oštnina plačana » podrte! LFTO LTX V Ljubljani, v četrtek 8. oktobra 1931 " ŠVeV. 228 Cena 1 Din — -- —. pTL "f Naročnina mesečno ^^^^^ ^^^^^^ ^^ ^fe ЛН^ШВВВН^^ Cek račun: Ljub* 2? za ^ВГ^П ^^^Г^Л ^^^Г Г .^Шг ^^к Ijana etvo 40 Din - no- дДа^ ^ Ш w ШЖ »Mf ^^^ Ш ^ 10.349 za deljska izdeja ce- ^Лт МШЖ ^Ин В^К Ш ШШ 9b za ^^^^^^ ДИ Цн 1м Ш Ш^^^^Л inozemstvo 120 L)in - ^^ИМ ШјШ ШШШ ШШ Ш Uredništvo » ЈШг ЈгШ , -јШОГ гПпН■JffiSL rfff ^f ^Sfth. и^У Uprava: K.opitar- Kopitarjevi ul. 6/111 Ш HlllH" ^ ^^^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992 SS-'SS^S',;'!™ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^ЛЗКЛ&Ж Briining pojde po srednji poti Diktatura desnice izključena — Socialisti pred težko izbero Račun o zvestem delu V časih največje duhovne krize, kar jih pozna krščansko človeštvo od XVI. stoletja dalje, potrebuje narod bolj nego česarkoli drugega opore, da se ohrani in utrdi njegova moralna kultura. Kar se slovenskega naroda tiče, skrbi za njegove moralno izomiko poleg Cerkve, ki vodi naše religiozno življenje, predvsem Prosvetna zveza, ki ima danes svoj občni zbor, pregled svojega bogatega dela na vseh poljih. Spominjati se ob tej priliki Prosvetne zveze pomeni toliko, ko izpolniti najsvetejšo dolžnost hvaležnosti napram najvažnejšemu organu slovenskega kulturnega telesa. Moralna omika, to je glavni kapital, s katerim slovensko ljudstvo razpolaga. Tako majhnega rodu kakor je naš, ki povrhtegu prebiva na koščku zemlje, ki je na poti iz severa na iug najbolj izpostavljen vsem pritiskom, navalom in spopadom, bi bile zgodovinske vihre že davno odpihnile z zemlje, ako ne bi bil razpolagal z ogromno moralno silo. To pa je črpal iz krščanske vere in naravnega poštenja svoje duše. Zaradi tega je prestal robovanje pod nemškim narodom, ki ni bil samo številčno neprimerno močnejši, «inpak razpolaga tudi z bogatejšo civilizacijo, so jo ubranil muslimanov in svoje rodne posebnosti ni samo ohranil proti vsem drugim tujini vplivom, ampak se je razvil do pravega kulturnega naroda, ki živi svoje lastno življenje. Vse to se je Slovencem posrečilo, ne da bi posegali po meču ali pa razpolagali z obilnimi gmotnimi dobrinami; očuvali so so in se povzdignili le po intenzivni moralni kulturi, ki jo je rod gojil ob domačem ognišču, sredi težkega dela in trpljenja, v največjih skušnjah izpostavljen neprestanemu vdiranju tujih elementov v svoj organizem. Trdno v veri vsidrana in globoka moralna izomika je Slovencem pomagala, da so se oplodili po vsem dobrem, slabo pa odklanjali in izločali. Mirno sinemo svoj narod postaviti v prvo vrsto onih, ki se smejo ponašati, da so zgolj po svojih duhovnih silah, zgolj po neomajni veri v najvišjo Pravdo in po svojih moralnih kvalitetah vzdržali vsak naval od zunaj in niso pustili izpre-meniti svoje narodne duše. Poštenju, pridnosti in naturno plemeniti preprostosti, ki se ne da slepiti po sijaju zgolj vnanje izobraženosti in spretnosti ter takozvanejji napredku, ampak ceni sanio kulturo srca, se imamo zahvaliti, da smo še tu in da hočemo ostati, kar smo. Ko ni bilo še modernih organizacij, je naš rod to svojo kulturo ohranjal in gojil spontano po пд-ravnih organizmih družine in cerkve ter po zgodovinski tradiciji. Ko pa je začel duh modernega kapitalizma in liberalizma razkrajati te naravne edi-nice naroda in njihov vpliv izpodkopavati, je rajni oče Krek postavil organizacij nasprotnih sil nasproti organizacijo krščanskega ljudstva in sicer z gospodarsko obenem tudi izobraževalno, tako-zvano »Krščanskosocialno zvezo«, iz katere se je razvila po vojni >Prosvetna*. Danes, ko se zopet zberejo naši krščanski prosvetni delavci iz vseh krajev in koncev slovenske domovino, in to v kulturno in socialno zelo razburkanem času, moremo z velikim priznanjem ugotoviti, da >Prosvetna zveza« zvesto koraka po poti, po kateri je usmeril slovensko ljudstvo naš največji sodobni gčnij. Naši >Prosveti« je cilj prava, polna kultura, ne gola razumarska izobrazba našega naroda. Velika, mnogostranska, teoretična in praktična izobrazba uma pomeni vrednoto le. če je združena t. izobrazbo značaja in kulturo celotne duševnosti. Znanja in praktične izurjenosti nam ne manjka, Imamo strokovnjakov na vseh poljih in celo opasno nadproizvodnjo teko resnične kakor navidezne inteligence; kar danes bolj kot kdaj potrebujemo, so lepi in trdni značaji, celi in neustrašeni možje, ki ostanejo zvesti načelom svojega rodu v vseh okoliščinah, poštenjaki in nesebični delavci za materialno blagostanje in za duhovno kulturo naroda, pa za državo in za bratsko vzajemnost med Jugoslovani. Take može in žene skuša naša »Prosveta« vzgajati in k temu je usmerjeno vse njeno delo. Rabimo poglobljenja domovinske kulture: da se bo vsak naš človek zavedal, da pripada svoji zemlji in svojemu rodu, da mora iz njega rasti in njegovo kulturo obogatevati, vanj čedalje bolj poganjati vse korenine svojega bistva, da ne usahne. Gojiti moramo smisel za lastno zgodovino, za to, kar je rod na svoji zemlji iz svojih umskih in moralnih sil pa e pridnostjo svojih rok lepega in trajnega zase in za človeštvo ustvaril. Svojo zgodovino moramo poznati, jo spoštovati in se iz nje navduševati, ne pa same sebe podcenjevati in zametati. Utrjevati moramo moralno in versko kulturo naroda, da bo odkrilo pobožen, dejavno usmiljen in krščanski, da bodo vsi naši delovni stanovi zaradi svoje zveza-nostl v en narod ohranili medsebojno vzajemnost In da se ne bomo dali zavesti v one nemoralne pregrehe, ki danes trujejo druge velike narode in jih polagoma tirajo v siguren propad. Do zadnjega vlakenca z globoko domovinsko kulturo, krščanskim idealizmom iu zdravimi načeli naravne in zdravo morale prepojen narod bo prestal vse viharje usode, ko bodo silnejši, bogatejši in civiliziranejši narodi Iz p ivestnice izginili. Zgodovina nam hrani veliko zgler.ov, da so se po številu neznatni, pa nacionalno zavedni, v trdni verski in moralni tradiciji koreneči narodi, čeprav nimajo nobenih sredstev fizične sile, ohranili do danes v vsej svoji samobitnosti in da niso okoreneli, ampak kulturno žive isto bogato in plodovilo življenje kakor pred več tisoč leti, ko prvič o njih beremo v kulturni zgodovini. Naša slovenska iProsvetna zveza« bo danes, ko bo polagala račun o svojem delu, lahko mirno čakala sodbe, ki se ne bo mogla glasiti drugače kakor priznalno. Našemu narodu je najboljša učiteljica; učiteljica njegovega duha. Ne uči ga ničesar lujega, ne predava mu izvisoka in mu ničesar ne narekuje, ampak le razvija do polnega razcveta to, Demisiia vlade Berlin, 7. okt. tg. Nemški državni kabinet je danes dopoldne sklenil soglasno demisijo viega kabineta, katero je državni kancler dr. Briining 'a koj predložil predsedniku republike Mindenburgu. Berlin. 7. okt. d. Ze pred dobrim rnes°cem se je v Ženevi po Curtiusovi izjavi, da sc odpove carinski zvezi, razširil glas, da je nemški zunanji minister podal ostavko. Ostal je na svojem mestu le zato, da je lahko še nadalje predstavljal Nemčijo na zasedanju Zveze narodov in da bi inozemstvo ne videlo v ostavki napovedi zunanjepolitične krize. Proti smernicam Curtiusove zunanje politike je tedaj nastopil g. Dingeldey, načelnik ljudske stranke, h kateri pripada dr. Curtius. Proti temu so že itak bili nemški nacionalci in hitlerjevci, ki smatrajo stremljenje za zbližanje s Francijo za narodno izdajstvo, in celo centrum je po svojem glasilu »Ger-mania« dezavuiral ministra Curtiusa. Po svojem povratku iz Ženeve je dr. Curtius zaprosil predsednika republike, da ga odpusti. Čeprav je bila Curtiusova zunanja politika mnogo bolj nacionalna kakor Stresemannova. sc je zdela nemški desnici in tudi centrumu uapraiii Franciji preveč popustljiva. Dr. Briining bo porabil Curtiusovo ostavko v to, da izvede temeljito preosnovo vsega kabineta. Mesti pravosodnega in gospodarskega ministrstva sta že delj časa izpraznjeni. Preosnova vlade je silno težavna. Dočim je Curtiusova ostavka samo povod s;danje krize, leži njen vrok v nemški finančni in gospodarski krizi. Ta je namreč izzvala najno vejšo Briiningovo zasilno odredbo za izvedbo ta-kozvanega zimskega programa. ' Briiningova vlada je vlada sredir.e, to je srednjih strank, iz katere so izključeni na eni strani ekstremni desničarji, to je Hugenbergovi nacionalci iu hitlerjevci, ter levičarji, to je socialni demokrati in sevedj komunisti. Vlada se ima zahvaliti za svoje življenje strpnosti socialnih demokratov, ki so glasovali tudi za predlcge, kateri so bili proti njihovemu programu in so delavstvu nalagali težke žrtve. Glasovali so za Briininga samo iz strahu, da bi ?e hitlerjevci pc padcu Brtiningove vlade ne polastili državnega krmila. Odcepitev desetih poslancev od socialistične stranke, ki so nekateri ustanovili samostojno socialistično delavsko stranko, drugi pa prešli h komunistom, je pokazala, da bi dosedanja taktika bila lahko usodepolna za stranko. Vodstvo socialistične stranke mora računati z razpoloženjem svojih pristašev in je, kakor piše »Vorwarts«, še vedno pripravljeno podpirati vlado, toda pod pogojem, da se ne uda pritisku desnice, to je posebno, da ne ugodi zahtevam nemškega velekapitala po razveljavljenju skupnih de- Madrid, 7. okt. tg. Ministrski predsednik Za-mora je uvedel nov način porabe rndio-poslaje s tem, da je preteklo noč po radiu objavil svoj sklep, da odstopi. Obenem je polirija zasedla okolico poslopja kongresa, kar je povzročilo vznemirjenje, ker bi bil odstop /umore v sedanjem trenutku združen vsekakor z velikimi posledicami. Vzrok za ta nastop /amore jc bila nočna debata v ustavnem odboru glede ustavnega načrta, ki predvideva za pozneje postopno razveljavljanje privatne lastnine. Zamora se jo izjavil proti temu členu, češ, da brez potrebe vznemirja narod. Neki poslance j« potem očitni Zamori, da nikakor ne gre, da bi Zamora govoril kot poslanec in s svojo avtoriteto kot ministrski predsednik pri tem vplival na potek debate. Odbor jc s toni mnenjem soglašal, nakar jc Zamora sklenil, odstopiti. Nato jc tudi ustavni odbor sklenil, da ustavi svoje delo, radi česar jc nastal nujen položaj. kar dobrega in vrednega v naši ljudski duši počiva. Naša krščanska prosvetna organizacija lo dopolnjuje, kar vsakega slovenskega sina mati v preprostosti svojega srca uči- da naj zvesto ljubi Boga in vse, kar nas k Bogu vodi, narod, domovino, pošteno in zdravo življenje. Da naj se ne da premakniti od idealnih temeljev slovenskega bitjo. Da naj ostane zvest čednostim, ki so odnekdnj slovenstvo dičile, da naj bo mož! lovnih pogodb iu zni*anj;i prispevkov za socialno -avarr> vanje. Že na zborovanju Hugenbergove stranke v 3'ellinu j*1 načelnik Obertohren po Hugenbergovem naročilu izjavil, da so nemški nacionalci pripravljeni, 'prevzeti odgovornost, to se pravi vlado, tudi pet minut po dvanajsti uri«. Tedaj je »Gerinania*, glasilo centruma, odločno nastopila proti Hugen-bergu in zavrnila Hugenbergovo ponudbo za sodelovanje na vladi. Na istem stališču stoji centrum tudi sedaj. Preosnova vlade, kakor si jo želijo nacionalisti in hitlerjevci, bi pomenila začetek dikla- Berlin, 7. okt. tg. Hindenburg je poveril sestavo novega kabineta dr. Briiningu z omejitvijo, da se strankarsko ne sme vezati. Računajo s tem, da bo dr. Briining še nocoj lahko predložil novo ministrsko listo, vsaj pa v 24 urah. Za najvažnejša mesta je določil začasno pi'dvsem sebe za zunanje ministrstvo, generalnega ravnatelja I. G. Farben dr. Schmidta za prometno ministrstvo, prof. Warn-bolda za gospodarsko ministrstvo in državnega podtajnika dr. Joela za pravosodno ministrstvo. Če se dr. Wirth ne vrne v notranje ministrstvo, kar še ni odločeno, bo prevzel notranje ministrstvo bivši brambni minister dr. Gessler. Na svoji zadnji seji je kabinet ponovno soglasno odobril taktiko dr. Curtiusa, nakar je dr. Briining pojasnil vzroke celokupne demisije. Po njegovih navajanjih je preosnova kabineta samo obramba proti agitaciji desnih radikalov. Berlin, 7. okt. tg. Kabinet je zadnji dan svojega poslovanja še izdal novo zasilno naredbo, ki vsebuje zopet celo vrsio važnih odredb. Finančni minister Dietrich je danes zastopnikom listov pojasnil vsebino zasilne naredbe in dokazoval, da so posamezne določbe potrebne radi razvoja državnih financ. Od vseh prihrankov v znesku 1200 milijonov mark, ki jih dobi Nemčija na podlagi repa-racijskega moratorija, pride državi v dobro samo 700 milijonov mark, in sicer zato, ker nemške državne železnice ne morejo posoditi državi 500 milijonov, kakor so obljubile. Ostanek teh prihrankov v znesku 700 milijonov mark pa zopet ne pride v korist državi, ker so se meseca septembra znižali dohodki pri davkih in carinah. Se neugodnejši pa tako da je liil Zamora popustljivejši. Sledila je potem debata do 4 zjutraj. Niso pa prišli do nobenega zaključka. Smatra sc za gotovo, da sc ho našla kon-riliantncjša oblika za ta ustavni člen, ki tudi v bodoče nc bo več ogrožala privutne lastnine v Španiji. Kupovanje državnih papirjev na obroke Belgrad, 7. okt. 1. Poštna hranilnica hoče olajšati uradnikom, častnikom, duhovnikom in vpoko-jencem nakupovanje državnih papirjev. V to svrho je odredila poseben način nakupovanja državnih papirjev na obroke. Vsak rellektant naj prijavi svoj pristop potom svojih pristojnih nadoblasti pri Poštni hranilnici, katera jim bo dovolila nakup državnih papirjev pod sledečimi pogoji: Rellektant plača takoj desetino zneska, ostalo pa odplačuje tekom enega leta, in sicer z obrestno mero 8 odsiot. Prvi kupon državnih papirjev se bo izplačeval v Poštni hranilnici in se bo zapisal v dobro na račun še obstoječega dolga. Dunajska vremenska napoved. Zapadni zrak bo prodrl še bolj na vzhod. Hitro se bo pooblačilo. V mnogih krajih je pričakovati lahkih padavin. Zjutraj bo topleje. Podnevi pa bo hladneje kakor zadnje dni. ture po fašističnem vzorcu, (o se pravi začetek pra« ve katastrofe za nemški narod. Prav sedaj so v teku pogajanja med Francijo in Nemčijo za gospodarsko sodelovanje, ki naj bi prineslo Nemčiji potrebne kredite, in gotovo je, da bi diktatura uničila še tisto malo zaupanja, ki ga ima inozemski kapital v stalnost notranjepolitičnih razmer v Nemčiji. Zato je izključeno, da bi Briining privolil v sodelovanje z nacionalisti in hitlerjevci, od katerih ga loči tudi idejni program socialne krščanske stranke. Berlin. 