvarja 1911.
Zdravilno pivo (dvojnega Kvasa)
Znamka „SVETI ŠTEFAN"
Zdravniki-profesorji Cervlli, Garali, Cassint, Ftore in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Nea-polja ter še več drugih so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno za nervozne ln anemične ln vrba tega za konvaleaconte ln motore, kl dojijo.
Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Zaloga : v Trstu, via Valdirivo št. 32. - Telefon št 2201
Zaloga v Oorlol pri gg. A. & F. Anderwa!d, Corao O. Verdi 32.	(A)
■BB8ĐU

Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso st. 49 (vogal Piazza C. Goldonl) Telefon 1403
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov vaakterega razreda. Ima na izbero monomentalne voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate Črno-srebrne, belo-zUte itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala
VSE MRTVAŠKE PREDMETE. -- Cene ugodne.
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	J. K5gl.
Hotel Balkan