Tedenske n^vice. Vabilo na občni zbor Jugoslovanske kmetskc zvcze, ki su vrši dne 5. novembra ob 3. uri popoldne (na dan zborovanja zaupnikov SLS) v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Načelnikovo poročilo (Bmlar). 2. Tajnikovo poročilo (Krajnc). 3. Volitev načelstva. 4. Zadružništvo (dr. Ba- saj). 5. Slurajnosli. — Ivan Brodar. l. č. predsednik. Našega poslanca Gezo Šiftarja iz Prekmurja so hoteli pristaši srbske radikalne stranke pridobiti za Pašičevo stranko. Nagovarjali so ga, da naj izstopi iz Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanskega kluba in naj prestopi k radikalom. Obljubili so mu za to denar in ministrski sedež. Pritiskali so nanj in mu grozili tako, da je mož bil res nekaj časa izven sebe. A ostal je zvest naši stranki. Ljudstvo v Prekmurju je bilo, ko je slišalo, da hočejo srbski radikali Šiftarja kupiti, silno razburjeno. Narod nikjer ne mara ljudi Pašičcve stranke, ki je spravila Slovence v nesrečo. Srbska radikalna vlada nain je povišala davke, nam vsiljuje kuluk, okovala nas je s pomočjo samostojnežev v pogubonosni centralizem. Ves denar vleče iz Slovenije v Beograd, a nazaj ne dobimo nič. Pašič si je sedaj najel v Sloveniji ljudi, ki so željni izdajalskih bankovcev. Poslal jih je na vse strani, kot svoje apostole, da bi vlovili Slovence v srbsko stranko. Slovenci, bodite pazljivi! Čegav je denar, s katerim podkupujejo Pašičevi srbski agenti nekatere lahkoverne Slovence? Naš krvavo zasluženi denar je. V take svrhe ga uporabljajo. Na tisoče in tisoče Ijudi strada, z obupom zre v bodočnost. Zima je pred durmi. Gladnim in bednim vlada ne da pomoči, a za politične lopovščine pa siplje milijone. Mi Slovenci kličimo vsak dan glasneje: Dajte nam naš denar v našo upravo! Vi radikali ga mečete za podkupovanje, mi ga hočemo dati celemu narodu za njegove potrebe. Avtonomija, gospodarsko-finačna ločitev od Beograd je edina naša rešitev. Zadružno-socijalni tečaji. V zadnji številki «Slov. Gospodarja« se nam je glede zadružno-socijalnih tečajev v Prevaljah in Marenbergu vrinila pomota, ki se mora popraviti tako: Pondeljek, 10. decembra ob pol 9. uri dopoldne: Prevalje, v dvorani kat. izobraževalnega društva za sodni okraj jPrevalje, (ne Marenberg, kakor je stalo to zadnjič!). — Torek, 11. decembra ob pol 9. uri dopoldne: v Marenbergu v gostilni Brudermann za sodni okraj Marenberg. Dve žalostni vesti. Smrtno nevarno sta obolela g. ljutomerski dekan Ozmec in kaplan iz Vidma ob Savi Škorc. Oba gospoda se priporočata sobratom, prijateljem in vernikom v molifev. Mariborske novice. Po mariborski okolici je po večini že končana trgatev. Nabrali so skoro vsi vinogradniki polovico manj nego lani, a kapljica je za polovico boljša od lanske. Povprek je vseboval mošt po mariborski okolici 20 stopinj sladkorja. Mariborska Orjuna je hvala Bogu v razpadu. Predsednik te naše Orjune in glavni urednik «Tabora«, na 14 dni zapora obsojeni Jaka Rehar se je te dni skregal z dr. Žerjavom. Dr. Žerjav sam izjavlja v ljubijanskem «Jutru«, da se trpeli demokratje pretepača Reharja le milostnim potom pri «Taboru«, a sedaj ga bodo napodili. Rehar bo šel gotovo med radikale, ker se zbira ves mariborski demokratski gnoj. Mariborski radikali so se osmešili pred celotno javnostjo, ker so hoteli kupiti našega prekmurskega poslanca Šiftarja, a jim je kupčija grdo spodletela. Po mariborski okolici je nastopilo jesensko deževje, ki nam oznanja praznik Vseh svetnikov. Radi hladnih dni so tudi splavarji omejili svoj promet po Dravi. Zagonetka. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo: Posestnica v Črešnjevcu je prodala mesarju Traberju v Selnici prašiča. Ta prodaja je sirer nekaj vsakdanjcga, a čudno je lo, da je žena dobila pri izplačihi en stodinarski bankovec premalo. Ljudje se čudijo, kako se je to zgodilo, ker sta štela doma mesar ter mesarica denar ia siccr tako glasno, da jo je stfšala hišna gospodinja tjagor v kuhinjo in je svota odgovarjala kupu. Ljudje so tihega in glasnega mnenja, da je mogoče ta bankovec požrla zemlja —. Blagoslovitev novih zvonov se vrši pri Sv. Križu nad Mariborom v nedeljo, dne 28. oktobra. Sosedje in prijalelji na noge. Blagoslovitev novih zvonov v Ojstrici nad Dravogradom. Podružnica sv. Duha je imela tri zvone. Srednjega je pobrala vojska, mali iz leta 1618 in veliki iz leta 1638 sta zaradi svoje starosti ostala. Da se izpolni vrzel med ostalima zvonoma, smo naročili pri zvonarni Biihl v Mariboru dva nova zvona, ki sta v torek, dne 9. oktobra prispela v Dravograd, odkoder smo ju 10. oktobra pripeljali k župnijski cerkvi na Ojstrico. V nedeljo, dne 14. oktobra se je vršila slavnost blagoslovitve, kater se je udeležilo vkljub slabemu vremcnu mnogo ljudi. Po prvi sv. maši, katero je daroval domači gospod župnik U. Hafner v farni cerkvi, sta se nova zvona v slovesnem sprevodu med pokanjem topičev in sviranjem godbe prepeljala k podružnici, ki je bila lepo okrašena. Na to ju je blagoslovil č. g. Jos. Rozman', ki je imel tudi lepo pridigo in je daroval slovesno sveto mašo. Ni trajalo dolgo, in nova zvona sta se oglasila iz stolpa v največje veselje vseh faranov, ki so s svojo darežljivosljo omogočili to slavnost. Manjši zvon je kupil Matevž Pešl, p. d. žišprat na Kozjcm vrhu, večjega pa vsi župljani skupaj. Vsem bodi izrečena najlepša zahvala, posebno še cerkvenim ključarjeni Janezu Božiču in Anlonu Plimonu. Omenjeno še bodi, da so to prvi novi zvonovi v Mežiški dolini. Tipotapski žganjetoč v Št. Janžu na Dravskem polju. V sak treznomisleč človek, ki ima količka j ljul>ezni do svojega naroda in zmisla za dobro stvar, mora priznati, da je preobilo pijančevanje zlasti pa žganjcpitje največja ncsrcča za ljudi. A kljub temu sc najdcjo pri nas ljudjc, ki na tihotapski način prodajajo «šnops« ter lako zastrupljajo naše ljudstvo. Tak junak jc ludi trgovec Ravnik, največji neiiiškutar, kar jih jc kcdaj viael Št. Janž. Na tihem, brez dovoljcnja toči «šnops« in pivo v svoji trgovini in pri tem svojem nedovoljenem poslu uganja naravnost ncsramno politiko. Svojo polilično barvo sprcminja kot kamelcon, on je vso, kar kdo hoče, kakor jud. v resnici pa je vcdno nernSkular, kar je raz- vidno iz sledečih dejstev. Najprej si je kupoval «Marburger Zeitung«, potem pa «Tabor«, sedaj pa, ko Nemci vlečejo s