Naročnina pnevnn lidoja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel)»ka l7<)i>)a celoleino v Jugoslaviji »O Din. s.a. Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. peiH-vrslo mali oglati po 13C ln 2 D,večji oglasi nad 45 min vlSlne po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din. v urcdnllkrmdelu vrstica po 10 Din □ Prt večjem o rv-ro<*ilu popust Izlo najbrže jutri bruhnila na dan. Državni pod-tajnik dr. P c r n a r je nato zaukazal, da sc tbere v Stari Pazovi večje število orožnikov. Med politiki gre tudi govorica, da podpira dr. Pernarja v tem vprašanju minister za notranje zadeve Boža Maksimovič, ker se je ob tadnjem sporu med Božo Maksimovičem in Krsto M 1 e t i č c m dr. Ljuba P o p o v i č Zagreb, 22. maja. (Izv.) Danes so sc pri-ele slavnosti rezervnih častnikov. Zjutraj jc ospel iz Belgrada glavni odbor zveze rezerv-ih častnikov in vojvoda Pečcnac s 15 četniki. Prispelo jc tudi 35 komitašev in na komitašinja iz L a z a r c v c a. Velika udeležba jc tudi iz Dalmacije. Na kolodvoru so astnike pričakovali zastopniki civilnih in vo-iaških oblasti. Častniki so ob prihodu odko-akal s kolodvora v stolno cerkev, kjer so po-ožili vcr;ec na grobove Zrinjskcga in Fraoko-?ana. V Zagreb jc prišel tudi 5c minister N i -i i č. Pričakujejo šc prihoda Bože Maksi-novica in Vase Jovanoviča, ki prideta najbrže šele v pondeljek skupaj s kraljem. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Vlada je danes :ončno sklenila, da jo bosta na jutrišnjem lavi ju rezervnih Častnikov v Zagrebu zasto-ala minister za notranjo zadeve Boža Maksi-ttovič in vojni minister Dušan Trifunovic. Nj. 'el. kralj ne pride v Zagreb, ampak odpot tile po zadnjih ukrepih še drevi v Skoplje. Zarota proti pruskemu notr. ministru. Berlin, 22. 5. (Izv.) Odkrili so zaroto proti ?ru;,kmu notranjemu ministru Severingu, ki jc v°dil zadnjo preiskavo proti nacionalistom. V taroto je upleten tudi poslanec Wulle. Načrt !a atentat je bil tak: Minister Severing sc jc 'avadno ob enajstih peljal v vladno palačo. *ipad naj bi sc izvršil na križišču Wi!hclm-!!rasse-Unicr den Linden, kjer mora avto vo-počast. V isicm trenotku bi napadalec -■očil na voz in streljal. Načrt sc jc ponesreči samo vsled obolelosti ministrove. postavil na stran Krste Miletiča. V tem sporu je, kakor znano Miletič zagrozil Maksi-moviču, da bo radi svojega protipašičevskega mišljenja izključen iz radikalne stranke. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Podobno pozornost kakor shodu v Stari Pazovi, posvečajo politiki tudi zborovanju, ki ga bo imel St. Radič binkoštni pondeljek v Somboru. Sicer jc v političnem življenju veliko mrtvilo. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Današnji jutranji listi so priobčili vest, povzročeno najbrže od pašičevcev, da sc bodo 4 poslanci, ki so sc pridružili Ljubi Jovanoviču, vrnili v stari radi-kalski kiub. Prijatelji Lj. Jovanoviča označujejo to vest kot neresnično in povdarjajo, da jc celo pričakovali, da pristopi v bližnjih dneh več novih pristašev v Jovanovičev kiub. Delovanje, ki so ga pristaši Ljube Jovanoviča razvili med ljudstvom, rodi žc sadove. Bivši radikalni poslanec v kragujevaškem okraju Pantarič, ki jc tam zelo ugleden, je izjavil, da sc pridružuje Lj. Jovanoviču iti ie razvil zanj živahno agitacijo v svojem okraju. Split, 22. maja. (Izv.) Včeraj ,je Split doživel prvo senzacijo. Veliki župan je po zakonu o zaščiti države razveljavil .10 delavskih mandatov, ki so bil izvoljeni ob sedanjih občinskih volitvah. Veliki župan je razveljavil delavske mandate tudi po drugih krajih splitske županije. Vsega skupaj je razveljavljenih okrog 30 mandatov. Zanimivo je, da je veliki župan razveljavil v Kastel Sucureu ludi štiri delavske mandate, ki so kandidirali na radičevski listi. Ti delavci so bili svojčas komunisti, sedaj pa so se pridružili radičevcem, toda bili so vseeno razveljavljeni. Tudi drugod so bili razveljavljeni mandati takih oseb, ki so svojčas družile s komunisti. Radičeva stranka je radi teh razveljavljen] poslala protest na notranjega ministra. V Splitu se je situacija obrnila v prid Trumbiču, ki bo skupaj s hrvatskimi strankami skušal dobiti župansko mesto za svojo stranico. SI renca ¥ Londonu. London, 22. maja. (Izv.)Od torka do petka prihodnjega tedna bo v Londonu zborovala mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca. ki se je bo udeleževalo loO do 'JOO parlamentarcev. Zastopanih bo preko 30 držav, in Južna Afrika. Nemčija pošlje pet, Avstrija med njimi Indija, Avstralija, Nova Zelandija šest zastopnikov. iTALIJ A.~1P"ROTI M EDN/^RO DNI* KO N TR O -LI OBOROŽEVANJA. Ženeva, 21. maja. (Izv.) Italijanski zastopnik general de Marini je na konferenci za razorožitev izjavil, da jc javno mnenje Italije proti mednarodni kontroli oboroževanja. On osebno smatra Lako kontrolo za nemogočo. Sklicanje poljskega sejma odgodeno. Varšava, 22. maja. (Izv.) Po konferenci z maršalom Pilsudskijem se je sejmski maršal odločil, da vsled novih težkoč še ne razpošlje vabil za sejo sejma. Med desničarskimi strankami je nastopil izrazit prevrat. Zmernejše stranke desnice in središča so se izjavile za Pilsudskija. Maršal očividno hoče pridobiti časa, da se poleže nemir in razburjenje, da bo prva seja sejma potekla v kar največjem soglasju. Levičarske stranke so objavile sledečo resolucijo: Boj, ki ga je začel Pilsudski za moralično ozdravljenje našega javnega življenja je združil javno mnenje delovnega ljudstva v težnji in želji, da se cilji demokracijo udejstvijo v polni meri. Odločna volja širokih plasti naroda je, da bodi maršal Pilsudski izvoljen za predsednika republike. Podpisane politične stranke bodo storile vse, da se tej ljudski želji ustreže. Takojšen razpis volitev smatrajo podpisane stranke za predpogoj ozdravljenja našega javnega življenja. Podpisane so: socialnodeniokratska stranka, ljudska stranka, Wyzwoenie, kmetska stranka in delavski klub. Varšava. 22. maja. (Izv.) Bivši general-štabni častnik general II a 11 e r, ki je bil interniran na svojem domu, je bil na ukaz predsednika Bartela izpuščen na prosto. General Haller bo prosil, da se mu dovoli izstop ir, ar made. Varšava, 22. maja. (Izv.) Kakor poročajo listi, bo parlament, ki bo izvolil novega predsednika republike, sklican v pondeljek dne 31. t. m Varšava, 22. maja. (Izv.) >Polska Zbroj-na« poroča, da je general Pilsudski sprejel kandidaturo za predsednika republike. »as London. 21. 5. (Izv.) »Daily Express« prinaša podrobno poročilo o najnovejšem obstreljevanju Damaska. 600 ljudi je bilo pobitih. Bombardiranje je trajalo celih 15 ur. Nemiri so začeli 6. maja, ko jc okoli 200 upornikov napadlo francosko postojanko. LJporniki so pobili okoli 20 Francozov in jih 20 ujeli, nato so se pa morali po hudem boju umaJiniti. Naslednji dan pa jc okoli 3000 Fran cozov obkolilo dotični del mesta in zahtevalo izročitev orožja. Ko so prebivalci odgovorili, da orožja nimajo, so jih francoski zastopniki pozvali, da v eni uri zapuste dotični del mesta. V tem kratkem roku je bilo preselitev nemogoče izvršiti. Takoj po preteku ultima-tuma se jc pa pričelo obstreljevanje mesta. Mrtvih jc okoli 500 civilnih nedolžnih oseb in 100 upornikov, ostalim upornikom sc jc posrečilo, da so našli izhod skozi francosko črto in pobegnili. »Daily Herald« poroča iz Pariza, da pride sirski vrhovni komisar de Jouvenel v Pariz. Francoska vlada hoče Sirijo izročiti »Društvu narodov«. preo lastni Pariz, 22. maja. t Izv.) Francoskim in španskim četam se je posrečilo u postaviti zvezo med Aidirom in kolono v Molii. S to zvezo je položaj prav isti kakor leta 1925. Rifovski uporni rodovi so obkoljeni. Abd-el-Krinia je zapustil njegov lastni rod Beni Uriagel. Bežati je moral proti severo zapadu z vso svojo družino. Rod Beni Steff ga je sprejel. Madrid, 22. maja. (Izv.) Oficielna in zasebna poročila soglasno javljajo, da je zadnji dan francosko-španskega prodiranja prinesel popolen uspeh. Od 8. maja, ko so sc operacije pričele, so francoske čete pod poveljstvom generala Marty v zvezi s španskimi oddelki pod generalom Gonzales Carrasco zasedle ozemlje v širini 20 kilometrov. Španske čete so izpopolnile uspeli s tem, da so razdaljo, ki je ločila francossko črto od čet generala Castro Girano zelo zmanjšale. Zadnje čete upornikov so s tem prišle v klešče, ki jih vedno huje stiskajo. Današnji oficielni komunike javlja, da so pri Tetuanu pričele nove operacije. Združene čete so začele s polnim ognjem proti vstašem, ki so se krepko in vztrajno branili in skoro vsi mrtvi obležali v svojih jarkih, ki so jih nato zasedle španske čete. Španci so si s tem ustvarili enotno fronto, ker so dobili zvezo z generalom Gonzales Carrasco. Te operacije so imele tudi ta uspeh, da so se predali novi rodovi. Med temi, ki so položili orožje, je tudi del Kabylov Benituvin, ki so ivorili glavne napadalne čete Abd-el-Krimove vojske. Pariz, 22. maja. (Izv.) Francoske čete so prodrle središče napadalne fronte proti Tar-guistu in zlomile odpor Rifkabylov. Najmočnejši zaveznik Abd-el-Ivrima rod Beni Uriagel mu je odpovedal pokorščino. Ženova, 22. maja. (Izv.) Belgijski delegat de Brucquere jc na razorožitveni konferenci najodločnejše posegel v razpravo. Svaril je, naj se delegati ne potapljajo v teoretična in matematična razglabljanja. Edina pot, ki bo pomenila praktičen napredek je dober zgled. Nazorno jo cielegat slikal grozote moderne vojne s plini, v kateri bo isto letalo, ki danes miroljubno obletava vsa evropska glavna mesta, jutri ali pojutrišnjem v Berlinu, Parizu ali Londonu urnirtilo z bombami pol milijona ljudi. Stvar je danes taka, da so samo še vojaki nekaj zavarovani pred smrtnimi nevarnostmi, dočim civilno prebivalstvo v taki vojni nima pomoči, ne pribežališča. V očigled temu dejstvu ni druge poti, kot da pobijamo to nevarnost z istimi sredstvi kot smo pobijali kolero: z mednarodnimi pogodbami, kontrolo, poročili o produkciji plinov, zračnih letal itd. Lordon, 21 5. (Isv.) Ker delodajalci in delavci niso sprejeli poravnalnega predloga vlade, se pričakuje, da bo rudarska stavka dolgotrajna. Vlada jc zato organizirala uvoz picnioga. Bojkot inozemskega delavstva tozadevno tie bi oviral akcije, ker ima vlada skoro 2 miijona brezposelnih vsak trenutek na razpolago. Brezposelnost je namreč silno narastla v vseh industrijah, ki so morale omejiti obrat vsled štedenja s premogom. Tako so železnice in plinarne zelo zmanjšale obrate. Lastniki premogovnikov so določili pod-| odbor, ki naj setavi odgovor na vlado. V odgovoru bodo protestirali proti vpostavitvi mezdnega urada, ker bi imel predsednik prikrito ob! asi državnega komisarja nad rudarstvom in bi bil s tem napravljen prvi korak k podržavljanju. Podjetniki in delavci se pripravljajo na nadaljevanje stavke. , - - Ministrski svet jc razpravljal o izrednih odredbah, ki so potrebne vsled nadaljevanja stavke. Predvsem je treba omejiti promet vlakov, reklamne razsvetljave in vojaške vaje pehote in mornarice. London, 21. maja. (Izv.) Senzacijo je vzbu^ clil konflikt med Lloyd Georgem na eni in Greyem in Asquifhora na drugi strani vsled različnih stališč med splošno stavko. Lloyd George je protestiral proti temu, cla sta ostala voditelja na lastno pest dajala v »British Ga-zette« izjave proti zbornici. Ostala dva pa sta izrazila svoje nezadovoljstvo o Lloyd Gc-orgejevi kritiki zadržanja vlade, ki jo jc med stavko objavil v inozemskem časopisju. Lloyd George je izjavil, da bo v posebncmgovoru zavzel stališče napram nevzdržnim razmeram v liberalni stranki. London, 22. maja. (Izv.) Pogajanja med zastopniki železničarskih organizacij in zastopniki železniških družb so nocoj končala v zadovoljuost obeh strank. Pariz, 22. maja. (Izv.) Francoska rudar-ska zveza je sklenila, da se mora onemogočati vsak izvoz premoga v Anglijo, dokler se ne uredi rudarska kriza. LETALSKA NESREČA. Rim, 2. maja. (Izv.) V Tripolisu je padlo na tla vojaško letalo. Oba častnika sta bila takoj mrtva, en podčastnik pa jc smrtuone-varno poškodovan. MESTO POGORELO. Managua (Nicaragua), 21. maja. (Izv.) Radi silnega požara, ki se je razširil v mestu Madalgalfu, je celo mesto uničeno. RAZPRAVA 0 PONAREJEVALCIH. Budimpešta, 22. maja. (Izv.) Danes so končali v glavni razpravi proti ponarejevalcem zagovorniki svoje obrambene rov ora Razprava se nadaljuje zopet v torek. P. T. i Binkostna prošnja. Consolator alme, veni, Linguas rege, corda leni, ' Nihll fellis aut veneni Suib tua praesentia. Stara sekvenea nežna- ' nega avtorja. Na današnji dan nas spominja Cerkev na I ono resnico krščanske vere, ki najbolj dejansko in globoko posega v naše življenje. »Za vas je dobro, da grem,« je dejal božji Sin pred svojo smrtjo, »zakaj če ne odidem, ■ Tolažnik ne bo prišel k vam, če pa odidem, j vam ga bom poslal.« Dobro je, da je Sin od- | Sel, zato da je prišel Sveti Duh, ki je v nas počelo nadnaravnega življenja, ki nas v res- j niči utrjuje, po katerem se globina krščanske i vere čedaljebolj odkriva in se tako posamezna ! duša kakor celo krščansko občestvo posvečuje Bre*. miru. Odkar sta v človeško srce segla poželjenje in napuh in pognala človeka v nasprotje z Božjim zakonom, je postala zgodovina človeštva zgodc ina Ahasverja. Gnani po napuhu in požcljcnju se pehajo narodi za gospodstvom in gmotnimi dobrinami in ne spoštujejo tuje lastnine: svobode, jezika, zemlje. »Kar moreš, to vzemi in zaposedi,« to je geslo. Pravica močnejšega nad slabejšim sc proglaša celo med brati — ne samo od danes, marveč od početka. In najsi je izkušnja narode še tolikokrat poučila, da vlada nad svetom vse poravnavajoča Pravica, ki melje v prah krivičnike pa naj so to posamezniki ali pa najmogočnejši narodi sveta; naj uči izkušnja, da krivičnemu blagu ni mirnega užitka, naj uči zgodovina, da za-tiranci končno vselej triumfirajo nad zatiravci — človeštvo se nc da izučiti. Nasledniki hite, s slepoto udarjeni, po isti poti dalje, ki so jo s svojimi trupli in svojim imetjem posuli pred- Nov; duh. in razširja kraljestvo božje na zemlji. Sveti j hodniki. Kdor se čuti močnega, niti za hip nc Duh je princip razvoja, po njem seduhovno življenje poglobljuje in napreduje, On nas vodi višje in višje. Po njem smo otroci božji, rastemo v resnici in milosti, se prerajamo in dvigamo in z nami vsa Cerkev. Sveti Duh je Cerkve voditelj, On lx> krščansko družbo dovršil, da bo v njej kraljeval Sin na vse veke. on jo neprestano obnavlja in poinlaja. Globoko se Cerkev te is t i ne zaveda. Ko so apostoli izpreobračali občine, je bila njihova največja skrb, da so po krstu in evhari-stični gostiji položili roke na vernike, da prejmejo Svetega Duha. Sakrament svete birme zamore poleg mašniškega posvečenja deliti samo škof. Po njem postanemo šele pravi borci za cerkev, vitezi Svetega Duha, i>omoč-niki Gospodovi, da mu pomagamo dograditi njegovo kraljestvo na zemlji. Po Svetem Duhu je vsak kristjan svečenik, je posvečen njegov poklic, mu je dana v življenju sveta naloga, so mu podeljeni nadnaravni darovi, ki more z njimi preobraziti in povišati svoje in vsega človešlva življenje. Sveti Duh vlada tako duši, vlada družini, občini, cerkvi, društvom, strankam, državam, ki so krščanske. Njegovi darovi so dar modrosti in pameti, sveta in moči, vednosti in na-božnosti ter strahu božjega. Modrosti, ki čisto instinktivno, iz lastne notranje urejenosti in lepote vse tudi nazunaj uredi jn olepša in vse z lahkoto in sigurnostjo previdno vodi; pameti, ki logično sklepa, skrbno razmisli in o vsem točno vodi račune; sveta, ki pravo kakor po notranjem navdilmjenju zadene; moči, ki vse težave premaguje in velike načrte izvede; vednosti, ki razširja duševno obzorje, nas obogati s koristnim znanjem in razkriva tajne vesoljstva. kolikor jih more; nabožnosti, ki ob tem ne pozablja stvarnika, kateremu ima vse stvarstvo dajati čast in slavo; strahu Božjega, ki se v vsem uklanja Njegovi sveti volji. Prosimo, da nam. našim družinam, našim prijateljskim krogom, našim organizacijam, stranki in vsemu, v čemer živimo in se pomisli, da bi to moč uporabil v korist vseh, marveč vsak jo skuša uporabiti v svojo lastno korist na škodo drugih; nihče noče služiti skupnosti, vsak hoče vladati nad drugimi — suženj svoje lastne sebičnosti. Tako vihra človeštvo iz pogube v pogubo, brez miru in pokoja iz veka v vek. * i< * Zadnji veliki svetovni požar je ugasnil, toda le navidezno. Pod razvalinami tli, na periferijah se neprestano vžigajo plameni. Zmagovalce plen ni nasitil; hoteli bi še in še, a v strahu so obenem za tisto, kar imajo. Krivično blago jih teži! Namesto pa da bi skušali kakorkoli zmanjšati, ublažiti svojo krivico, sovražijo tiste, nasproti katerim se čutijo dolžne; boje se jih ter jim kujejo vsak dan nove, težje verige. Prazen trud! Pod razvalinami le vsak dan bolj tli. Nemir in srd šibata duhove. • • • Med splošnim preseljevanjem narodov smo Slovenci zaposedli svojo današnjo zemljo in se poslej nismo ganili z nje — vsaj ne v svojem lastnem imenu, zaradi lastnih interesov. V potu svojega obraza smo na svoji zemlji služili kruh sebi in svojim gospodarjem — sebi ovsenjak, njim gosposko potico; s svojimi južnimi brati smo odbijali navale barbarov, da se je mogla Evropa neovirano kulturno razvijati. V eni roki plug, v drugi meč smo Slovenci proti volji svojih gospodarjev s svojo glavo in svoiim srcem svobodno služili