7. okt. tg. Državni kancler dr. Hrtiniiif; nadaljuje jiogovore z osebnostmi, ki naj kot novi ministri vstopijo v novi kabinet. Kabinet bo sestavljen najpreje jutri. V nemških političnih krogih se zelo mnogo govori o tem, da je povzročil preosnovo nemškega kabineta sam predsednik republike Hindenburg, in da je bilo več demisij članov dosedanjega kabineta podanih ua željo llinden-burga. Naglašu se, da je imel Hindenburg že pred daljšim časom razgovore z osebami iz tabora desnice, ki so odločni nasprotniki dr. BrUninga. Iz okolice držuvnega kanclerja se poudurju s posebnim poudarkom, da dr. Briining nc misli na to, da bi s preosnovo kabineta šel na roko desničarskim strankam, temveč da bo ravno nasprotno hotel prehiteti napad desničarskih radikalov. Očividno je, da se hoče nemška ljudska stranka približati desnim radikalskiiu strankam, ker se noče udeležiti volitev. je položaj v posameznih občinah. Zasilna naredba urejuje na novo tudi zavarovanje proti brezposelnosti, in sicer na ta način, da bo zavarovanje odslej trajalo namesto 26 tednov samo 20 tednov. Potem pa bodo brezposelni dobivali podpore pri ta-kozvanem skrbstvu v krizi, katerega prispevki pa bodo seveda znatno nižji. Razen tega se bo zavarovanje proti brezposelnosti v bodoče vršilo tudi točko, da se namesto denarja daje podpora v blagu, in sicer največ do tretjine vse podpore, dočim se morata dve tretjini izplačati v gotovini. Zasilna odredba predvideva tudi določbe glede privatnih pogodb, ki se lahko spremenijo, posebno kar se tiče plač, katere presegajo 15.000 mark. Tudi Francija pojde na volitve? Pari«, 7. oktobra Ig. Radikalni poslanec Mon« tigny je napovedal, da bo takoj potem, ko se zopet sestane poslanska zbornica, predlagal, da se zlw>r-nira takoj razpusti in da sc nove volitve namesto v maju 1032 vršijo že letos meseca dcremhra. da zbornica, ki se ima itak i« posloviti, nc ho marala državni proračun obravnavati takorekoč sredi vn-livnega hoja. Iz enakih razlogov so pristale na to tudi nekatere dru^c stranke in celo člani vlade. Pred rekonslrukciio bolg. vlade Belgrad, 7. okt. I. Iz Sofije so danes prišle še nepotrjene vesti, da se pripravlja v Bolgariji ministrska kriza. Tako je spor med Bolgarijo in Grčijo dosegel svoj vrhunec. Nadalje se govori, da Ma-linov ne odobrava agitacije komunistov, ki se je poslednje tedne razpasla po vsej državi. Na njegovo mesto bi imel priti dosedanji notranji minister Kušanov. Notranje ministrstvo bi v tem slučaju imel prevzeti finančni minister Cirginov, katerega bo zamenjal predsednik sobranja Štefanov. Te vesti še niso potrjene, zato so podane z vsemi rezervami, pač pa se pristavlja, da daje dovolj jasno sliko o političnem položaju Bolgarije. Likvidnost švicarskih denarnih zavodov Ženeva, 7. okt. AA. Švicarska telegrafska agencija objavlja stanje centralne emisijske banke dne 30. septembra 1031, iz katerega se razvidi prebitek 335 milijonov frankov vlog v zlatu. Zlato pokritje bankovcev, ki so v obtoku, znaša 110%, kal dokazuje stabilnost zlatega standarda v Švici, ki je trdnejša kakor kdaj prej. Po drugi slrani se iz le bilance centralne federalne banke vidi, da iirivat-ne švicarske banke vkljub potrebam, ki se stalno pojavljajo ob koncu tromesečja, ne samo niso občutile polrebe, da bi se obrnile na emisijsko banko, nego imajo celo pri emisijski banki na tekočem računu okoli 700 milijonov frankov. Likvidno« švicarskih denarnih zavodov lorej stalno rasle. Balbo obišče Belgrad Belgrad, 7. okt. AA. Italijansko poslaništvo nas naproša, da objavimo to-Ie: Italijanski minister za letalstvo Italo Balbo dospe z letalom jutri 8. t. m. med 13. in 14. uro :ia belgrajsko letališče. O. Balbo ostane v Belgradu do pojutršnjem. Briiningu poverjena sestava nove vlade Nove hude nemške zasilne odredbe Ostre protivladne izjave voditelja romunske liberalne stranke Bukarešt, 7. okt. 1. Bivši zunanji minister in sedanji vodja liberalne stranke Duca se je vrnil iz inozemstva ter po poročilih »Cuventula« podal nekaj načelnih izjav glede bodočega zadržanja svoje stranke. Liberalna stranka je vedno bila, tako je izjavil v Alba Juliji, posrednik romunske državne stranke. V začetku volitev se je udeležila vladne liste, a storila je ta korak edinole na željo kralja Karla. Ko so bile volitve končane, je smatrala, da je njena obveznost napram vladi prenehala. Zato jc takoj prekinila vsake zveze s profesorjem Jorgo. Liberalna stranka noče imeti ničesar opraviti s sedanjo vlado, ki bo morala izdihniti sramotne smrti, ker jo je zapustil sleherni pošteno čuteči romunski državljan. Da bi se mogla držati vsaj še nekaj časa, je vlada našla sedaj novo strašilo o takozvani transilvanski avtonomiji. Vladni krogi trdijo, da je zelo inočna in da se jo mora preganjati. K temu pripominja Duca, da je to grda iznajdba vlade, ki bi rada obrnila pozornost javnega mnenja drugam in porabila za to kakšna zavratna sredstva, da podtakne velikemu delu Velike Romunije proti-državne namene in nepatriotska čuvstva. Vlada se ne sme istovetiti z romunskim narodom ali z romunsko državo. \ .. Transilvanija je sovražna sedanji vladi, to je res, a zvesta je veliki in lepi domovini. V svojem nadaljnjem govoru je Duca obrazložil časnikarjem, kaj vse bo liberalna vlada, kadar pride na krmilo, storila za narod, posebno na gospodarskem polju, kjer bo znižala davke in takoj našla sredstva, da po ugodnih cenah proda romunsko žito. Šiirimna demisija g. Zamore Nemec o nemški državni vzgoji Ne more nam bili vseeno, kai ee dogtja okrog nas, nili ne, kakšne oblike dobivajo ti procesi dodajanja, ki so danes v bistvu akupni vsemu civiliziranemu evotu, drugod, zlajti v naši najbližji bližini a katero je naia kulturna rMt bila vedno tesno vezana. _ Veliki problem, ki ga imamo danes v mislih, je sodobna mladina, ki bo jutri ali pojutrišnjem zavzela ali bi vsaj morala zavzeti mesta, ki jih danes š« drže njeni predniki. Nesporno in nezakritna delstvo pa je, da se je najboljši, umsko najbolj izostreni del mladine, ki bi moral v bodoče vodili usode narodov, temu svojemu naravnemu zvanju in volji do njega silno odtujil. Nihče si ne more tega tajiti kakor si tudi nihče ne bo mogel hiti dolgo v nejasnem, kdo ja tega usodnega odtujenja kriv. Nemčija, ki jo po pravici lahko smatramo za gorišče, v katerem so se vedno najsilneje in najostreje sekale, previjale in uničevale silnice vseh močnih duhovnih gibanj in protigibanj od refar. macije pa prav do najzadnjlh mladinskih in socialnih pokretov, je prva začela zavzemati stališče tudi do tega perečega in kričečega problema. V tej zvezi se nam zdi zanimivo in skoraj potrebno navesti odlomke iz članka, ki ga je za ugledni nemški literarno-kulturni tednik »Die literarische Vl/elt* napisal nien izdajatelj, znani publicist in kulturni delavec Willy Haas. »Državo kot vzgojiteljico lahko zares občuduje vsakdo, kdor že leta prebiva v kakem mani-šem mestu v bližini velikih industrijskih podjetij kakor jaz. Dneve in leta sc potikajo in lazijo vsepovsod mladi iantje in dekleta, okrog postaje, po glavnih cestah, cele dneve in noči. To je večen delavnik, večna promenada. Že davno je. kar so iz ■šole ali iz uka. A še danes ne, ali pa že davno več ne vedo, kaj se pravi delati. In najbrž tudi še dolgo ne bodo izvedeli. Kaj bo le neki iz teh ljudi, ki se niso naučili v šoli prav nič drugega kot lenariti? To je država kot vzgojiteljica! Ti mladi ljudje so ali naci (nacionalni socialisti) ali komunisti ali karkoli. Jim je tudi popolnoma vseeno. Saj ne vedo, ne kaj je nacionalni socializem, ne kaj Je komunizem. Radi bi kaj delali. Karkoli. Imajo mišice in jih hočejo uporabljati, Bistvo mlade narave jih vendar sili na to, da se udejstvu-jejo. Država pa jih pušča, da se potikajo okrog. Ves dan. Leta in leta. Država ne zahteva od te mlade krvi nič drugega, kot da se sprehajajo, da se potikajo okrog in da se navdušujejo zanjo pri vojaških paradah. To je nemška država kot vzgojiteljica' Kaj so ti mladi ljudje od države videli, kaj so od nje doživeli? Inflacijo. Njih starši so po nedolžnem izgubili zadnji prištedenl pfenig. Kaj še? Delovno krizo. Njih starši, močni ljudje v najlepši starosti, ne morejo več delati, živeti morajo od miloščine. Dvakrat so postali berači: materialno in moralno. To so ti ljudje doživeli od države. To je njihovo doživetje države! Kaj neki mislijo ti ljudje o državi — če sploh še premišljujejo o tem? O tem molčimo. Niti besede proti našim sicer nepreskromnoštevilnim ministrom in predsednikom državnih bank. 2ivimo v časih prepovedi in najbiezobzirneji.ega zatiranja vseh izrazov svobodnega mnenja. A mladina vse to vendar vidi. In po i možeh ter na možeh se vzgajajo mladeniči v može. 1 Ob možeh postajajo sami možje. Mož v očeh mlajšega: to naj bo vendar podoba širnogledne resno-bc pravočasne čeprav trde skrbi, izkušenosti in smotrnosti. Ali morejo danes mladi ljudje spričo sedanjih najnovejših političnih, narodnostnih in socialnih katastrof ter krivic, ki so jih naši državniki in državni voditelji zakrivili, še ustvariti in ohranjati v sebi to svetlo podobo o možu, o značaju? In kako naj drugače sami vzrasejo v može? Nočemo govoriti o vzrokih. Vzroki niso danes problem problemov. Tudi ne oblika države, tudi ne volilni glasovi ali karkoli, temveč vprašanje: ali je v resnici moralo spet tako priti? Ali je bilo treba nuditi mladini spet tak vzgled in tako podobo? Ali ni bilo tega dovolj v inflaciji in v stran, karskih bojih toliko in tolikokrat izrabljenih n zlorab prav od tistih voditeljev, ki bi morali biti vzorniki? Ali se tako oblikujejo, ali se tako utrjujejo značaj? Kaj bi dejali o družinskem očetu, ki bi dajal take vzglede svojim otrokom? Nobeno ljudstvo sveta ni položilo v pojem države tako visokih etičnih in pedagoških vrednot kakor nemško. Nobeno ljudstvo na svetu ni tako z vso dušo Program pariškega in tvashmgionske Paril, 7. okt. tg. Videti je, da bo obisk doktorja Brtlninga in morebitni novi ameriški korak v vprašanju reparacij in vojnih dolgov eproJll novo mednarodno debato in splošno sanacijsko akcijo. Finančni minister Flandin je včeraj sprejel svojega belgijskega tovariša Houtarda In švedskega bankirja Wallenberga. Danes se začno konference z lordom Readingom, o katere mse čuje, da namerava lordom Readingom, o katerem se čuje, da namerava sprožiti: 1. vprašanje angleškega liinta; 2. uovo razdelitev zlata in dovolitev novih stabilizacijskih kreditov: 3. vprašanje reparacij in vojnih dolgov; 4. vprašanje carinskih tarif in 5. razorožitev. >Matin« piše, da je Anglija pripravljena, da so skliče nova mednarodna konferenca, da se rešijo ti problemi, posebno pa glede novo razdelitve zlata in nove ureditve dolgov in reparacij. Radio agenture javljajo, da bo Hoover že tekom prihodnjih 24 ur predlagal podaljšanje moratorija z naslednjimi pogoji- 1. sporazum med Francijo iu Nemčijo: 2. francoska pomoč Nemčiji; 3. Nemčija se mora odreči vsakršni revizijski kampanji za vzhodne meje; 4. Nuničija se odreče novim oklopnini kri-iarkam; 5. Nemčija prepove vse bojevite manifestacije v Nemčiji; 6. Nemčija mora dati jamstva, da se njej dovoljeni krediti ne hudo zlorabljali za oboroževanje: 7. skleniti so mora splošno premirje »a oboroževanje in 8. vojaški proračuni držav morajo revidirati. Hoover bo predlagat podaljšanje moratorija Newyork, 7. akt, tg. Člani konference, ki jo je sklical danes Hoover za sanacijo svetovne krize, so mnenja, da se bo Hoover izjavil za podaljšanje moratorija za nedoločen čas, to je za lako dolgo, dokler se ne premaga sedanja depresija. Glavni pogoj je, da na ta predlog prietane Laval, Vendar lioče Hoover popolnoma prepustiti evropskim narodom. da vprašanje moratorija razčistijo sami med seboj. Zato mora iniciativa za ta predlog iziti iz Evrope same, odnosno od Lavala, i;o bo prišel i v Washington. Pariz, 7. okt. tg, Izjave predsedniku naoverja so na pariški borzi vplivale izredno dobro. Angleški Funt je narastel na 100, na efektni borzi pa so se za franeoske banke dvignili kurzl za 20%. | Hoover predlaga ustanovitev finančnega instilula W«shington, 7. okl. AA. Na izredni konferenci visokih funkcijonarjev, senatorjev in poslancev je predsednik republiko Hoover predlagal ustanovitev finančnega instituta za izredne kredite. Kapitala naj bi imel 500 milijonov dolarjev. Njegova naloga bi bila oskrbovati finančne institute s posojili, ki bi jih v celoti ali pa deloma podpisala državna zakladnica, reeskoniptirala pa Federalna rezervna hanka. Govoreč o obisku francoskega ministrskega predsednika Lavala je Hoover izjavil, da bosta razpravljala o problemih, nastalih zaradi novih odredb, ki jih je gospodarska depresija diktirala. Glede meddržavnih dolgov bosta razpravljala v skladu i načeli deklaracije г dne 20. junija. sestanka Industrijski svet v Ameriki? London, 7. okt. AA, Današnji > so bavl z obiskom britskega zunanjega ministra lordu Rea-dinpa v Parizu ter pravi, tlu lord Reading ni prišel v Pariz z namenom, da vodi pogajanja s francoskimi državniki, temveč je bila svrha njegovega potovanja la, da stopi v stike s francoskimi ministri ter izmenja ž njimi nazore o glavnih vprašanjih, ki so tičejo fraucosko-britskuga sodelovanja. Ob tej priliki, pravi list. bo lord Heading obljubil brez dvoma briteko sodelovanje Francoski vladi v pogledu izvajanja francoskemu ali ameriškega načrta za ublažitev Ljospodarske iu finančne krijso na svetu. Angleške stranke gredo ločeno na volitve Volitve 27. oktobra — Pred velikim dvoboiem med konservativci in taburisli — Zmešnjava med liberalci Dalje je Lloyd George opozoril liberalne ministre na zmešnjavo, ki je uaslala med liberalci zaradi nejaene interpretacije narodne politiko v carinskem vprašanju. Pri eedanjih volitvah bo manj kandidatov kakor pri prejšnjih. Konservativci, kjer nimajo upanja na zmago, ne bodo poslavljali kandidatov. Liberalci bodo kandidirali najbrž v 150 do 200 okrajih. Delavska stranka je postavila pri zadnjih volitvah 56!) kandidatov, pri sedanjih bo pa kandidirala v 500 okrajih. Sklep vlade, da se razpusti parlament in razpišejo splošne volilv°, je imel v londonskih finančnih krogih zelo ugoden vpliv. Tečaj funta je čvrst in tudi vrednostni papirji so zelo trdni. Vodilni državni pupirji notirajo višje z naraščajočo tendenco. Lonilou, 7. okto. A A. Danes bodo objavili kraljev proglas o razpustu parlamenta in o sklicanju novega. Kraljev govor o odgodilvi parlamenta bodo čitali v lordski zbornici danes popoldne. Volilni proglas ministrskega predsednika Mac Donnlda bodo objavili brez odlašanja. Ker so sklenili, da gredo politične stranke v volilno borbo samostojno, bodo stranke, zastopane v sedanji vladi, pravtako izdale svoj volilni proglas. Konservativni volilni manifest bo podpisal vodja konservativno stranke Stanley Baldwin, liberalni pa poslevodeči načelnik liberalne stranke sir Herbert Samuel. Manifesta soglašata v splošnem g političnimi smernicami ministrskega predsednika. Trojno volitve bodo omejene na najmanjšo mero, kar so se stranke dogovorile, da ne bodo poslavljale kandidatov v krajih, kjer nimajo upanja na zmago. Nocoj bo ministrski predsednik Mac Donald ! imel volilni govor po radiju. Snoči je voditelj konservativne stranke Bald-I \vin govoril konservativnim poslancem. Obrazložil i jim je razmere, v katerih bo volilni boj in poudaril, I da konservativna stranka ni žrtvovala v tej volilni borbi svojih načel. Skupščina je izrazila Baldwinu zaupnico brez glasovanja. Predlagal jo je \Vinston i Churchill. Pravtako je govoril snoči liberalnim poslan-1 ccm sir Herbeii Samuel. Sestanek se je razšel brez i glasovanja. Na novo ustanovljena liberalna skupina, ki 1 šteje 21 članov, je izvolila včeraj za predsednika I sira Johna Simona. Sestavila je organizacijo v pod-1 poro liberalnih kandidatov, ki popolnoma soglašajo s stališčem ministrskega predsednika. Včerajšnje poročilo pravi, da je liberalni vo- dilclj Lloyd George še vedno proti volitvam in da verovalo v državo kot vzgojiteljico kot nemško, j je ostro nastopil proti liberalnim ministrom, ki so Nobeno ljudstvo ni dalo takih svečenikov etične države kot nemško. Fichte, Wilhe!m Humboldt, Hegel, ki »o se ob njih mislih in idejah redili in živeli ter še *ive vsi mali in veliki diktatorji sveta. Kako izpolnjuje država to svojo sveto nalogo? Ali vidi, ali sluti to svojo vzvišeno podobo zrcaljeno v očeh mladine? Ali računa država z mladino — to je trenutno važneje kot vzdrževanje zavoženih financ, reševanje kapitala In stanje deviznih kurzov. Z mladino državne oblike stoje in padajo, mladina je bila vedno prva straža vseh revolucij. To je zgodovinski imperativ, ki je usod-no-nujno zvezan z njo. Danes akademska mladina o državi sploh več ne govori. Sanja o bogve-kakih ljudskih občestvih, si snuje v mislih idealne »tretje« države. Na zemlji ni zanjo ničesar več; — ničesar več, česar bi sc lahko oprijemala. Nekateri, ki berejo inozemske časnike, se sramujejo. Sram jih je, ker svet danes z nami ravna kot s hazarderji, kot z lahkomiselneži, ki se na robu prepada igrajo z ognjem. Saj mi vendar nismo se obvezali v vprašanju carin. Zadnja sela zbornice London. 