srbskimi radikali, pa si je naročil »Jutranje Novosti«. Pred volitvami se je nemškutar Ravnik delal prislaša SLS, če je prišel v dotiko s kakšnim zavednim cklerikalcem«, če pa je govoril z Dobnikom, s sokolašem Jarcem ali kakim drugim samostojnežem, tedaj pa je bil Ravnik pripravljen za Samostojno smrt storiti, danes pa je radikal na zunaj, a v srcu je nemškutar, da mu ga ni para. Ob vsaki priliki hvali Schauerja in se potegujc zanj. Ravnik celo ve povedati, da je poslanec Schauer in edini Schauer odpravil carino na krompir in edini Schauer se v gospodarskem oziru poteguje za Slovence. Naravnost ogabno se zdi poštenemu človeku, če sliši tako lažnjivo čvekanje. Ob vsaki priliki nemšku tari naš dični Ravnik, s svojo ženo govori le nemški, če greš mimo njegovega stanovanja, ti doni na uho: «Bas, di « Sedaj, ko je davek povišan, laže Ravnik okoli, da sta Korošec in Vesenjak tega kriva. S pozivnim lističem je letal k zloglasnemu učitelju Jarcu in njemu ložil, koliko mora plačati. Postala sta ob tej priliki sokolaš in nemškular Ravnik zopet velika prijatelja, dasi ga je lani hotel Jarc pretepsti radi nemškutarstva. Jarc si je mislil, dobro bo, sedaj bo pa Ravnik udaril po SLS, samo našuntati ga je treba in Ravnik bo ljudi v svoji trgovini pri točenju žganja tako hujskal, da bodo vsi preklinjali Korošca in njegovo stranko. In res, Ravnik pridno hujska! Da je pri šnopsu najlažje delati politiko in kmete farbati, to mi dobro vemo. V nedeljo med poznim opravilom pridejo fantje nad •šnops« k Ravniku, Jarc se temu smeje kot «učiteljvzgojitelj«, saj se pri Ravniku kuje bič za SLS, za Korošča, za domačega fajmoštra in kaplana itd., saj smo že Jarca samega videli med poznim sv. opravilom slati za Zelovim hlevom ter uganjati neslane šalc, trgati lepake itd. Sedaj pa je tovarna za javno mnenje v Ravnikovi trgovini, ali boljše »šnopsarni«. Škandal, da mu ga ni para, da imajo nemškutarji tako oblast pri nas, da lahko delajo in čvekajo, kar hočejo. Vprašamo pa: «Ali je okr. giavarstvu znano, kaka osebnost je nemškutar Ravnik tu v Št. Janžu, da celo leto toči «šnops« in pivo brez dovoljenja in nesramno psuje vse, kar je slovenskega?!? Ako bi se morda mislilo, da navedena dejstva ne odgovarjajo resnici, naj se blagovoli vprašati pri tukajšnjih uradih! ! ! Ali finanearji njč ne vidijo in ne slišijo, kaj se godi v tukajšnji trgovini. Oblasti, zganite se! Novice iz Vurberga pod Mariborom. Kakor že malodane povsod po Sloveniji smo si tudi pri nas nabavili dva nova zvona iz mariborske livarne Biihl. Blagoslovitev novih zvonov smo praznovali nad vse slovesno. Novim zvonom sta kumovala oba ccrkvena ključarja Janez Lužnik in Franc Domiter. Dne 13. t. m. so nam novi zvonovi zapeli mrtvaško pesem in sicer žalibog ravno hčerki cerkvenega ključarja Lužnika, ki se je še le komaj februarja t. 1. poročila z našim uglednim pristašem- Ivanom Ravšl. Kako je bila blagopokojna pri ljubljena, je pričal njen pogreb, katerega so vkljub slajbemu vremenu se udeležile množice ljudstva. Ob grobu se je poslovil od rajne mlade žene domači g. župnik, pevci so ji zapeli v slovo na domu ter ob grobu ganljive žalostinke. Rajni