človeškemu napredku, dajoč na vseh poljih kulture odlične delavce. Kakor smo bili majhni in skromni, smo se bogato oddolžili skupnosti in zaslužili, da nam ob veliki sodbi prizna samostojnost in svobodo, ki smo jo terjali. » • ♦ Majhna je bila naša posest, vsa pošteno pridobljena, z delom in trudom stotero poplačana. Kljub temu so nam jo pritrgali. Pritrgali, da bi nasitili nenasitni pohlep dveh sosedov. Koroško in Primorsko! Deželi, oro-šeni s tisočletnim slovenskim znojem, zibelki gibljemo, še bolj zavlada Duh sveti, Duh božji, j siOVenske zgodovine in kulture, zemlji najsta-Duh višjega duhovnega življenja. Sveti Duh | rejših naših spomenikov. je Duh združitve, vzajemnosti, ljubezni. Kjer se v družini razumejo, se skupno veselijo in žalujejo, si vzajemno pomagajo, tam pravimo, da vlada dobri Duh; kjer se prepirajo, hodijo vsak svoja pota, se ne razumejo in drug drugega delo podirajo, tam vlada zli Duh. Kar iz dobre družine odseva nazunaj, kar jo tako čudovito veže skupaj in jo izpreminja v blagoslov za njene člane, prijatelje in občino, za celo družbo, to je več nego vsota dobrih del njenih posameznih udov: to je Duh Sveti. In kar slabo družino razdeva, ne pusti priti do miru, zanaša vanjo vedno nove klice razdora, to niso samo pregrehe posameznih njenih članov: to je zli duh, duh zdražbe in razdejanja. Podobno je v občini, v narodu in deželi, v državi; enako v tovaršiji, prosvetnem društvu, nabožnem društvu, v gospodarski organizaciji, v politični stranki. Bog nas obvaruj, da bi izginil iz njih Duh Sveti, Duh Božji, Duh Vzajemnosti in Miru ter Ljubezni, ki pozna samo tekmo za dosego skupnega bLagra, Bog varuj, da bi zapravili Njegove darove, ki so dar modrosti, pameti, svčta, energije, znanosti, bogoljubnosti in strahu Božjega! Ni težak prvi polet, začetno navdušenje, mladostna boje-vitost: težko je vztrajati, modro voditi in se pokoriti, dobre nasvete dajati in jih sprejemati, zle duhove ločiti od dobrih, sebe in svoje slabše mnenje boljšemu zapostaviti, raz.no-glasja poravnati, dobrega Duha ohraniti, pogumno uveljavljati svojo dobro inicijativo, a se znati obenem podrediti, če je v opasnosti celota. Naj hi ta Duh Sveti, Duh Božji, Duh plemenitega stremljenja vseh raznolikih osebnih sil in zmožnosti za napredkom skupnosti, Duh Soglasja vedno vladal med nami! LLOYD GEORGE — MAC DONAl.D. Berlin, 22. maja. (Izv.) Večerna izdaja »Berliner Tagblatta« poroča, da vesti, da je Lloyd George odstopil kot predsednik liberalne stranke ne odgovarjajo resnici. Dejan-»ko pa vlad precej močno gibanje za to, da se del liberalne in levo krilo delavske slrnke združita. V smislu se vodijo razgovori med Lloyd Georgem in Mac Donaldom. Gradimo STADI - kupujrno srečke l Kaj čuda, da soseda svojega plena ne moreta biti vesela, da ju peče kot tatinski žig na čelu, ki ga skušata zbrisati s tem, da zbrišeta s te zemlje pečat njenega pravega lastnika in ga nadomestita s svojim — da iztrebita slovenstvo in ga nadomestita z nemštvom odnosno italijanstvom, kaj čuda? In vendar je j njun trud zaman, kajti pravica in narodna ideja I sta duh, ki se ne da ubiti ne zatreti, ker ima : svoj izvor v Večnosti. V tem pa krivica raz-■ jeda in zastruplja srca na obeh straneh in ! brani, da bi se naselil med nami duh Božji. » ♦ « Ali ga ni, ki bi mogel ustaviti človeštvo v njegovem divjanju proti samemu sebi, ali ga ni, ki bi mogočnikom odprl oči in jim pokazal pogubo, v katero drve in ženo s seboj milijone? Ali ga ni, ki bi premagal napuh in ; pohlep in utešil srca z bratsko ljubeznijo? Kako bi se potem razširil svet, kako lep bi i bil in velik dovolj za vse; nihče bi se ne lakomnil tujega imetja, nikomur bi ne žalila ušesa bratova govorica. Vsak bi po svojih močeh prispeval k skupni blaginji, ki je naj-lastnejša in najzanesljivejša blaginja vsakega posameznega, bodisi naroda bodisi človeka. Ali ga ni, vprašujemo, ki bi človeštvu odvzel njegovo prokl.etstvo? In vendar je že bil med nami, ki je rekel: »Mir vam bodil« in »Ljubite sc med seboj!« Vsekakor — svet Ga je križal. In posili tudi Sin božji ne more odrešiti človeka, ker je človek človek zaradi svoje svobodne volje. Njegov nauk pa imamo in zasluženje in milost in Njegovo obljubo, da nam pošlje Duha resnice in pravice in miru, če in kadar Ga bomo vredni. Treba je pa, da vsak začne najprej pri sebi. ČEŠKI FAŠIZEM Praga, 22. maja. (Izv.) V Pardubicah so sklicali češki fašisti veliko zborovanje, katero pa je nad 300 socialističnih delavcev popolnoma onemogočilo. Ze pred pričetkom zborovanja so delavci zasedli velik del dvorane. Ko I i se imelo pričeti zborovanje je prišlo do spopada med obema strujama in korčno so bili fašisti potisnjeni iz dvorane. Socialni demokratje so na to v strnjenih vrstah odkorakali po ulicah. Socialno demokratske vrste so zelo ostro razpoloženo proti fašistovskemu gibanju. Vodstvo stranke bo zahtevalo od vlade pojasnilo, kake korake je vlada že Dodvzela proti fašistom Evropska demokracija je v agoniji, če izvzamemo anglosaksonske države, ki so jo še kolikor toliko ohranile pri življenju, moremo razdeliti ostalo Evropo v dva dela. V prvem je demokratična oblika že pokopana, v drugem se pa še obupno bori za zadnjo uro. Ljenin je sprožil kamen in pokazal pot, kako je lahko primerno močni in breobzirni osebnosti z odločno gesto prevrniti ustroj liberalne države in diktirati svojo voljo milijonom duševno razrvanih ljudi. Mussolini, bivši prijatelj Ljeniuovih idej, je po bistveno istem receptu spravil v svoji dve pesti vso tako mogočno opevano italijansko svobodo. Primo de Rivera in Pangalos sta z zamahom sablje napravila konec večjim revolucijam na ostalih dveh južnoevropskih polotokih in za protivrednost vtaknila španski in grški narod v svojo vojaško suknjo. Zadnje mesece prodira diktatura še v srednjo Evropo. Naj Pilsudski še tako zatrjuje, da je kljub svojemu pohodu- v Varšavo ostal zvest demokratični ideji, dejstvo je, da bi se mu pohod ne bil posrečil, če bi poljski narod no videl v njem rešitelja, če ne bi v stotisočih poljskih državljanov vladalo prepričanje, da on, Pilsudski, sam preko vseh in nad vsemi pomeni nekaj novega, dobrega, nekaj čemur je vredno žrtvovati in podrediti lastno voljo. Pilsudski bi ne bil zmagal, če bi Poljaki ne bili prepričani, da bo z železno roko preko vseh norm ustvaril Poljski boljše dni. Oboževali so diktatorja in mu sledili. Drugod je parlamentarizem v zdihljajih. Madžarska, ta prototip obsovražene oligarhije, se pogreza v lastnem blatu. Romunija je izgubila še tisti videz demokratične države, kolikor ga je do sprejetja zadnjega volivnega zakona imela. Kamarila je ustvarila prejšnjo vlado, jo uničila in postavila sedanjo, kamarila bo gospodarila po volitvah. Brez meje je njena moč. Češkoslovaška ni v slanu sestaviti parlamentarne vlade. Recept vzdrževanja oblasti na zatiranju narodnih manjšin, zlasti bratskih Slovakov, je odpovedal. Brez Slovakov ali Nemcev ni večine. Vladne stranke iščejo iu ne najdejo rešitve. Govorice o socialistični ali nacionalistični diktaturi so vedno jasnejše in verjetnejše. V Nemčiji le še katoliški centrum z neverjetno požrtvovalnostjo vzdržuje zvezo med desnico in levico, pa je tudi »Reichstag« že ves steklen in le droben kamen naj prileti od kake strani, pa se bo sesul na sto koscev. Bog zna, če ne bomo v juniju priče težke državljanske vojne v Nemčiji. Skladišča orožja, ki jih odkriva policija in izjave komunistov vzbujajo slutnjo, da bo Nemčija komaj prešla preko plebiscita brez hudih pretresov. In prvi potres, ki bi prišel, bo udaril po weimarsld ustavi. V Franciji se za junij pripravlja padec Briandovi vladi. Frank in maroška vojna jo bosta podrla. V tem razpoloženju raste fašizem — če s to besedo označimo vsa novodobna gibanja — na obeh straneh: socialistični in nacionalistični. In v Bolgariji? ln v SHS? Ali nimamo v lastni hiši istih prizorov? Ali ni naš parlament samo še slab privid resnične demokracije? Malo več kot dvesto let je bilo torej treba, da so sadove francoske revolucije razjedli črvi, Id so jih jim zavdali revolucijonarji sami. »Svoboda«, oblečena v malika sebičnosti in nesramne konkurence, je nezdružljiva z »enakostjo«, ker ji boj vsakega proti vsem z edinim ciljem lastnega dobička ne pušča nobenega prostorčka. In »bratstvo« v družbi nacionalizma, ki sovraži sočloveka, je nezmisel, Mogotci, ki so prepovedovali gornja gesla in jih izrabljali kakor so okolščihe nanesle, so se znašli na pesku in izmikala so se jim tla, kolikor bolj je napredovala kultura. Z napredkom so si vedno novi tisoči osvajali ta evangelij, vedno več je bilo konkurence. Treba je bilo le še svetovne vojne, da je pognala široke plasti narodov drugega proti drugemu, ne le v boj, tudi k srečanju. Nujno je vodil liberalizem sam sebe k grobu in v grob. Liberalna demokracija je rodila strankarsko zaslepljenost, krivično zatiranje manjšega, gospodarsko izrabljanje sla-bejšega. Dosledna svojim osnovam, ni mogla in ni smela dati narodom nobene ideje, ki bi vodila k skupnosti. Ali je vsled lega pred nami temna bodočnost? Za nas katoličane ne. Ruši se družba, ki je po svojem bistvu bila nasprotna verstvu, je smatrala za svojo nalogo rušiti v narodih verska in moralna načela, zatirati vsa-| ko versko združenje sploh in katoliško cerkev posebej. Krščanska vzajemnost, solidarnost in ljubezen se je morala umakniti, kjer je zavladal liberalizem. Preko ruševin liberalne dobe in preko diktatur rdečih, črnih in vojaških, ki ne morejo biti več kot efemerni pojavi, prehaja človeštvo v novo družbo. Simptomi znanilci nas morejo le razveseliti. Grozovito trpljenje je obrnilo pogled človeštva v globočino in tam na dnu svojih duš se bodo ljudstva znašla med sabo in s svojim Bogom. Med divjanjem pre-vralov liho raste nov svet in preraja ljudstva s krščanskim, socialnim pojmovanjem, čutenjem in življenjem. Taka ljudstva bodo obli-k oval a nove zajednice socialne pravičnosti in se združevala v društvu narodov v medsebojni nri jeni ji vos! i, snostovaiju jn ljubezni. Tožba Gospodarska zveie proti »Slovenskemu narodu1. Dne 21. t. m. bi se imela vršiti pred tukajšnjim sodiščem razprava o tožbi GospodarsI ■ zveze r. z. z o. z. v Ljubljani proti »Slover-skemu narodu« zaradi notice, ki jo je pon.i tisnil po nekem zagrebškem listu z debelimi črkami na prvi strani, češ da je omenjeni gospodarski zavod pred polomom. Gospodarska zveza je vložila takoj po svojem zastopniku g. dr. Brejcu tožbo, n; kar so prinesli zagrebški listi popravke in obžalovali svoje nepremišljeno postopanje, dočim j« »Slovenski narod« po svojem zastopniku g. dr. Knaftiču poizkusil doprinesti dokaz resnice. Zaslišalo se je veliko število prič, konec pa je bil ta, da je zastopnik »Slovenskega naroda« še pred razpravo ponudil poravnavo in plačal precejšnje sodne stroške. Z ozirom na to je objavil »Slovenski narod« v svoji včerajšnji številki sledečo izjavo: »V št. 273 od 29. 11. 1, 1925 smo o Go-spodarski zvezi v Ljubljani objavili med brzojavkami poročilo, da stoji ta zavod pred polo. motn, katero poročilo smo posneli po nekem zagrebškem dnevniku. Ta posnetek je prišel v list brez znar.ia vodstva uašega lista in ne da hi se bil preje kontroliral. Ne želimo nikomur škodvati, najmanje pa gospodarskemu zavodu in vsebine objavljenega poročila ne moremo vzdrževati, o čemur smo se še posebej prepričali tekom tiskovnega preiskovalnega po. stopka. Iz vseh navedenih razlogov lojalno ob. žalujemo objavo dotičnega poročila. Urednulvo. * * • Dne 18. t. m. je bil pri zagrebškem sodišču obsojen dopisnik »Jutainjega lista« Iva. nič, ker je objavil podobno vest o tvrdki Gav-riloviča, na osem dni zapora in Din 100.000 globe. Gotovo nam bo dala vsa poštena in objektivna javnost prav, ako pravimo, da bi bil tudi pri nas skrajni čas, da sc napravi ž« enkrat konec takemu brezvestnemu poročanju, ki ne dela samo prizadetim zavodom, temvei tudi vsemu našemu narodnemu gospodarstvu ogromno in nepopravljivo škodo. Po našem prepričanju se ne bi smelo pri« zanašati. Ako sc kaznuje časlikraja in tatvina, bi se morala toliko hujše kaznovati tatvinal dobrega glasu in kreditne sposobnosti gospodarskih zavodov, ker jc dober glas posameznega podjetja aktivum, ki se sicer ne da številčno izraziti med aktivami v bilanci, ki pa kljub temu predstavlja toliko večjo realno vrednost, kolikor večje in starejše je prizadetf podjetje. Beleš&e A Protestno zborovanje proti korupciji, ki ga je sklicala SI S, je »Jutru« spet dobrodošla prilika za splfkarjenje, natolcevanje in slepomišenje. Na vse mogoče načine si prizadeva, kako bi to narodno akcijo proti korupciji, za katero je dala inicijativo SLS, podmi-niralo in odvrnilo ljudi, da ne bi šli na protestni shod, namreč liberalce, katere misli, da bo zastrašilo s tem. ako jim označuje ta shod kot »klerikalen«. Ta »Jutrov« trik je seveda že tako obrabljen, da mu noben pameten člavek več ne nasede. In naravnost otročje je od »Jutra«, če misli, da bo morda g-Davidoviča ali pa Jovanoviča s tem odvrnilo od pota v Ljubljano, ako piše, da gre tu le za reševalno akcijo v korist klerikalcev. Vse, kar bo »Jutro« s svojim rovarenjem doseglo, bo le to, da se bodo zadnjemu slovenskemu človeku, ki je morda doslej samostojnim demokratom še kaj zaupal, odprle oči in bo vso to dvolično igro, ki jo uganjajo, izpregledal. Na videz vpijejo proti korupciji, kadar pa ji treba dejansko nastopiti, se pa farizejsko izmaknejo. Isto je počelo »Jutro«, ko je šlo za enotno slovensko davčno fronto. Ra^vpilo je to akcijo kot klerikalno, s>mo da je našlo izgovor za nasprotovanje. Zakaj pa SDS nI sklicala protestnega shoda proti korupciji Kdo in kaj ji brani? A Divji strah se je lotil SDS pred antiko rupcionističnim shodom v Ljubljani. Zato skušajo dopovedati svojim backom, da ima ta samo namen pomagati SLS, oziroma dr. Korošcu. Čemu neki? SLS ne rabi nikogar, da bi ji pomagal, ker ima iz lastne moči za seboj veliko večino slovenskega naroda in bo pri prihodnjih volitvah imela še večjo. Mari naj se boji SKS ali SDS, ki sta danes dve največji ničli v deželi? Za SLS ni treba nikomur delati reklame, ker zmaguje vedno brez vsake reklame, dočim SDS vsa njena židovska reklama nič ne pomaga. Tudi v Ljubljana SLS ni treba nobene reklame, kakor jo je n. pr. treba demokratskim gerentoin, ko so otvorili ulico z vojaško godbo. Več je dosegel dr. Korošec za Ljubljano in Slovenijo, kolikor se pod veiesrbskim režimom sploh dn, nego ie-mokrati, ko so bili v Pašičevi vladi, pa so Sloveniji in Ljubljani prinesli samo ogromne davke in takse, ki upropaščajo našo obrt ir industrijo. Da bi pa vabili na shod proti korupciji — SDS, kakor to zahteva »Jutro« — ta je pa že predebela. Manjkalo bi samo še Rade Pašiča. Darujte za Liuaski sklad SLS mož in fantov bo v Kamniku v nedeljo 25. julija t. 1. za vse župnije v dekaniji. Snov govorov na Javnem shodu: Mladinski vzori na potu življenja, mož v družini, mož v javnosti. Nastopili bodo prvovrstni preizkušeni svetni govorniki. Podrobno ee objavi spored pozneje. Nada je opravičena, da bo udeležba velika, ker je zlasti >Apostolstvo mož« v dekaniji lepo razvito. Žrtve krnske brezbrižnosti. Dne 1. aprila 1926 je bilo vrženih na cesto 117 delavcev, ker je vstavila kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani svoj obrat. Neposreden vzrok vstavitve je spor zaradi lastništva tovarne, glavni pa pravosodno ministrstvo v Belgradu. Pred vojsko je bil lastnik tovarne g. Giu-Jini, italijanski državljan. Da bi se ognil zasegi tovarne, jo je predal nemškemu državljanu. Vsled tega je prišla tovarna po vojski pod državno upravo. Upravlja jo pravosodno ministrstvo, sekcija za sekvestre. Pod zuna-inje-političnimi vplivi in skoraj gotovo tudi v (medsebojnem sporazumu je nastal lastninski spor med sedanjim iti prejšnjim lastnikom. Ta epor še ni rešen in leži cela zadeva pri pravosodnem minislrsivu. Do 1. aprila 1926 je poslovala tovarna na račun reparacijskega fonda, kateri je tudi nakazoval potrebno kredite za obratovanje. Ti ikrediti so sicer večkrat izostali ali pa niso bili pravočasno nakazani. Vendar pa so bile do sedaj še vedno vse zapreke premagane. S 1. aprilom 1926 pa niso odpadli Je kredi!i, ampak je tudi potekla pogodba med odjemalci in dobavitelji. Tukajšnji sekvester je zaprosil za nadaljnje kredite in istotako pojasnil nalanno položaj tovarne že :: dopisani od 29. 12. 1925, nadalje z dopisoma 6. in 26. 3. 1926. Da bi se zadeva vendar enkrat rešila, se je na pobudo delavske zbornice obrnil šef inšpekcije dela na ministra za socialno politiko, da bi izposloval pri ministru za socialno politiko, da reši takoj to 7.adevo nji la ali oni način, da ali prizna lastništvo nad lovarno eni izmed zalitevajočih strank ali pa da podaljša odnosno obnovi pogodbo z dobavitelji in delojemalci ter da nakaže potrebne kredite. Tudi poslanci so že osebno posredovali. Toda Belgrad molči. Ne odgovori ne se-Jcvestru, niti delavski zbornici niti inšpekciji dela. Tam imajo čas. Očividno vlastodržce imalo briga, če živi v obupu in bedi 117 delavcev s svojimi 200 rodbinskimi člani! Podpora rtKtarskim dr«j- ICeii se godi doma Ifovclfl HH£m3f/CkCtA(figel?B Pritiskati hoče družba še na pristojne oblasti v VCOIVI IIBCiniH*.a&L'agence des Balkansc iz Pariza. k Most preko Donave. Ministrstvo za javna dela je otvorilo kredit 8 milijone Din, da se dogradi most preko Donave pri Novem Sadu. k Belgrajske šole poseča 7220 učencev in učenk. 