7. okt. tg. Poslanska zbornica se je ob 3 popoldne sestala k zadnji seji. Bila je še slabše obiskana kakor včeraj. Kmalu po 4 je bil dnevni red že končan in poslanci so odšli v zgornjo zbornico, v kateri je lord kancler prečita] kraljevo spomenico, s katero se odgodita obe zbornici in kralj pristaja na nove volitve, katere se bodo vTšile 27. oklobra. Sedaj je gotovo, da namerava MacDonakl kandidirati v lastnem volivnem okraju Seaham. Volivno kampanjo bo olvoril z velikim govorom v ponedeljek, ko bo ravno star 65 let. Radi varnosti po bo kandidiral še v drugem volivnem okraju, morda v Londonu. Kljub padcu funfa • več brezposelnih London, 7. okt, Število brezposelnih 28. eepl. je znašalo 2,825.772 in je za 14.1Г>7 naraslo od nre-teklcga tedna in za 664.083 več kot v islem času lansko lelo. •; Češkoslovaška finančna polt'ha Izdatki za prosveto in socialno oskrbo se ne zniža'o svetnega ministrstva dvignil za 4 milijone Rč v večino, primeri s prejšnjim letom, miristrslvo za socialno skrbstvo izkazuje 7 milijonov Kč več krkor lansko leto in postavka ministrstva preskibe se jc znižala samo za 1 milijon Kč. Izdatki pravosodnega ministrstva bodo znašali 8 milijonov Kč več taki! Saj naše ljudstvo ni tako! Ali ni to delavno, I 3'2 milijonov Kč Praga, 7. oklobra. Kakor znano, je pretekli leden češkoslovaška vlada revidirala proračun za leto 1932 in znižala izdatke za 519.8 milijona, to je več kakor za pol milijarde Kč. Celotno se proračun zniža za 3% in bodo znašali izdatki 9.318 milijonov Kč. Predvideva sc prebitek 5 milijonov Kč. Postavka obrambnega ministrstva (minislr- J kakor lansko lelo. Proračun za lelo 1931 je izka-stvo vojske) se je znižala za 91 milijonov, postavka zunanjega ministrstva za 19, gospodarskega za 12. postavka trgovinskega ministrstva za 4.3 milijona. postavka ministrstva javnih del za 38, postavka ministrstva za narodno zdravje za 8 milijonov in pri pokojninah bo vlada prihranila 51 milijonov Kč. Največjo žrtev je doprineslo fi-nar.čno ministrstvo, katerega slroški se znižajo za Državna Usta g. P. Zivkov'.ća potrjena Belgrad, 7. oktobra. AA. Danes 7. oktobra ob 9 so ini. Milan Nešić, predsednik občine mesta Belgrada, Miljutin Stanojevič, predsednik trgovske zbornice v Belgradu, Milan Slanoiević, predsednik obrtne zbornice v Belgradu, Radoiko Gavrilović, trgovec iz Belgrada, Blagoje Antoni-jevič, trgoveo iz Belgrada, predložili kasaci|skomu sodišču v Belgradu v potrditev kandidaturo državne liste za volitve narodnih poslancev dne 8. novembra t. I. z nosilcem Petrom R. Živkovi-čem, predsednikom ministrskega sveta in ministrom notranjih zadev v Belgradu. Kandidacijska lista se glasi: Kandidiramo: nosilca državne liste za volitve narodnih poslancev v narodno skupščino dne 8. novembra 1931. Nosilec državne liste Pe'er R. Živkovič, predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev iz Belgrada. Zastopnika liste za glavni volilni odbor: Pera Djurič trgovec iz Belgrada, Savra Trpkovič, rentier iz Belgrada. Njuna namestnika Mihajlo Sonda, industrijec iz Belgrada, Aca Dinič, trgo.oc iz Belgrada. Belgrajsko kasacijsko sodišče je to listo potrdilo danes 7. oktobra ob 16.30. Potrditev s rezkih kandidatnih list Belgrad, 7. okt. AA. I 'ravosodnl minister m v smislu § 07 zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne tO. septembra t. I. izdal tole tolmačenje: 1. V primeru, da je. v kakem srezu več srezkih sodišč ali če se vež urezov spoji v en volivni sre/ jo za sprejoni volilnih aktov v smislu predpis« § r>ii in 58 prej omenjenega zakona pristojno eno srezkn sodišče oziroma prvostopno sodišče, ki ie pristojno zu potrditev srezkih kandidacij. 2. Za potrdilo kandidacij srezkih kandidatov v smislu 8 21 omenjenega zakona za področje uprave mesta Belgrada je pristojno s rez ko sodišče za mesto Belgrad v Belgradu kol srezko sodišče v lCydnac, ki je odpremilo lastovice v Carigrad, pilotira madlarski Icalec N vari - isti letalec, ki je pred nekaj dnevi vodil ludi avstrijsko lolalo z lastovicami v Benelke. S)o smrti povožen* ieira Celje, 7. okt. Dnnes okrog pol 7 se je zgodila v Arslinu, v bližini Celja ležka avtomobilska nesreča Potniški avto je vozil i/. Dobrno s prime no lnlros.jo proti Celju. Nasproti mu je prihajal dvu-vprežen voz, zn katorim je šla 741elna »laika Fen-din Barbara iz Vojnika pri Celju, ki ie nosila na hrbtu poln koš tresk. Ko jo šofer oddal pre Ipleani znak s hupo, dn bi opozoril voznika, da se mu izogne, se je ženska za vozom prestrašila in odsko. čila direk no pod avtobus, ki ga šofer ni niosol ve5 uslđviti, da bi preprečil nesrečo. Avtobus e žensko podrl in jo potegnil pod sebe. Fendinu.r. je ob-I ležala na lncilu mrlva z razbilo Srepinjo, s polom-t Ijeninil rebri in slrlo desuo uouo. S trebuhom za kruhom Usoda idrijskih rudarjev Ljubljana, 7. oktobra. Pred časom smo poročali o usodi idrijskih rudarjev, ki po jih lašistovske oblasti prisilile, da so zapustili svoj domači kraj, ker so izgubili delo, ki so jim ga potem odjedli italijanski naseljenci. Slovenci pa so morali pustiti v jdriji svoje družine in vse pravice na pokojnino, ki so si jo s takim trudom dolga leta prigarali. Rudarji so bili v Ljubljani dolgo časa brez zaslužka, končno pa je dobila ena teh skupin zaslužek v rudniku črnega premoga v Ravni reki v južni Srbiji. Z enim od teh rudarjev smo imeli priliko včeraj govoriti. Opravek ga je namreč privedel v Ljubljano, da preskrbi vse potrebno za preselitev 7 rudarskih družin iz Idrije v Ravno reko. Vprašali smo ga o tem, kako naši rudarji tam doli kaj zaslužijo iu mož nam je povedal sledeče: »Zaslužek je še kar zadovoljiv. Zaslužimo po 40 do 50 Din na dan, ali delo pa je tudi težko. Stanovanje imamo brezplačno in še kar dobro. Prosto imamo tudi kurjavo, električno razsvetljavo pa zelo poceni. Manjka pa dobre vode in tudi živila je težje dobiti ko drugje. Idrijskih rudarjev je v Ravni reki 22, je pa še nekaj drugih Slovencev. Premog, ki ga kopljemo, je boljši od trboveljskega. Ce bi bil mlad, se ne bi pritoževal, ali vajeni smo dela v idrijskem rudniku in tu zelo trpimo. Dolga leta smo delali v Idriji, nazadnje pa smo morali brez pokojnin na stara leta iz domačega kraja na tuje. V Ravni reki se silno zanimamo, kaj se godi v domovini in željno beremo vsak dan »Slovenca«, ki ga dobivamo. Težko je nam, ki smo morali s trebuhom za kruhom!« Oiroske duše kupuje;o Sadovi fašističnega centralizma Reka, oktobra. Režim si mnogo domišlja o svoji nalogi, vzgojiti »Novega Italijana« drugačnega kakršen je bil dosedanji. V teh devetih letih so iz rokava sipali reforme, toda v praksi je didaktično in vzgojno šola na slabšem. Naravnost gorostasen je centralistični birokratizem v šolskih rečeh. Letos se je v ljudskih šolali začel redni pouk 28. septembra. Zdaj bi morali starši nakupiti otrokom šolske knjige ... Počasi! Iz Rima je prispela knjigarnam zdaj šele prepoved, prodajati knjige, ki so bile lani veljavne; čakati morajo navodila iz Rima. Tam zdaj tuhtajo, katere knjige bi predpisali. En mesec po začetku »rednega« pouka bodo knjigarne dobile navodila, katere knjige naročiti. V decembru bo novi produkt fašistovske genialnosti za lepe lire v rokah »mularije«. Taki so blagri šolstva na pragu desetletnice fašistovskega samodržtva. Reka, oktobra. Po vsem Primorju se nadaljuje gonja za izključitev slovenščine iz verskega pouka. Fašisti јк> vaseh nabirajo podpise staršev, češ, da zahtevajo, naj duhovnik njihove otroke tudi v cerkvi uči po laško. Ponekod nalove nekaj podpisov, ker se ljudje boje represalij; večkrat podpise tudi izvabijo manj zavednim ljudem z napačnimi pretvezami. Duhovniki imajo večinoma zelo težko stališče, ker nimajo od višjih cerkvenih oblasti sigurne podpore in jamstva za neodvisnost v svojih odločitvah. Tako se je v kakem posameznem slučaju že fašistom posrečilo izsiliti, da mora duhovnik z ničevinii podpisi prodane otroke po laško učiti. Pevski koncert v Dolenjem Logatcu Dol. Logatec, 6. okt. Koncert logaškega pevskega okrožja, ki se je vršil v nedeljo 4. t .m. v Društvenem domu v Dol. Logatcu, je jako dobro uspel. Iz cerkniškega pevskega okrožja sta sodelovali društvi iz Cerknice in iz Begunj, ki sta zapeli tudi vsako zase po tri pesmi. Prijetno je iznenadil cerkniški zbor s pesmijo »Knezov zet«, ki jo je odpel izven programa. Tudi Begunjčani so dovršeno zapeli, a poznala se jim je utrujenost. Dolnjelogaški zbor je prav tako zapel tri pesmi sam — v splošnem prav dobro, le moški glasovi so bili preslabi in so — skupno z altom, čeprav je tudi ta močan, skoraj utonili v še močnejšem in odločilnem sopranu. Vsa navedena društva in še gornjelogaško, so odpela potem skupno še 15 pesmi, v katerih pa so se dovolj dobro uveljavili tudi moški glasovi, tako, da smemo biti z uspehom zadovoljni. Ob tej priliki se je vršil tudi občni zbor logaškega pevskega okrožja. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik g. Slave Ludvig, tajnica gdč. Trktnanova, blagajnik g. Mlakar Albin, nadzornika gg. Semerl Leopold in Troha Franc, prvi iz Logatca, drugi iz Zaplane. Za okrožnega '-"vovodjo je bil izvoljen g. Velkovrh Alojzij iz Dol. Logatca. Stari Čevljarski most zopet stoji Ljubljana, 7. oktobra. Stari čevljarski most za bolnišnico že stoji. Pretekli teden so mu i>ostavili še železno ograjo in naslonili močne železne ležaje na velike betonske Elektrifikacija Gorenjske Ljubljana, <. okt. Na Črnučah grade veliko transformatorsko postajo, ki bo po velikem daljnovodu zvezana z Velenjem. Ta transformatorska postaja je skoraj ie dozidana ter zdaj montirajo v njej že razne aparate. Postaja bo kmalu mogla posredovati električni tok manjšim daljnovodom, ki se bodo iz tega glavnega transformatorja na Črnučah odcepili v razne smeri po vsej Sloveniji. Najprej bodo velenjsko elektriko dobili na Gorenjskem. 2e več mesecev so na delu monterji po mnogih gorenjskih vaseh v trikotu Ljubljana— Transformator v Vodicah. Kamnik—Kranj, kjer montirajo električne naprave po hišah. Dela so prevzeli razni podjetniki, deloma pa izvršuje dela tudi elektrarna, oziroma banovina sama. Hkrati z napeljevanjem električnih žic po hišah pa se vrše že delj časa priprave za napeljavo električnega voda v te kraje, ki bo speljan iz Crntič Cez Domžale, Komendo in Vodice do Vogelj in Volklega. Zdaj postavljajo na tej progi manjše transformatorje, ki bodo tok 20.000 voltov najie-tosti izmenjavali na tok 3.000 voltov napetosti ter naravnost konzumentom po vaseh. Skupno trenotno ?rade 18 transformatorjev, 4 večjega obsega ter 4 navadnih. Iz glavne transformatorske jiostaje na Črnučah je speljan električni vod z napetostjo 20000 voltov do Domžal, kjer stoji pred cerkvijo na Go-ričici prvi večji tranformator. Iz tega transformatorja bodo električni tok dobivale vasi Stob, De-pala vas in manjša naselja okrog. Drugi transformator bo tudi stal v Domžalah, bo pa manjšega ODsega ter bo posredoval električni tok delu Domžal, Studi in okolici. V Domžalah bo naposled stal le tretji transformator, ki bo dovajal elektriko drugemu delu Domžal, Rodici in okolici. V načrtu je Se graditev transformatorja v Trzinu, ki bi dovajal električni lok Trzinu in Loki, toda ta transformator bodo gradili šele pozneje. Iz Domžal gre glavni vod proti Komendi. Med Mostami in Stihadolami stoji prvi transformator, iz katerega bodo dobivale elektriko vasi Topole, Suhadole, Moste in Žeje. Iz tega transformatorja se napeljava deli v dva dela: glavni del proti Vodicam, stranska proga pa proti Komendi. Pozneje bodo na tem mestu zgradili večji transformator, ki bo napajal progo proti Kamniku in Tuhinjski dolini. Stranska proga daljnovoda' se torej odcepi s postaje Moste ter dobi prvi transformator pod vasjo Podgorje (postaja Križ). Ta transformator bo napajal z elektriko vasi Križ in Podgorje. Sledeči transformator stoji v Komendi na Mcočcvem vrtu ter bo iz njega dobivala elektriko vsa komendska okolica: Kaplja vas, Mlaka, Gmaj-nica. Gora, Klanev in Potok. Daljnovod gre dalje do postaje Lahovče, kjer stoji na polju tned Lahovčami in Nasovčami trans-lormator za ti dve vasi in bližnjo okolico. Zadnji transformator te stranske proge z Most stoji (postaja Zalog) med zgornjim in spodnjim delom Zaloga ter bo dovajal elektriko obema Zalogoma in Dobravi. Glavni daljnovod pa gre iz Most v ravni smeri proti Vodicam, kjer stoji ob tamkajšnji opekarni transformator večjega obsega. Ta transformator bo samo za Vodice, dočim se odcepi proti Skaručini stranska proga daljnovoda. Ta proga ima prvi transformator na polju med Bukovico in Sinkovim turnom za ti dve vasi ter tudi za Selo in Utik. Daljnovod gre od tega transformatorja dalje, do Skaručine, kjer stoji na raz|x>tju ceste Skaručina— Vodice in Skaručina—Polje. Pozneje bo ta transformator posredoval elektriko e dalje in sicer bodo daljnovod speljali čez gozdove in hrib naravnost v Pirniče. Zaradi višine griča, ki stoji kot podaljšek Šmarne gore med Ska-ručino in Pirničami, je zgrajen transformator v Skaručini en meter višje, kakor ostaii. Iz Vodic gre električna napeljava do prvega naslednjega transformatorja v Zapogah. Ta transformator stoji tik pod vasio Dobruša in bo dovajal elektriko vasem Repnje, Dobruša in Zapoge. Električna napeljava gre nato iz Zapog dalje do llraš, kjer stoji vrh klančka med llrašami in Smlednikom transformator za ti dve vasi in za vas Sv. Valburgo. Tudi ta transformator je nekoliko večji od drugih. Sledeči transformator stoji v Mošah med Sv. Valburgo in Trbojami; ta transformator bo samo za Moše, ki so precej daleč od drugih naselij. Od tega transformatorja bo šel daljnovod do transformatorja v Trbojah, kateri stoji ob cesti Smlednik—Kranj, tik pod vasjo Trboje na obrežju Save. Iz tega transformatorja bodo dobivali elektriko Trbojevci in njih okolica. Predzadnji transformator te električne proge I stoji v Prebačevem (postaja 11 rastje) sredi vasi. i Posredoval bo električni tok Prcbačevcem in Ura- j stju. Nato zavije električni daljnovod v stran k i zadnji postaji Voklo. Tu stoji zadnji transformator ; za Voglje in Voklo med obetni vasmi. Vsi navedeni transformatorji so v delu ter jih izdelujejo: domžalske tri mojster Sršen iz Mlake ! pri Komendi, one v Hrašah, Mošah in Trbojah ; mojster Kožuh iz Ladje pri Medvodah, ostale pa | stavbeno podjetje B. Relcjan iz Komende. Vsi transformatorji morajo biti po pogodbi končani do 15. j oktobra vsaj v toliko, da potein lahko začno z i montažo aparatov v njih. Manjši transformatorji ' imajo tloris 2.60X2.60, večji pa 3.50x4.20 metrov, višina vseh transformatorjev pa je približno enaka | ter doseza 7 metrov do strehe. Vsak transformator i je grajen v dveh etažah ter bodo aparature name- 1 ščene sjiodaj in zgoraj. Spodnji del transforma- ' torjev je do višine 2.50 metra nad zemljo iz betona, I nato pa sledi zid iz opeke. Vsi transformatorji so grajeni v pristnem, zelo prijaznem domačem gorenjskem slogu ter bodo tako zelo poživljali naše kraje, kjer bodo stali. Vsak manjši trnnsformator stane okrog 15.000 Din, večji pa okrog 21.000 Din. Brž ko bodo transformtatorji izdelani, prično napeljevati omrežje, dočim bo vsa notranja napeljava po navedenih krajih večinoma že narejena. Po vsem tem izvršenem delu bo v teh krajih posvetila nova velenjska elektrika, kar se bo zgodilo vsekakor do Božiča. V načrtu je, naj bi 1. decembra bila končana prva etapa elektrifikacije Gorenjske ter naj bi ta dan posvetila v vseh teh krajih dolgo pričakovana električna luč. Posojifniški dom na Ponikvi Ponikva ob juž. žel. Otvoritev posoiilniškcga doma se je vršila zelo slovesno. Dom so vrli gasilci okrasili okusno ter skrbeli za red. Vsa čast jim! Skoro vsi ugled-nejši možje so se udeležili slovesnosti. Iz Maribora je prišel priznani organizator našega zadružništva g. nadrevizor Vlado Pušenjak, ki je imel tudi krasen in vseskozi poučen slavnostni govor. Cela prireditev dela čast vsem posojilniškim odbornikom, med katerimi zaslužnimi je najzaslužnejši g. svetnik Anton Kociper. Otvoritveno slovesnost ie vodil s priznano zgovornostjo g. načelnik Jakob Vrečko, ki ima velike zasluge, da je posojilnica tako vzorno napredovala in se še razvija. Prav nič pa nismo pogrešali tistih, ki imajo sicer napredek in ljubezen do socialnega dela na jeziku, v srcu in v resnici pa so daleč proč. Poinilujemo jih, pa tudi liste, ki verujejo njih frazam, zato jih je pa tudi naslov na slavoloku: V slogi je moč — neprijetno zbodel. 34 letni sfarčeh umrl pod lokomotivo Ponikva ob juž. žel. Lokomotiva Je jiovozila dne 5. okt. t. 1. 