Miciki želimo večni mir, žalujoči rodbini pa naše sožalje. Vinska trgatev je pri nas razun v graščini, končana. Mošta je malo, kcr je največ grozdja uničila peronospora ter plesnoba; a pridelana kapljica je dobra, ker je jesensko solnce nadomestilo, kar je zamudilo radi deževja poletno. V naši fari so se začeli v zadnjem času oglašati pri raznih hišah neznani uzmoviči, ki kradejo kokoši. Teli tatinskih nepoštenjakov šc doslej ni bilo mogoče izslediti, a bodo že prišli v pest pravici. Poroka. (Poročilo iz Gor. Polskave.) Pri nas se je poročil 22. t. m. g. Franc Kolar, posestnik in cerkveni ključar z ugledno kmetsko hčerko iz Vehovarjeve hiše. Bilo srečno! Ob priliki gostije je bilo darovanih za Dijaško vcčerjo 200 K. Zanimivosti od Sv. Andraža v SIov. gor. Po dolgi in mučni bolezeni je umrl blagi mladenič Leopold Kvar, star šcle 23 let. Z velikim naporom jc prišcl ob roki svoje sestre prvi petek oktobra v cerkev k skupnemu sv. obhajilu. Vsem so bile oči slozne, ko smo gledali rajnega Leopolda, suhega in blcdcga kakor smrt, z globoko odprlimi očmi, le s težavo bližati se mizi Gospodovi, da se združi s presvetim Srcem Gospodovim v sv. obhajilu. Božje Srce bodi mu plačnik in dodeli njegovi duši večni mir. Našcmu vrlemu možu Blažu Habjanič je pa neizprosna smrt pokosila majhno Lojziko in jo prcsadila iz le dolinc trpljenja v kraj večnega vcselja. Naj prosi pri Bogu za svoje žalostne starše. — Predrzna tatvina se je zgodila pri kmetu Grmu v Hvaletincih. V noči, ko so domači prešali, prišli so tolovaji z vozom in odpcljali, kar so kje našli. Celo noč so vršili svoj ncpošten posel, še lr: proli jutru jih je pregnal domači fantek, ki je prišel polagat živini. Pokradli so vsakovrstno zrnje, nioko, mast, meso ild. O tatovih pa še ni nobencga sledu. Kaj delajo orožniki? Toliko lalvin se vrši, in sicer vclikih tatvin, o tatovih se pa nič ne zve. Ljudstvo je nemirno in ncvoljno zaradi tega. — Te dni snio dobili položnice za davck. To jc bila nevolja in godrnjanje vsepovsod. Bodo nas li-res čisto ogulili? Vse pomiluje ubogega kmetiča, lc gospodje dcmokrali in samoslojni pravijo, da se kmetiču še vedno predobro godi, naj lc plačuje, saj ima.. Ob volitvah bodo sc pa zopct sladkali in govorili: Le mi demokrati in samostojni vam hočcmo dobro, sedaj pa pravijo, davki morajo Jbiti še večji. Ali spoznavate tc gospode? Dva dctomora v Prckmurju. V Murskem Središču v Prekmurju je te dni na.šla neka deklica truplo novorojenega deteta. Deklica je vprašala potem navzočo Elizabeto Horvat, o kateri je vcdela, da je rodila nezakon- skega otroka, če je morda umorjeno dete njeno. Ta pogovor med deklicama je slučajno slišal mimoidoči orožnik ter lakoj začel izpraševati Elizabeto Horvat, ki mu je po dolgem obutavljanju priznala, da je v resnici rodila dete ter ga umorila, toda, dete, najdeno pri mlinu, ni od nje, ker je ona svojega zakopala. V resnici so našli na od nje označenem mestu v zemlji truplo detela, razsekano na drobne koščeke. Nečloveško maler so takoj zaprli. Orožništvo pa še išče drugo detemorilko, katere otroka so našli za mlinom. Strokovna zveza državnih ceslarjev za Slovenijo