44.6% od teh odpade na ženski spol, kar je značilno. k Zgrarlnja jadranske ceste. Minister za javna dela Vujičič je predložil načrt za zgradbo ceste, ki bo vezala Belgrad preko Raške z Jadranom. k Očcfa je ubil. V Belgradu jeneki Milan Rakovič iz Cačka ustrelil svojega očeta z revolverskim strelom. Policija je ubijalca zaprla. k Znamenje časa. V bogati Vojvodini so likvidacije trgovskih in denarnih podjetij na dnevnem redu. k Zloraba ali kaj! Pred nekaj časom je naš list poročal, da se je v kosu mila »Zlato-rog« našel v nekem kraju mesto pristnega zlatnika manj .•reden novec. Dognali pa smo, da tovarna to ne nosi prav nikake krivde in da je le delo nekega nepo- klicanega nagajive a izven tovarne. V tovarni se vrši vdelavanje zlatnikov pod najstrožjo kontrolo in je popolnoma izključena vsaka zloraba. Pač pa se je že dognalo, da si je kdo v domači hiši dovolil šalo, hoteč ponaga-jati percam. k Za društveno prireditve potrebne okraske, kon"eti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, pap. servijete itd., kupujte pri Iv. Bonač. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. »Sanoform«, za dame neobhodno potreben, se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. k Zoper mole — Tarmol! V vseh drogerijah. k Naval krvi, srčna tesnoba, plašljivost, živčna razdražliivost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmrlu odpraviii. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. k Prostovoljno gasilno društvo na Barju priredi na Binkoštno nedeljo vrtno veselico na istem prostoru in z nespremenjenim sporedom iver se 16. maja radi slabega vremena ni mogla vršiti. Vstopnina 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. Vsi izletniki, ki poselijo Močilnik nad Vrhniko naj ne pozabijo obiskati novo otvor-jeno restavracijo! Točijo se le prvovrstna vina; za jedila je izborno preskrbljeno. Toči in prodaja se le ob nedeljah in praznikih! — Priporoča se Franc Brcnčič, gostilničar. k Zlatnike v Zlatorog - terpentinovein milu so našli dalje: Ana Brezovnik, Delce, kupila pri tt. A. Blekač, Šmartno, Mira Udo-vič, Prule pri Ljubljani, kupila pri tt. Anton Verbič, Ljubljana. Andjela Huter, Zagreb, Tratinska ul., kupila pri tt. Mirko Jernič, Za-rreb, Tratinska cesta 4a. Marija Zolnir, Šoštanj, kupila pri tt. Šmigovc & Kosi, Šoštanj, gospod Semolič, Suherje pri Metliki, kupil pri tt. Martin Pečarič, Suherje. Marija Lesar, služkinja, Kočevje, Franc Maselj, mesarski vajenec, Domžale, gospa Frančiška Čuden, Ljubljana, Poljanska cesta, kupila pri tt. Ivan Perdan, Ljubljana. Gospa Ter. Speletič, Ljubljana, Rimska cesta, kupila pri tt. Podlogar, Zahvala. Ko se po 35 letnem samostojnem delovanja v svečarski stroki, sklonjen po letih in zdravja, poslavljam od trgovine, obrti in khentele, se prav toplo zahvaljujem zn ukazano zaupan/e preiastitl duhovščini, trgovcem in vsem drug m cen/, odjema Icem in to v ozemtia predvo/ne Goriške, Trsta z okolico, Istre, Dalmacije, deloma tudi Tirolske, Avstrije, Kranjske in Hrvatske, osobito pa vsem onim v novi domovini Sloveniji in Jugoslaviji. Obenem prosim, da isto zaupanje ohranite tudi mojim naslednikom, hi so zadnjih 5 let z menoj skupno ueiovali in bodo podjetje tudi nadalje vodili na solidni podlagi pod ncizpremenjeno firmo. Z odličnim spoštovanjem vdani Jernej Kopač m. p. Ljabliana, 22. maja 1920. Ljubljana, Florijanska ul. Pepca Pelik, Pod-peč 15, kupila v trgovini Alojzija Godec, Je-zero, Marija Gorečan, Vojnik, kupila pri tt. Fr. Kovačič, Arclin; Amalija Hlabinc, Ljubljana, Židovska steza 2, kupila pri tt. M. Urek, Ljub-ljcna-Nabrežje 7, gospa Viki Poganji, Cakovec, kupila pri tt. Makso Heinrich, Čakovec, Hed-viga Belačič, Zagreb, Primorska uL 8, kupila pri tt. Ivan A. Prpič, Zagreb, Ilica 120. —, Pripominjamo, da je to le mali del mnogel številnih najditeljev zlatnikov, ker se večina najditeljev ne javi iz raznih vzrokov. k Priporočamo vsem osebam, da pred odhodom na potovanje, ali na letovišča zavarujejo svoja stanovanja proti škodi vlomske tatvine in požara, sebe in svoje sopotnike proti telesnim nezgodam. Taka zavarovanja kakor tudi ostale vrste (življenjska, transportna, zakonitega jamstva, proti toči itd.) prevzema pod najugodnejšimi pogoji najstarejši domači zavod >CROATIA« v Zagrebu, kd Ima za Slovenijo svojo podružnico v Ljubljani, Stari trg št. 11. Izvolite se v zadevi obrniti na imenovano podružnico ali na njene krajevne zastopnike, ki se nahajajo v vseh večjih občinah Slovenije. Zlatnike v Gazela -mi lu so našit nadalje sledeči kupovaloi tega izbomega mila: Milja Cvijič, kupila milo pri Stevan Stekoviču, Glina, g. Sara Marovič, Bos. Dubica, kupila milo pri Jovo Kosovič & sinovi, Bos. Dubica, g. Milan Rupčič, Glina, kup. milo v trgovini Jovo Malivuk, Glina, g. Marija Zupan, Tržič št. 226, kup. milo v trgovini Leopold Lavša ud. Tržič, g. Micika Peirinjak, Poljčane, kup. milo v trgovini Franc Drofenik, Poljčane, g. Marija Tarbuk, Dunjak št. 22, občina Krstinja, kupila milo pri Nikola Vučkovič, Dunjak, g. Alojzija Ratajc, Lipoglav, Loče, kup. milo pri Peter Fleck, Loče pri Poljčanali, g. Franc Sal. Bukovšek, Celje, kup. milo pri trgovcu Jos. Jpgodič, Celje, g. Katica San, Spodnje Gorje 6 pri Bledu, kup. milo v Kmetijskem društvu, Gorje, g. Albert Pi.rinan' Staravas pri Škocijunu, Dolenjsko, kup. milo pri Ivan Glo-bevnik, Škocijan, g. Milka Ivobav, Glince-Vič, kupila milo v trgovini Ladislav Novak, Vič, g. Marija Ahačevčič, Dvorskavas pri Vel. Laščah, kup. milo pri Kmetijskem društvu, Vel. Lašče, Dolenjsko, g. Marija Kornik, Dražence pri Ptuju, kupila milo v trgovini Franc Iglič, Ptuj. k Avtoomnibns Kranj—Jezersko vozi vsak dan; Jezersko odhod ob 6, Kranj odhod ob 15.50. Ob nedeljah in praznikih: Jezersko odhod ob 6 im in 14, Kranj odhod ob 7.50 in 15.50. Ustavi v vsaki vasi. V prostem času je auto na razpolago tudi za druge vožnje. manufakturnega blaga si oglejte zalogo in prepričajte se o cenah pri nmfaesa. Miklošičeva cesia 1 za skupne gospodarske koristi. Tedaj, le poskusite enkrat s »Karadžordžcm«! Kaj pa ostala izletniška družba? Velika večina je bila hrvatska, tudi tukaj najrazličnejša politična mnenja in tudi tukaj najlepši sporazum, ki se je raztegnil tudi na nas Slovence. Tako n. pr. se meni nikoli niti sanjalo ni, da se bom pobratil z onim znamenitim veletržcem, ki velja za finančnega pokrovitelja Radičeve politike. Pobratimstvo najino je imelo sprva pač le simbolično-politični značaj, ali tekom tritedenske vožnje sva se tako zbližala, da sva se pri slovesu na Sušaku zopet poljubila in sicer s tako iskrenostjo, da se jc v najinem objemu v istini razodeval čut osebnega prijateljstva! Posebna ljubezniva prikazen med izletniki sla bila švicarski konzul iz Zagreba in njegova gospa, on pristni sin »švicarskih urkantonov«, ona naobražena Slovenka iz slavnoznanih Te-harjev. Naša družba se mu je tako prikupila, da sem mu naposled, zaslišavši prej svoje rojake, podelil naslov in značaj »častnega Slovenca«. Zastopani so bili več ali manj v naši družbi vsi stanovi, plemena in veroizpovedanja jugoslovanske države. Da ni manjkalo pred-staviteljev orijentalskega življa, ni treba posebno naglašati v družbi, sestavljeni večinoma iz Zagrebčanov. AH tudi oni so nam bili prijetni tovariši ter niso napravili nobene zmede. Celo nekega moslima smo imeli, izredno lepega mladeniča iz Sarajeva, sina bogat.ega tovarnarja, ki je v vsakem pogledu bil popol- noma evropejski. Zdravnika smo imeli dva med sopotniki in ludi duhovnega ni manjkalo. Seveda najbolje je bil zastopan finančni svet, a vse v tej pesiri družbi jc bilo kmalu tako dobro razpoloženo, da ni bilo konca smeha in radosti. Z eno besedo: luštno< je bilo! —o— tSlove.nec ubil v bitki pred Dam&skom. (K sliki v današnjem »Ilustr. Slovencu«.) Ko sem dne 12. aprila t. 1. potoval skozi Zagorje ob Savi, sem ob sedmih zjutraj stopil tudi v župno cerkev. Pila jc vprav maša zadušnica. Na v prašanje, za koga je, sem dobil odgovor, da za Ivana Koželja, ki je bil 8. oktobra 1925 smrtno te njen v boju z divjimi Druži, tam južno od Damaska, in je najbrž tudi še isti dan umrl. Silno me je zanimala ta novica. Rad bi bil izvedel še kaj več. To se mi je posrečilo po maši, ko je prišel iz cerkve prijatelj ubitega Koželja, Ciril Sovič, ki je rajniku zavezal rano, no da bi ga pozneje še videl. Prosil sem torej g. Soviča, naj mi kaj več pove o rajnem prijatelju in pa o sebi. Rade volje mi je ustregel in povedal nekako to-le: Delali smo v rudniku v Pas de Calais na Francoskem, trije smo bili nerazdružni prijatelji : rajni Ivan, Fr. Zelič iz Rimskih toplic ter jaz. Maj« meseca 1925 nas jc nek Hrvat, Ilija smo mu rekli (priimek sem pozabil), prišel nagovarjat, naj gremo rajši doli v Maroko, kjer dobimo lažjo službo in sicer kot policisti ali pa finančni stražuild. Nismo nru verjeli, šele ko se je tudi on poslovil od rudnika (prepozno smo spoznali, da lena videz!) in rekel, da gre z nami, smo se odločili za odhod. Pripeljali smo se v Pariz. Imeli smo v nekem hotelu vsak svoj kovčeg z vsemi prihranki. Skupno z onim Ilijo smo se šli javit za v Maroko. Dobili smo vozne listke do Mar-zelja. Mi trije smo si nekoliko ogledovali Pariz. Ko gremo po .kovčege, kovčegov nikjer! Vratar nam je povedal, da je vse odnesel tak in tak mož (spoznali smo po popisu Ilijo), češ, da jih nese nam na kolodvor. Tako smo bili okradeni. Kaj zdaj? Odločili smo se vseeno za Maroko. Odpeljali smo se torfj na jug v Marzelj iu odondot čez morje v francoski Alžir. Tu nas niso nič vprašali, kaj hočemo; vtaknili so nas v vojaške suknje; postali smo francoski legionarji. Dobra dva meseca so nas vežbali, poleni so nas pa odpeljali z ladjo mimo Aleksandrije itd. gori v Beirut, odkoder je najbližja zveza v Damask. V Beirutu smo sc izkrcali. Nato smo nastopili marš proti vzhodu, čez Libanon, proti Damasku. Dne 45. avgusta smo dospeli v Ghasalč. Prvič smo se udarili z Druži dne 17. septembra 1925. Napadali smo sovražno postojanko. Nas je bilo okoli 500 mož (vseh mogočih narodnosti: Rusov, Čehov, Poljakov, Bolgarov, Portugalcev, Italijanov, Nemcev, samo j — Francoza nobenega!), sovražnikov, Dru- | zov, pa okoli 5000. Kaj čuda, če se nam je slaba godila! Vkljub tetnu smo skušali prodirati. V jutru dne 8. oktobra smo spet zadeli ob sovražnika. Tedaj pa nenadoma za-kliče tovariš Češ poleg mene: »Joj, tvoj prijatelj Ivan je ranjen!« Skočim k njemu: dobil je bil strel v čelo, krogla mu je šla skozi lobanjo. Vprašal me je še: »Ali bom umrl?« Potem se ni več zavedel. Zavezali smo mu rano, kakor smo vedeli in znali, ter ga položili na mulo, da bi odnesla v bolnišnico, v mestece Esra. Videl sem še, kako so sovražniki streljali na mulo, ki mi je pa kmalu izginila izpred oči. Zvečer sem v bolnišnici vpraševal po Koželju; toda med bolniki ga nI bilo. Zgodilo se je torej ali, da je po poti umrl in so ga »sanitejei« vrgli z mule, ali pa so transport zajeli Druži, ki pa ranjencem ne prizanese, temveč vsakemu brez odloga glavo odrežejo... lzgrešil sem bil tudi Zeliča; ostal sem sam. Mesec obtober in še ves november sem vztrajal, dasi z nejevoljo. V začetku decembra pa sem sklenil, da pobegnem. Šotorili smo tam nekje zapadno od Esre. čez dan smo se prosto gibali, ob osmih zvečer pa' smo morali biti vsi v taborišču, obkroženim s štirikotno žično ograjo. Kdor bi ponoči hotel ven, bi bil vsak ustreljen. Dne 5. decembra sem si ogledoval okolico. Pa sem tam v ravni nekje zapazil vodnjak (ki so na Jutrovem fako velikega pomena; kdo n. pr. se ne bi spomnil Jakobovega vodnjaka) — ; nisem dosti pomišljal: zavihtel sem se in se | skril vanj. Ura je bila dve popoldne. Čakal ir Radloemanaeijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reunm-tizeni, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-uje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date. posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekouvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tu-kajšua kura je tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni koinfort. Hrana ala carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte ua zahtevo. *k Čajanka! Zahtevajte povsod najizdat-nejšo čajne mešanice »Čajanka*. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19. k Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proli boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnik kap i :iv, srca, ledvic in jeter. Izven glavne seione izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte samo sldes". črnilo v korist »Jugoslovanske Malice*. * Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! * Občudujemo jo vsled njene lepe opreme. foželimo jo vsled njenega //.vrstnega okusa Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »Mirimc čokolado. Dne 6. juniia ho v Cerknici celodnevna p rž red itev Vrhniškega orlovskega okrožla. (31. avgusta do 8. septembra.) Vse, ki so se žc priglasili ali pa sc bodo ie priglasili, prosimo, da upoštevajo sledeče: 1. Prijavni rok se je podaljšal do 20. junija 1926, ker so se tudi hrvatski Orli odločili, da gredo v Rim skupno z nami, nc morejo pa zbrati prijav preje, nego do 20. junija. To je zadnji rok, do katerega bomo sprejemali prijave tudi za Slovcncc. Pogoji ostanejo isti: Kdor sc prijavi do 20. junija, ima vplačati 1300 Din in siccr 700 Din do 20. junija, ostalo v obrokih, tako da bo do 1. avgusta vplačan ves prispevek. Ta znesek velja za vožnjo v III. razredu, za skupna ležišča in skupno prehrano. 2. Oni, ki se bodo hoteli voziti v II. razredu in imeti v Rimu boljše prenočišče, naj nam to takoj sporoče. Za posebno prenočišče bo treba plačati okoli 180 Dia več, za vožnjo v II. razredu pa še nimamo podatkov. 3. Potrebne dopuste za državne uradnike bomo izposlovali sami. 4. Da bomo mogli dobiti skupni potni list, prosimo, da nam vsi udcleženci takoj sporoče: Ime in priimek, poklic, rojstni kraj in leto, pristojnost v občino in okrajno glavarstvo. 5. Za udeležencc bomo otvorili nakup lir, drobiža, ki ga bodo potrebovali za majhne osebne izdatke med potovanjem in v Rimu. Sporočite nam tozadevne želje in pošljite denar. 6. Nekateri prijavljcnci nam še niso poslali prvega obroka v znesku 200 Din. Prosimo, da to nemudoma store. poioai elSV.lloDlol!o!slei]em je otvorjeni. 30 sob, kopališče iu čolni. Znano dobra kuhinja. Točijo se izvrstna vina. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča FEI.IKS S5SE.JAJt, hotelir- sem. OL> osmih sem slišal v taborišču trobiti >apelc. Ko je vse utihnile, sem se splazil iz vodnjaka. Kam pa zdaj? Iz ljudske šole som vedel, da se treba ravnati po severnici. Kmalu sem jo našel in vedel, kje je zapad, kamor sem hotel bežati. Pričel sem teči. Nikjer ai bilo čutiti žive duše, nobenega človeškega bivališča. Čez kako uro ali kaj sem naenkrat zaslišal prav blizu divje streljanje. Že sem mislil, da so Druži mene zapazili. Sklonil sem se ter bežal dalje po vseli štirih. Kmalu sem se prepričal, da velja streljanje drugim ubežnikom ... Tako sem tekel do Štirih zjutraj. Tedaj pa mi udari v uho naenkrat mogočen šum... Pred sabo zagledam reko. Bila je reka — Jordan. Malo niže se je razprostiralo Jezero — Genezareško jezero. Lahko si mislite, kakšna čustva so me ob-£la ob tem pogledu! Pa za premišljevanje ni bilo časa: svojo žepno uro sem vteknil v usta, pa takoj pričel plavati čez reko. V sredi sem začel pešati. Poskusil sem stopiti na noge. In res! Začutil sem dno. Prebredel sem jo. Tako sem prišel na drugi breg, v%Palestino, v oblast Angležev. Ne daleč proč od mesta, kjer senj prebredel Jordan, proti severu, je most fez to reko: na vzhodni strani stoji francoska, na zapadni angleška straža. Ta me je prijazno sprejela. Odvedli so me v mesto Kajfo (pod Karmelsko goro). Tam sem ostal še čez božične praznike. Našel sem še več pribežni-kov. Mene so porabili pri zidanju neke utrdbe. Za božič so nam vsakemu dali tri pomaranče, cigaret in viua. Nekeea dne v januarju so nas 7. Onii ki se izleta iz različnih vzrokov ne bodo mogli udeležiti, dobe po odbitku malenkostnih režijskih stroškov povrnjen ves prispevek. 8. Prosimo, da pošiljate vse denarne prispevke po poštno-čekovnem računu št. 12.808 z označbo, za kaj je namenjen. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE POKOJNEMU NADUČITELJU IVANU STRELEC PRI SV. ANDRAŽU V SLOV. GORICAH. V lepih Slovenskih goricah pri Sv. Andražu je učiteljeval nad 20 let velezaslužni, daleč naokrog znani šolnik Ivan Strclcc. Kdo ga ni poznal? Med Muro jn Dravo znan med ljudstvom in učiteljstvom, priljubljen kot dober vzgojitelj, izvrsten pevec, zabaven družabnik, ljub in blag voditelj, vnet za povzdigo omike in izobrazbe otrok in dorastlih. V znak hvaležnosti mu vpostavijo njegovi učenci, prijatelji in znanci dre 29. junija t. 1. na tukajšnjem šolskem poslopju spominsko ploščo, ki naj bo živa priča naše in narodve hvaležnosti do nepozabnega zaslužnika. Pripravljalni odbor sc obrača na njegove prijatelje s prošnjo, naj blagovolijo ti vposlati prostovoljne prispevke za nabavo spominske plošče na naslov: Zvonko Predan, šol. upr. pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Obenem žc vabi odbor sedaj k obilni udeležbi. Tozadevni program objavimo pravočasno v časopisih. Na svidenje dac 29. junija pri Sv. Andražu! Igralski dan. Dne 27. junija sc vrši v Ljubljani Igralski dan. Ta dan se bodo priredile matineje, prodajali sc bodo znaki itd. Čisti dobiček tega dneva je namenjen zidanju Igralskega doma, v katerem bodo imeli igralci svoje zatočišče. Po vseh drugih mestih Jugoslavijo, kjer sc nahajajo mestni odbori Društva, sc vrši ta dan o Birikcštih, v Ljubljani pa sc jc moral prestaviti radi operne turneje. Potreba Igralskega doma jc nujna, kajti le poleg svojega ognjišča moremo bodriti mlade in pomagati naširj nc-osiguranim potujočim drugovn. Dom Društva gledaliških igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev naj postane močna hiša, katera bo vlivala novo moč svečenikom naše lepe umetnosti, da vstrajajo na svojem težkem življenjskem potu. 