84 letnega starčka Tomaža Gunzer, ki je bil na jiotu k svojemu sinu v Dramljah. Najbrž ga je zadela v usodnem trenutku kap. Doma je bil iz Vrha, župnija Šmarje pri Jelšah. Naj bo Bog milostljiv njegovi duši! V Boletini je umrla nagle smrti pridna žen-kica Neža Fidler na srčni kapi. — Naj počiva v mirul MEINL-OVE olosovile mešanice kave I klade, ki služijo za temelj. S tem je bilo razbre-. menjeno leseno ogrodje, ki je doslej nosilo okoli Trfi.OOO kg težko železno konstrukcijo mosta. Zato so začeli v zadnjih dnevih razdirati leseno ogrodje. ki je doslej nosilo most. Ob krajih so že zgradili železobetonsko obzidje, katero bo vezalo most ] s cestnim nasipom. Sedanja dela v glavnem zahtevajo pleskarjev, ki barvajo konstrukcijske dele mesta, zlasti lam, kjer se etikajo in kamor bo potem, ko bo most izročen prometu, težje priti. Definitivno bodo prebarvali most šele prihodnjo pomlad. Mostu za sedaj ne manjka drugega, kakor cestišče, ki ga bodo v kratkem začeli graditi. Cez železne nosilce bodo najprej položili močne hrastove plohe, nato napravili tenko betonsko podlago, ki bo na vrhu nosila asfaltno plast. Na primernem mestu bodo na sjx>-minski plošči na kratko označili vso zgodovino tega mostu od početka, ko je bil vlit na Dolenjskem in kako je potem romal |>o Ljubljani. Kljub temu, da ni jKisebno širok, bo za tamkajšnje prometne razmere zadoščal in bo služil izredno dobro, saj je bila dosedanja lesena brv res premajhna. Na vsej dolgi črti od šentpeterskega mostu pa do Kodeljevega pa tudi ni bilo nobenega primernega prehoda čez Ljubljanico. Za ljubljansko občino pa predstavlja premestitev Čevljarskega mostu najcenejšo rešitev, saj bi vsak drug most na tem mestu stal mnogo več, če upoštevamo, da bi železne konstrukcije deniontiranega čevljarskega mosta ne bi mogli porabiti za nič drugega, kakor za staro železo. Pomagajte slovenskim dekletom v Belgradu Ljubljana, 7. oklobra. I V Belgradu živi danes nn tisoče Slovencev in | Slovenk, predvsem služkinj. Kdor ve, kako so baš dekleta v velikih mestih prepuščena sama sebi, v nevarnosti za svojo čast in zdravje, ta bo priznal. da je vsakega Slovenca dolžnost, za nje kaj storili. Dekleta so si ustanovila v Belgradu svoje društvo »Zvezo služkinj«, ki požrtvovalno skrbi za svoje članice. Za poglobitev in potrditev verskega življenja ] so se pred štirimi leti pričele uvajati letne duhov- : ne vaje, postne pridige in Križev pot. ter letos celo | vsako nedeljo slovenske šmarnice. Pri vsej jiožrtvovnliiosti so dekleta prišla do spoznanja, da bodo neovirano mogle delati, naše ohraniti in za nje skrbeti edino v lastnem domu. Društvo pod vztrajnim in pnžrtvovanja-polnim vodstvom sedajšne predsednice Minke Sagadinove vzdržuje še prenočišče brezpi solnim Članicam in jim pomaga do novih služb. Pri vspm delu pa posvečajo največjo skrb glavnemu cilju: Nnš dom. Naš dom — skupno ognjišče slovenskepa šivlja v Belgradu. Radi vsepovsod neugodnih gosjiodarskih razmer prispevki po malem kapljajo... Zrno do zrna... Zavedajo se: Ce ne bi zmogli mi, bodo drugi... In 7^1 to. trdno verujejo, dn jih bodo ljudje v Sloveniji razumeli in po svojih močeh dali nove korajže. Odbor je gdč. Minki Sagadin nabavil dovoljenje za osebno nabiranje prispevkov po Sloveniji. Gdč. Minka Sagadinova je te dni prišla v Slovenijo ler zbira prispevke za slovensko ognjišče v Belgradu. Ni povsod sprejeta tako, kakor bi jo Slovenci morali sprejeti. Zato pišemo te vrste. Služkiuje so izpostavljene dan za dnem razvratnemu življenju, ki gospoduje v velemestnem vrvenju in družbi. Neurejene socijalne razmere nujno silijo k resnemu razmišljanju. Izhod tem zlom današnje človeške družbe, ki so jim izjx>etav-ljene naše služkinje, pa je: Ustvaritev svojega doma. Ta dom mora biti v prvi vrsti namenjen od-pomoči v Času. ko je dekle brez službe na cesti. Tisti hip, ko ee zajiro za deikletom vrata, kjer je dosedaj služila, je zanjo najbolj nevaren. Iščoč po mestu nove službe, kar včasih traja po več dni, mogoče celo teden ali dva, ee zgodi dekletu najlažje, da v pomanjkanju sredstev za samoprehrano pade. Tisoč takih vzgledov poznamo. Žalostni so za človeško družbo, najžaloslnejši za dekleta samega. Zato mora imeti dekle kraj kamor se lahko vsak hip brez skrbi zateče, kjer najde zasilno bivališče in tudi ceneno prehrano. V tem trenutku, ko se zateče v svoj dom, je rešena. Ni več izpostavljena moralni propasti in je tako ohranjena čista svojemu narodu, kateremu je namenjena. Zalo, plemeniti Slovenci Slovenke, ne pozabite slovenskih sestra v Belgradu! Naš apel velja — plemeinitim Slovencem! Misijonska nedelja Po odredbi sv. Stolice se praznuje po vseh katoliških cerkvah sveta predzadnja nedelja meseca oktobra kot misijonski praznik. Letos je to 18. oktobra. Po naročilu sv. Stolice naj služi misijonska nedelja predvsem propagandi za vesoljno misijonsko družbo za širjenje vere (DSV). Praznuje se misijonska nedelja tnliole: V nedeljo II. oktobra naj se misijonska nedelja oznani in verniki naj se povabijo na skupno sv. obhajilo za misijone. Tudi katehelje v šoli naj opozore otroke v šoli na misijone. Na predvečer misijonske nedelje naj se slovesno zvoni in naj se cerkev okrasi. Na praznik naj se izpostavi Najsvetejše pri prvi službi božji, ki naj ostane izpostavljeno do končne glavne službe božje. Pofioldne naj bo molilvena ura za misijone. Verniki, ki prejmejo ta dan sv. zakramente in molijo za spreobrnenje nevernikov, dobe popolni odpustek Družba za širjenje vere je cerkvena bratovščini) in se uvede na ta način, da se imenujejo širi-Irlji, lako zvani desetniki, ki namreč pobirajo vsak od desetih oseb prispevek 1 Din mesečno, pri siro-niošnejših pa po 50 |>ar. Vsak član dobi članovnico. Članovnice ima na razpolago župnijski urad, oziroma Misijonska pisarna v Ljubljani. Pridiga nn misijonsko nedeljo bodi posvečena misijonski ideji. Vsein župnijskim uradom je bil , poslan obširen osnutek misijonske pridige. Nadalje | je bil razjioslan tudi oklic vrhovnega sveta DSV v Rimu vsem edinicam DSV, v katerem poudarja Rim, da je vesoljna družba za širjenje vere glavna opora za veliko misijonsko delo. Zbirke tega dneva so vse določene izključno za DSV. Po možnosti naj se priredi ta dan tudi kaka izveneerkvena misijonska prireditev, na pr. predavanje s skioptičnimi slikami, razstave itd. Misijonska nedelja naj predrami mlačne krist- jane in naj jim vzbudi zavest, da ni lepšega ape-stolata kot je misijonstvo. Za Unio Cleri: Dr. Lambert Ehrlich, m. p., predsednik. — Za Narodni odbor DŠV: lir. Josip Ujčič, m. p., predsednik. — Za DSV ljubljanske škofije: Dr. Tomaž Klinar, m. p., predsednik. Smrt Sletnega otročiča pod vozom M. Sobota, 6. oktobra. V Krogu pri M. Soboti se je včeraj primerila žalostna nesreča, ki je zahtevala življenje triletnega fantka. Ošlajevi so peljali s polja poln voz krompirja. Voz se je na trdi cesti močno tresel. Karole so se začele rahljati in ker ročice niso bile potegnjene skupaj se je prečka spredaj neopaženo izmaknila. Teža jo je potisnila in hipoma se je že krompir z velikim ropotom vsul proti kravam. Kakor hitro so krave po nogah čutile udarce, so poskočile in so začele bežati. Na vozu je sedel domači sinček. S krompirjem vred se je tudi on začel valiti naprej in preden so ga mogli ujeti, je že treščil ob rud, nato pa je telebnil na tla. Navzoči so zakričali od strahu. Krave so z vozom oddrdra-le, fantek pa je nezavesten obležal na tleh. Takoj so priskočili k njemu in so ga dvignili. Srce je rahlo še utripalo, a utripanje je bilo vedno slabše. Rešitev j* bila nemogoča, ker je revček zadobil hude udarce in močne notranje fioškodbe. Parkrat je zajelul, potem pa izdihnil. Pridobivajte novih naročnikovi Iz listov >SLOVENSKI NAROD< od 7. oktobra poročil pod naslovom »NOVA DRŽAVNA POLITIKA o volilnem sestanku, ki se je oršil o nedeljo o Novem Sadu. Med drugimi poroča: »... Po otvoriloi skupščine je proi povzel besedo prosvetni minister gosp. Boža Makstmooič, ki je med drugim dejal: Na začetku nove politične akcije, o katero prehajamo sedaj z volitvami, je treba odkrito, javno in jasno povedati in obrazloiiti, kakšna je politika sedanjega režima in kaka politika sc vam predlaga o presojo. Takoj moram nagtasiti, da je ta politika o prvi vrsti zasnovana na ju-goslovenski misli, na negovanju in pospeševanju jugoslovenske misli. Nad vsakršno opredelitev, uud vse plemenske, pokrajinske in verske težnje, w> postavlja za ose jugoslovenske državljane en sam skupni ideal širokega. z ničemer deljenega in nedeljivega jugoslooenstvu. Ta ideal je po-vzdignjen na stopnjo državne politike, trajne in neomajne, ki ne dopušča nikakili strankarskih kompromisov. S to politiko nepopustljivega narodnega edinstva in jugoslovenske ideologije združevanja in nacijonalne sloge so sc osi ministri obrnili s svojim proglasom na narod in zahtevali potrditev in podpore za to politiko. Okrog te politike jc mora o narodni vlogi zbrati ocs naš narod, ki mora dokazali, da je tudi sedaj sposoben za velike in močne pokrete in dostojen velike dobe, o kateri -živimo.t... > JUTRO* od ?. oktobra priobčil jc dolg članek pod naslovom DRUGAČNA VOLILNA BORBA*. Med drugim piše: »Z govori, ki so jih v soboto, nedeljo in ponedeljek imeli aktivni ministri na številnih shodih in sestankih v raznih krajih države, jc bila nekako oficielno otoorjena glavna faza priprav za veliko narodno manifestacijo dne S. novembra. . Volilna borba? Kako čudno se slisi danes ta izraz, kakor da ni več sodoben. In »koro nekam neprijeten zvok ima. Sa j nočemo, da se ponovijo stari čaii. Nočemo več volilnih borb, kakršne smo imeli pred vojno in potem po vojni ob vsakih volitvah vse do 6. januarja ... Da, nekdanja volilna borba je bila doba nesloge, ko jc bilo nekako dobro delo liujskati sloj proti sloju, pokrajino proti pokrajini, pleme proti plemenu, a tudi soseda proti sosedu... Premnogi volilci so o takih mračnih dneh pozabili, da sami tvorijo državo, ter so poti vodstvom nekaterih zagrizeno ozkosrčnili politikov z največjim veseljem ovirali konsolidacijo in razvoj države... Res, take volilne borbe nočemo več. In take nolilnc borbe ne bo več, ne sedaj in tudi ne nikdar kasneje. Volilna borba, v katero smo stopili te dni, jc drugačna, je boljša, je plemenitejše. Ona jc lo, kar bi morala biti volilna borba pri vsakem za demokracijo zrelem narodu: doba premisleka in preudarka, doba izpraševanja državljanske, narodne in človeške vrsti.... In naš narod se lega tudi zaveda. Sedanja volilna borba zalo ni hrupna, ni sejemska, temneč mirna in tiha, a zato tem bolj vztrajnu in odločna ... Drugačna je to pot volilna borba... Ob strani stoje le oni, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da je res konec strankarskih diktatur, konec samovolje, terorizma in prid milosti strankin njihoVih šefov. V borbene vrste pa se uvrščajo osi, ki vidijo napredek države le v složnem delu in medsebojnem razumevanju... V taki volilni borbi se bo rodilu naša nova Narodna skupščina, v resnici narodna, ne diktirana od samovolje političnih voditeljev.*... Lom nad T rilcem Dne 4. septembra se je pričel trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je na prošnjo kmetijske podružnice priredila bunsku uprava. Tečaj vodi ga. Černe-fcelharjevtt /. gdč. Olgo Milmv-ruvo. Z oktobrom I«) imela gospa voditeljica še posebne gospodinjsko večere /a žene in gospodinje. V nedeljo 11. oktobru priredi sadjarska podružnica za Tržič in okolico \ naši šoli razstavo sadju /a sadjarje is obč. Sv. katariun in Tržiča. Namen ra/stav« ni, pokazati samo najlepše jesensko sudje, ampak /brati vse sadno vrste, ki «r> v kraju pridelujejo in ugotoviti najprimernejše \ rste. katero nuj bi sc potem širile. Ne le člani, ampak,v>i posestniki i/ okoliša, ki goje sadno drevje. st) vabljoni. da pri-iioso vzorce sadnih vrst. Prinesti je treba sadje do tO. oktobra v lomsko šolo g. tajniku podružnice šol. npr. K u su. Ocenil l><> sadje zastopnik sadjarskega društva i/ Ljubljano, ki lio o uspehu poročal lin zborovanju sadjarjem isto nedeljo popoldne ob Lepo sadje bo tudi naprodaj. Vsak petek sveže morske ribe Ant. Stacul. Šelenbuiffova ulica Ljubljana Betonska deta pri Iromostovju končana Ljubljana, 7. okt. Danes so pri frančiškanskem tromostovju za-belonirali zadnjo veliko železobetonsko ploščo in s tem ludi zaključili večja betonska dela pri tromostovju. Ostala bo le še detinitivna zgraditev ograje in drugi malenkostni popravki, pri katerih pa ne bo več treba strojev za mešanje betona. Dela bodo zaključena jutri opoldne in ob tej priliki bodo delavci, ki so zaposleni pri gradbi tromostovja, postavili na vseh .mostovih lepe mlaje, da bodo tako tudi Ljubljančanom pokazali, da so mostovi v surovem stanju že gotovi. Se z večjim veseljem pa se bodo lotili postavljanja mlajev zato, ker pričakujejo bogat likof, ki so ga za svoje pridno delo pri mostovih brez dvoma tudi pošteno zaslužili. Upamo, da se bo podjetje odrezalo in se izkazalo na veliko veselje delavcev. Kaj bo danes Drama: Zaprta. Opera: Laterna (Lucerna), premiera. Izven. Jakopičev paviljon: JakSeva razstava. Delavska zbornica: Delavski prosvetni večer v počastitev Krekovega spomina. Ob 20. uri. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78; mr. Hočevar, Celovška c. 84. (Lj. VII.) Samo kratek čas 257» popusta pri vsem blagu Jos. Snoj manufaklura LfubMana, Prešernova ul. © Občni ibor Stolne prosvete bo v nedeljo I U. t. m. ob 6. uri popoldne v posvetovalnici Jugo-I slov. tiskarne. Prosimo polnoštevilno! © Širši odbor Katol. akcije za stolno iupnijo ; imn sejo v petek, dne 9. t. m. ob osmih zvečer v ' jiosvetovalnicl Jusoelov. tiskarne. 0 Izlet na Kum. Slov. kat. akad. starešinstvo ! v Ljubljani priredi v nedeljo 11. t. m. izlet na Kum. i Odhod iz Ljubljane ob 5.20 zjutraj do Trbovelj, med potjo na Dobovcu sv. maša. Tovariši iz Ljubljane. Celja in drugi: udeležite se v kar največjem I številu! 0 I. prosvetni večer bo jutri v petek 9. okt. ob 8. zvečer v verandni dvorani hotela Union. S i tem večerom otvori Prosvetna zveza Levstikovo ; proslavo, katera se bo ponavljala potem po vseh prosvetnih društvih po deželi. Na sporedu I. pro-! svetnega večera so štiri recitacije Levstikovih pesmic. Nato sledi predavanje prol. dr. A. Slodnjaka: i Ob stoletnici roistva pisatelja Levstika. Predavanje 1 je opremljeno tudi s skioptičnimi slikami. Na ta I prosvetni večer vljudno vabimo naše literate, ča-I stilce Levstika in obiskovalce prosvetnih večerov. Vstopnina: srde/i ') Din. stojišča 2 Din. Predpro-daja vstonnic v knjižnici Prosvetne zveze. 0 Članstvu Ljubljane! Dines ob 20. pevska vaia mešanega zbora v običajnih pevskih prostorih v Ljudskem domu. Udeležba nujna! Pevovodja. 0 Knjižnica Prosvetne zvere v Ljubljani se priporoča za blairohotni obisk. Odprta ie dnevno od 9,—12. in od 2.-7. Knjižnica ima veliko izbiro : tako leposlovnih, kakor ludi poučnih knjig. Med zadniitrti nridobilvnmi vam nosebei priporočamo: j E. Kiss: Das glUserne Meer. 3011a: Ktihnert: Fische im Fjord. 301?a; K. Michaelis: Ribi, 3018a1; Dtto: Bibis grosse Reise. 3018a2; Dtto: Bibi und Olle. 5018a 3; H. O. Wells: Der Apfel vom Batim der Irkenntnis. 2-ffia 0: Dtto: Der Diktator. 2435n 10; O. Gluth: Zeine schonste Miincherin, 2947a; Dtlo: Der verhexte Spitzvveg, 2947al: Lamasch: Zum j Ufer des Glticks. 4022a: Brilndl: Beu Mtir in Rom, I 3024a; Ilolst: Vixbe. 3027a; Stjernstedt: Ullabella, «)28a; Dorgeles: Die hfllzernen Krctize. 