ima po sklepu načelstva v Celju svoj občni zbor v nedeljo, dne 4. novembra 1.1. v Zidanem mostu v prostorih Mozer ob pol 9. uri dopoldne. Ta občni zbor bo dal smernice našemu bodočemu strokovnemu delovanju in bo velike važnosti za bodočnost naše zveze. Na občni zbor pride tudi poslanec Jugoslovanskcga kluba. Skupine morajo poslati po poslovniku svoje zastopnike. Dostop imajo in so vabljeni vsi člani zveze. Lahko se udelcžijo tudi neorganizirani, kateri so namenjeni vstopiti v SZDC. Skupinc prejmejo navodila v okrožnicah pravo easno. Vsak udeleženc občnega zbora se mora po dopisnici prijaviti vsaj 4 dni pred na naslov: Strokovna zveza drž. ccstarjev Celje, holel Beli vol in s pripombo: ali naroči obed. Udeleženci naj pridejo s prvimi jutranjimi vlaki, odpeljejo pa se že popoldne. Vse stvarne predloge se mora 4 dni prej vposalti načelstvu. Okrajni cestarji. Kakor smo že poročali, se je ustanovila Strokovna zveza cestarjev za Slovenijo, ki je edina zastopnica državnih in okrajnih cestarjev, z namenom, da izvojuje istim pravične delovne pogoje in možnost življenja. Da se omogoči pristop tudi tukajšnjim cestarjem, da bodo podučeni v delovanju organizacije, se vrši v petek, dne 2. novembra ob 11. uri dopoldne strokovni sestanek cestarjev v dvorani kat. pomočniškega društva, Lekarniška ulica št. 6-1. nadstropje. (Blizu mestnega magistrata). Pridite vsi, ki se zavedale, kako nujno potrebna vam je vaša strokovna organizacija. Trafikanti Slovenije. Poslali smo vsem tovarišem, ki so priglasili svoj vstop v Zvezo trafikanlov, pristopnice. Vsak se naj potrudi, da pridobi v svoji okolici toliko članov, koliko je prejel pristopnic. Le s sodelovanjem vseh nam bo mogoče ustreči velikim nalogam organizacije. Želeti bi bilo, da se čim preje združi cela Slovenija v enotni organizaciji. Torej vsa pojasnila daje Pokrajinsk tajništvo Jug. strokovne zveze, Maribor, Wildenrainerjeva ulica 6. Razlika med našim in samostojnim shodom. Iz Polja poročajo: «Kmet. list« št. 52 prinaša popolnoma lažnjiv dopis o shodu Slovenske ljudske stranke pri nas dne 30. septembra. V odgovor povemo samo to, da je bilo na našem krajevnem shodn v Polju pelkrat toliko ljudi, kakor na samostojnem okrajnem shodu v Kozjem dne 21. oktobra, kjer je bilo baje celih 30 poslušalcev in še med temi dve tretjini somišljenikov Slov. ljudske stranke. Žaloslna usoda «prangerja« v Podsredi. Malokateri trg na SIov. Štajerskem je bil tako ponosen na svojega «prangerja« iz dobe srednjega veka, kot ravno trg Podsreda. «Slov. Gospoda« je prinesel opis tega spomenika in tudi boj sosednih Šentpeterčanov za posest tega kamna. Šentpetrani so namreč vedno zavidali Podsredčanom posest «prangerja«, češ, ravno na ta kamen je navezana čast Iržanstva, katera pa baje bolj pristoja Št. Petru nego Podsredi. Že pred desetletji so Šentpeterčani po noči ukradli Podsredi «pranger« in ga prepeljali v Št. Peter. Iz cele zadeve se je razvila dolgotrajna pravda, katere žriev so bili Šentpeterčani. Sovraštvo med Podsredo in Št. Petrom ni nehalo radi «prangerja« do danes ne. Podsredčani so namreč po oni tatvini svoj pranger priklenili k zemlji z železjem