'eiitftisPt* KaS?šara za lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva »Trgovska akademija" v Ljubljani »85 čohm.av od SO do 1©!X€<©0 »in G Red službe božje in hirmovania v stolnici. Sv. maše danes in jutri od četrto ure do 10 vsake pol ure. — Danes ob pol 10 slovesna pontifikalna sv. maša, okrog pol 11 za čel;.-k sv. birme. Zadnji blagoslov prvič okrog pol 12, drugič ob sklepu sv. birme, obakrat na znamenje malega zvona nad zakristijo. — Popoldne ob pol 3 slovesne večernice, ob 3 sv. birma. Zadnji blagoslov le ob sklepu. Po sv. birmi slovesne pele litanije. — V pondeljek ob 10 slovesna sv. maša, okrog 11. ure začetek sv. birme. Zadnji blagoslov le ob sklepu. O Umri je včeraj višji revident drž. železnice g. Josip Lauter, oče znanega gostilničarja pri -Činkoletu«. Pokojni jc bil splošno priljubljen in zelo simpatičen mož. Pokopali ga bodo v pondeljek ob 4. popoldne. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! G Sinočr.ja dijaška akademija v Rokodelskem domu je nepričakovano prijetno iznena-dila. Tako bogato iu lepo vsebino so nam podali naši mladi študentje v izborni obliki, da bi zaslužili, da jih v polni Unionovi dvorani občuduje vsa Ljubljana. V vsem sporedu je bi! najbolj izrazit gover, ki ga prinese prihod- naložili v velik avto in liajdi! odpeljali smo se skozi Samarijo gori v Jeruzalem. Videl sem Oljsko goro. Še isli dan zvečer smo bili že zopet v Kajfi. Dne 15. jauuarja 192(5 so nas prijazni Angleži vkrcali na italijanski parnik >Kelioc, ki nas je preko Aleksandrije, Malte, Krfa, Patrasa, Brindisi pripeljal v Trst. Dne 31. januarja t. 1. sem v Trstu stopil na suho ter se javil pri jugoslovanskem konzulatu. Naslednji dan sem se z železnico pripeljal do Rakeka; odtod pa peš v Ljubljano in potem domov... Tu je nehal. Ko sem mu čestital, da je toliko doživel in se mu zahvalil za pripoved, je resno pristavil: »Vesel sem bil, ko sem spet zagledal domače goro; še bolj bi bil, da se je r. menoj vrnil tudi moj nepozabni prijatelj Ivan.« Popotnik. rmancev bo videlo naša občinstvo in po lepili, krasno izdelanih oblekcah bo presodilo, katere jc izdelal atelje tvrdke Drago Schwab - Priporočamo nji »Križ na gori« v celoti in prizor iz Oidipa, ki so ga priredili Mariborčani odlično. Recitacije in petje jc bilo dovršeno. Poročilo prinesemo v prihodnji številki. G »Belokranjski dan«. Pod tem naslovom sc vrši danes dopoldne ob pol 11, uri otroška matineja metliške šolske mladine v dramskem gledališču. Posebnost bodo lepe belokranjske pesmi, ki jih doslej še ni bilo slišati v Ljubljani. Razveselimo belokranjsko mladino s številnim poselom. G Razstava Gorup -Jakac sc otvori ebnea v nedeljo ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Slovencem se predstavi sicer malo poznani slikar Gorup, ki jc študiral v Berlinu in Pragi in ki sc posebno posveča slikanju živali, Jakac pa sc na tej razstavi predstavi kot slikar in grafik 7. mnogimi naročenimi oljnatimi portreti ter graiičnimi in pastelnimi krajinami iz zadnjih dveh let, iz svoje pariške studijske dobe in s potovanja po Afriki. '• Seja Kršč. ženskega društva bo v torek, 25. maja ob štirih popoldne v Jugoslovanski tiskarni. 0 Rokodelski doin. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. profesorja M. Bejukn. bo imel v torek, 25. t. m. ob 8 zvečer pevsko vajo. Prosimo točne in polno-številrc udeležbe. G .Tatiob in Marička. Janez in Marička se bosta vzela; poroke sicer ne bo še jutri, bo pa prav kmalu. Dolgo vrsto lot so imata že rada, poročiti ?e še nista mogla, ker so časi zelo sitni in je treba za ženitev mnogo denarja. Janez ie delavec pri velikem podjetju, Ma-rička pa rlužkinja pri boljši družini. In ker radi sitnih razmer nista mogla pred oltar, sta čakala in čakala; 011 je ostal dolgoletni ženin Janez in ona potrpežljiva nevesta Marička. Pa sta zvedela oba za Orlovski stadion in Janez je rekel: Marička, nudi se nama zdaj ugodna prilika! Ali zdaj ali pa nikoli.- Poizkusiva srečo, pojdiva za njo, da se najdemo, kajti sreča naju čaka in 30. maja več n uide. Kupiva srečk za Stadion, saj jih je še dovolj in najine srečke bodo zadele, ker sva poštena človeka. Pomagajva si, da nama Bog pomore.c Janez in Marička sta že kupila lepo število srečk in le še čakata žrebanja, ki jima prinese spclnico za dve osebi v vrednosti Din 25.000 in blago m nevestino opremo v vrednosti Da 15.000. Ni dvoma, da ne bi zadela, kajti sreči je na strani enih, ki jo iščejo. In v juniju, to vam lahko zaupamo, bo poroka. G Vse one, ki so še dolžni za stadionske srečke, najvljudneje prosimo, da gotovo še ta teden zanjo nakažejo denar. Srečke za katere i ne bo denar oddan vsaj 29. t. m. (v soboto) na pošti, v slučaju zadetka ne dobijo dobitka. Zato vljudno prosimo, ne odlašati! G 40. psSpolk »Triglavski« praznuje svojo slavo 28. t. m. v Ljubljani v spomin na dan, ko je Slovenski planinski poik (sedanji 40.) zrušil sovražnikov odpor pri vasi Kotle ob koroški ofenriv: 1. 1919. G Vožnjo no Jadranskem morju žele nekateri prijavljena, ki se udeleže orlovskega izleta v Rim. Povdarjamo, da skušamo za čim manjši prispevek nuditi udeležencem na potu čim večje ugodnosti. Tcda ravno vožnja z par-nikom Trst—Benetke in nazaj grede Ank on a —Dalmacija bi potovanje tako podražila, da določenimi zneski ne bi mogli izhajati, ali pa bi se morali odpovedati drugim ugodnostim. 0 Himen. Danes se poroči gosp. Oskar M e d v o d z gospodično Mici G o d 1 a r j e v o. Oba mlada poročenca sta iz aianih železničarjih rodbin v Ljubljani. Obilo sreče! G Debatni večeri Radio kluba v Ljubljani. Radioklub v Ljubljani je v sredo, dne 19. t. m. zaključil svoj prvi radiotehničui tečaj. Udeležba in zanimanje jc bilo vsestransko, uspeh pa prav zadovoljiv. Klub je s tem tečajem vzbudil med amaterji splošno zanimanje za to novo tehnično zr>anost. Pri zadostnem številu interesentov se bo tečaj leiošnjo jesen ponovil. Kot nadaljevanje tečaja se bodo sedaj vršili debatni večeri, na katere vabimo vse člane iu prijatelje radiotehnikc. Prihodnji debatni večer bo v sredo, dne 26. t. m. ob 8 zvečer v prostorih radio kluba na velesejmu. Razpravljalo sc bo o vzrokih io o možnosti odstranitve tramvajskih motenj. G Poškodovanje poljščine. Pri kopanju v Matcm grabnu io Gradaščici se kopalci ne poslužujejo za to napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s tem občutno škodo na poljščini. V irteresu zaščite kmetijstva in pa po zakonu o varstvu poljščine jc pod kaznijo zabrsnjeno vsako stopanje na travnike in njive ob času, ko trava in poljski plodovi uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje !e v toliko, v kolikor sc ne dela s tem komu škod?.. Istotako jc tudi strogo prepovedano delati škodo na javnem in privatnem imetju 5 trganjem trave in zelenja ter s sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur, ki ga bodo pri navedenih dejanjih zasačili, sc bo v smislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo. G Fotoprafični atelje Viktor jo sedaj v Knafljevj ulici 4 (nasproti Narodne tiskarne) Priporoča se za slikanje družinskih in društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju. Predvajanje zanimivega izuma v Ljubljani. V Ljubljano je prišel mehanil-izumitelj rr. A nte Radoševit? iz Sarajeva, ki se s svojima bratoma Franjom, profesorjem trg. šole, in Filipom, elektrotehnikom, bavi že 25 let z važ- (palača Ljubljanske kreditne banke). nim izumom na polju zrakoplovstva. Sestavil je sedaj že tretji (različni) model stroja, ki ga imenuje on :>leteči avtomobil; in ki naj bi se lahko dvignil naravnost kvišku, v zraku lahko stal na mestu in se premikal naprej in nazaj, na levo jn desno brez obračanja. Sestavil je tudi turbino na veter, ki bi gnala mline, male električne centrale, čolne, vozove itd. Poleg teh dveh izumov (ki sta patentirana) ima še nekaj drugih. Svoje izume predvaja od danes naprej do srede 26. t. 111. od 10.—12. ure in od 14.—18. ure v Mestnem domu. Stvar jc vsekakor nad vse zanimiva in je želeti, da si izum ogledajo predvsem inženirji, industrijci iu finančniki. G Sobotni trg je bil tako živahen, kakor že dolgo ne. Je bila pač binkoštna sobota in gospodinje so se morale oskrbeti s potrebnimi živili za praznike. To so vpoštevali tudi an-ši okoliški prodajalci domačih živil in drugi dobavitelji za naš živilski trg. Vsa tri tržišča so bila včeraj nabito polna in zasedena s prodajalci in prodajalkami. Posebno živahno je bilo na zeienjadnem trgu, kjer so bili zbrani visoko naloženi vozovi z najrazličnejšo zelenjavo, domačo in vpeljano. Posebno dosti je bilo goriških zgodnjih vrtnih pridelkov, 1 \Uivor solate, špinače, špargljev, artičok, kumar, kolerab in graha v strokih in oluščenega. Tudi češenj je vedno več na trgu, toda to blago je še precej drago in sicer ravno radi uvoza. Na vogalu pred mostom je razstavil podjeten Hrvat razne lesene igračke, palice s piščalkami in navadne in dvojne piščalke z luknjicami; tudi domače ročno delo. — Na ribjem trgu so se dobile raziične domače ribe: klini, ščuke-postrvi, belice, črnooke, mrene in druge domače ribe. Dobili so se tudi raki iu sicer po 15 do 20 kron, in žabe po 1 Din do 1.50 Din. Naravnost krasen pa je bil pogled na cvetlični trg. Tu je bilo nakopičenega v več vrstah vse polno raznega domačega cvetja in zelenja. Posebno veliko so pripeljali Gorenjci krasnih narcis in drugega planinskega cvetja in zelenja. Pa tudi okoličani so pripeljali najrazličnejše pomladansko cvetje kakor marjetice, spominčice, kresnice, kalužuice, travniške ua-geljčke in drugo travniško in gozdno cvetje iu zelenje. Toda tudi umetno vrtnarstvo je bilo dobro zastopano z izbranim, skrbno vzgojenim zgodnjim cvetjem. Tudi na tem trgu je bilo skoro celo dopoldne jako živahno in malokdo je odšel, da bi si ne kupil par cvetk ali šopkov', da si okrasi s cvetjem in zelenjem svoj dom za lepe binkoštne praznike. G Pobeg 10 letnega šolarja. Od svoje matere na Gliucah je pobegnil že pred nekaj dnevi 10 letni učenec 3. razr. ljudske šole na Viču, Franc Tacinger. G Zopet predrzen vlom. Med opoldanskim odmorom, in sicer med dvanajsto iu štirinajsto uro je bil zopet izvršen predrzen vlom v sredini mesta. Neznan lopov je odprl s ponarejeni nt ključem trgovino s klobuki iu kožami divjačine Ivane Šnialcove ua Marijinem trgu št. 1. Odnesel je iz nezaklenjenega predala prodajalne mize okrog 500 Din gotovine v bankovcih in kovanem denarju. Drugega blaga vlomilec ni vzel, ker je imel bržkone premalo časa, ali pa si ni upal podnevi nositi ukradenega blaga po mestu. Založil se je zato za praznike samo z denarjem. Tatu so že na sledu. š najceneje 9 Kreditne banke e Pripravljalni odbor se jc dogovoril na svojih sestankih, da proslavimo 25 letnico dne 22. in 23. junija po temle sporedu: V torek 22. 6. zvečer ob 19.30 v Mariboru prijateljski sestanek in skupna večerja > Pri črnem orlu«. V sredo 23. 6. zjutraj 7.30 sv. maSa z» pokojne tovariše v Alojzijcvi cerkvi; ob 9.40 zlet z vlakom v Slov. Bistrico k tovarišu Vla-dimirju Vošr.jaku. Pripravljalni odbor se nadeja, da se bodo 25 letnice v s i tovariši polnošteviino udeležili. Naslov za dopise: Dr. Marko Ipavic, okrajni glavar Maribor. fine B| , koroške garantirane, dolge po 60 In 65 cm/ razpošiljamo P0ŠTKINE PROSTO po po povzetju 3 KOSE Zfl 70 Din. Če naroZIte 6 kos, dam — ENO — po vrhu ZASTONJ. S.3JM0!., LJUBLJANA. KREKOV TRG 10/b Maribor □ Praznovanje katoliških praznikov t kaznilnici. Binkoštne praznike bodo tudi ▼ kaznilnici praznovali, dočim praznika Vnebo-hoda Gospodovega niso. Ne vemo, ali je na j tom sekcije Maribor dela lamo nadzorovala ter ji bo po dovriitvi poverjena kolavdacija, če si je ne bo pridržalo ministrstvo. □ Izvršilni odbor Drušva vojnih invall-I dov v Ljubljani, je na priporočilo podružnice | v Mariboru podelil od 1. I. do 80. IV. 1926 redba o praznovanju katoliških praznikov res sledečim članom denarne podpore. Rat Ceci-črtaia praznin Vnebohod, da smo opazili ta lij«, v Studencih pri Mariboru Din 300, Gart-darn, kako so kaznjenci opravljali najtežja : ner Albin v Studencih pri Maribora Din 300, hlapčevska dela. Morda bi uprava kaznilnice i Lupša tovro v Mariboru Din 300, CergulJ lahko sama dosegla, da se vsi katoliški zapo- , Frančiška v Mariboru Din 250, Horvat Ignac vedani prazniki posvečujejo tudi v kaznilni- v Mariboru Din 250, Standeker Karol v Maricah, če že kaka naredba tega ne predvideva. | Din_250, Zoreč Franc v Mariboru Din □ Izobraževalno društvo v Lajterspergu priredi na binkoštni ponedeljek izlet v Jare-nino, kjer ima dopoldne ob pol 10. uri slovesno sv. mašo in pridigo. Popoldne po večernicah gledališka predstava in govori. Med odmori svira godba kat omladine. □ Fordova karavana prispe v Maribor v ponedeljek in ostane ves torek. Iz Maribora odpotuje skozi Ptuj in Čakovec in dalje na Hrvatsko. □ Kratek odgovor. Trdili smo, da je dr. Lipold pripustil nemški govor v obč. svetu in resnico smo zapisali in bomo še marsikatero, čo bo treba. □ Oddaja del v novi občinski hiši v Smetanovi ulici: Mestni svet je oddal v novi občinski hiši v Smetanovi ulici delo oken in parketov mizarju Potočniku, ostala mizarska dela pa tvrdki Glančnik in Kompare. Kleparska dela je dobila znana tvrdka Ussar. □ Preveč na enkrat. V letošnjih binkošt-nih praznikih imamo dvojno dvodnevno zbiranje in sicer za »Udruženje glumaca« in za »ferijalno kolonijo dece na otoku Krku«. Ker tudi botrinstvo navadno ni prav po ceni, zato to ti dnevi najmanj prikladni za večja zbiranja, da bi bila uspešna. □ Umrli so: Šturm Blaženka — Pušenjak Franc — Hanspeter Krescenija — Stauber Anton — Leskovšek Ivan — Bertok Ivan — Kramberger Ignac — Svenšek Ana — Wamlek Julijana. □ Poroki. Poročena sta bila v mariborski stolnici 20. t. m. g. Jožef Pok. iz Zagreba in gdč. Pavla Kristanič iz Maribora. G. Josip Hrovat, trgovec v Mariboru in gdč. Adela Primus sta bila poročena v Marijinem Celju dne 21. t. m. □ Preurcdba službenih prostorov na magistratu. Mariborski magistrat trpi na pomanjkanju primernih uradnih prostorov. Samo magistralno poslopje je kljub obširni stavbi tako zgrajeno, da nudi prostore za županske prostore in par uradov, vse drugo je nameščeno po privatnih poslopjih okrog Rotovž-kega trga. — Uradni prostori na magistratu so bili poleg tega skrajno nepripravno in ne-eikonomično izrabljeni. Občinski svet^/fe^na seji sklenil izvršiti razne adaptacije in preureditve ter določil za to 48 tisoč Din kredita. Po novi preureditvi pride soba ravnatelja magistralnih uradov v prostore sedanjega kons-kripcijskega urada, ki se preseli v prostore Hzikata in magistratnega ravnatelja. □ Program Parklconcerta na dan 24. maja 1926. 1. Urban: »III. klasa« Marš. 2. Zaje: »Graničari« ouvertura. 3. Fučik: »Eskarpolet-te« valček. 4. Wagner: »Lohengrin« fantazija. 5. Hajdrih: »Morje jadransko« pesem. 6. Zaje: »Večer na Savi« pesem. 7. Pokorni: »Sokolski »let« potpourri. 