3030a; de Man: Dic steigende Flut. 3031 a. Poleg navedenih pridobitev so članom na raznolago še številne druge kniige, katere bomo objavili kasneje. Pridite in obiščite knjižnico Prosvetne zveze © Na prrcm simfoničnem koncertu letošnle j sezone se bo Izvaialn Hrnhmsova Hruga simfonija, i Brahme je zadnii izmed klasikov. Slovanom simna-; ličen že zalo. ker je bil prolek'or in rb-v.evateli i nesmrtnega Ovftfaka. živel ie na Dunnlu ter Imel I pri kritiki in občinstvu velike usnelie. Drugo sim-! ioni jo je pričel pisali Braluns v poleliu leta 1R77. j v Porcčah ob Vrb^kem jezeru. Naši kršil nn Ko-I reškem so ga prevzeli tako, da je bil ves navdušen i in začel pisati delo. o katerem pravi sam, da zveni j lako veselo in ljubko, kakor da bi b;la nanizana nalašč za mlad poročni par. Prvič so izvajali sim- Ljubtjanshemu prebivalstvu Intenzivna suša je povzročila v mnogih predelih naše države občutno škodo, tako da trpe prebivalci veliko pomanjkanje živil in klaje. Da se tem nesrečnikom pomore, so predstavniki ministrstev in delegatje posameznih banovin na konferenci dne 31. avgusta organizirali poseben komite ministrov pod predsedstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje gospoda dr. Kostrenčiča, ki naj podvigne nabiralno akcijo po celi državi in zbira prispevke za pomoč pasivnim krajem. Tudi ljubljanska občina je v zvezi s krajevnim odborom Rdečega križa skušala podpreti trpeče ljudstvo v težko prizadetih pokrajinah. Mestno na-čelstvo vabi ljubljanske meščane, da blagovolijo denarne prispevke, s katerimi bi hoteli ublažiti bedo in prožiti pomoč nujno potrebnim rojakom, pošiljati denar na naslov mestne občine ljubljanske ali pa na krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani, ki bosta oddala nabrane vsote centralnemu akcijskemu odboru v Dravski banovini. Prepričan sem, da se bo ljubljansko prebivalstvo, ki je znano po svoji darežljivosti in je vedno znalo sočuvstvovati z bednimi, v znatni meri udeležilo le akcije in radevolje priskočilo na pomoč bednemu ljudstvu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1931. Župan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc I. r. fonijo dunajski Filhartnoniki 30. decembra 1877 z velikanskim uspehom in tretji slavek Allegretto so morali ponovili. Po prevratu se druga simfonija prvič izvaja v Ljubljani. Nastopi orkeslor 70 članov pod vodslvom skladatelja L. M. škrjanca. Steber orkestra je operni orkester, sodelujejo pa člani orkestralnega društva Glasbene Matice in konser-vatorieti. Pred prodaja vslopnic v Matični knjigarni. 0 Včerajšnji živilski trg je bil nekoliko slabše založen, vendar pa je bila kupčija dovolj živahna. Mnogo povpraševanja je bilo za jabolka, katerih so tudi naiveč pripeljali na trg. Kilogram dobrih, lepih jabolk stane 3 Din. Mnogo jo zdaj na trgu kostanja, cele vreče prineso tega žlahtnega sadu. Prodajajo ga po 2 Din liter. Veliko pripeljejo zdaj repe, kolerab, rdeče pese, korenju. Kolerabe so od 50 par do 1 Din ena, repe pa dobite 2 ali 3 za 1 Din. Čebula je po 4 Din kilogram, kumar je pa naposled le zmanjkalo. Orehovi jedrci so po 27 Din kilogram ali po 8 Din liter. Oob je zdaj na trgu nekoliko manj; jurčki bo po 3 in <1 Din merica, sivke in lisičko pa prodajajo po 2 Din liter. Izmed sadja naj omenimo 3e slive po 3.50 do 4 Din kilogram ter obilico grozdja po 4 Din in več kilogram. Mlečni izdelki drže stalno ceno, bilo pa jih je včeraj na Irgu nekaj manj kakor sicer. Tudi jajčji in perutninski trg je bil bolj slabo založen, cene pa so noizpreinenjene. Zrnati pridelki se dobo na trgu po sledečih cenah na drobno: proso za ptičjo krmo 2 Din liter, konoplja Din liter, Ješprenj 4 Din liter, pšeno 4 Din liter. Koruza 7,н krmo perutnini je po 2 Din liter, fižol prepeličar po 3.50 in 4 Din liter. Včeraj je bil zopet velik dovoz krompirja na Sv. Potrn na«ip. Do devetih so pripeljali 24 voz krompirja 'n 3 voze zelja. Za krompir nn debelo je bilo mnogo povpraševanja, Л 11 dopoldne je bil rnzen par voz žo ves krompir prodan. Cena ne popušča ter se krompir prodaja še vedno po 1.25 Din kilogram. Pač pa je bilo nekaj več slabšega krompirja prodanih po 1.12 Din kilogram. 0 Kolonija zadruge »Bajtar« v Sn. Šiški se prav lepo razvija. V delu je skupaj 17 niš; zidajo večinoma železničarji. Toda to niso nobene »bajte«, marveč prav lepe, čedne hišice, nekatere celo zelo velike in prostorne. Zidajo železničarjem razni zidarski mojstri in stavbna podjetja. Hiše so večinoma vse že pod streho ter zdaj izvršujejo že notranja dela, obmetavajo stene itd. Kolonija bo zvezana po podaljšani Verovškovi ulici, ki teče mimo nove šišenske ceste čez gorenjsko progo na polje. Zdaj so tamkaj še njive, dovažajo k hišam kar po razorih. Tudi vodovoda še ni, so pa za nđpeljavo tamkaj že pripravljene cevi. 0 Plot pred Luckinanovo hišo se je umaknil nekoliko nazaj, s čemer je dobila tesna cesta vsaj svojo prvotno širino. Skoda je, da niso pomaknili plota inalo bolj nazaj, saj bi mogoče dobili prostor za gradbeni material in drugo lahko na trgu pred dramo, zagata pa bi postala vendar nekolako manjša. 0 Lucijo so ujeli. Ljubljansko deželno sodišče, novomeško okrožno sodišče, ljubljanska policija, zagrebška policija in še drugo oblasli so dolgo iskale mlado pokvarjenko, znano tatico 21-letno Lucijo 1). Nikakor je nito mogli ujeti in ko so jo lovili ter preganjali tiralicami, pa je Lucija kradla po mestih in deželi ter ludi vlomljala. Njenn naj-| ljubša zvijača je biln, da jo prosila dobre ljudi za j prenočišče, zjutraj pa je izginila?! z vsem, kar je , mogla odnesti iz sobo. Končno pa se je Lucija le i ujela. Prijeli so jo te dni v Karlovcu, kjer je po-I sliušala z enakimi tatvinami, kakor v Ljubljani. Karlovšku policija je ujelo Lucijo izročila zagreb- Mili j o nI in milijoni ljudi nporabljajo le nad trideset le! po spodaj navedenih navodilih levic Ticntos Dro2d:enho m b!o0osiavi|a njen neprecenlitv tu delni uClneh Pri revmatizmu trganja tlt asu: boleča mesta vdrgnitl. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati grgratL Pri glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in cela telo vdrgniii, ter v/.eti zvečet pred počitkom mlačno kopel 9 dodn kom Levje Mentol-Drož-djenke. Pri utrujenosti: masirati c» lotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhaju: masaža glave. Kol zobna voda itd. Pri potenju pod pazduho, nog rok a i celoinega telesa naj se poteč' deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo. Levfa-Menlo'Đrožd'enka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STLKLKNICI Zahtevajte izrecno i,e vjo .vkenSo! Droždfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levia-Menloi-Droždfenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10'—, 26 — iu 52-— Din. Pazite se pred po-naredbami. Centralni biro: l.AVUA VBNT0L- DROŽDJENRA Zagreb, MarulUov trg 5. — Telefon: 73-52 ški, ki bi se silno rada malo nobližje pomenila z njo, zahtevala pa jo bo tudi ljubljanska policija, ki ima tudi obziren program, kaj bo vse z ujo razpravljala. © Cestna dela. Hodnik popravljajo na oglu Komenskega ulice in Resljeve ceste. Položili so novo asfaltno ploščo, ki je bila tam že močno obrabljena. Razne manjše Slikarije« izvršujejo tudi no drugih hodnikih na različnih krajih mesta. — V Jenkovi ulici, ki vodi strmo s Smartinske cesle v Vodmat, so nasuli cestišče, ga dvignili, da se tako ublaži res strm klanec. Istočasno bodo uredili tudi tamkajšnji hodnik. — Električni habel polagajo na Sv. Petra nasipu, ne na Poljanskem nasipu, kakor smo pomotoma navedli včerajT; kabel so položili po vsem nasipu ter bodo z delom nadaljevali do Marijinega trga v novi transformator. Kabel pa bo speljan ludi še naprej do transformatorja na križišču Rimske in Bleiweisove ceste. — Najboij živahno pa je sedaj na Smartinski cesti pod železniškim mostom ter na oni strani. Cesto pred mitnico so znatno znižali ler so morali odstraniti tudi tehtnico izpred mitnice. V Dukičevi jami se nadaljuje izkop zemlje za novo cesto, ki bo tik milnice šla v jamo ter dalje inimo carinarnice na Dunajsko cesto. Na delu je cela vrsta vozičkov, ki hite г od-važanjem prsti in gramoza, ki ga razkopava desetine delavcev. Tamkaj bodo zdaj odkopali zemljo ! prav do ograje TOniesovega zemljišča, pozneje pa I se več. Cesto bodo nato še tlakovali z malimi kockami. © Male tatvino in tatvine koles, Zidarskemu polirju Jožetu Seršonu jo nekdo izttinknil na l)u-! ilirski cesli 2000 dinarjev vredno kolo, znamko i >DUrrkopp-. — Kolo, vredno 400 Din, pa Je bilo ukradeno Za Gradom pleskarskemu mojstru Blažu Jančarju, — Čevljarski pomočnik Feliks Klepic jo j prijavil tatvino 350 Din vredne ure, mehaniški va-I jcnec Anion Srebotnjak pn 150 Dia vredne aktovke. 0_ Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo Merkur« namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih ob času od 7. do 9. zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udelc-I žencev. Kdor želi obiskovati lake tečaje, naj se prijavi v društveni nišami v času od 10. do 12. dopoldan in od pol 3 do 5 popoldne (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). I. Dolenec: Iz Krekovih rokopisov t) Voščilo za god. Za Kreka je značilno, da je ta inož z državniškim umom in kraljevskim srcem poleg svojega skoraj nepretrganega dela v javnosti vse življenje tudi pesnil. Ohranjene imamo njegove pesmi že iz njegovega 14. leta, ko je bil še na nižji gimnaziji jlzbr. spisi f, 41—43); in poslednje, kar imamo ohranjenega od Kreka, so zopet — pesmi. Poslednji Krekov rokopis, ki je doslej znan, so namreč papirji, na katerih je nekaj tednov pred smrtjo napisal nekaj prevodov iz francoskega in angleškega pesnistva. (Objavljeni so v Domu in svetu 1918 in 1919.) Iz dolge dobe 17 let (IS80—1917), ki leži med prvimi in poslednjimi Krekovimi pesmimi, je marsikaj Krekovili pesmi /e znanih in objavljenih, nekaj celo tudi uglasbetiih. marsikaj se bo pa brez-dvomno še našlo v rokojiisu pri njegovih znancih. Tako mi je minulo zimo poslal g. župnik Piber rokopis Krekove pesini. s katero inu je Krek voščil za god U). maja 1900. Pesem je brez naslova, napisana na pol pole s svinčnikom. Kakor je že zunanja oblika brez posebne ambicije, tako je tudi i vsebino. Krek je delal verze / veliko lahkoto — marsikdo bi vedel pripovedovati, kako spretno se jc zna! v veseli družbi pogovarjati v vezani besedi — ni si pa jemal časa, da bi bil izraz lepo izbrusil; z:ifo zazveni včasih kaka beseda nekoliko trdo. Kaže liani pa to voščilo Krekovo ljubezen do slovenske zemlje, njene lepote in njenega zdravja, DČelovsko skrb /j ljudstvo in ljubeznivost v ob-■evanju s prijateljem. župnik Piber je bil namreč s Krekom dobro znan /e iz mladih let. Krek je kot dijak zahajal k Pibtovim na Mlino pri Bledu (-pri Turku«), Ko je bil g. Piber župnik na Bohinjski Bistrici, je osiajal Krek v počitnicah po par tednov pri njem. I Kamor je Krek rad zahajal, lam je moral imeti i shranjeno tudi svojo neločljivo lajfo«. In lako bo ; prišla sedaj v Krekov muzej ne samo njegova bo- • iiinjska pipa, ampak (udi mehur za tobak, v katerem je celo še nekaj božje trave. Pesem se glasi: Bohinjskim drznim skalnim goram —slava! 1 Gozdovja miru, slapov šumu — čast! Savica srebropena, bodi zdrava! Živela tvoje struge bajna slast! Pozdravljeno mi, jezero pokojno, le hladi skalne Triglavu noge! Bog živi te. planino peslrohojno, in tvoje črede, ki z vrhov zvone! Ve koče bele, vmes pa božji hrami, oj, bodi z vami božji blagoslov! , Zajel bi rad ga s polnimi rokami in zlival curkom pod vaš mirili krov. Najprej pod Tvoj. pastir bohiniske črede, s Teboj pa v sleherni bohinjski kraj. In zraven bi pristavil še besede: Ostani to Bohinju, kar si zdaj! Kot siva ččr možat in neizprosen, kot cvet planinski nežen in tnehlik, kot gorska jelka neupogljiv, ponosen, in svež in jasen kot bohinjski zrak. Kot jezero, kjer gor nebroj sc zrca, ostani mirno vedno Ti srce! Ko pa ves Bohinj nosiš sredi srca, kotiček v njem ohrani še za — me! ie. v. i9oa Janez. Glede vsebine ie pesmi naj pripomnim lo, da Je seveda vse, kar je tu polmastnega, začrtal Krek. Zelo značilno je za Kreka, da je podčrtal besedi »božji blagoslov«. Ta misel, da je za človeka najpotrebnejša reč božji blagoslov, se ponavlja v njegovih spisih tolikokrat, da je po njej včasih mogoče spoznati kak nepodpisan članek v časopisu za Krekov. (Prlm. Izbr. spisi I, 80, II. 10 in povest z naslovom Božji blagoslov, ki je izšla v koledarju Mohorjeve družbe za 1900.) b) Krekova samooznačba. Duhovnik, ki živi sedaj v sosednji državi, mi jc izročil najdaljše doslej mi znano Krekovo pismo. Dočim si je Krek breme svoje obširne korespondence skušal olajšati s tem, da je odgovarjal v kratkih besedah, iie da bi pri tem pozabil na svoj humor in na svoj povsem originalen izraz, je tu napisni pismo v obsegu 12 strani, dasi pravi sam v pismu: »Da morem Vam pisati, sedim, ko sc bliža tretja ura ponoči'. Slo je namreč za nesoglasje, ki ga je skušal Krek s tem pismom odstranili. Pismo bom objavil v celoti, ko dobim potrebne podatke o razmerah, ki se v pismu omenjajo. Za danes objavljam satno odstavek, kjer govori Krek o svojem značaju: A če je tudi nekaj samohvali podobnega, ven (s tem hoče reči: Naj gre ven, naj povem. Op. p.): dozdaj še ni nihče na meni opazil sovražnosti, za-iirbtnosti, maščevalnosti; znam pozabiti vse, znani mirno, brez sentimentalnosti odpuščati; sovražiti in maščevali se ne znam. V hudih bojih z liberalci in socialnimi demokrati sem to vedno kazal. Zato pa tudi te/ko najdete meni sovražnih ljudi med njimi. Tudi osebne občutljivosti se skušam otresti, kar morem. Seveda v tem: homines sumus, a moj žolč ne vre dolgo.« Iz tega kratkega odstavka nam postane nekoliko jasno, zakaj je bil Krek vse življenje tako mladosten, jasen in nič zagrenjen. Marsikake žalosti se je tudi on znebil, preden je dan ugasnil: znal je brez sentimentalnosti odpuščati. Ni pa tudi čudno, če si je mož z takimi lastnostmi pridobil povsod prijateljev. c) Krek o Sukljeju. Suklje pripoveduje v svojih spominih, kako je kot profesor v Dunajskem Novem mestu polagoma poslaial veren katoličan (I, 84 in 85) in kako je po dolgih 30 letih« šel 4. julija 1896 zopet k spovedi. »Opravljal sem svoje verske dolžnosti že v tistih časih, ko me je včasih Slovenec še napadal kot ^nevarnega nasprotnika verskega mišljenja.« Z.a to Šukljevo izjavo sem našel zanimivo potrdilo v doslej neobjavljenem pismu, ki ga je pisal Krek menda 10. julija 1898 (datum je namreč pripisan na pismu s svinčnikom) g. Josipu Novaku, takrat kaplanu v Metliki, sedaj župniku pri Sv. Jakobu ob Savi. Tam pravi Krek ob sklepu pisma: Dv. svetnik Suklje je popolnoma katolik i po življenju zadnji čas. Hvala Bogu!... Te novice ne razglašajte v zvezi z mojim imenom. Sancta, sanete! i (V celoti bo pismo objavljeno v IV. zvezku Izbranih spisov, ki je v rokopisu popolnoma gotov.) Sedaj, ko vemo to tudi iz Sukljevih spominov, smemo pač tudi to objaviti. Razumljivo nam bo, zakaj si je Krek tako prizadeval, pritegniti Sukljeja v krog svojih političnih sodelavcev, kakor to razvidno iz Sukljeve avtobiografije. Ob tej priliki ponovno prosim vse, ki imajo kake Krekove rokopise (pisma i. dr.), naj jih dajo na razpolago. Brezdvomno je v teh, doslej javnosti nedostopnih rokopisih dosti gradiva za umevanie Kreka in njegove dobe. Dnevna kronika Skrivnostna smrt Maribor, 7. oktobra. V torek zvečer je razburil okolico Kamnice iu Kungote skrivnosten dogodek, ki Se ni pojasnjen. 