tako, da ga ni bilo mogoče po tihem in brez hrupa izmakniti. Sedaj nam je došlo poročilo iz Podsrede, da so v noči od 21. na 22. t. m. še doslej neodkriti Šentpetrani izruvali «pranger«, ga prevrnili ter razbili. Iz cele malenkostne zadeve se bo gotovo razvil zopet čisto nepotreben prepir radi neznantnega sramotilnega kamena, ki pa nima glede trške časti prav nobenega pomena. Glede posesti prangerja bi se Podsreda in Št. Peter mirnim potom lahko spoiazumela. Strah v Ljubljani. Po Spodnji Šiški pri Ljubljani že nekaj dni slraši skrivnostna oseba, oblečena v črno moško obleko, na lieu pa nosi črno masko. Pojavi se zdr.j tu, zdaj tam ter zopet popolnoma skrivnoslno zgine. Vse poizvedovanje za čudneni neznancu je bilo dosedaj zastonj. On si pa dan za dnem izmišlja nove posebnosti, s katerimi straši ljudi. Tako je v nedeljo dobilo več ljudi pismo, v katercm se jih svari, da naj ne -poskusajo zasledovati neznanca. Pismo je bilo podpisano s trenii križi. V pondeljek je pa neznanec povabil v p'sinu nekega pekovskega pomočnika, da naj pride zvečer na Ljubljansko polje k nckemu križu. Pomoenik je zelo korajžen fant, pa je sklenil, da pride na povabljeno meslo, kjer bo neznanemu strašilu že posvetil. Ob določeni uri je rcs čakal pri križu z nabasanim samokresom v roki. V nekoliko minutah se je približal neznanec, zavit v temno haljo in z masko na licu. Ko je prišel v bližino, je pomočnik nameril samokres tcr hotcl uslrelili. Toda s samokresom, ki je poprcj brez hibno deloval, se je zgodil nekak čudež tcr se ni dal izprožiti. Preplašen fant je sedaj ostal brez obrambe pred neznacem. V lcm trenutku pa se je pojavil za njegovim hrbtom, kakor da bi zrastel iz zemljc, šc drug možakar, ravno lako oblcčen in maskiran, kakor njegov drug in oba sta prijela pekovskega pomočnika, ki je bil že ves trd od strahu ter ga privezala na križ. Siromak je visel med nebom in zemljo kake četrt ure in slaba bi mu bila predla, da ga niso prišli iskat njegovi tovariši, ki so ga rcšili. Po celi Ljubljani vlada radi tega silno veliko razburjenjc. Zahvala. Iskreno zahvalo izrekam del. zaupniku g,. Vranjeku iz Griž in gospodu poslancu Gostinčarju. Pnšil štirimi leti sem bil odpuščen brez vzroka iz železnišk« službe, obračal sem se na vse stranke in organizacije, da mi pomorejo, da službo zopet dobim, pa vse zaston|.. Nazadnje sem se obrnil na Krščansko delavsko zvezo. Del. zaupnik g. Vranjek mi je sestavil prošnjo na ministrstvo saobračaja, gospod poslanec Gostinčar pa je posredoval, da je bila prošnja v Beogradu ugodno reš«na. Po zaslugi gospoda poslanca in g. Vranjeka sem rešen iz obupnega stanja -v katerem sem se nahajal. Piiporočam vsem lovarišem-železničarjem, delavcem m drugim trpinom, organizirajmo se v SLS in njenih or-< ganizacijah, ker le na ta način bomo kaj dosegli. Matij« Plevnik, Velenje.  Po Slovcnskem Šlajerskem znana tvrdka za izdelovanje in popravo orgel Brandl v Mariboru je izvršilft" zadnji čas več poprav orgel po Bački. Za vzorno popravo je prejela tvrdka več zasluženih pohvalnih pisem imto tudi mi toplo priporočamo vsem cerkvenim predstojništvom, ki si nameravajo dati popraviti orgle.