8. Desorues: »Boulanger« marš. □ Že danes napravimo sklep, da gremo prihodnjo nedljo 30. maja v Št. Petr pri Mariboru, kjer je telovadna prireditev v korist novega društvenega doma. Mariborčani, pokažimo, da podpiramo svoje okoličane v njihovem težkem kulturnem delu! □ Kakor generala — tako sta hodila te dni po mestu dva mestna gardista iz Varaž-dina in pobirala za zastavo. Na ulici sta vzbujala pozornost, v lokalih, kjer si tako proš-njiki kar kljuke prodajajo, pa malo pritajene nevolje. □ Nesreča pri delu. V kolnici na Teznu »e je ponesrečil pomožni delavcc Jožef Celo-figa. Pri žaganju je po nesreči dospel z roko pod cirkularko, ki mu je odrezala palec in kazalec leve roke. □ Regulacija Vrtne ulice bo skoro končana. Dela so bila prvotno proračunjena na 75 tisoč Din, kasneje pa je občinski svet po- 200, Mlinarič Franc v Brestenioi pri Mariboru Din 200, Celinšek Bogomir v Mariboru Din 200, Enčič Henrik v Maribora Din 200, Veršič Jožef v Mariboru Din 200, Klaneček Franjo v Mariboru Din 200, Bohak Terezija v Mariboru Din 200, Plevnik Franc v Mariboru Din 150, Krojs Alojz v Mariboru Din 150, Mažir Anton iz KuSenika pri Mariboru Din 50. □ Šoloobvezni dečki — nosilci reklame. Po mariborskih ulicah moramo večkrat opaziti, kako mali dečki celo popoldne, ob nedeljah pa celo dopoldne prenašajo po ulicah rame reklamne table. Kako more taka deca vršiti potem svoje šolske in verske dolžnosti, ne vemo. Ako naj mladina, šoloobvezna, nastopi z deklamacijo ali pesmijo na odru, je treba zato posebnega dovoljenja. Ali je uporaba otrok za pocestno reklamo tudi od te strani dovoljena, ne vemo, prav pa se nam ne zdi. ako b' bila! □ Žalostne razvade. Vsako nedeljo se ra zgubi skoro celokupno prebivalstvo Maribora po lepi okolici, ki obdaja naše mesto. Ta liubezen do narave bi bila hvalevredna, če ne bi gnala meščane ven iz mesta tudi želja po dobri kapljici, ki se toči v okolici po ne-številnih gostilnah in vinotočih pod vejo. Zvečer s vidijo po okoliških cestah dn mestnih ulicah žalostne posledice te razvade. Cele družbe se vale po ulicah pijane, kričijo in kvantajo, da je trezjiega človeka groza — vidijo se celo pijani stariši, ki vlečejo male oročiče s seboj, ki so čestokrat tudi vinjeni, ker jih nespametni roditelji silijo z vinom. V okolici je vsako nedeljo polno pretepov in nesreč katere povzroča po večini alkohol. □' Nezgode kolesarjev. Ponesrečil se je dne 17. t. m. pri padcu s kolesa 201etni tesarski pomočnik Leopold Uršič. Vozil se je po Pohorski cesti in v bližini vojašnice kralja Petra so se na sprednjem kolesu nenadoma razklenile vilice, ako, da je Uršič zletel z glavo naprej na tla. Pri padcu se je težko poškodoval — odbil si je popolnoma levi uhelj ter pretresel možgane. Nezavestnega1 so prepeljali v bolnico, kjer se je zavedel šele na-„ pdnji dan. — Na Glavnem mostu se vsled živahnega prometa cesto dogode kolesarsko nezgode. — Neki Ivan K. je zavorni 17. t. m. v šiviljo Marijo H. ter jo podrl na tla; zraven je sam padel, vendar sta ostala oba nepoškodovana. — Pavlič Martin iz Spod. Dupleka se je pripeljal »kolesom v MariboT. Pri zavoju Pobreške ceste na glavni most mu je na strmini odpovedala zavora in zaletel se je v vpokoj enega nadučitelja K. ter ga prevrnil. K. je dobil lažje poškodbe na rokah in obraz.u. □ žimnice, otomane, rolete že izgotovlje-ne in po naročilu ceno in solidno kupite pri tvrdki Jagodic & Sajko, Maribor, Rotovški trg 3. □ Pohištvo — lastni izdelek, spalnice, jedilnice, postelje, omare, kredence, stole, mize, modroce, otomane, zaklopne spalne fotelje razpošiljamo tudi na deželo. Solidno blago, umerjene cene, pri tvrdki Jagodic & Sajko, Maribor, Rotovški trg 3 pri stolni cerkvi. & Zadeva nadaljevanja zidanja okoliške šole razburja še vedno vso našo javnost. Oni : davkoplačevalci, ki pridejo v poštev pri pla-I čilu teh ogromnih stroškov, so skoraj brez izjeme vsi proti zidanju tega ogromnega kompleksa, ker se boje gospodarske katastrofe, ki i jim preti, ako bodo morali prevzeti nase te ! velikanske dajatve. Kako bo v času gospodar-! ske katastrofe uspevala kultura in nacijona-, lizem, to si vedo razložiti samo one napredne in svobodmiselne glave, ki zagovarjajo stališče nadaljevanja tega stavbnega dela. Nekdaj smo višal kredit na 85 tisoč Din. V ulici je izvršena | trdili, da nam ni razumljivo, kakšni moiivi vo kanalizacija in vodovodna napeljava. Cesta i jijo nekatere teh oseb, katere pod vsakim poje sedaj popolnoma ravna in enako široka ter j js0jem stoje na stališču takozvane pravomoč- vodi sedaj čez nekdanje skladišče parne žage g. Domlcelja. Lastnika zemljišča je občina od-Rkndovala, da mu je na nasprotni strani ceste dala še enkrat toliko občinskega sveta kakor ga je on odstopil občini. □ Opozarjamo na danšnji oglas tvrdke Zelcnka v Marboru. □ Kaldrmina. K tozadevni notici v včerajšnji številki našega lista smo sprejeli od gradbenega ravnatelja v Ljubljani sledeče pojasnilo: Prva licitacija se je vršila dne 30. mar ca t. 1. Ministrstvo je licitacijo uničilo v glavnem radi tega ,ker so bile vse ponudene svotc višje nego proračunska. Nato je bila razpisana v zmislu zakona o drž. računovodstvu za dan 29. maja 1926. druga ofertna licitacija. Zadeva je torej, kar se tiče poslovanja gradbene direkcije, oziroma sekcije Maribor v popolnoma pravilnem tiru. Dela bo izvršila mestna občina mariborska po odobrenem podjetniku, delna doplačila pa bo nakazovala carinarnica Maribor na podlagi pristojno odobrenih »situacij«, Gradbena direkcija bo no- nosti sklepa krajnega šolskega sveta. Med tem časom smo govorili z nekim voditeljem svobodomiselne stranke, ki se v javnosti zelo peha za zidanje te šole. Tekom pogovora je ta voditelj sam priznal, da je v stvari sami naše stališče v vsakem oziru pravilno, a da daje to stališče povod v agitacijske namene, ker z izrabo »protikulturnosti« in »protinacio-nalnosti« klerikalne stranke. Gospodje, to je prava klasična demagogija in nikaka ljubezen do kulture in nacionalizma! er Kako se spoštujejo ukazi! Okrajni glavar v Celju je prejel dva brzojavna poziva, da ustavi krajni šolski svet vsako delo pri stavbi šolskega poslopja. Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da je tem brzojavnim ukazom moral slediti tudi natančni pismeni nalog. Vkljub temu se je v petek dne 21. t. m. zvečer na stavbišču šc vedno delalo, čeravno je do-šel prvi brzojavni ukaz v Celje v soboto dne 15. t. m. Tudi pismeni ukaz ni ničesar izdal. Nekateri bodo gotovo trdili, da zagovarjamo centralizem. Kakor jim ljubo! er Škodo, povzročeno po nadaljevanju zidanja okoliške šole, in odškodninske zahtevke razen podjetnikov radi ustavitve dela, bo morala plačati okoliška občina. Tako namreč pravijo naši demokratje. Je to sicer čudno v pravnem oziru, da bo občina morala plačati vsa ona dela, ki so dovršena po ukazu o ustavitvi, in obenem še odškodninske zahtevke, a bi bilo menda že res, ako bi se delila pravica po mnenju »demokratov«. Mi pa pravimo to-le: Vsa dela, ki so bila izvršena do dne 14. t. m., odpadejo res na občino, čeravno ni bil sklep krajnega šolskega sveta še pravo-močen. Vse izdatke, ki so nastali po tem dnevu, bodo morali nositi osebno oni, na kojih odgovornost se še vedno zida, najsi bodo to podjetniki sami ali pa kake druge osebe. Kar se pa tiče groženj, da bodo podjetniki tožili na izpolnitev pogodbe, moramo omeniti, da pogodba še ni bila perfektna in tudi danes še ni, ker ni bil izvršen sklep krajnega šolskega sveta v celoti. Ta sklep se jc med drugim glasil tudi tako, da ga mora potrditi ministrstvo, preden se začne z gradbo. Tega potrdila pa še do danes ni. In zato tudi ni sklep še defi-nitiven in pravomočen. es Resolucijo o okoliški šoli, seveda v smislu mestne organizacije SDS, je sprejelo »veliko« zborovanje organiziranih članov zadnji četrtek v Gaberju. Radovedni smo zelo, koliko obiskovalcev je imelo to zborovanje in kdo je izmed okoličanov-demokratov glasoval za to rcsolucijo. T in obrtnik prav sigurno ne, ker se lc-ti izjeme tudi iz vrst demo- kratov upiri., ju te šole v tem času. Gospodje, za prostor nam ne gre ln vam pa ne za brezposelnost! er Umrl je v noči od petka na soboto g. Franjo S t e g u , ki je imel delikatesno trgovino na Dečkovem trgu. er Splošna gradbena zadruga je pričela s svojim poslovanjem. Načelstvo in nadzorstvo sestoji izključno iz pristašev nam nasprotnih strank. Smo sigurni, da bodo sedaj nam, ki to trdimo, očitali, da hočemo zanesti v zadrugo politiko. Saj bi je ne mogli, če bi tudi hoteli, ko ne sprejmejo v odbor zadruge nikogar, ki ni pristaš privilegiranih strank. Sicer pa želimo zadrugi vkljub temu, da je popolnoma v nasprotnih rokah, in to z zavestjo, največjega uspeha. er Mesto stavbnega inženerja na mestnem stavbnem uradu je razpisano. er Natančnejšega poročila o shodu, ki ga je posetilo nad 1000 pravovernih članov SDS dne 13. t. m. v Rimskih toplicah, še vedno nimamo, ker »Jutro« o tem molči. Kaj želite, gospodje, da priobčimo mi to poročilo, ali pa vsaj one misli o državi, monarhizmu in republiki, ali pa tudi ono karakterizacijo dr. Žerjava in sliko O samem sebi, kar je vse razvijal pred zborovalci g. narodni poslanec dr. Pivko! Kaj vas je strah? Saj naraščate, kakor namreč vi trdite. es Dva napoleonsko uniformirana veterana sta hodila v četrtek po našem mestu. Nekateri so se ju že kar na ulici ustrašili. Bolj so se ju pa ustrašili oni, ki so sedeli v raznih uradih in trgovinah ter zvedeli, da pobirata za neko f zastavo svojega društva iz Varaždina. Za božjo voljo, kaj res nimamo mi sami dovolj svojih potreb? -©•• Plinarna bo za oba binkoštna praznika popravljala svoje aparate, zato bo oddaja plina v teh dveh dneh ustavljena. Aparati pri hišnih odjemalcih morajo biti oba ta dva dneva tudi zaprti. es Autotaksna podjetja se v našem mestu zelo množe. Poleg že prijavljenih bo pričel izvrševati prevoz z avtomobili v našem mestu sedaj tudi Martin Pristovšek iz Sp. Hudinje. es Prememba posesti. Gostilno na »Škar-pi« na Bregu, ki je bila last umrlega g. Božiča in njegove soproge, sta kupila na javni dražbi Ignac in Josipina Zagradišnik. £ižifa Iz demokratske stranke. Tukajšnja organizacija demokratske stranke je v soboto 15. maja o priliki zaključka politične šole priredila v Sokol-skem domu banket, katerega se je udeležilo okoli 100 oseb obojega spola. S to prireditvijo se ne bi pečali, če ne bi njihovi govorniki k temu izzivali. Banket oziroma ta zabaven večer je bil pripravljen na dolgo roko. Z uprav cirkuškim tam-tamom so nabirali udeležence za ta večer. Napovedovali so udeležbo samega ministra dr. Žerjava, in radovednost je marsikoga prignala na ta večer. Seveda dr. Žerjava ni bilo (se mu najbrž ne splača priti v Lilijo po tistih 40 glasov, ki padejo ob vsaki vo-litvi v njihovo skrinjico. Prišel pa je generalni tajnik Rape, ki je imel slavnosten govor. Med drugim je kritiziral, da morajo naši fantje služiti po nezdravih srbskih krajih, ter da bo že njihova stranka delala na to, da pridejo naši fantje bližje služit vojsko. Na vsak način si treba zapomniti Rapetovo zahtevo, ker kar hodijo naši demokratski poslanci v Belgrad, še ni nihče od njih odprl ust, da bi branil naše fante, ki morajo daleč od doma služit vojake. O davčni preobremenitvi ni bilo govora, čeprav je bilo polno navdušenih govornikov za spas »nacije . Da krivičnih davkov niso omenili, nas niti ne tu ii, saj se ravno pri nas dobe še demokratski prislaši, ki pravijo, da Slovenci še premalo davkov plačamo. . Za špas je tudi skrbel slavnostni govornik g. Tinko Kunstler, ki je napovedoval, če bo napredna tnisel naprej tako zmagovito prodirala v Litiji kot trenotao, padec sedanjeklerikalne večine na litijskem magistratu ob prihodnjih volitvah, samo povedal ni, katere prihodnje volitve on misli. Drugih nesreč ni bilo beležiti in ker >.lutro< ni o tem nič poročalo, moramo kot kronisti to mi storiti, da otmemo pozabljenosti ta, za Litijo izreden dogodek demokratskega juriša na litijsko občino. Nevarna jama ob železniški propi. Ko greš iz litijske postaje v Litijo, zapaziš ob železniškem vrtu na levo velik jarek, ki je ob deževju napolnjen z vodo, drugače pa je |Kiln blata, ki povzroča ob vročih dneh neznosen smrad. In ne samo lo, ta jaina jc tudi nevarna i>o noči, ko la kraj ni raz- svetljen, Se pride kak tujec, kateremu razmere niso znane, pa ti prav lahko zaide v to mlakuio. Pozi. vamo zato, da železniška uprava pusti ta Jarek zasuti, ker to zahteva Javni interes, ker ne gre, da bi se vsled nemarnosti uprave zgodila tu kaka nesreča, kakor tudi ozir na higijeno Neumestna novotarija. V zadnjih 14 dneh se Je po naših občinah vršilo cepljenje koz otročičem, katero opravilo je dosedaj opravil sam zdravnik. Letos pa je menda zdravstveni odsek izdal nov pravilnik o cepljenju koz, po katerem mora pri tej proceduri biti poleg uradnega zdravnika še navzoč okrajni glavar ter župan dotične občine. Da ta navzočnost precej stane državo, oziroma davkoplačevalce, ni treba še posebej omeniti. Kakšen smisel ima navzočnost glavarja ter župana pri cepljenju koz, nam ne gre v glavo, vsled česar bi prosili pristojno blast, da nam to pojasni. Kot slišimo, je sedaj oblast to novotarijo ukinila, ker je nestalo kredita, pa je nastal tudi kompetenten konflikt, kdo ima plačati dijete, ali veliki župan ali oddelek za zdravstvo. D. M. v Polju Občinska seja. V nedeljo zjutraj se Je vtSII« seja občinskega odbora predvsem glede dobave drogov za elektriko. Občina ima na razpolago dva zneska. Prvi je 10.000 dinarjev, katerega bi tirjala tvrdka Elektra za izdelane načrte v slučaju, če bl ona ne dobila dela. Sklep zadnje seje je, da se ta znesek porabi. Zupan je pa na začudenje vseh prečital dopis Elektre, da ona pusti znesek le pod pogojem, da občina nabavi drogove. Čudna zahteva. Ne gre, da bi firma narekovala občini pogoje. Naj se tvrdki stavi takoj protipredlog, da znesek kot brezpredmeten itak odpade, ker Elektra sama vrši dela, in naj se kot točka vnese v pogodbo, sicer občina dela ustavi. Poleg tega zneska ima občina še lovsko zakupnino. Stavil se je predlog, da bi se tudi ta denar porabil za drogove. Lajevic je v imenu kluba SLS izjavil, da za to nI kompetenten občinski odbor, zato se on in tovariši vzdrže glasovanja. Če so posestniki zato, kar bl bilo v interesu skupnosti priporočljivo, potem naj se stvar uredi na drug način. Ugotovilo se je tudi, da se tvrdk« ne drži točno pogodbe pri hišnih inštalacijah. Treba je točno ugotoviti vse. Obstoja mal spor med občino in lastniki. Imamo sicer dva odbora, pa nobeden nima pravih navodil. Dolžnost županova je, da takoj ukrene vse, da imajo občani napram firmi odločne in strokovnjaške zastopnike. Poleg tega je bilo še nekaj prošenj in pritožb. Seja se je mirno ob pol 10. uri končala. Zadobrova. Prost, gasilno društvo st je nabavilo lansko leto novo brizjralno. Ima pa še nekaj dolga, zato pobirajo sedaj po vaseh. Poleg tega je pa priredilo v nedeljo pri Kajžarju veselico. Popoldanski dež je pa razgnal vse, tako je imelo to društvo še zgubo. Veselica se danes ob lepem vremenu ponovi. Šola. Šolsko vodstvo v Polju je začelo tudi z prirejanjem otroških iger. Hvalevredno je to, vendar smo pa odločno proti temu, da se otroci silijo popoldan na vaje, kot se je dogodilo prošll teden. Stvar mora biti prostovoljna. Trbovlfe Umrl je Iv. Golob, preddelavec na vzhodnem oddelku v starosti 55 let. Mož je bil poštenjak skoz in skoz, vrl naš pristaš in svojo družino je vzgojil v strogo krščanskem duhu. Pri rudniku je bil zaposlen večjidel v jami 33 let in bi šel v kratkem v pokoj, katerega je tudi sedaj dobil. — Pogreb danes popoldan ob 4. uri. Sveti mu večna luč. Izredni občni zbor društva vojnih invalidov se vrši v nedeljo ob 2. uri popoldan. Vabijo Be člani k polnoštevilni udeležbi, ker je zadeva jako važna. Preselitev I. del. konzuma. Drugi teden se bo I. delavski konzum, ki se že šest let nahaja v gostoljubni hiši g. urarja Marko Borušaka, preselil v nove trgovske prostore Društvenega doma. Kakor je občinstvo rado prišlo nakupovat svoje življenjske potrebščine k Borušaku, tako, upamo, se bodo konzuma v novih prostorih, posebno naši kmetje še bolj oklenili. Nas vseh naloga mora biti, dvigniti to našo zadrugo na prvo stopnjo trgovstva. Člani se vsak dan sprejemajo v trgovini. Največji društveni dom v Sloveniji. Iz nekega kraja smo nedolgo čitali, da imajo največji Društveni dom. Prijela nas je ljubosumnost, ker smo mislili, da so Trbovlje na prvem mestu. Hiteli smo naštevati koliko imamo mi prostorov, našteli smo jih 52, dvorana je 16 m dolga in 12 široka i galerijo i la Union, oder sam je 12 m širok in 8 m globok in če izračunamo prostornino in površino, dobimo precej večjo vsoto kot onega. Trbo-veljčani se ne damo pod noge in smo vsi ponosni na svoj dom, ker je lep kras občini. Naša mladina. V petek je neki že znani deček odšel na Vodensko pošto po Časopise gospe Trbovc brez njenega dovoljenja in jih je razprodal, da je dobil denar za sladkarije. Mislimo si pni nevoljo sotrudnice omenjene trgovke, ko je prišli na pošto po časopise, pa so ji rekli, da so že odne-šeni. Iz tega so vidi, kaj si vse upa storiti naša mladež v današnjih časih, da pride do denarja. Sejmsko poročilo Na živinski sejem 18. maja so prignali 155 volov, prodali 26 po Din 7—9; 2G6 krav, prodali 133 po Din 3—7; teleta po Din 9 do 12; 95 juncev, prodali 7 po Din 5.50—7; 131 junic, prodali 54 po Din 5.75—8.50; 11 bikov, prodali 5 po Din 5.50—8.75; 74 konj in 87 kobil, prodali 39 po Din 4000—3500 komad, 19 žrebet, prodali 12 po Din 400—700. Na svinjski sejem dne 12. maja so pripeljali 338 svinj, prodali 145 po Din 12.50—9; dne 19. maja pa so pripeljali 318 svinj ter prodali 141 po Din 9-12.50. Prasci od 6—12 tednov Din 112.50—225. Savinfslza flolizia Pokola. Stavbena delavnost je pri nas precej živahna. Mizar Horjak si je postavi! novo hišo, gostilničar Leskošek pa enonadstropni prizidek. Tudi mnogi drugi si popravljajo in prezidavajo svoja poslopja. Znak dobre lanske hmeljske kupčije. Žalcc. Povečanje hmeljarne se naglo in zadovoljivo bliža svojemu koncu. Tudi g. Krašovec je nadel svoji hiši novo lično fasado. V načrtu ima tudi novo skladišče. S tem bo ta stara trgovska hiša zavzela med trgovinami v Savinjski dolini da-minujoče stališče. Obleke za gospode v izvrstnih kvalitetah, priporoča po zelo zmernih cenah, tvrdka A. HUNC, LJUBLJANA Ustanovljena 1. 