22-letni čevljarski pomočnik Miha Parkii iz Gradišče št. t pri Kamilici je odšPl popoldne od doma ter se do večera še ni vrnil. Domači v skrbeh, du se mu je morda kaj pripetilo, so poslali njegovegsi brata Rudolfa za njim. Iskal ga je in ga končno našel ob pristavi Racerskega dvora v Rošpogu, ležečega v nezavesti. S pomočjo nekaterih drugih ga je brat Rudolf spravil domov, kjer pa je kmalu umrl, ue da bi se zavedel. Nenadna smrt mladeniča, ki ni kazal nikakih znakov bulezni, je zavita v temo. Pokojnik je imel na glavi sicer neznatne poškodbe, toda lahko jih je dobil pri padcu v nezavest. Ni pa seveda izključeno, da se je zgodil zločin. Orožniki so uvedli vsestransko preiskavo in upajo, da se jim bo posrečilo stvar pojasniti. Dogodek je vzbudil v okolici ICamniee precejšnje razburjenje, ker se tu že izza časa Mohorkovega rokovnjačenjn dogajajo stalno ležki zločini. Smrt pri trgatvi Št. Rupert na Dol., 5. okt. Kočar Jožef Breznikar, po domače Borštnar, fe bil v ponedeljek v Škovcu pri Tom. Prijatlju v trgatvi. Nosil je brente. Ko se je vračal iz zidanice v vinograd s prazno brento, je padel. Bil je takoj mrtev. Zadela ga je kap. — Domov so pripeljali mrtvega. Ne vemo ure — nedneva ... Na plot se ie nasadi! Ljubljana, 7. oktobra. Bolnišnica je sprejela danes pet ponesrečencev, med katerimi je bil najbolj nevarno poškodovan 30 letni progovni delavec Feliks Repe z Jesenic 10. Ta je obiral grozdje z brajde. pri tem je padel in se nasadil na plot. Dobi! je pri tem nevarne poškodbe. Triletni Jožek Adamič, sinček posestnika iz j Lipljenj pri Ljubljani, se je igral okoli slame: e& , nlce in vtaknil v stroj desno roke. Slamoreanict je otroku roko zlomila. V Kaplji vasi pri Tržišču se je ponesrečila 55 letna Marija Plivek, žena rudarja. Padla jo s jiodstrešju in si zlomila desno roko. V Malem Mlačevu pri Grosupljem je udaril 27letno Marijo Novljanovo sosed A. Š. z ročico po levi roki in jo ji znatno poškodoval. Na ostro črepinjo je stopila 6 letna Anuelca Čeh, hči premogarja na Ižanski cesti 57. Hudo si je obrezala desno nogo. TRGOVINO 1NGOSTILNO ~ z vso opravo in stanovanjem dam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek Slo- j venca pod šifro »Križovljanska 115 . Koledar Četrtek, 8. oktobra: Brigita, vdova: Simeon, »lurček. i • Osebne vesti = Upokojitvo v železniški službi. Upokojeni so uradniki VIII. položajne skupine: Ivan Vaje-vec, Jarše-Mengeš; Mramor Franc, prometno ko-mercijelno odclenje; Bajuk Izidor, prometno ko-mercijolno odelenje; Furlan Ivan, Ljubljana, gl. kol.; Esich Martin, Maribor, gl. kol.; Stibrie Ivan, progov. sekcija Novo mesto; Cerne Ivan, kurilnica Ljubljana Ii. gor. kol.; JurkoviČ Ivan, kurilnica Ljubljutiu II. gor. kol.; Detiček Josip, kurilnica Maribor; Sulgaj Ivan, kurilnica Maribor; Kenič Ivan, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Zor Leopold, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Lenarčič Franc, Ptuj; Filipčič Anton, Novo mesto. Zvaničniki 1. kategorije. i. položajne skupine: Klasinc Karel, Maribor, glav. kol.; Kek Franc, Ljubljana gor. kol.; Oswald Jakob, Sv. Lovrenc na Pohorju; Mnggioli Alojzij, Tezno; Flego Anton, Celje; Česnik Lov-jenc, kurilnica Ljubljana L gl. kol.; Štrubolj Fr., progovnu sekcija Ljubljani! gl. proga; Šinkovec Franc, progovna sekcija Ljubljani! glavna proga; Brezan Jakob, progovna sekcija Ljubljana, glavna proga; Kink Janez, progovna sekcija, Ljubljana, glavna proga; Fuš Pavel, progovna gokcija Ptuj; Kos Ivan, progovna sekcija Ljubljana, glavna proga; Kaste) ic Frančišek, progovna sekcija Novo mesto; Ivovšča Franc, progovna sekcija Ljubljana, glavna proga; Koren Anton, progovna sekcija Novo mesto; Špncapan Alojzij, Ljubljana gl. kol.; Vučajnik Josip, progovna sekcija Zidani most; Rlikluvec Peter, Ljubljana gl. kol.; Vrabič Ivan, progovna sekcija Celje; Deutschniann Franc, Maribor, gl. kol.; Noč Valentin, progovna sekcija Jesenice; Bezlaj Janez, Ljubljana glav. kol.; Oinerzel Janez, Ljubljana glav. kol.; Schauperl Ivan, Maribor, kor. kol.; Mohorčič Ivan, kurilnica, Ljubljana II. gor. kol. No vi grobovi + Vojntk: Na tukajšnjem pokopališču jc bila v četrtek 1. t. m. pokopana Terezija Lanac v 53. letu starosti. Rajna je bila sestra načelnika tukajšnje posojilnice, doma v Runtolnh pri Voj-niku. — V petek 2. t. m. ob pol dveh popoldne je umrl g. Henrik Rattey, bivši gostilničar, mesar in posestnik v trgu Vojnik. Rajni je bil tudi več let odbornik občine trga Vojnik. Ob priliki slovesne blagoslovitve novih bronastih zvonov leta 1923 je med drugimi a svojo soprogo kumoval drugemu zvonu pri župni cerkvi. Njegov pogreb se je vršil v nedeljo 4. t. m. ob 5 pqpoldnc ob ogromni udeležbi ljudstva od blizu in daleč. Pogreb je vodil ub asistenci domačega čč. gg. župniku in kaplana, novomeški dekan, mil. g. kanonik P. Žagar, kateri mu jo tudi ob grobu spregovoril poslovilne besede. Pevski zbor prostovoljnega gasilnega društva v Škofji vasi mu jo pod vodstvom učitelju meščanske šolo g. M. Vavda, zapel na domu in ob g/obu po ono žalostiuko. — V petek zvečer ob 10 pn je v trgu umrla gdč. Pepi Klein-s c h r o 11 v visoki starosti 81. let., posestnicu v trgu Vojnik. Njen pogreb se je vršil v ponedeljek dopoldne ob istotnko ogromni udeležbi ljudstvu. Rajnim bodi Vsemogočni milostljivi sodnik in obilen plačnik! Globoko žalujočim ostalim pa naše — Obletnica smrti dr. J. Ev. Kreka. Danca pred 14 leti je zatisnil oči veliki voditelj Slovencev Janez Evangelist dr. Krek. V spomin nu velikega pokojniku je danes ob 7 zjutraj .sv. maša zadušnica v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani. — Danes sc vrši XXXIV. rodui obč »bor Prosvotne zveze v beli dvorani Unioiia. Začetek obč. zbora je ob 9, poleg običajnega dnevnega reda, ki ga predpisuje Poslovnik, je na programu predavanje -/Sodobne socialne naloge prosvetnih društev«, katero ima dr. Miha Krek. Vljudno vabimo k obč. zboru člane in članice ljubljanskih prosvetnih društev, kakor tudi vse prijatelje in pospeševatelje krščanske prosvote. — Rekonstrukcije občinskih odborov. Dne 29. septembra je kraljevu bansku uprava z odlokom II. No 23690/1 na podlagi člena 3 zakona od ti. januarja 1929 odvezala v Sodražici sledefe občinske odbornike njihovih dolžnosti: g. župnika Franca Travna, Franca Stupico, Petra Prijatelja, Ivana Cvara, Rudolfa Miheliču, Franca Pajniča, Alojzija Tankota in Ivana Levstka. Mesto njih pa ie imenovala Ivana Kozino, Ivana Oblaka, Jožefa Hilca, Ivanu Cvara, Jerneja Bartola, Jožefa Gornika, Rudolfa Lovšina in Ludvika Vesela. — Kakor slišimo, so odvezani občinskega odborništva tudi nekateri odborniki občinskih odborov v Ribnici, med njimi g. dekan Anton Skubic, nadalje pri Sv. Gregorju, kjer izpade med drugimi tudi g. župnik Kruinpestar in v Dolenji vasi, ■ kjer je odvezanih svoje dolžnosti 13 odbornikov. PLANTAŽA KAVE Г®!§ Dobrota kave Fatoamaterii! Vse fotopotrebščine dobite v Ju gos ovansUi hntiffarni V Ljubljani Zahtevajte cenik! ni odvisna samo od podnebja, višinskega položaja in svojstva zemlje, temveč tudi od sajenja, skrbnosti pri letvi, luičenju plodu, izbiranju in sortiranju, že eno samo slabo zrno lahko pokvari nalivek kave. Naloga strokovnjakov je, da izmed mnogih vrst poiščejo najboljše, jih pravilno mešajo in pražijo. Razen bogatih izkustev in znanca so potrebne za dober uspeh tudi moderne naprave. Vsi ti predpogoji so vzorno izpolnjeni pri , kavi Hag. Vsako zrno kave Hag je kvalitetno. Pri postopku kot ga vrši Hag, je surova kava podvržena temeljitemu čiičeniu. Obenem se odstranjuje kofein, ta za mnoge ljudi škodljiva sestavina navadne kave. Kava Hag je kofeina prosta, ter nudi največji in nemoten užitek. Nikoli ne škoduje srcu. živcem, ledvicam ali želodcu. To je gotovo tazvv.seljiva vest za ljubitelje res zdrave in dobre kave. — Posebna oiganizacija pa skrbi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Servira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa in 1 Din za odpremne stroške — od Kave Hag d. d., Tomašlčeva ul. 4, Zagreb. вааввпвавааааввваавввввваавваваа — Prošnja gimnazijam! Prejeli smo: Na gimnazijah se je letos vpeljal tudi popoldanski pouk. Zn dijake, ki stanujejo v mestih, to ni hud udarec in bo morda ceio dobro. Drugače jc z dijaki, ki hodijo z dežele v iiiestue šole. Kako je hudo, da morn otrok čakati še nu popoldanski pouk. morda celo lačen. Kako naj sc vrača potem domov, pozimi po noči! In kdaj naj sc otroci u če!? V Dopoldne večkrat morajo čakati, ker jc šola samo do It), nato pa šele popoldne od 3 do 5! Prosimo ravnateljstva in prosvetni oddelek, du uredo šolo kakor je bila lani. V teh težkih časih nam pomagajte I Otroci hodijo dnevno 8 km daleč, starši ne moremo plačevati stanovanj vi mestu! Naj ne bo prošnja zastonj! — Sturši iz ptujske in mariborske okolice, — Enako prošnje smo prejeli tudi od staršev iz ljubljanske okolice. — Popravek. Prejeli smo v članku »Cene na drobno^, ki ga je včeraj objavil Vaš cenjeni list, so je v šestem odstavku sedinu vrsta vrinila neljuba pomolu. Pravilno bi se moral stavek glasiii: Ter konečno državna carina, poslovni davek in druge carinske pristojbine, ki znašajo ua nekatere predmete 200—300% od vrednosti blaga in ne. kakor v omenjenem članku: sna občinski trošarini in davščini na blagovni promet v Ljubljani . Načelstvo Gremija trgovcev Ljubljana. — Vilfanova koča na Rcguiijščiri je zaprta in bo oskrbovana samo še ob nedeljah pri ugodnem vremen" — Nov« uradne uro v finančnih uradih. A. A. poroča: Dravska finančna direkcija razglaša, da so od 1. oktobra 1981 do nadaljnjega določene za vse odseke te direkcije in za vse davčne in katastrske uprave na njenem področju sledeče uradne ure: Ob delavnikih od 8 do 12 in pol in od 15 in pol do 18, ob sobotah od 8 do 14, ob nedeljah in praznikih je dežurna služba od 9 do 11. — Apno zn enojenje vrtov. Sedaj v jeseni, ko pospravimo z vrlov vso zelenjavo in vso prazne gredice globoko preštihnmo, je najprimernejši čas, da jih obenem gnojimo z upnenim prahom. V ta namen vzamemo na 1 m® prostora 8—10 dkg spra-šenega apna, ki ga potrosimo po vrhu obdelane zemlje. Apnenje vrtne zemlje naj so ponavlja vsaj vsake 3—4 leta, kar silno dobro učinkuje ne-lc na razkrajanje zemlje, temveč jo tudi pomnoži na važni redilni snovi, t. j. apnu ter jo obenem tudi razkuži. Posestnike vrlov opozarjamo, da zbira naročila za sprašeno apno sedaj Kmetijska družba v Ljubljani in to pn najnižji ceni. Interesenti naj se čimproje priglasijo. — Za praznik »Kristus Kralj« (zadnja nedelja v oktobru), priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Dr. Fr. Kimovec: Srce Kraljevo, za mešani zbor z orglumi Din 1.50. Al. Mihelčič: Slavospev Kristusu Kralju, zn mešani zbor z orglaini. Din 3. St. Promrl-Moro: Povsod Bogu, za enoglasni in mešani zbor z orglaini, Din 1.50. — Obledelo obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. — Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene. ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Jose!« grenčice poskrbi za vsakodnevno izprnznjenje črev. Po izjavah vse-uPillških klinik se odlikuje »Frani-Josefc voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi, Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. M ar r bor Gromov iubilej -Maribor, 7. oktobra. Snoči je h d o Grom slavil evoi 25 letni jubilej v slavnostni predstavi igre ->Mayerl;ng«. Slavljenec lido Grom jc kot Rudolf izgradil lik. ki gre brez dvoma vštric njegovih dosedanjih najboljših; lahko je trditi, da je poleg prisrčno ljubke in neprisiljeno ter najsprejemljivejše podane Vetsere naše igralke mojstrinjc E, Kraljeve, Gromov Rudolf po uspelosti upodobitve osrednji pojav navedene uprizoritve. Misteriozno dostojan. stvena je bila Elizabeta E. Starčeva, vznežena Milli Stubel Danico Savinove; do zadnjega giba in kretnje je pregnantno izdelal neutrudno prizadevni P. Kovič svojega Blutna; vprav kabinetno figuro je postavil na oder Furijan v superijorju jezuitov, V. Skrbinšek ne prinese ničesar novega; zadovoljuje se bržčas z izhojen;mi oderskimi stezami .,. Uspešno eo sc uveljavili nadalje Zakraj-škova kot grofica Larisch, Rasberger kot cesar Franc Jožef (vprašanje je, kateri izmed igralcev mariborskega ansambla bi ga mogel adekvatneje podati), Medven (nadvojvoda Ivan Salvator), To-mašič kot prestolonaslednikov adjutant, Nakrst kot cesariev adjutant, Blaž in Gorinšek kot častnika ter Tovornik kot Loschek, ki se je očividno znova potrudit pri podajanju originalnega Rudol-fovega lakaja, Pred predstavo je bila slovesnost formalne proslave. Tople čestitke so spregovorili jubilantu upravnik dr, Brenčič, višji režiser Jože Kovič, starosta mariborskih gledaliških igralcev Rasberger, potem pa šc za ljubljanske tovariše gdč. Kukčova in Stjcpan Ivetja ter zastopniki gledališkega zbora. Vencev in pozdravnih brzojavk cela kopica, tako da je gledališki tajnik Danilo Gorinšek čital prisrčne čestitke in pozdrave ma-lodane pol ure. Končno ee je slavljenec, ki je bil ves čas predmet viharnega aplavza številne publike, ki jc do zadnjega kotička napolnila gledališče, globoko ganjen in z zadrževanimi ihtljaji zahvalil vsem govornikom ter navzoči publiiki. Bil je lep večer našega teatra. —c * □ Zlata poroka. Dne 10. oktobra slavi v širši javnosti znani ter priljubljeni gospod profesor Josip FLstravec s splošno priljubljeno soprogo gospo Ano redko slavje zlate poroke. Siavljenca, ki sta še oba pri najboljšem zdravju, živita od prevrata dalje v Mariboru, kjer jc služboval g, profesor na realki. Njegova skromnost ter priznana pripravljenost pomagati pomoči potrebnim dijakom sta mu pridobili povsod prijatelje, ki sc ga bodo tega dne gotovo radi spominjali. Slav-Ijcnca naj veselo preživita svoj zlati častni dan v krogu svoje rodbine in prijateljev in naj ]ima bo usojeno dočakati še dijamantno poroko! i □ Novi bogoslovcL V mariborsko bogoslovje so vstopili na novo sledeči: IV. letnik: Črnoga i Ivan: II. letnik: Jerman Franc; I. letnik: Fajdiga Alojzij, Feguš Ignacij, Gabor Alojzij, Gregor Ivan, Gomboc Franc, Holzedl Anton, Jeler Karel, Ko-lenc Ivan, Kovačič Anton, Kušar Štefan, Ornik Friderik, Osterc Stanislav, Petančič Martin, Po-tokar Ferdo, Požar Helmut, Škafar Ivan, Totnin-šek Franc, Vogrinec Anton, Žolnir Alojzij. □ Zahvala invalidov. Kraievni odbor Udru-ženja vojnih invalidov v Mariboru izreka celokupnemu občinstvu iskreno zahvalo za izkazano socialno in humanitarno umevanje z jdeležbo na nedeljski tomboli. Posebno sc zahvaljujejo invalidi še tvrdkam, ki so darovale lepe dobitke. S čistim prebitkom, ki znaša 10.282 Din jc bode priredila najpotrebnejšim invalidom božičnica. □ Koncert mariborskih učlteljiščr ikov. V soboto, dne 10. t. m. priredc mariborski učiic-ljiščniki zavodov koncert z muz kalnimi in pevskimi točkami. Koncert sc vrši v Narodnem domu; pričetek jc ob 20. Prijatelji mladine! □ Iz gledališča. Danes sc ponovi v Narodnem gledališču Anzengruberjeva komedija >Slaba vest«, ki je pri sobotni premijeri naletela na največje simpatije občinstva. Abonma C. — V soboto bo repriza klasične Ben Jonsonove Komedije ->VoIpone., v nedeljo pa prva repriza zgodovinske žaloigre Mayerling . □ Obvestilo Maršem o davili. V mariborskem okolišu, ozir. v teritoriju okrožnega inšpektorata inuriborskegu, se lansko leto . in s<-še predvsem letošnje leto pojavlja duvicn > zelo številnih primerili. Ker opozarjajo ua to dejstvo tudi od drugod v naši državi iu i/, inozemstva, izgleda, du to ni prehoden pojav, ne-jo da je pričakovati, Ram<>n«, ki za trajno zaščiti otroke pred davico. To sredstvo jo poleg vsega tudi poceni: za cepljenje enega otroka potrošimo 7—tO Din, V slučaju ubožnosti starišev so izvrši cepitev brezplačno. Torej tO Din in otrok jc varen pred davico. Cepljenje so izvrši v Zdravstvenem domu v Mariboru ali pri privatnem zdravniku. — Upravnik doma dr. Vrtovcc. □ Zadnja pot Frančiške Ingolič. Ob ogromni udeležbi Mariborčnov se je vršil včeraj popoldne pogreb blagopokojnc gostilničarke Frančiške Ingolič nn mestnem pokopališču v Pohreiju. Ljudi je bilo toliko, da se je moral avtobusni promet pomnožiti. Sprevod jo vodil bratranec blagopokojnice plujski prošt dr. Žagar ob asistenci svojega brata Z n i УГ Z a n e c e n e Z n i ž a n e c e n e Kakor električna luč nad-petrolejsko tako triumfira ZEPHIR-peč nad zastarelimi neštedljivinii pečmi. Zepliir d.«l. tovarna peči in emajla, Subotica Samoproilaja Ljubljana: Breznik & Friiscli Celje: I). Kakusrh Maribor: 1'inter & Lenaril novocerkvenskega dekana Puvla Žagarja. V sprevodu je bila tugi Schonherrjeva godba. V slovo ji je pevski zbor pekov zapel dve lepi žaloelinki. Veličasten pogreb je pokazal, koliko simpatije, spoštovanja in priljubljenosti je uživala plemrnitii pokojnice, znana gostilničarka Frančiška Ingolič v vseh krogih mariborskega prebivalstvu. G Smrt znanega ekonoma. Včeraj zjutraj ie izdihnil po daljšem bolehanju, v starosti 01 let. bivši lastnik kavarne Promenada, Alojzij Lešnik. Pokojnik jo bil dolga leta upravitelj knezoškoli;-skega posestva Betnava pri Mariboru ter pokazal kot tak odlične gospodarske in upraviteljske zmožnosti, Pred več leti je nastopil svoj zasluženi pokoj ter |e prevzel obrat kavarne Promenada v Tomšičevem drevoredu, ki je bila njegova last. Pred nedavnim časom ga jc pa bolezen prisilila, da je kavarno prodal. Pogreb blagega pokojnika sc vrši iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju ob 4. Naj počiva v miru, težko prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje. □ Srednješolski lahkoatletski mceting od povedan. Ker so vodstva nekaterih mariborskih srednješolskih zavodov prepovedala di|akom sodelovanje na mcetingu, ki bi sc moral vršiti v nedeljo, dne 11. t. m., se tekmovanja za prvenstvo I mariborskih srednjih šol ne bodo vršila. □ Posclska zveza v Maribor,i vabi vse k i igri »Ljudmila«. Vrši se 11. oktobra ob pol 5 v I dvorani Zadružne gospodarske banke. Pridite! U Izlet k šmarjeti ob Pesnici priredi Narod-j na Obrana v Mariboru v nedeljo, lt. t. m. V j Šmarjeti se vrši prosta zabava s petjem in erc-čolovom. Ob četrt na tri bodo izletnike odpelial izpred hotela »OreL na Grajskem trgu avlobus. \ ožnja tja in nazaj 15 Din. za otroke polovična, i Povratek v Maribor ob 10. Udeležcnci naj se ; prijavijo v pisarni NO v nedeljo od 10 do 12. ГЈ Delo mariborskega kiparja Sojča in sicer kip Marije z Jezusom bode dne H. t. m. eloves no blagoelovlj eno v Rogaški Slatini. Kik bo vzi-! dan v Stritarjevem domu ter je lepa umetnina. : Slovesno blagoslovitev bode izvršil prevzv. škof ! dr. Andrej Karlin. □ Cenjene oglaševalce !er inserenle pro-: širno, da oddajo svoje za nedeljsko številko na-■ menjene oglase vsaj najpozneje ob petkih do pol I 18 v upravi, Koroška cesta 1, oziroma pri po-I d ru ž niči, Aleksandrova cesta 6, da se bodo motili ;.,o želji uvrstiti v oglasnem delu lista. □ Za dnhnvši-ino se prijioroča velika izbira čr-nega in teinnosivega blaga za obleko in površnike v ; novi stavbi trgovcu Marun«, Maribor, Gosposka HI. I • Naše dijašlvo Slovalki gost med nami. V teh dneh sc i pripelje v Ljubljano Slovak Jože M i k u , 1 akademik iz Bratislave. Pride v zameno akade-| mika, ki ga je poslala Slov. dij. zve?a v Bral: i slavo. S to zamenjavo mladih inteligentov se šele začenjamo Slovenci in Slovaki narodno spoznavati in kulturno zbliževati. Zgolj neznatne stike najdemo doslej med tema dvema najmanjšima slovanskima narodoma. Pričakujemo, da bo temu j odslej drugače, ko začenja ta praktični smote-i v Slovanstvu uresničevati Zveza slovanske katol j akad. mladine in starešin. Med Slovaki jc ta misel našla široko umevanje in izdatno denarno podporo v vodstvu pokrajinske državne uprave. Jože Mikuš je odličen Slovak, marljiv študent in aktiven član »Oslrcdia Slovenskčho katol. Študentstva« v Bratislavi. Vrlega gesla z veseljem sprejemamo in mu želimo, dn bi se med nami na Slovenskem čutil vsaj tako dobro ko v svoji podtatranski domovini. Pijanki kolcdttr* Slovenski- ,Hj. rf'kooeean<In kaj potem?« »Potem moramo seveda vedno kupili novo ovco.« — * »Obtoženec, plačali boste 7000 Din globe, ket ste izdali čeke brez kritja.« »Ali smem tudi za ta znesek izstaviti ček, gospod sodnik?« »Gospod doktoT, hudo sem bolan.« »No, bomo videli. Povejte kaj o svojem življenju.« »Živim kakor vsi reveži. Delam kakor konj, ves dan letam okrog kakor pes, zvečer sem zdelan kakor črna živina, pa zaspim kakor medved.« »Ah tako... hm... ali vam ne bi kazalo, da poiščete živinozdravnika.« Lord Heading, angleški zunanji minister se te dni mudi v Parizu. Zavarovalnice, požari, požigi Žo v preteklem, zlasti pa še v letošnjem letu, so se požari proti pričakovanju, ki ga pokazuje statistika, tako pomnožili, da moramo to označiti kot izvanredcn pojav, To daj« povod zavarovalnicam, da javno izrazijo svoje mnenje. Vzroki požarov so nesrečni slučaji, dalje neprevidnost in malomarnost zavarovancev sumih in pa požigalci, ki iz špekulacije zažgo svoje lastno imetje ali s požigom uničijo tuje premoženje. Namen zavarovanja je kriti po nesrečnih slučajih nastale škode. Nikakor pa ne spadajo v okvir odškodninske dolžnosti vsled velike malomarnosti ali pa celo iz špekulacije nastal« škoda, Požari iz malomarnosti, neprevidnosti, s« preprečijo v glavnem na ta način, da se zabrani nepoznanim in sumljivim osebam dostop v poslopja, poveča pazljivost nad otroci, ter zlasti prepove kajenje in neprevidno ravnanje z lučjo in vžigalicami v gospodarskih poslopjih in prostorih, kjer se nahajajo lahko upaljivi predmeti. Posebno pnž-njo je polagati na redno čiščenje in pravilno vdržu-vanje dimnikov, peči in o^njiSč. Obstola pa seveda še mnoi'o drugih varnostnih ukrepov, da se požari preprečijo. S stališča narodnega gospodarstva bi bilo pozdraviti, da se s sodelovanjem vseh krofov onemogočijo požigi in požarne škode vsled malomarnosti. V interesu vseh zavarovancev je, da se do- seže ta cilj. Zavarovalnice bodo namreč prisiljene, če te abnormalne razmere ne prenehajo, zvišati premije. Požigalci morajo priti v roke pravice. V to svrho naj sodelujejo vsi, da bo mogoče poklicanim oblastem priti na sled požigalcem, Zuvarovalnlce s svoje strani pa obljubljajo visoko nagrado vsakomur, ki bo dal take podatke, da prejme požigalec zasluženo kazen, Požigalci v pogostih slučajih prekomerno zavarujejo v nadi na dobiček. Nekateri oplašeni ljudje pa sklepaj^ previsoka zavarovanja v strahu za svojo imovino. Zavarovalnice opozarjajo, da je prekomerno zavarovanje brez koristi. Zavaruje naj se pri popolnoma novih predmetih nova vrednost, pri starih naj se upošteva zmanjšana vrednost vsled starosti in obrabe. Na tej podlagi izplačajo zavarovalnice odškodnino po določbah zavarovalnega zakonu. Po tem naj se ravnajo zavarovanci, ki vrednost zavarovanih predmetov najbolje poznajo. Končno opozarjajo zavarovalnice, da bodo za pogorele stavbe, ki bi se ne vpostavile v prejšnji stan, povračale v smislu zavarovalnega zakona in splošnih zavarovalnih določil le prometno vrednost istih, ki pa je v sedanjih razmerah mnogo manjša od resnične vrednosti. V Atenah ANKER — COMMERCIAL UNION — CROATIA — DUNAV — HERCEG-BOSNA — JADRANSKA -JUGOSLAVIJA — ROSUA FONSIER — ROYAL EX°HANGE ASSURANCE CORPORATION -SAVA — SLAVIJA - TRIGLAV — L'UNION — VARDAR - VZAJEMNA ZAVAROVALNICA Svetovna tetina 1931 Mednarodni kmetijski zavod v Rimu objavlja sedaj v svojem najnovejšem porečilu o svetovni letini za 1981, v kolikor so mu jih poslale vlade raznih držav. Na severni poluti je znašal pridelek pšenice v 29 državah 735 milj. met. slolov, lani 780, 1929 pa 718 miljonov slolov. Lelina rži je dala v 20 državah severne polute 189 miljonov, lani 234 in 1929 231 miljonov stotov. Pridelek ječmena jo znašal letos v 27 državah 229, lani 281 in 1929 280 miljonov slotov. Lelina ovsa je dala v 23 državah .severne polute 394, lani 434 in 1929 130 miljonov met. stotov. Sama Evropa je imela po doslej zbranih podatkih le malo slabšo letino kot lani. Pri ovsu jc bila višja. Nasprotno pa jo rž dala znatno manj kot lani. Severna Amerika pu je dala letos znatno .slabšo letino kot lani, kar se je posebno videlo pri ječmenu. Cenilve v Aziji in Afriki niso dale posebuih novih rezultatov. Če vpoštevamo še druge države, katerih lelina ni obsežena v navedenih cenitvah, znaša pridelek pšenice na celem svetu 830 milijonov stolov (manj 40 milijonov v primeri z lanskim ledom), rži 205 (manj 45), ječmena 280 (manj 55) in ovsa 480 (manj 35) milijonov stotov. Zmanjšanje svetovnega pridelka je pripisovati predvsem vremenskim nezgodam v USA. Ravno tako so nekateri kraji vzhodne in južne Evropo trpeli zaradi veliko suše. Drugi kraji pa so zopet trpeli radi velikegu dežju (zapudna Evropa in Nemčija). Za sovjetsko Rusijo ni še podatkov, vendar je računati, da je letos pridelek manjši. Na Kitajskem so poplave zelo zmanjšale izglede. Skupno je lorej na celem svelu računati z manjšim pridelkom kot lani. To pa daje zopet sklepati, da se bodo sedanje velike zaloge pšenice po celem svetu zmanjšale. (Od posebnega poročevalca.) 3. oktobra. Zanimanje za balkanske igre v Atenah jo bilo le.tos izredno veliko. Polog običajnih udeležencev iz naše države — lahkoatletov — so prvič potovali na zgodovinska tla v Mene tudi igralci tenisa. Prejšnja leta so v lenim tekmovali samo (Irki in Romuni. Iz naše države «o pu potovali samo lahkoatletl in še ti lo z veliko težavo. Kur so tičo denarnih sredstev, smo bili vodno pri-puščeni samitu sebi, med tem, ko so druge reprezentanco dobivalo precejšnjo podporo od svojih držav. Uspehi, ki so jih pa ravnu lelus dosegli naši zastopniki v teniškem športu, so povzročili, da jo odšla nu dolgo potovanje v Atene tudi naša teniška reprezentanca, ki jo tvorijo gospoda Schllfer in Kukuljevič in dami (lostiša in Schritger. Prvič so nastopili že v četrtek, torej prej, kakor sinu prišli mi v .Mene, Teniško zastopstvo stanuje ravno tako v luksuznem holelu Akropolis». Ta luksuzni hotel je taborišču vseh športnikov iz balkanskih držav. Tak živžav, kot jo v tem hotelu, se redko kje najde. Dosedaj med seboj si neznani atleti se sporazumevajo z govorom mulcev, to je, kažejo si razne znake. Najlažje si! pa sporazumevamo s številkami. Grku sem napisal na listič 100 metrov, zraven sem pa dobil čas, kalerega porabi najboljši Grk za to progo. Pa smo izračunali, katero mesto nam bo pripadlo. Tako smo že danes približno ugotovili, kakšne rezultate bomo dosegli jutri. Eno je pa gotovo, da Grki, ki so prav za prav naši nujresnejši konkurenti, letos nastopajo v oslabljeni sestavi. Njihovi najboljši atleti, kakor Bekiaris, Virginis in Štavriuos, no nastopajo. Tudi Bolgari so prišli brez najboljšega ullula. lanskega zmagovalca na 800 in 15Q0 m — Pedana. Sicer tudi nam manjkajo, toda šlo bo vseeno. Danes smo pri kosilu morali ugotoviti, da je hrana precej boljša, kakor pa prejšnja leta. Vendar naši х-težki:: niso zadovoljni. Lani jim ni ugajalo olje, letos so pa premajhne porcijo, Toda lo ne kvari naše dobre volje. Atene so danes okrašene z grškimi in turškimi zaslavimi, vse v čast turškemu ministrskemu predsedniku Izmet paši in pa zunanjemu ministru Tevl'ik Rudži boju, ki bosta TVORN1CA Sadna razstava in naše sadjarske podružnice. Sadni sejem, ki bo trajal od 25. do 27. oktobra t. 1. v Ljubljani, bo nudil najlepšo priliko, da se ga udeleže tudi naše sadjarske podružnico in da pokažejo pri tej priliki, koliko so storilo v posameznih okrajih za povzdigo naše sadne trgovine, ki je eden glavnih ciljev teli organizacij. Ni zadosti, tla pospešujemo samo razvoj sadjarstva, glavno je, da skrbimo ludi za ugodno prodajo sadja. To je prvi an glavni pogoj za uspešni napredek sadjarstva. Zato pričakujemo, da so bodo odzvale vse lisic sadjarske podružnice, ki Imajo letos v svojem okolišu Uoeti sadja, pu jim manjka dobrih odjemalcev. Kdor hoče svoje namizno sadje dobro prodati, naj ga pošlje ua veliki sadni sejem, ki bo v Ljubljani od 25. do 27. t. m. Priglasila za ta sejem sprejema se do 12. t. m. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 24. Ondi se dobo tudi vsa pojasnila. Člani SVD in podružnice so posebno poidicane, da ee udeleže s svojim pridelkom oziroma s pridelkom svojih članov te prireditve. Znižanje zlatega kritja na Danskem, Valutni odsek danskega parlamenta je sklenil predlagati vladi, da zniža odstotek zlatega kritju Danske Narodne banke od sedanjih 50 na 33.5%. To so posledico sedanje valutne krize, ki jo je izzvala kriza angleškega funta. Znižanje cen za čilski soliter. Kakor porečajo iz Nowyorka, jo čilski soliternd Irust znižal ceno za čilski soliter od 41 na 36 dolarjev za Ionu do 30. Junija 1932. To je bil potreben ukrep v sedanji kmetijski krizi, katero je Culi! tudi čilski solit eni i trust. Čez nekaj časa se bo poznalo lo znižan,;o tudi pri nas. Urugvaj prepovedal iznos denarja. Urugvaj-ska narodna banka je prepovedala nakazila v Urugvaju živečih izseljencev v douiovino. S iem bi lo prizadeti tudi naši državljani, najbolj pa Italija in Španija. Borza Dne 7. oktobra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so osluli neizpremenjeni lečaji Curiha, Nevvyorka iu Trsta. Učvrstile so se devizo London, Amsterdam in Bruselj. Popustila sta edino tečaja Prage in Pariza. Promet je bil srednji in je Narodna banka krila povpraševanje z izjemo dola Prago, kjer je bilo zaključeno Privatno blago. Ljubljana. Amsterdam 2237.28—2204.12, Bruselj 783.96—780.32, Curih 1098.45—1101.75. London 216.27—223.77, Ne\vyork 6691.01-5608.01, Pariz 220.79—221.45, Praga 165.80—106.36, Trst 283.02— 289.02. Zagreb. Amsterdam 22S7.28- 2204.12, Bruselj 783.00—780.32, London 210.28—217.09. Milan 288.02 —384.52, Nowyorli kabel 5002.01-5010.01, ček 5591.01-5608.01, Pariz 220,79-221.45, Ргада 105.86 —166.36, Curih 1098.45-1101.75. Kkujmi promet brez kompenzacij 3 milij. Din. lic!grad. Amsterdam 2257.28—2201,12, Bruselj 788 90—780.32, Curih 1098.45—1101.75, London 216.27—228.78, Newyork 5591.01-5008.01, Pariz 220.49—221.45. Praga 165 80-100.30, 'Prst 288.02— 289.02, Varšava 620.55—633.55. Curih. Belgrad no notira, Pariz 20.09, London 20, Ne\vyork 509.87, Bruselj 71.50, Milan 20.10, Madrid 40, Amsterdam 205.75, Berlin 110.25. Stock-holm 118, Oslo 116, Kopenhagen 115, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57, Budimpešta 90.025, Buka-rešiu 3.05, Atene, Carigrad iu Heliingfors ne noti rajo. Dunaj. Dinar nolira: valula 12.04. Vrednostni papirji Tendenca za državne jiapirjo je bila danes neenotna. Vojna škoda je bila slabe.ša in jo bilo v Zagrebu v njej promeia samo 300 kom. Bclgrajska borza beleži nekoliko boljšo tendenco kakor Zagreb, vendar je bilo proinola v promptneni blagu aamo 100 kom. Z.i decemberski termin sla hilu v Belgrad ti dva zaključka 300 kom. Be^l. obveznice so bile čvrstejše in zaključene v Zagrebu 50.000. v Belgradu 50.000. 7% investicijsko |>osojilo beleži na belgrajski borzi zaključek 25.000. 8% Bler je bil slabejši in boleži prometa v Zagrebu 8000 dol. 7% Bler j>a je bil čvrslejši in ga jo bilo v Zagrebu zaključenega -1000 dol, v Belgradu pa 20П0 dol. Med bančnimi nanlrji ie bila na ljubljanski borzi zaključena po neizpremenjenem tečaju Lj. kred. kakor tudi v Zagrebu. Nadalje je med bančnimi papirji bila nekoliko čvrsjejša Poljobanka, ki je bila zaključena po 47, kasneje je popustila na 45 iu se zopet učvrstila na -10. Unionbanka se je učvrstila ua 135 blago v primeri z blagom 120 včeraj. Ostali bančni papirji so bili neizpremenjeni. Med industrijskimi jtapirji je bila zaključena na ljubljanski bor/.i Kranj. Ind. po 288, nadalje so bile zaključene Vevče po ueizpronienjenem tečaju, ki eo bile po isletn tečaju zaključen ludi v Zagrebu. Trboveljska je ovala neizoremeniena. 1'ulc.g •eh jo bila zaključena tudi osješk?. Šečerana pc lie-izpremenjeneni tečaju 100. V ostalem ni bilo iz-prememh. Ljubljana. 8% Bler. pos. 59 bi., 7% Bler. pos. 5-1 bi., Celjska 150 den., Lj. kred. zaklj. 115. Kred. zavod 195 den., Vevče zaklj. 110, Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 288, Ruše 125 den., Ztiirreb. Drž. pap.: 7c/c inv. pos. 02—68, agrarji 40 bi., vojna škoda ar. 295—300, kasa 300 bi. (300), 12. 310-313 (312), 8% Bler. pos. 55.75—56 (55, 50), 7r/o Bler. pos. 52—55 (53), 7% j>os. Drž. hip. banko 58—63, 0% begi. obv. 44—16 (45). Bančne delnice: Poljo 40—17 (47, 45, 40), Union 135 bi., Jugo 07—08 (07), Lj- kred. 115—118 (115), Mediu-narodna 08 den., Obrtna 30 den., Praštediona 957.5 —960 (957.50), Srbska 187-188 Ц87), Zemeljska 110—112 (110). Industrijske deltTice: Gutimaiin 110 hI., Slavonija 200 bl„ Našecc 680 bi., Danica 60 bi., Pivara Sar. 190 bi., Drava 185 den., Šečerana Osjek 160—170 (100), Brod. vag. 55 bi, Vevče 110 — 115 (110), Ragusca 290 bi. Oreanla 190 bi., Jadr. plorv. 440 bl., Trboveljska 190—200 (190). Belgrad. Narodna banka 5000-0000, 7% inv. pos. 05.50—00 (00.25), agrarji 40 bl., vojna škoda 300.5(1—303 (801, 300 50), U. 300 den., 12. 34И)— 312 (310, 309), 0% begi. obv. zaklj. 45—45.75 (40), 8% Bler. pos. 55 den., 7% Bler. pos. zaklj. 58.50, T/o j>os. Drž. hip. banke 00.25 den. REDI LIR KAVA Okusna in zdrava je K0LINSKA KAVA CeSge Žilni tre Po poročilih iz Romunijo in našo države, ki sla najvažnejša producenta koruze v Evropi, j< & Program prosvetnih večerov. V okviru prosvetnih večerov se vrši letos še 7 predavanj in sicer vzgoja mladine, 19. okt. t. 1. — profesor dr. Stanko Gogala: Boj za mladino. — Celjski pester večer. — 9. nov. prof dr. Pavle Blaznik: Celje v preteklosti; konservator Marijan Marolt: Celje dane«. — Socijalno vprašanje, 28. nov.: bogoslovni leklor p. dr. Angelik Tominee: Odločilna doba za evropsko civilizacijo. Dobrodelnost, 18. jan. 1932. — prior p. Valerijaa Učak: Ljubezen do bližnjega drugod in pri uas. — Za dobro voljo in oddih. 