1879 M/ Orlovska telovadnica. Lep zgled navdušenja fn požrtvovalnosti so pokazali naši Orli, ker so si lagotovili v novem Društvenem domu lastno telovadnico popolnoma sami brez zunanje podpore. V sredo so prvič telovadili v njej naši Orli-djjaki. Odslej bo pa redna telovadba po sporazumu med člani in krožkom. Tretjič in zadnjič se ponovi v nedeljo dne 30. L m. igra »Miklova Zala ob pol 3. Vstopnina zni-Eana. " nit Dijaški izleti, V preteklem tednu smo videli na Slatini skoraj vsak dan izlelnike-dijake iz Maribora, Celja iu Ljubljane. Zdraviliška uprava jim gre na roko ter jim ruzkaže vse zanimivosti. Vlakovna zveza je za izlete na Slatino silno ugodna. Nova tovarna za fino in brušeno steklo v Tr-Hšču pri Rogaški Slatini, katere lasinica je delni-Ska družba Viljem Abela dedičev, začne, kakor slišimo, obratovati Se to jesen. Peč je že vzidana. Ker ima to podjetje v neposredni bližini tudi svoj premogovnik, ki je v njem zaposlenih vsak dan več rudarjev, bo postal Sv. Križ sčasoma pravo industrijsko predmestje Slatine. Novo podjetje bo nudilo marsikateremu domačinu kruh, ki bi ga sicer moral iti iskat po svetu. Električno omrežje pri Sv. Križu je sedaj izpeljano po vseh hišah. Novi tovarni v Tržišču se ima Sv. Križ za to zahvaliti. Obratnemu vodstvu Bteklarne na Straži pri Rogatcu, odkoder gre električni daljnovod k novi tovarni, gre pač še posebna zahvala, da je omogočil vpeljavo električne luči pod zelo ugodnimi pogoji. Društveno gibanje. Na Slatini dela brez dvoma najživahnejše prosvetno in pevsko društvo »Sloga«:. Dramatične predstave diletantov tega društva so vedno prav dobro obiskane. Ne verjamemo da bi se strastnim nasprotnikom posrečilo z raznimi mahinacijami spremeniti »slogo« v »neslogo« ter povzročiti razpad. Pevski zbor ima redne vaje. Ko bi pač kmalu zopet nastopili ter nas razveselili e uspehi večmesečnega truda! Kdaj pa prviič nastopi tamburaški zbor? — Dekliški odsek »Bralnega društva pri Sv. Križu« priredi v nedeljo, dne 30. maja v društvenem domu pri Sv. Križu proslavo sv. Ivane d-'Arc s petjem, deklamacijami, govorom in z lepo igro »Junaška deklica« (Ivana d'Arc). % i zborov in šentjurska godba. Upamo na polovično | vožnjo po železnici, kar bomo se pravočasno spo-, ročili v »Slovencu.. Opozarjamo že danes, naj vsak udeleženec, ko kupi vozovnico, zahteva na postaji mokri žig in pri izstopu naj ne odda vozovnice, ker bo veljala za nazaj. Če bo polovična vožnja dovoljena. Za vožnjo z Grosupljega bo na razpolago avto in vozovi. Mengeš. Kat. prosvetno društvo iz Mengša in mengeška godba priredi na binkoštni pondeljek izlet v Kamniško Bistrico ob ugodnem vremenu. Tudi za sv. mašo je preskrbljeno. Vabljeni vsi prijatelji. Vrhniško orlovsko okrožje vabi na celodnevno prireditev dne 6. junija 1926 v Cerknici. — Spored: Dopoldne ob pol 10 sprejem pred trgom. Sprevod skozi trg v farno cerkev. Ob 10 sv. maša. Po maši tabor. Popoldne ob 3 javna telovadba. Po telovadbi prosta zabava, srečolov in šaljiva poa je bilo 254. — Na risalsko (binkoštno) nedeljo in pondeljek bo priredilo naše gasilno društvo tri šaloigre, in sicer: Carodejna brivnica, Ljubosumnost in Zaklad. Vstopnina bo prostovoljna. Bohinci. Hranilnica in posojilnica ho imela B. junija t. 1. v svojih prostorih redili občni zbor z običajnim dnevnim redom. Borza dela v Murski Soboti. Vsled odpovedi lokala v občinski hiši se je pisarna borze dela v Murski Soboti preselila v Malo Kauižo št. 126. Uradne ure za stranke so od 8—12. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. izredni občni zbor podružnice Društva vojnih invalidov, vdov in sirot v Murski Soboti se bo vršil bo. maja ob 10 dopoldne v gostilni Flisar. Evangeličanska verska občina v Dolnji Lendavi namerava povečati svojo moljvnico in zidati »tolp. Zidarski podjetniki, ki reflektirajo na to delo, naj pošljejo svoj proračun do 6. junija na naslov bveiig. zupni urad v Dolnji Lendavi. Načrt se lahko pogleda istotam, kjer se dobe tudi vse dru^e »zadevne informacije. s Zbor prekmurske evangel. cerkve. Letošnje letno zborovanje prekmurske evangeličanske sinjo-nje se oo vršil na Hodošu dne 29. junija t. 1. Jugoslovanska Mafira v Gornji Lendavi priredi dne 30. maja, v slučaju grdega vremena dne p. junija 1926 veliko veselico na prostem pri ribnikih v Gornji Lendavi. V to svrho vau. vse tukajšnje m daljnje občinstvo. Vstopnina za veselico je prosta. Pričetek ob 14. uri. Obenem se baš sedaj, ko so tako ugodne železniške zveze, vsakomur nudi prilika, ki še ni bil na Goričanskem Prekmurju, da si ogleda lep in pomemben kraj Gornje Lendave. Dob. 20 letnico Kat. prosv. društva in 5 letni- | to Orlovskega odseka bomo praznovali 30. maja — i Ob 10. uri bo sv. maša za rajne društvene člane: | ter k veni govor ima ustanovitelj društva g dr. Fr 1 brivec. Po sv. maši zapoje društveni moški zbor i Da pokopališču »Oj Doberdob- in »Vigredc. — Po- ' poKne bo pa ob pol 2 zbiranje gostov pred Vilar-|em, ob %2 pozdrav pred Domom in ob 2 šmarni-te in litanije. Ob 3 koncertne točke domžalske godbe, nato telovadba in govor g. dr. Val. Rožica. Vsi prijatelji naše mladine, pridite in se po-radujte z njo, ko gleda nazaj na leta pridnega dela. v Dolenji Logatec. Na v in izven Logatca raztresene vesti, da sem spremenil svoje politično mišljenje, moram odločno izjaviti: Kot zasebnik povsem pristajam na načela SLS, na podlagi česar sem bil tudi voljen pri zadnjih občinskih volitvah v odbor. Politično sem tudi v tej stranki opredeljen. Kot župan sem bil voljen z vsemi odborniški-rni glasovi razen svojega in to brez razlike strank, vsled česar vem, da sem župan vseh Dolenjelogat-fianov. Naj moja objektivna pravičnost — vsaj jaz mislim tako — nikar nikogar ne moti, da bi iz tega sklepal morda na mojo politično labilnost, a še manj naj nikogar ne vodi na ribarjenje v kalnem. Gabrijel Obiak, župan. Telovadno društvo Orel v St. Jurju pri Grosupljem proslavi 15 letnico obstoja dne 30. maja t. 1. s celodnevno prireditvijo, v slučaju skrajno Blabega vremena pa prihodnjo nedeljo 6. junija. Spored: Ob 7. uri zjutraj sprejem z godbo na kolodvoru na Grosupljem, nato sprevod v Št. Jurje. Po prihodu v Št. Jurje takoj pevska skušnja za skupno petje pri sv. maši. (Sv. maša bo ob ugodnem vremenu na prostem.) Pelo so bo isto kot na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani. Ob 9. uri sv. maša. Po sv-, maši tabor. Po taboru obisk grobov utnrlih in v vojni padlih bratov. Na pokopališču poje moški zbor »Vigred« (Belokranjska), »Spomladi« (Pavčeč), >Oj Doberdob-- (Prelovec). Nato izlet na Tabor; od tam si ogledamo znamenito podzemeljsko jamo Ledenico. Za tem odhod h kosilu v rit Jurje. Po kosilu skušnja za javno telovadbo (prostih vaj). Ob 2 šmarnice in litanije. Po litani-iah javna telovadba. Nastopi tudi šentpeterski Orel s orodno telovadbo in boks-vajami. Po javni telovadbi ljudska veselica in razdelitev dobitkov bogatega srefolova v prostorih g. Antona Guiaiču. Pri prireditvi sodeluje domači in več drugih pevskih za priključitev Prekmuria Hrvatski Do tega leta se možnost, da bi moglo pripadati Prekmurje nekam drugam ko k Slo-niji, niti omenjala ni. Kot sinovi »Slovenske Krajine« smo se prištevali k Slovencem in ni bilo človeka, ki bi v javnosti nastopil zoper to. Pojavljajo se pa sedaj nekaterniki, ki direktno in indirektno širijo propagando za Hrvatsko. Ti nekaterniki so tako blizu mad-jarskim krogom, da lahko z mirno vestjo trdimo tudi o njih samih, da so Madjari. Propaganda se je pričela v madjarskem listu s-Nepuisag«, o katerem moramo drugače dognati, da najbrž niti sedaj nima strogo določene snird. Da pa je ob začetku svojega izha janja ni imel, ja popolnoma jasno, kajti v 5 mesecih svojega izhajanja je že trikrat menjal svojo barvo. V začetku se je zavzemal za močno politično stranko na podlagi kršeansko-socialnih načel, potem se je začel zavzemati za priključitev Hrvatski (kar se kaže zlasti v tem, da je nastopil zopet slovenski učni jezik v madjarskih šolah ter je izrazil takorekoO zahtevo, naj ga nadomesti hrvatski), sedaj pa si je postavil — vsaj na zunaj — za cilj ustanovitev neodvisne prekmurske stranke. Kako je ta neodvisnost zamišljena, naj za sedaj ostane še prikrito. Zelo jasno je podal svojo misel glede priključitve omenjeni list v svoji 6. številki, kjer se ogreva za ustanovitev varaždinskega vika-riata, h kateremu naj bi spadalo tudi Prekmurje, »ker« — kakor pravi — »bi bil va-raždinski vikar dr. Premuš zagrebški pomožni škof, ki izvrstno govori madjarski in pozna tukajšnje razmere.« Kakor se dozdeva, je bil pisec teh vrstic tako razgret, da je videl \ Prekmurju same Madjare, ker drugače ne bi naglašal, da govori dr. Premuš izvrstno madjarski. Bodi kakorkoli, naj vodi propagatorje kakršenkoli namen, mi od svoje strani odklanjamo vsako tako agitacijo. Prekmurje je \ pretežni večini slovensko, zato že po naravnih zakonih spada k Sloveniji. Sploh pa, ali nam je Zagreb v političnem oziru bližji nego Ljubljana in v cerkvenem oziru bližji ko Maribor? Čudno da izvira ta propaganda ravno od strani Madjarov? Ali upajo mogoče lani več doseči? Ali se opirajo morda na dejstvo, da sta spadali Hrvatska in Prekmurje prej pod Madjarsko. To nas ne zbliža preveč; Hrvatska je namreč imela svojo avtonomijo, nni pa smo bili neposredno podvrženi madjarski oblasti, zato naše razmere hrvatskim niso podobne. »NepuJsdgu« — oziroma njegovemu uredniku — zagotovimo, da tudi Hrvatska ne da zadovoljstva, ako bi bili vsi taki, kakor on, da bi videli samo sovraštvo. Treba je tudi delati in se na ta način boriti, potem pa bo marsikaj drugače. Propaganda za Hrvatsko pa nikakor ni na mestu, ker Prekmurje je slovensko, četudi ima par tisoč Madjarov — oziroma po-madjarjenih Slovencev. Prekniurec Dr. M. M a 1 n e r i C : O našem pomofstm Slovensko občinstvo se zanima za pomorstvo deloma idealno, zlasti naše izobraženstvo, deloma praktično. Prvi namen pospešuje posebno »Jadranska straža« s svojim enako imenovanim glasilom. Praktično pa pospešujejo naše pomorstvo najbolj oni, ki se posvečajo pomorstvu kot življenske-mu poklicu. Tako so Slovenci posebno častno zastopani v vojni mornarici. A slovenska mladina se je začela zelo zanimati tudi za pomorske trgovske šole, ki jih posečajo pri nas celo Cehi. Naj bi postale naše pomorske šole vzgojevališča slovanskih mornarjev! Menim, da so za to dani vsi bistveni predpogoji. Saj so Bokelji ustvarili mornarico celo Rusom, a v Perastu so se praktično izučili v pomorstvu pod vodstvom Marka Mar-tinoviča — ruski boljarski mladeniči, ki jih je bil v ta namen poslal na zapad car Peter Veliki. — Tudi Slovenci naj bi vodili natančno statistiko in evidenco svojo mladine, ki so posveča pomorskemu poklicu. Pomen trgovske mornarice, o kateri predvsem tu govorim, presega daleč gole zasebne trgovske interese. Svetovna vojska jo celo pokazala, da so se v svetovnih vedah odločilno bojevale — trgovske ladje; bojne mornarice niso nastopale v velikih pomorskih bitkah, zlasti ni nastopala bivša avstro-ogrska vojna mornarica. A kot se je zahtevala v svetovni vojski, zahteva tudi v bodočih vojskah predvsem težka ncloga od trgovske mornarice. Morda ne trdim preveč, ako pravim, da mi se zdi, da poznamo Slovenci mornarico nekako bolj » paradne strani. Resni trgovski mornar pa parado naravnost nirzi, zlasti Bokelj; bokeljska/slavnost sv. Tripuna nam no sme služiti za dokaz nasprotnega dejstva, ker je to narodni praznik. Tudi pri nas se ljudje na praznik oblečejo čim najlepše. Zato pa smelo trdim, da je potrebno več resnega pomorskega duha, a manj reprezentaoije in parade po zastarelih zgledih. Glavni namen in najvažnejša naloga trgovske mornarice je varen prevoz, torej solidna obrt. Podjetja, ki prevzemajo zavarovanje pomorskega tovora, zahtevajo, da je kapetan, ki vodi ladjo, izvežban na ladjah z — jadri. Kako to? E, lahko je iti s silo proti sili! Toda rešiti ladjo brez sile — usoda, ki zadene lahko tudi pa-robrod — to je umetnost lastne moči. Zato pa je morje šola krepke volje. To krepko voljo dokazujejo tudi ninogobrojni zaobljubni spominki po raznih primorskih cerkvah. Ti spominki govore veliko več o značaju naroda, kot pa misli površni opazovalec: so dokaz preizkušene pomorske šole našega naroda. Res je sicer, da je parobrod precej izpodrinil naše narodno pomorstvo, toda enako je res, da zahtevajo podjetja, ki prevzemajo zavarovanje pomorskega tovora, kapetane, ki imajo prakso tudi in predvsem za jadrenice; tak kapetan si /.na v sili veliko uspešnejše pomagati, ladjo bolje očuvati ali celo rešiti, ko je drugi kapetan, ki je sposoben samo za parobrod, nc bi tako uspešno vodil, očuval, rešil kot prvi. Kapetan z dveletno prakso na jadrnici pozna prav dobro vreme in meteorologijo (vre-menoslovje), varna obrežja, nevarnejše struje in opasiiejša pota ter pripelje, akoprav morda po precejšnjih ovinkih, ladjo končno srečno k cilju, dočim jo pripelje drugi kapetan, ki ima prakso samo za parobrod, morda sicer po najkrajšem potu, a zato poškodovano in s poškodovanim tovorom na cilj. Zato pa je osebno, personalno vprašanje v pomorstvu tolike važnosti; zato si jemljejo paroplovne družbe, ki hočejo imeti svoje ladje in svoje transporte zavarovane, sposobne kapetane, kjer jih dobe ; zato je treba paziti, da ne preide končno ^nacionalna« trgovska mornarica pod — italijansko osebje, s tem peni tuje vodstvo. Je še neka važna razlika med »reprezentacij-skimc pa med trgovskim, poslovnim pojmovanjem mornarice, ki jo naj pojasni sledeči dogodek: Priplulo je sedem večjih ladij v splitsko luko, menda med njimi tudi neka vojna ladja. Vse ladje so v najkrajšem času in v najlepšem redu pristale k obali. Ali morda vsled vojaškega poveljevanja s signali? Eden izmed dotičnih kapetanov meni, da ne, ampak vsled tega, ker so vodili ladje pravi po-morci, a pravi pomorec mora takoj vedeti, kaj mu je v danem slučaju storiti, ne da bi še le čakal na višje povelje. Zato pa: več naravnega razumevanja za naše pomorstvo in več zanimanja za posamezna, konkretna vprašanja, ker tudi tu je potrebno: skrbno, induktivno delo Potem bomo uporabljali na odprtem morju v južni Dalmaciji težje, trdnejše ladje, dočim bomo lažje ladje lahko vporabljali v severni Dalmaciji, ker gre tu pot med otoki in celino iu slično. Porabiti bo treba zopet starejše kapetane, poživiti narodno pomorstvo, dati Slovencem na razpolago bakarsko luko in zvezati Slovenijo s primerno železnico z morjem, čemur — menim — še najbolje odgovarjajo načrti vladnega svetnika g. Župneka (Črnomelj—Poljanska dolina—Kočevska Reka—Delnice, pa Kočevje—Kočevska Reka, s čemer bi bilo preskrbljeno tudi za krajšo zvezo Zagreba s Sušakom, zlasti, ako bi se zvezala Jaška neposredno z Ozljem), železnica, ki odgovarja najbolje tudi lokalnim potrebam zgornjega Obkolpja tedaj potom »belokranjsko-vinodol-s k e« železnice. A slovenski kapital naj bi se združil tudi v neposredno pomorsko svrho s kakšno večjo ladjo za sredozemski promet; tako bi začeli Slovenci poskušati svojo srečo tudi — na morju, da si nadomestimo, kar smo izgubili na kopnem. —o— Dr. —U—: ' Slovenščina in srbohrvaške šole. Na dnevnem redu jc razpravljanje o učnem načrtu za naše srednje šole. Zato jc treba spregovoriti posebej besedo za pravice naše slovenščine. Na zadnjem občnem zboru v Mariboru leta 1925. jc sklenila ljubljanska sekcija profesorskega društva soglasno rcsolucijo, da naj sc uvede pouk slovenščine tudi v hrvatskih in srbskih šolah. Ni nam znano, v koliko mislijo poklicani faktorji to željo uvaževati, ker ni o tem nikjer nobenega glasu, vemo pa, da jc ta stvar in mora biti zahteva vse slovenske javnosti. <-iilj naše prosvetne politike naj bi bil, da pospešuje medsebojuo spoznavanje zedinjenih j narodov, ker le na podlagi dobrohotnega in iskrenega razumevanja je mogoče ustvarjanje ■ skupne kulture. Danes je pa dejanski stan tak, da se vrši vse to le enostransko na naš račun. Povsod se na naših šolah poučuje srbohrvaščina, celo v osnovnih, slovenščina na jugu pa menda nikjer. Pa pravijo, da smo enakopravni, A ne samo to! Vedno znova čujemo pri-j tožbe, kako se nam oficijelno usiljujejo na vseh koncih in krajih neslovenske tiskovine, razne ! publikacije, celo uradni akti, kakor da bi bilo j ljudstvo tu radi gotovih uradnikov, ne pa na-j robe. Kakor da je naš jezik manj vreden ali pa nekaterim v napotje! Naj bi tisti, ki se jih tiče, čim prej spre-! videli, da ta pot ne pelje do cilja. Slovenci so ! se že davno pred zedinjenjem radi učili jezika j južnih bratov, iz idealizma, iz ljubezni. Tudi . sedaj se ga ne branijo, saj jim je lahko tudi v j prakttčno korist. A zato nič manj gorko ne ! ljubijo svoje materinščine in nič jih ne more : bolj boleti kot to, če kdo slovenščino omalo-i važujc; s tem jih le odbija. Naši dijaki so brez nadaljnjega sprejeli poleg tolikih jezikov še učenje srbohrvaščine, pričakujoč, da se bodo tudi bratje na jugu začeli bolj zanimati za slovenščino. Da sc naš jezik še vedno ni uvedel v srbske šole, smatrajo za očividno nerazumevanje, kar gotovo ni ugoden temelj za resnične zbližanje. Gotovo, tudi med Srbohrvati imamo prijateljev, ki so se iz lastnega zanimanja celo naučili slovenščine in z ljubeznijo zasledujejo j naše gibanje. Našteli bi lahko precej takih vzpodbudnih zgledov med razsodnimi inteli-genti, ki pričajo o veliki dobri volji. A ogromna večina, zlasti pa odločujoči krogi, so pokazali ne enkrat popolno nerazumevanje naših teženj. Zgodba z gostovanjem ljubljanskega gledališča v Belgradu, ko je širša publika pokazala suvereno nezanimanje za našo Talijo, jc tudi še v živem spominu. Ali naj bo res bistvo srbske miselnosti, da se mora meriti emika ca vatle in da samo tisti narod nekaj pomeni, ki šteje toliko in toliko milijonov? In vendar govori mnogo razlogov za to, da naj bi se tudi srbski in hrvatski dijaki učili slovenščine. 