8. februarja. — profesor Janko Mlakar kuha ob skioptičnih slikah »Planinski riček. — Slovensko ----, , „ gospodarstvo. 7. marca, — ravnatelj dr. Jože Basaj: bila letina dobra. Izgledi so ludi na Madjarskem Današnje stanje slovenskega gospodarstva, in iz-dobri. V 1 državah: Jugoslavija, Romunija, Madjar- gledi za bodočnost. — Materinski dan 20. marca ska in Bolgarija računajo na pridelek 115 milijo- ob pol 4. uri jiopoldne — prof. bogoslovja dr. Jože nov met. stolov v primeri s 100 milijoni lani. Na- Jeraj: Matere - čuvarice narodovo sile in njego-sprolno pa je bil manjši pridelek koruze v Ilaliji, vega zdravja. Prosvetni večeri se vrle v veliki Češkoslovaški, Španiji in Avstriji. V USA je bilo dvorani Ljudskega doma vsakokrat ob 8. uri zvečer. ^i1.10, »^Kodno, vendar računajo, da bo pridelek 1 Q p^velni teden nd 12. do 18. t. m. KPD večji kol lani, ko je bila slaba letina. , iredl v ja8„ 0(1 to (Jo 18. m. v- mali dvorani Slabo pa kaze krompir. M a bo vreme je *ко- , £,il|deke„a doma 7 strokovnih predavanj o zelo dovalo kulturi v celi severozapadni Evropi. Letina Jžnih vprašanjih sedanje dobe. V ponedeljek 12. ho dala v t rane ijl n; v Švici boljše rezultate kol j , 'ri „ Vatroslav Tratnik o Državni sodni lani, .leiMin je pridelek v Nemčiji manjši kakor oblalt^ 13 f ,„ „. dr. Jakob Ilodžar o .Pravnem lam. Zelo slaba pu je letos povsod kvaliteta krom- vurstvu'življenju, dobregu linena in imetju, 14. g. P«'J»-V . .. j ,v , ,,, ,. , I Vincenc Prolog o Današnjem denarnem prometu, \om sad. Pšenica sr. •>% 22., zaklj. W osla- * peter &ova5ič 0 „Dobrodelnosti v Celju -, lo nelzpreman eno. Tendenca neizpremenjena. Pro- J(. (јг Fiw;her 0 u,žavni higijeni zaščiti in v met: skupno 80 vagonov. ' „oboto 17. t. m. g. Viktor Smlgovc o Bolniškem in Urnim, pe,ta. lendcnca cv^-eta. Promet orne- liragodnem zavarovanju :. Vsa ta predavanja se vršo jen. Pšenica dec. zaklj. 9.50-9.52, marec 10.00- лк* „„, „„„-.„,. /nj-iim.i «0 ,«. m-osvetni teden s 10.66, zaklj. 10 05—10.00, rž marec 10.70—10.81, zaklj. 10.72—10,75, koruza maj 12.60—12.65, zaklj. 10.62—10.05. Živina LJUBLJANSKI ŽIVINSKI SEJEM Ljubljana, 7. oktobra 1931. Danes se je vršil v Ljubljani živinski sejem. Prignanih jo bilo 1111 sejem: 174 konj in 17 žre-bet, 115 volov, 92 krav, 23 telet iu 235 prašičev, po večini malih za rejo. Prodanih jo bilo: 20 konj, 50 volov, 39 krav, 12 telet in 135 prašičev. Cene so se gibale: voli I. vrste 0—0.75 Din, II. vrste 5—0 Din, III. vrste 3.50—5 Din; krave, dobelo: 5—6 50 Din, klobasarico 2.50—3.50 Din; lelota 7—9.50 Din; jirušiči pa po 120—180 Din komad. Kupčija je bila z oziront 1111 prejšnje sejme danes še nekoliko živahna. I I me I ,i ■Vilrubcrg, 7. okl. Ig. Danes je bilo na trgu 100 bal, prodanih pa je hilo 00 bal. In sicer samo srednjega hallerlauskca hmelja |>o 50 do 55 mark. Od lanske lelino pa so bile prodane zopet večjo postavko hmelja za eksport po 10 do 12 mark. Za inozemski hmelj ni hilo liob.me knoJiio. Razpoloženje jo nadalje miruot ob 8. uri zvečer. Zaključi so pu prosvetni teden s predavanjem g, župana Alojzija Miholčiča o občinski upravi v nedeljo 18. t. 111. ob 9 predpoldne. Vstop vsakomur prosi! (j Pevsko drnstvo >()ljka« v Celju prične z rednimi pevskimi vajami v petek, dno 9 oktobra točno ob R zvečer v začasnem društvenem lokalu iiri gostilni Berger, vhod Dečkov trg na dvorišči] levo. Vsi povci se pozivajo k ločni in polnoštevihii udeležbi, novi pevci, ki imajo veselje do petja so sprejemajo do 0. nov: — Odbor. O Družabni klub vabi vse člane na razgovor v mali dvorani Ljudske posojilnice v svrho razgovora illedc plesnega tečaja. Sestanek se vrši danes ob 8 zvečer. — Odbor. & Redek ekscmplar gobe. V torek 6. t. m. jc našel neki naš naročnik nn hribčku za mestnim pokopališčem izredno velik eksemplar *jur-čka*. Goba tehta v celoti 1 kg 63 dkg. Goba je razstavljena v izložbi naše podružnice v Cankarjevi ulici. S3 Nedeljski spori. V nedeljo 10. t. m. je začetek prvenstvenega tekmovanja v celjskem okrožju. V prvem kolu se srečata v Celju na športnem igrišču SK Celja na Glaziji SK Šoštanj in SK Celje na igrišču Atlelikov pri Skalni kleti lih rez Atletik SK in SK Olimp. skupnu z Vcnitclotuin in ostalimi grškimi niiiiietH svocauo otvorilo balkanske iere. (Dobro bi bilo, ake bi tudi pri nas tako-le |)ti važnejših športnih prireditvah sodelovali zastopniki oblasti.) Vsi boljši atleti naše. kakor tudi ostalih reprezentanc, so neprestano oblegani od lotogrufov in karikaturistov. Čusopisl so polni slik, karikatur in opisov nspeliov raznih atletov. Skratka, zanimanje jo tako, kakor je to možno samo v zemlji, kjer žive nasledniki slavnih Helenin, ki so prvi v zgodovini človeštva prirejali organizirano športno tekme! Med tem, ko smo itn potovali in se ua jKitovanju zabavali s šahom, preferauso in drugimi igruml, so se naši tenis-igraloi žo borili. Sredi mesta, poleg razvalin starega Jupitrovega templju, imajo Atenci svoje teniško prostore, okoli katerih jo postavljena krasna tribuna, nu kateri je prostora za približno 2500 gledalcev. Tukaj sla si Schllfer iu Kukuljevič priborilo prvo zrnato nad Bolgarom Surudjevom iu Jordanovom. Mešani par GosiiS« in Kukuljevič sla na odpravila romunski par Zizovič in Misliou. To so nili prvi uspehi. Tudi drugi nas pur Schragpr-SchU-fer je zmagal nad romunskim parom 1'uljev-Gole.scii. Vendar je bila zmaga veliko težje lzvojovana. Tudi ostale borbe so bile izredno lepe, vendar so Komuni povsod premagali Grke. Največji uspeli so pa dosegli naši teniški igralci danes popoldne, Mogočo smo jim malo tudi mi pomagali, kajti, brvi rili smo jih dovolj. Mešani par Gosliša-Kukuljevič je odpravil grški par Lenos-Xidis, ki velja za najboljšega, jio naravnost brlljantnl igri. V drugem selu sla naša dva reprozentanla nekoliko popustila, toda mi smo jih s svojim bodrenjem spravili zojiet v ravnotežje in z naravnost ckshibicijsko igro, kakršno se redko vidi celo na velikih mednarodnih turnirjih, je končal ta set s 0:0 v našo korist. Kakor prvi dan, tako jo tudi danes par Schiifer-Schritger imel težko nalogo, Nasprotnik je. bit par Kasamatie-Zerlnndi, ki jc ogrožal do zadnjega seta zmago našemu paru. Nekaj časa so bjli na vodstvu Grki, nekaj časa pa zopet naši. Za vsak point se je vršila ogorčena borba, dokler ni dosegla zmago večja vzdržljivost našega pora. Po teh borbah imajo naši tenis igralci upanje, da bodo ludi v finalu dobro odrezali, .lulri pa se tenis-tekine ne vrše, ker bo pričelo tekmovanje lahkoatletov, za katero smo dobro pripravljeni. Radio Programi Kadio-Ljubljana t Četrtek, 8. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje. — 19.00 Dr. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel; Srbohrvaščina. — 20,00 Zlatko Najžer: O ustroju materije. — 20.30 Orgelski koncert msgr. Stanko Premrla. — 21.30 Samospeve poje gosp Milan Jug. — 22.00 Magistrov šramel-kvartet izpod Šmarne gore. — 22.45 Poročila. Petek, 9. oktobra: 11.30 šolski radio: Uvod v praktične vaje o pravilni izgovarjavi slovenščine. — 12.15 Plošče. — 13.00 Čaa, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gdč. Ilumck: O vegeterijanski prehrani, — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19,30 Kneževič: Moralna moč sokolstva. — 20.00 Dr. O. Reja; Vspon na Mt. Blanc. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas, vesti. Drugi programi t Petek, 9. oktrobra 1931 Belgrad: 12.05 Radio orkester. 17.00 Narodne melodije. — 17.30 Šlagerji. — 18.00 Popoldanski koncert. — 20.30 Življenje in smrt Enrica Caruso. — 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.00 Kvartet. — 20.00 Belgrad. — 22.40 Lahka glasba. — Budepesl: 17.30 Ciganska glasba. — 19.00 koncert vojaške godbe. — 20.00 Orgelski koncert. — 21.45 Poliudne pesmi. — 22.30 Večerni konccrt. — Dunaj; 20.00 Koncert Brahmo-Wolf-Buckner. — 21.15 Ogrska poljudna glasba, prenos iz Budimpešte. — Milan: 10.20 Pestra glasba. — 21.15 Komorna glasba. — Lan-genbeig: 13.05 Opoldanski koncert. — 21.00 P-i-povedni večer; Nočni koncert. — 23.00 I.ahka glasba. — Rim: 13.10 Lahka glasba. —17.30 Instrumentalni koncert. — 21.00 Operni večer. — Berlin: 20,30 »Razbojniki.. — 22.00 Koncert v dobrodelne namene; Nočni koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. — 23.00 Lahka glasba. — Stuttgart: 19.15 Anekdote. — 20.00 Simfonični koncert. — Barcelona: 13.C0 Radio orkester, — 20.30 Francoski večer. 21.03 Radio orkester — 21.25 Kuplcli. — 22.20 Lahka glasba. LjKlb!fgo, se boste v naglici odločili morda /.a nekaj, radi česar se boste jiozneje kesali. Zato zbirajte blaco doma. Tu imate čas, da pregledate in precenite vzorec kos za kosom; nihče Vas ne bo prigovarjal za nekaj kar ne bi ugajalo Va-einu okusu. Zahtevajte zato našo kolekcijo svile, pralne svile in tkanine. in v par dneh jo l>ostp ''meti doma seveda brezplačno kakor tu li brezobvezno. Potem sedite in izber te ono, kar najbolj odgovarja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizi e; Vi kupite torej boljšo kvaliteto za manj denurja. Največja trgovska in odpremna tvrdka: t J lagreh. šek L ubliana Gradaška va'na kovčka, 50 in 60 ulica št 8 Ogledati med cm dolga;.3 stronne elek- Ako še nimate našega glavnega kata.oga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste 12. in 15. uro. Hiša nova, enodružinska, z velikim vrtom, poceni naprodaj. Maribor, Pobre-žje, Gubčeva ulica 5. Lepe stavbne parcele pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.790. SLoje popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni, in sicer: 8/40 po 650 Din, 8 50 po 1300 Din, 8 60 po 1500 Din. Izvolite si osebno trične svetilke. Ljubljana, Grablovičeva ulica 22/1 (v bližini Šmarliiske ceste ob dolenjski progi). imeli v rokah brezplačno. »Javor« ogledati, gotovo boste na- leSna industrija v Logatcu šli stroj, ki bo za Vašo ima svoj lokal za pohi- uporabo, tako za izdelo- štvo tudi v Ljubljani v vanje nogavic, kakor vseh novi palači Vzajemne za-drugih pletenih predmetov. — Pišite na naslov Kati Vait, Celje. Vila tristanovanjska, z lepim vrtom, v Ljubljani, ugodno naprodaj. Cena 365.000 razpošilja že od 15 kg ?rma grozdje Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.858. Krompir kupujem na vagone. Po- dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. - Po-stržin. Krško. Sode varovalnice, Ure-budiike najboljše in najceneje samo pri L. VILHAR Ljubljana, S*. Petra c. 36. tfSf.SUČin«! WOHO oaibnliAib mlinov Lepo stanovanje solnčno, treh parket, sob, kuhinie, kopalnice in po-selske sobe, se odda s 1. novembrom v novi vili Podrožnikom. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod Slončno stanovanje« St. 11.856. Soba in kuhinja se odda v sredini mesta mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.859. Stanovanje večje ali dvoje manjših, se odda eventuelno tudi meblovane sobe s brano ali brez iste, v prijazni solnčni legi blizu postale Dev. Marija v Polju. Naslov se izve pri oglasnem I oddelku »Slovpnca« pod št. 11.882. za namakanje sadja, za n0 IT; a ~ £ - v S? ^ a S ® S . . I « o 5 i <= i I-* S I n O ai td § И ~ fi N > СЧ "T «5 i) .. M •* N . > M — 1, »J , G, C ^ > 41 П ? « S N » V - * ' .'o n k — a "* -o I -T-,0" s .OSnS s«: _ s -J . — ^ o! * o s o O » ■sf N c □ S t» Iga §55 E.C. 5 i Dr. Joža Lovrenčič: flnaii izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. »Konjar je!« je spoznal Oso jezdeca. »Konjar?« se je začudil oče. »Konjar, poznam ga in dobro ga razločim! Kam se mu le tako mudi?« je bil sin gotov, da je dobro videl in se ni motil ter še vprašal in čakajoče gledal očeta, kaj mu odgovori. »Potrpi, kmalu bova vedela, saj bo zdaj zdaj tu, ko tako neznansko podi konja!« je dejal oče. »Takega jezdeca, ki bi konjarja prekosil, ni med pastirji,« je menil Oso, gledal proti jugu in žal mu je bilo, da ni konjski pastir in bi mogel dan za dnevom preizkušati iskrost konj preko širne ravni, kar bi bilo lepše in prijetnejše, nego zavračati govedo in drobnico in biti kakor priklenjen po cele dneve na isti prostor in se dolgočasiti. Oče se je bil zamislil in obraz se mu je zresnil, kakor bi ga kaj močno zaskrbelo. Oso, ki se mu je zdelo čudno, da oče na njegovo besedo ni ne črhnil, se je ozrl. »Kaj si se tako zamislil, oče?« je vprašal in pozabil na svoje želje. »Kaj sem se zamislil? Na konjarja mislim. Da bi mu le Rimljani, ki so že naši sosedje, ne bili odvedli konj! Vse je mogoče. Tako so začeli pred leti pri naših Venetih: najprej so vpadali v njihovo lepo ozemlje in plenili črede in kar jim je prišlo živega na pašnikih pod roko, potem so se pa polakomili plodne zemlje, udarili so vanjo, kakor bi imeli svoje premalo, in se je polastili in zasužnjili vse! Grabežljivi so Rimljani ko volčje in ko volčje nikdar siti. O, dosti sem že slišal o njih!« »Mi pa bi se jim ne podali tako hitro kakor Veneti, kaj, oče?« je hotel sin vedeti in je zažugal s stisnjeno pestjo preko Natise. »Ne bi se jim, sin. Ob Sonciju in Karusadiju smo trdi in trdni kakor dren in hrast in nagnoj, Veneti pa so se v svoji plodni zemlji sprevrgli in so mehki, kakor bi ne bili naše krvi!« Delj nista utegnila govoriti, zakaj konjar je drevel že proti vrbi in je s krepko roko zadržal tik pred njima svojega iskrega konja, ki so mu drgetale spenjene nozdrvi in je obstal z vzravnanim vratom in so mu jasno žarele velike oči, kot bi bil vesel lepega dne in bi rad nesel gospodarja naprej in naprej. Preden je utegnil ovčar povprašati, kaj novega prinaša, sta že s sinom poslušala: »Prvi Belenov dan je danes. Ob Timavu ga bodo praznovali, pa ga bomo tudi mi, pastirji, ob Natisi, da nam bo bog dober! Pri onem starem, visokem topolu ob reki se zberemo in mu bomo žrtvovali. Vse je pripravljeno. Pridita tudi vidva!« Tako je povedal konjar, pozdravil in pognal rjavca, ki je izginil proti severu, ko da ga je odnesel veter. Dosti je bilo še pastirjev sirom ravnine in vse je hotel obvestiti, da bi prišli in se ne zamerili Be-lenu, ki jc dobroten dal solncu novo moč in vzbudil po njem vse v novo življenje. »Pojdeva!« je rekel oče, sin je pa zavriskal, da je odmelo čez ravan; potem je vzel piščal in piska! in piskal in bil vesel ko samo solnce, ki sc je na vedrem nebu bližalo v poldan in je bilo, ko da gleda sam Belen na vzbujeno, pomlajajočo se zvmljo. Polne in žive in glasne so bile ta čas vse poti, ki so vodile k Timavu od večernih vetrov, hitele k njemu od severnih sap in prihajale od jutranjega hladu. Veneti izza Natise so jih napolnili, po njih so se zgrinjali Karni, ki so gospodovali goram in dolinam od triglavega Tula, plešastega Kanina in njegovega soseda Rombona, od ostrozobega Krna in pašnega Matajura preko škrbe Korade, raztegnjene Okre in temnega Karusadija do Timava in morja. Iz Ter-gesta in Pikventa, iz Flanone in Alvone, iz Mutile in Faverije in Nesakcija so hiteli Istri in med nje so se spotoma pomešali Japidi izpod belega Alba in iz mest Metula, Terpe in Arupija; Letovici so prišli za njimi od Emone in z njimi so dohajali Panonci. Vsi so se sešli ob Timavu, kamor so bili že priveslali v svojih brzih lembih Liburni z južne in jutranje istrske obale. Pomladni god boga Belena je spravil sosedna plemena Ilirov ko sleherno leto na pot. Dvignili so se in zbrali in noč in dan so šli in prispeli k morju, da bi praznovali in trgovali ob Timavu, ki pribobni iz deveterih vrel v jezero, se v njem umiri in šele potem izlije v morje. Iz rodu v roti gre beseda o tej skrivnostni reki in z njo živi vera, da bo Belen Ilirom dober, dokler se ga bodo spominjali ob njej in ga klicali in se mu priporočali. Iz rodu v rod je bila sveta ta beseda in je sveta ostala in so se ravuali po njej in se še ravnajo, ko vse brsti in poganja in oznanja Belenovo blagodat, in jim je dobro. Od leta do leta jih prihaja več in ko se vidijo, se čudijo, kako raste njihovo število in njihova moč pri vseh rodovih, in so veseli in se bratijo in si obljubljajo, da se drugič osorej, ako Belen da, vnovič snidejo. Belen je dal in tisoči so ob Timavu. Za Jugoslovansko tiskarno v Lhibljanl: Karel Ceft. lzdaiateli: Ivan Rakove* Urednik: Franc Krcmžur,