2e načelo pravičnosti bi lo zahtevalo. Saj je slovenščina tudi državni jezik, ki mu gredo po ustavi iste pravice kot srbohrvaščini. Kakor se pri nas rešujejo srbohrvatski akti, tako bi se morali slovenski drugod, posebno še v centrali. Zato bi moralo — žal, da moramo ponavljati to v »narodni« naši državi — uradništvo, zlasti višje, razumeti tudi naš jezik. Isto velja tudi za častništve. Spominjamo samo uredbe v Švici ali v Belgiji, kjer so čisto različni jeziki enako upoštevani v javnem življenju. Saj to zahteva tudi princip prave demokracije, po katerem se ima uprava ravnati po potrebah ljudstva oz. njega cdinic — ne pa da bi se morale množice prebivalstva šele učiti drugega jezika, če hočejo pri oblastih kaj doseči. Manj časa gre v zgubo, če se nauči kakega jezika nekaj pocdincev, kakor pa cele plasti ljudstva. Slovenski narod si je ustvaril tekom časa tudi bogato kulturo, ki je vredna, da se seznanijo ž njo i naši južni bratje. A dosedaj ni videti za njo na jugu mnogo zanimanja, da, zdi se celo, kot da je nekaterim neprijetna. Malo več odmeva je našla pri njih edino naša pesem. Naše leposlovje, ki se vendar krepko razvija, jc tam doli malo ali nič znano — so seveda častne izjeme —, naše znanstvo si s težavo utira pot preko domačega ozemlja, — je pač le slovensko. A naše strokovne knjige in časopisi so toliko tehtni, da ne bo mogoče iti mimo njih. Naše šolstvo pripada k najboljšemu v državi, pa mesto, da bi se pri zenačevanju upoštevalo, kar jc pri nas boljšega, se nam usiljujejo slabše stvari z one strani. Naše prosvetno delo, naša publicistika, naše ostale kulturne vrednote nc najdejo pravega odziva ali upoštevanja. Ne poznajo nas in ne marajo nas bolje poznati. Ako vas vpraša kak Srb ali Hrvat po kaki dobri slovensko-srbohrvatski slovnici ali slovarju — kot se to večkrat zgodi — kaj mu morete nasvetovati? Slovenci imamo celo vrsto srbskohrvatskih učbenikov, koliko pa imajo oni slovenskih? Takorekoč nobenih — razen nekaj priložnostnih oz. zasilnih poskusov (predvsem »Slovenski jezik« in R. Koprinski, Slo-vensko-hrvatski slovar, oba z 1. 1907., prvi 16, drugi XIII + 56 strani. — Sploh je bilo pred vojno pri Hrvatih menda več smisla za nas kot pa po prevratu). Kot uči pregled tozadevnih del v Erjavčevih »Slovencih«, na str. 253 ss., je bilo izmed naših sosedov od strani Hrvatov za naš jezik razen Madžarov najmanj zanimanja, še Čehi se ga menda bolj uče. Ti pripomočki bi bili danes tem bolj potrebni, ker prihaja prccej Srbohrvatov med nas oz. živi stalno med nami; tudi razni strokovni in drugi listi na jugu prinašajo sempatja slovenske prispevke. Ni dvoma, da bi se dober slovar in slovnica izplačala — in če ne gre drugače, naj bi se lotil tega dela kak Slovenec. Danes znajo srbski ali hrvatski inteligenti francosko, nemško, laško, madžarsko in nc vem katere jezike še, slovenski pa govori le malokateri, dasi je slovenščina tudi državni jezik. AH ni to velika anomalija? Temu se da odpomoči le, če sc vpelje pouk slovenščine v šole tudi na jugu. Vsaj preje kot pa pouk arabščine, — čeprav bi imelo tudi to nekaj zase, a je gotovo manjšega praktičnega pomena. In to tem bolj, ker sega naša beseda daleč preko sedanjih mej Slovenije. Na eni strani iu govore i sosedni hrvatski kajkavcl in deloma čakavci. Res je, da je pri njih oficiclni književni jezik sedaj SU»(«avščina, ali ljudski govor je v mnogočem slovenščini bližji kot centralni ali vzhodni govorici in knjigi. Besedni zaklad je našemu bolj soroden, kar se tiče pristnih slovenskih besed pa tudi tujk in internacionalnih izposojenk. In kar dela nam srbohrvaščino težko umljivo, je predvsem tisto tuje besedje orientalskega izvora, s katerim je prepletena in ki je lastno zlasti osrednjemu in vzhodnemu narečju. Zato pa tudi zveni kaj-kavski govor sredi Zagreba gostu iz Sarajeva ali Belgrada spočetka tako nenavadno. — Mi Slovenci smo si kot strogi puristi zelo očistili književni jezik tujih primesi, precej tudi Hrvatje, Srbi pa niso pokazali dosti smisla za to. Zato se nam zdi nespametno, da bi sprejemali namesto lepih lastnih besed sedaj od jugovzhoda vsakovrstne tujke, ki žalijo naše uho. V tem oziru tvorimo prebivalci severozahodnih predelov države in izven nje skupino nekaj milijonov, ki bi morala stremeti za tem, da se pri zbliževanju oz. izgradbi enotnejšega strokovnega izrazoslovja upošteva naše besedje kot bolj čisto in slovansko. Na drugi strani imamo mi stotisoče slovenskih bratov izven sedanjih meja, ki moramo varovati ž njimi kulturno skupnost, če nočemo, da se nam izgube pod tujim jarmom ali v daljnem svetu in ki tudi ustvarjajo stalno nove kulturne dobrine. Njih spas pa leži zlasti v razumevanju slovenščine in naše duše pri bratih na jugu. Da bi se naši rojaki sedaj oprijeli srbohrvaščine, je nemogoče — še bolj kot pri nas — saj se morajo boriti celo za svojo materinščino; zato moramo delati na to, da se naši južni bratje vsaj nekoliko priuče na-lemu jeziku in tako bolj vzljubijo naše ideale. Potem se jim naš jezik ne bo zdel več tuj in naše težnje neprijetne, kajti kar kdo spozna, mu postane bližje in dražje. Zagovorniki uni-larizma morajo biti tudi za zedinjevanje s te strani, če so res iskreni in dosledni. Naš narod jc znan kot zdrav, pošten, delaven in resnostremeč; ima dokaj smisla za vse etične dobrine. Namesto da pri ožjem medsebojnem kontaktu sprejemamo mi nekatere slabše lastnosti z juga. je želeti, da se naše resno pojmovanje življenja, naš neizčrpen idealizem širi na jugovzhod. To jc pa mogoče !e potom slovenščine, potom poznanja naše miselnosti, ki se zrcali najlepše v našem knjištvu. Vse to glasno govori za našo zahtevo, Ja se uvede pouk slovenščine tudi med srbo-hrvatsko mladino. Če dodamo: tudi v osnovnih Šolah, bo bolj očitno, kako nepedagoško jc stanje pri nas. Kaj pa je zakrivilo, da se ta stvar še ni sresničila? Predvsem je vzrok tisti »mentali-tet«, ki nas radi manjšega števila ne zna prav ceniti. Nezanimanje mase povprečnikov za ono, kar ji po svoji zunanji sili in blesku nc impo-nira, materialistični duh, ki le računa in špekulira, prirojena komodnost, ki se ogiblje nenujnega napora. Potem pa misel ali celo volja, da bi se dala slovenščina utopiti v srbohrvaščini. To mnenje jc pa docela zmotno. Če se kaj takega ni dalo izvršiti za časa tli-rizma, se bo dalo tem manj v sedanji dobi izrazile demokracije in široke ljudske prooveto. Narod, ki vzdržuje 229 periodičnih listov, ki je narodno prebujen, ne bo opustil svojega jezika! Saj gre prirodni proces ravno v nasprotno smer čim večjega diferer.ciranja in uveljavljanja vedno manjših edinic, kot kaže vedno rastoče pokrajinsko in dialektično slovstvo. Če se upoštevajo zraven še posledice nespretne •politike, mora uvideti vsak razsoden človek, la so vse take nade le varljiva fata morgana. Dosti pa smo krivi tudi sami. Skromni, aesebični, neusiljivi kot smo, nismo poudarjali le želje. Naši politiki, naši šolniki, naša javnost, vse je v svojem samozatajevanju na ljubo bratstvu predolgo le pričakovalo, da se bo vse to uredilo samo po sebi, kot bo dobro in prav. Bila je prevelika uslužnost, bila je brezbrižnost, bila je udanost v usodo. Naši inteligenci je bilo kar nekam čudno, da bi se morala zopet boriti ta svoje ideale, ki jih bodo bratje osvoboditelji že sami upoštevali. V danih razmerah je prišlo slednjič spoznanje, da bo treba le če resnega dela, da se bodo naše zahteve uveljavile. Zato mora biti v bodeče ena prvih naših skrbi, da se čim bolj potrudimo za uresničenja te potrebe: to zahteva naša čast, to zahteva naš prospeh! C$ulbl§an8lk€> fjIesfUiSče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Kedelja, 23. maja: PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Zadnjič v sezoni, — Izven. Pondeljek, 24. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob ool 8 zvečer. Nedelja, 23. maja ob 15. uri pop.: GORENJSKI SLAVCEK. Izven. Ljudska predstava po znižanih cenah. Pondeljek, 24. maja ob pol 20. uri: GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Torek, 26. maja: Zaprto. MarSbors&o gledišče Nedelja, dne 23. maja ob 20. url rGrofica Marica« Pondeljek, 24. maja ob 20. uri »Veseli kmet« (kuponi). Torek, 25. maja. Zaprto. z Sreda, 26. maja ob 20. uri »Moriia Stuart« ab, C (kuponi). TedlensRi pregled Stjepan Rndič je tudi topot igral komedijo. Rekel ja bil, da hočo izbe.tali korupcijo, pa je iz-liezal le III. Uzunovičevo vlado, iz katere je moral topot še drugi Radič — 1'avle; namesto njega je prevzel ministrstvo za agrarno reformo dr. Stanko šibenitt. Drugače je ostalo vse pri starem; St. Radič je izjavil, da je bilo glasovanje njegovih poslancev v skupščini za protikorupcijski predlog Ie pripetljaj, ki se ne bo ponovil. — Opozicije novo Radičevo izdajstvo ni preplašilo ter je sklenila, da bo vodila boj proti korupciji dalje; v skupščini bo vložila novo interpelacijo zaradi afer Rade Pašiča in zahtevala nujno razpravo o protikorupcijskem predlogu, Novin<, zlasti iz od« prtega pisma g. Klekla na delegata okrajnega agrarnega urada v Mariboru, poslančev trud ni ostal brez uspeha. Vse pogodbe, ki so bile sklenjen* so razveljavljene. S tem uspehom pa g. poslanec nI zadovoljen, Borbo vodi naprej. Iz ministrovega odgovora na njegove interpelacije se namreč vidi, kakšno vlogo — kar smo že prej omenili — je igral zastopnik veleposestva v vprašanju razprodaje. Z interesenti je sklepal — po lastnem zatrdilu — veljavne pogodbe, od njih je tirjal kupno ceno ter kritje intabulacijskih in inženerskih stroškov, nasproti nadrejenim agrarnim faktorjem pa se je kril z zagotovilom, da o kakih pogodbah niti govora nI, temveč je vse le priprava za morebitne poznejše pogodbe. Opirajoč se na ta odgovor v svojem odprtem pismu zahteva poslanec Klekl, da se stori zadnji korak zoper mahinaeije; da se namreč veleposestvo uradno pozove, da vrne denar, ki ga je po navidezni pogodbi prejelo od kupcev. >Ta denar ne spada ve-leposestvu, ker je to samo dalo izjavo, da pogodb ni sklepalo. Ce pa ni sklepalo, denarja ne sme vzeti.« V ostalem pa g. Klekl zahteva, da se pred končno razprodajo, ki se naj izvrši na podlagi stare klasifikacije zemlje, izvrši od strani uradništva, ki bo zastopalo nepristransko, natančna revizija agrarnih subjektov in objektov. » Ponesrečenost izvedbe agrarne reforme tiči v prvi vrsti v pogrešenosti agrarnega zakona, ki Je pustil prodajalcem popolnoma proste roke in mu na ta način dal možnost za izkoriščevalne namene. Da se enako zlo v bodoče prepreči, naj bo zakon o končni rešitvi vprašanja tak, da bo predvsem ščitil interese revnega kupca. Živinorejska razstava v Turnišču. Pretekli torek 18. maja je bila v Turnišču v Prekmurju lepo uspela živinorejska razstava, združena s premovanjem lepe plemenske goveje živine. Razstavo je vodil referent pri mariborski oblasti g- inž. Zidanšek in g, inž. Zupane iz Celja. Razstavljeno Je bilo nad 300 komadov lepe plemenske goveje živine. 7-ivinorejci so bili po strokovnjaškem govoru inž. Zidanška še odlikovani, in sicer sta dva dobila diplome ministrstva za poljedelstvo, osem pohvalno diplomo velikega županstva v Mariboru, večje število posestnikov pa premije v go tovini. Veliki župan dr. Pirkmajer se je razstave osebno udeležil, kateremu na čast se je priredil poseben banket. Razstava sama je pokazala, da živinoreja r Prekmurju lepo napreduje. • • * Izkaz o stanju Narodne banke t dne 15. maja i!)2l). (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 8. maja 1920.) Aktiva: kovinska podloga 427.5 (— 17.8), posojila: na menice 1156.6, na vrednostne papirje 201.5, skupaj 1358.1 (— 26.6), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 350.3, državni dolg 2066.3, vrednost založenih državnih posestev 2138.3, saldo raznih računov 513.7 (— 2.0), skupaj aktiva 8900.4; pasiva: delniška glavnica 29.8", rezervni fond 7.7, bankovci t olifoku 565S.2 (— 117.9), račun začasne zamenjave 350.3, državne terjatve 131.3 (+ 79.3), obveznosti: po žiru 314.4, raznih računih 193.7, skupaj 508.1 f— 10.0), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažija 82.3, skupaj pasiva 8906.4; obrestna mera je ostala ne-izpremenjena. Akcija Narodne banke za snižanjo obrestne mero. Znano je, da je obrestna mera napram lanskemu letu že znatno padla. Lani, ko se je začelo padanje obrestne mere, je bilo govora o akciji Narodne banke za znižanje iste. Letos pa se je Narodna banka začela ponovno pečali s tem vprašanjem. Kakor naip poročajo iz Belgrada, se bo v sredi junija t. 1. vršila anketa bank glede tega vprašanja. Popravi! Naslov včerajšnjega članka v naši rubriki se mora glasiti: ^Stabilizacijske bilance ▼ Češkoslovaški« ne" pa »Stabilizacija bilance v Ce-škoslovaškic, kar so čitatelji mogli popraviti že na podlagi sledečega članka. Tekstilna industrija v Sloveniji. Naš članek pod tem naslovom, ki smo ga objavili v št. 113 z dne 20. t. m. prinaša dobesedno zagrebški >Ju(ro-slovenski Lloyd«, štev. 115 s dne 22. t. m„ sevedf brez navedbe viral Izprenicmbe t trgovinskem registru. Vpisali sta so nastopni tvrdki: >IIumanikc, industrija i trgovina koža i clpelaf d. d., Zagreb, podružnica Celje; Zidarski mojstri družba z o. z. v Ljubljani (50.000 Din); izbrisale so se tvrdke (zaradi opustitve obrata): Gregorič & Ko., Ljubljana; Inter-continentale, jug. transp. in prom. d. d., prej S. 5: W. Hoffmann, Zagreb, podružnica Maribor; Lesna industrijska trgovska družba bratje Tavčar v Vuze-nlci (zaradi končane likvidacije); Avtomobilu? prometna zveza v škofj! Loki, družba z o. z. Nova tadrnga. V zadružni register se je vpisala zadruga: Zveza stavbnih zadrug v Ljubljani. Član načelstva je med drugimi tudi Anton Kristan. Anketa o predlogu meničnega in črkovnega zakona. Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo je sklicala za četrtek dne 27. t. m. dopoldne anketo o predlogih zakonov o menici in čeku. Na anketi Je povabljeno veliko število interesentov. Sf. Petrr t Sav. dol. V znani Osetovi žag) na postaji v Dabertešivas! demontirajo stroje, katere je kupil neki lesni veletržec na Hrvatskem. Prazno I osamelo poslopje je n»? najlepši dokaz naše sospo-' darske krize in spomenik sedanjega režima. :atlolišlcega sveta Dr. F. Grivec: Vhodni odsek na evha-rstsčnem kongresu v Chicagu. Pri prvi evharistični daritvi, pri zadnji večerji je Kristus tako goreče molil za sveto edinost, da se je t;i molitev apostolom globoko v!'. n'!a v spomin in srce. Zato je razumljivo dejstvo, da niti na Vzhodu niti na Za-padu ni nobene mrše, nobene liturgije, v kateri se ne bi molilo za cerkveno edinstvo. Evharistija se že cd apostolskih časov časti kot zakrament cerkvene edinosti. Ta misel se je naglaša-la na velikih mednarodnih evhari-stičnih kongresih, zlasti po evharističnem kongresu v Jeruzalemu 1893, ki je imel ie posebe namen pospeševati cerkveno zedinjenje. Od takrat je na vsakem evharističnem kongresu vsaj en večji govor o tem predmetu. Po svetovni vojni se je vzhodno cerkveno vprašanje še bolj približalo rešitvi, in v katoliški cerkvi se je zanimanje za vesoljno edin-sivo še bolj poživilo. Na zadnjem evharistič-nem kongresu (Amsterdam 1924) ni bil samo pn govor o tem predmetu, marveč po izrecni Jel'i svetega očeta se je na kongresu organiziral posebni vzhodni odsek; vršila se je slovesna maša po vzhodnem obredu, bilo je več govorov o cerkvenem red in j en ju. Pij XI. je ne' ega odličnega rimskega strokovnjaka osebno prosil, naj gre na amsterdamski evha-riskični kongres, da bo tam skupno z drugimi govorniki množice navdušil za delo za cerkveno zedinjenje. Na pobudo svetega očeta se je c Rimu osnoval stalen odboT, ki naj skrbi za organizacijo ^ vzhodnega odseka na evharistič-nih kongresih. Trije članii tega rimskega odbora (L. d'Herbigny, Meester, Margotti) so bili lansko leto v Ljubljani na vzhodnem kongresu. V sporazumu s temi se je na vzhodnem kongresu v Ljubljani sklenilo, naj se prihodnji kongres za vzhodno bogoslovje združi evhar i stičnim kongresom v Cliicagu, to tem bolj, kor vodilni cerkveni krogi že več let goje željo, da bi se med amerikanskimi kato-;ičani zbudilo zanimanje za krščanski Vzhod. V sporazumu z ljubljanskim odborom Anostolstva sv. Cirila in Metarla sta organiza-rijo vzhodnega kongresa v Chicagu prevzela M. d' H e r b i g n y in P. de Meester. de Meester je bil posebe še od Vati-sana pooblaščen, da organizira vzhodni odsek pvhnrističnega odseka. A oba strokovnjaka sta zadela na velike težave, ker v Ameriki in f>csebe v Chicagu mi nobenega strokovnjaka, ki bi mogel na mestu sodelovati pri pripravah. Glavni pripravljalni odbor v Chicagu je že iz tega razloga odgovarjal, naj se evharistični kongres strogo omeji na svoj program: e v h a-ristd j a in krščansko življenje. P. fl' H e r b i g n y je bil vrhu tega še zadržan po dvakratnem važnem potovanju v Moskvo. Končno pa se je vendar premagalo odklonilno stališče Amerikaneev. Sveti oče je v tako od-1 ,čni obliki izrazil željo, naj se na kongresu organizira vzhodni odsek, da je glavni pripravljalni odbor sprejel tudi ta odsek v svoj p-ogram. A bilo je že prepozno. Zaradi velike oddaljenosti in vsled počasnosti pismenega fibčevanja ne bo moglo bita vse tako organizirano, kakor bi želeli, a veliko se bo vendarle tgodilo. Organizacija vzhodnega odseka v Chicagu Re je pripravljala še od druge strani. To je končno rešilo položaj. Centralni odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda v Olomucu je sredi februarja poslal v Ameriko dva zastopnika, da tam med češkimi izseljenci organizirat"!. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in ameriške Čehe prnpravita za evharistični kongres; eden izmed teh je F r a n t i 3 ek J e m e 1 k a, generalni tajnik Apostolstva sv. C. M. Ker iz Rima zaradi odklonilnega stališča glavnega pripravljalnega odbora ni bilo nobenih navodil, je F. Jemelka pričel v imenu Apostolstva sv. C. M. s pomočjo ameriških Slovanov pripravljati odsek za vzhodno cerkveno vprašanje. Ko je prišlo iz Rima odločno naročilo svetega očeta, je glavni pripravljalni odbor v Chicagu vse priprave za ta odsek izročiil ameriškim Slovanom. Tako se je vsled posebnih okolščin zopet pokazalo, da so katoliški Slovani poklicani stopiti na čelo mednarodne katoliške a k c d j e za vesoljno cerkveno edinost Slovensko Apostolstvo sv. Cirila in Metoda je pri pripravah toliko udeleženo, d* je bil od rimskega odbora povabljen en Slovenec kot govornik v vzhodnem odseku, s ta je svoje mesto odstopil češkim zastopnikom centralnega odbora Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Poleg tega je slovensko Apostolstvo v Ameriko pošiljalo navodila in pomagalo, da se je v ameriškem katoliškem časopisju pričelo širiti zanimanje za Apostolstvo. Glavni ameriški cerkveni časopis >The Ecclesiastical Revievvj; bo o tem predmetu objavil načelni članek slovenskega pisatelja. Slovenski ameriški odbor za vzhodni odsek na evharističnem kongresu je imel doslej dve veliki seji o tem predmetu, dne 30. marca in 19. aprila; o poznejših sejali še nismo prejeli p' rodila. Na prvi soji sta bila navzoča dva rusinska škofa Pohačevski in Taknč en veliko število duhovnikov vseh slovanskih narodnosti. Sklenilo se ie, da bo 23. Junija (kongres se bo vršil od 20. do 24. junija) slovesna maša vzhodnega slovanskega obreda, popoldne bo znanstveno zborovanje, zvečer pa ljudski shod, nekaka slavnostna akademija, na kateri brdo nastopali zastopniki vseh slovanskih narodov. Glavni govor o Apostolstvu sv. Cirila in Me'oda bo v angleškem jeziku, da se bodo mogli Amerikanci spznaniti s to versko organizacijo; v narodnih slovanskih cdsekih se bo v istem predmetu razpravljalo o slovanskih jerikih. Katoliški Slovenci hočejo v Chicagu prkazali veliko združujočo moč in mednarodno važnost OTil-metodijske ideje. Priredili bodo tudi razstavo knjig o vzhodni cerkvi in o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Ideja Apostolstva sv. Cirila in M e t o d a bo prvikrat tako slovesno zastopana na mednarodnem evharističnem kongresu. Obenem se bo organizirala velika akcija za širjenje Apostolstva v Ameriki. Razen svetnih duhovnikov bodo to prvotno Slomškovo ustanovo v Ameriki širili ameriški češki benediktinci. ameriški frančiškani (v prvi vrsti slovenski) in drugi ameriški redovniki. To nam mrra biti v spodbudo, da bomo tudi v Sloveniji bolj goreče delali za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Mnogo smo zamudili. Zato je treba tem bolj delati, da se popravi, kar je bilo zamujenega. Nenaravno, škodljivo za nns in za cerkev bi bilo, ako ta ustanova ne bi cvetela in vzorno uspevala tam, kjer je prvotno p gnal" korenine in kjer jo je s toliko ljubeznijo gojil škof Slomšek. Razvoj priprav za vzhodni odsek na evharističnem kongresu v Chicagu je zares živ dokaz, kakšno poslanstvo bi morali vršiti Slovani v okviru vesoljne cerkve in v družini kulturnih narodov. Kdo bi bil pričakoval, da bo mednarodna važnost slovanske verske vzajemnosti kdaj tako svetlo ožarjena od večne luči presvete evharistije! Katoliška cerkev in mednarodna družina Človeškega občestva je pač o r g a n i z e m , v katerem mora vsak del vršiti funkcije primemo svojemu položaju in svojim sposobnostim. Srce mističnega organizma katoliške cerkve pa je evharistija. Zato je umevno, da se je vprav ob velikem mednarodnem evhari-stianem kongresu tako očitno pokazalo, kako važno nalogo imajo Slovani v organizmu vesoljne cerkve, čim bolj se bodo katoliški Slovani tega zavedali in se po tem ravnali, tem bolje bo za nje. za cerkev in za človeštvo. Večna luč evharističnega Bogočloveka kaže pot in d ije moč za idealno vsečloveško obče-stvenrst, za harmonično združitev narodne individualnosti in mednarodne občestvenosti, po kateri vadihuje naša doba. —o— Kulturna tiranija v Mehiki Da si bomo mogli vsaj nekoliko predstavljati, kako divje je preganjanje kat. cerkve v Meksikd, prinašamo tu nekaj izvlečkov tamkajšnjega časopisja vseh barv političnega in kulturnega naziranja. Če pri tem upoštevamo, da je v Mehiki časopisna cenzura ostra kot v vojnem ozemlju, bodo sledeče vrstice veliko povedale. >E 1 P a is« 16. febr. 1925 ima na prvi strani velike napise: Prav nobeden inozemski duhovnik, nobeden katoliški zavod ne bo ostaL — Nasilno zaprtje kolegijev v Gudala-jara. Včeraj so zaprli 7 institutov. Otroci in stari ljudje brez strehe. 18. febr.: 600 otrok bega okrog brez. doma _ Poročila o policijski rekviziciii hiš dn pohištva. — V Puebli in Guadalaiari vlada zadnje dni. najgrozovitejše barbarstvo. Oblasti so protizakonito zaprle vse katoliške šole v mestu. Med temi so tud:i priznani socialni zavedi kakor ^Kolegij krščanskega usmiljenja«, zavod v katerem so našle varstvo in vzgojo stotine sirot. Sluge despoti zm a so vlekli nesrečna bitja na cesto z vpitjem: živela svoboda!« L a Opinion 16. febr. (Puebla) piše o ukazu, da se mora ^reformirati« 18 kolegijev, to se pravi 16 katoliških, ki nočejo za-| pustiti Bega, takoj zapreti, 2 protestantovska I naj za enkrat še čakata. E x c e 1 s i o r 16. febr. (Mehiko — protikatoliški list): Zapiranje katoliških kolegijev se nadaljuje. Katoliške dobrodelne zavode bo vlada zasegla in reformirala. Ustanovilelji teh zavedov so več noma določili v testamentih, da morajo zavodi ostali v katoliških rokah. Zaprli so tudi veliko takih zavodov, ki jih niso vod'le niti nune niti inozemski duhovniki n. pr. Colleglum Theresianum. Številni otroci bodo ostali brez pomoči, ker njihove družine stanujejo daleč tiz mesta. 16. febr. Naslov: V varstvo mehikanskega ognjišča. Članek govori o viharjih protikleri-kalizma v vladnih krogih in se pritožuje, da mora sedaj ostati na tisoče otrok brez vzgoje. »Zakaj je torej tajnik notranjega ministrstva odredil, da se morajo zapreti vse šole. ki jih vodijo katol ške žene? Po takem postopanju vlade ima javnost prav, ko pravi, da vlada vprizarja generalno preganjanje katolikov in tiranizira vest mnogih miljonov Mehikancev.« Nato Članek polemizira proti državnim šolamj »Mehiko je nesrečna dežela analfabetov. 85 odstotkov državljanov ne zna čitati in pisati. Par laiških šol s svojimi slabimi učitelji ne more rešili situacije. Zakaj ubijate zasebne šole. ko so vendar tako učinkovito in lepo delovale? Zakaj jih uničujete iz vzrokov, ki jih je postavilo že davno zastarelo jakobta-stvo, ki je povrhu še nezmiselno. če bodo katoliško šole ostale zaprte, bo stolisoče otrok ostalo brez vzgoje in brez pouka. Število analfabetov se bo dvignilo na 95 odstotkov.* Končno vprašuje list: >Ali je to delo domoljubja in kulture?« Žalostno je, da vodi vse to delo zadnja dva meseca pretestantovski duhovnik Moses S.nz kot državni podtajnik. Zapodil je kar- meličanke, kongregacijo sv. Vincencija, zaprl je sirotišnico >Servicio Domestioo«, kjer se j« učilo na tisoče otrok. V juliju so v Mehiki državnozborsko vo-litve. V severni Ameriki so katoličani začeli veliko gibanje, da dvignejo ves katoliški svet proti mehik nnskemu barbarstvu. Nadškol Curley v Baltimore vodi to gibanje in je sklical že vrsto protestnih prireditev. Katoličani upajo, da bedo nove volitve napravile kone< tej kulturni sramoti. & VII5NNA CRICKET F. C. (Dunaj) : ILIRIJA. Binknštna nedelja na ponedlojek ob 16. uri igrišče Ilirija. Vieuna Cricket and Football-Club. ki odigra danes in jutri dve tekmi z našim prvakom Ilirijo, je najstarejši športni klub na Dunaju. Osnovan Jela 1892 po na Dunaju bivajočih Angležih, je bil do notranjega razkola leta 1911, iz katerega je nastal današnji Aniateursportverein, merodajni klub Dunaja, pa tudi nalo se je vzdržal na visoki slopnji. Ob ločitvi amaterjev od profesionalcev se je izjavil klub za čista amaterstva ter velja danes za najboljše amatersko moštvo Avstrije. Nedavno je zbudila pozornost njegova zmaga nad praškim D. F. C., ki velja za kontinentalno »klaso<, izravnane rezultate beleži tudi proti prvim profesionalnim klubom Dunaja. Moštvo igra visokostoječ, tipično dunajski kombinaeijski nogomet, ki ga je pred ledni v Ljubljani dovršeno izvajal Amateur SV. Gostovanje Kri-keterjev obeta lepe in napete tekme ler liadaljno stopnjevanje naše letošnje nogometne sezone. Razen tega se vrši danes, v nedeljo na igrišču Ilirije ob 10.G0 prijateljska tekma Slavija Jadran komb. ter ob 14.30 Ilirija rez. : Pannnija. jutri, v ponedeljek ob 14.30 pa tekma Ilirija rez. : Slovan. ČLANSTVU S. K. ILIRIJE! Vsled opetovnnih zmed in nereda na tribuni povodom zadnjih tekem je odbor v interesu klu-bovih financ primoran vpeljati strožjo kontrolo ter obvešča s tem klubovo izvršujoče članstvo (tekmovalce), ki je v posesti legitimacij za prost vstop na igrišče, ne pa tudi za dostop na tribuno. Odbor naproša članstvo, da to vsestransko vpošteva ter tozadevno podpira odborova prizadevanja. Predsednik. JUGOSLAVIJA (BELGRAD): PRIMORJE 5:1 (2:1). Naš državni prvak v nogometu JSK »Jugoslavija« iz Belgrada je nastopil pretečeni četrtek prvič v Ljubljan/i. Igral je prijateljsko tekmo s Pri-morjem ter po lepi igri zmagal v razmerju 5:1. Jugoslavija se je ustavila v Ljubljani na povratku iz Francije, kjer je z lepim uspehom odigrala niz tekem z raznimi vodilnimi francoskimi klubi ter s tem pripravljala teren za bližnjo meddržavno tekmo nogometnih reprezentanc Francije iu Jugoslavije. Igro Jugoslavije karakterizira slično kot pri splitskemu Hajduku sistematična napadailia igra, samo da je Jugoslavija tehnično vsaj v napadalni vrsti še na višji stopnji. V brzem preigravanju, splitskem Hajduku sistematična napadalna igra, napadalna vrsta Jugoslavije sigurno nima para v državi. Tudi obrambne formacije so tehnično in taktično prvorazredne, vendar ne tako dobro kot forvvard. Temu moštvu je bilo Primorje v svoji slučajno slabejši sestavi ravno pravi nasprotnik, da je moglo razviti in pokazali vso svojo tehnično iz-vežbanost. Posebno krasno igro je podala trojica Luburič-Petkovič-Sekulič, to je sredina in leva stran napadalne vrste. Markanten igrač je dalje desni branilec Ivkovič. Od 5 doseženih golov je bil prvi jasi en gol Primorja, ostali štirje pa v>lod lepe kombinacije in doseženi z redko lahkoto in eleganco. — Primorje je nastopilo brez Ermana in Zeni-Ijaka, dveh svojih najboljših moči, kar se je seveda v igri zelo občutilo. V prvem polčasu je parkrat resno ogrožalo nasprotni gol ter zabilo lep gol. V drugem polčasu jo bilo potisnjeno docela v defen-zivo. Igra se je razvijala v mirnem tempu, manjkal ji je moment borbenosti, ker si nasprotnika nista bila enaka in je diktirala celo igro le Jugoslavija. Vodil jo je dobro sodnik Planinšek, čegar nalogo sta obe moštvi olajšali s fair-igro in s popolno discipliniranostjo. ŠPORT V MARIBOR. Binkoštni prazniki obetajo biti v športnem , oziru zelo zanimivi. Zlasti gostovanje izvrstnega dunajskega kluba »Landstrasser Amateure« bodo j privabilo mnogo prijateljev športa. i Danes ob pol 3. uri popoldan se vrši štafetni tek skozi mesto na 1760 m dolgi progi, katerega priredi ISSK Maribor. Nastopilo bo 6 moštev po 6 tekačev in sicer postavita Maribor in Ptuj po 2 moštvi, Rapid in ljubljansko Primorje po eno moštvo. NOGOMET. Danes popoldan nastopi dunajski klub »Landstrasser Amateure« proti ISSK Mariboru v pondeljek pa proti Rapidu. Landstrasser Amateure nogometnih klubov na 4. mestu in bo njegova igra proti domačim moštvom nudila sigurno prvovrsten športni užitek. Dalje nastopijo danes 1. naraščaj Maribora proti II. naraščaju Rapida II. naraščaj Maribora proti reservi Rapida in kot predigra k nastopu Marifcor-Landstrass Amateure — reserva Maribor proti I. B moštvo Rapida. Športna senzacija I. vrste bo nastop našega državnega prvaka, beograjske »Jugoslavije« v Mariboru. Po slavnih uspehih v Franciji je »Jugoslavija »tudi doma pokazala svojo sijaino formo s svojimi nastopi v Ljubljani in Zagrebu. V Mariboru nastopi v torek ali sredo proti ISSK Mariboru. Pogajanja med obema kluboma so ie soro zaljučena ter je nastop ^Jugoslavije« osiguran. Na Dunaj je prišlo izborno angleško n c -g o m e t n o moštvo Arscnal. Dunajčani so zelo upali na zmago, a ni prišla. Tekma Ar-scnal-Rapid se jc končala 3 : 3, Arsenal-Ama-teri pa 5 : 3. — Hakoah bo igrala zadnjo igro v Ameriki v soboto. Sedaj bo šla pa praška Sparta v Ameriko. Kar nekakšno preseljevanje športnikov se jc pričelo, V boju za Davisov pokal so premagali Francozi Dance 5 : 0, Angleži Poljake 5:0.; O Argeniincih in Ogrih beremo enkrat, da so • zmagali ti, drugič da so zmagali oni. — Gospa j Friedleben jc dobila v boju r. Ncppachovo 7 točk, Neppachova pa samo 5. Svetovni j nrvalt tenisa Albert Burke ie že dvakrat ' premagal Najucha. Po zmagi nad Koželuhom se pa čuti Najuch tako močnega in tako v forrni, da je pozval Burkeja nu revanšo, in se bo vršila !3. junija. Od 27. do 29. julija se bodo vršile v Goetcborgu na Švedskem mednarodne igre v ženski lahki atletiki; pričakujejo okoli 140 tekmovalk. — K zadnjič omenjenim ženskim svetovnim rekordom pridenemo še; kopje (800 gramov) Vidlakova 32.56 m, krogla (5 kg) Vencova 8.40, diskos (1 kg) Vidlakova 31.15 m. Nemka Reute je vrgla diskos lani že 34.01 m daleč. — V 1 uri jc pretekel Oger Galamboš 16.755 km, za tamošnjc razmere veliko. — Vseučilišče Pennsylvania jc priredilo svoj vsakoletni meeting, rezultati so izborni. 4 X 220 y je pretekla vrsta univerze Yale v 1 :27.8 (220 y v 21.95), 4 X 880 y univerza Columbia v 7 : 53.6 (804.5 m v 1 : 58.4), Burg iz Chicago jc skočil v višino 1.905 m. — Prav dobri rezultati so bili doseženi na tekmah Argentine, Chile in Uruguaya v Montevideo. Ker je Montevideo glavno mesto Uruguaya, so pri znanem temperamentu juga računali z zmago domačinov; pa so dobili samo 8 točk, Chile 12, Argentina pa 72. Najbolj je imponi-ral Chilenec Plaza, ki jc dobil vse teke od 3 do 10 km, in so mu seveda takoj rekli »južnoameriški Nurmi«. Upoštevati moramo, da je ves čas prav močno deževalo. 100 m Albe 10.8, 200 m isti 21.8, 400 m Brewster 50, 800 m Ledesma 1:58.4, 1500 m isti 4:11, 3000 m Plaza 8:51.4, 5000 m Plaza 15:12.4, 10.000 m Plaza 32; 54, 110 m lese Valania 15.6, 400 m lese Brevvster 55.4, skok v višino Valania 1.85, v daljavo isti 6.75, troskok Bru-netto 15.10, palica Halberli 3.60. — Paddčck je pretekel 100 yardov v 9.5. Glede zgodovine tega teka bodi povedano, da je 31. maja 1902 pretekel Duffey v Ameriki 100 y v 9.6 in da so pozneje ta čas večkrat dosegli. Lani smo brali, da je Scholz porabil samo 9.5, da jc Ameriška amaterska zveza ta rekord priznala in da ga je predlagala Mednarodni zvezi v potrdilo. Ali jc bil potrjen ali ne, nismo brali. Najbrž ne, ker predlaga Ameriška zveza sedaj isto za Paddčcka. Vsekakor vidimo, da jc Paddock spet stari Paddock. Nurmi jc tekel proti vrsti 5 mož na 5000 m in jc zmagal v 14 : 53.3. Na Dunaju so tekmovali težki atleti za prehodno darilo svetovnega prvaka Svoboda. Dvakrat so žc zmagali »Lohnfuhrvvcr-kcr«-ji in so računali na zopetno zmago in na trajno priberitev darila; pa jim je naenkrat zbolel Fricdrich, in je zdrknilo darilo v roke kluba »Ilerkules«. 12 klubov jc nastopilo, vsak s 6 člani; najtežji so bili »Lohnfuhnver-kcr«-ji, 581.4 kg, najlažji D'Buren 405 kg. Vsega skupaj so spravili kvišku 75.000 kg. Je že nekaj. Prav dober je bil Schielberg, 120 kg tezno, 160 kg s sunkom; Aigner 117.5 kg in 157.3 kg; Leppelt jc potegnil z desnico spel enkrat 90 kg. Oger Baranyi je preplaval 100 m v 1 : 00 2, nov evropski rekord. 100 km je dolga cesta med Prago in Par-dubicami; Martinek jo jc prevozil na kolesu v 3 :57 :46.4. Iz Pariza v Lille je 280 km, Fochler jih jc kljub premočeni cesti prevozil v 8 :41 :27. Iz Pariza v Nantes 365 km Rebsy 14 : 43, v dežju. Nemški kolesarji so se kosali v PEalzi, 184 km, Wolke 6:01:45. V Thu-ringiji, 294 km, v hudem dežju in po zelo slabih ccstah, je zmagal Italijan Bclloni v 10 ; 26 : 20; Švicar Notter je bil za dve kolesi za njim. — Italijani dirkajo sedaj po Italiji Okoli; povedali bomo samo skupni izid. — Na stadionu v Elberfeldu je vozil Savvall dva nova svetovna rekorda: 30 km 21 : 18, 40 km 28 ; 11; na uro jc prevozil 83.74 m. — V Mag-deburgu je vozil Fcja 25 km v 24 : 03, na uro 63.2 km. — Eggov rekord na 1000 m v 1 : 13.4 stoji žc od leta J 914.; sedaj sta ga naskočila Blanchonnct in Oszmrlla, pa nista uspei«, 1 : 15. Morel je na vozu Amilcar prevozil pri Arpajonu na Francoskem v letečem startu i hitrostjo 197.422 km, 1 miljo pa s 195.96?, dva nova svetovna rekorda. — V marcu je dirkala na dirkališču Monza pri Milanu Angležinja Cordcry na dolge razdalje s šcslcilinder-skim avtomobilom Invicta. Športna komisija avtomobilne zveze ji jc sedaj priznala sledeče svetovne rekorde: 10.000 milj v 177 urah 4 min. in 16.4 sek. (na uro 56.47 milj); 15.000 milj v 268:58:27.8 (55.76); 20.000 km v 223 : 1 :42.2 (na uro S9.674 km); 25.000 km v 278:53:31.6 (89.64). Hotela je dirkali še naprej do 40000 km, zemeljski obseg, pa s* jc nekaj pokvarilo in je odnehala. Prihodnje leto se bo izvojevalo v Rim« svetovno prvenstvo v streljanju; po dosedanjih poročilih so Švicarji še zmeraj najboljši strelci, kljub ameriški elitL V. Š. Moda ZA KOPALIŠČA. Za kopanje so letos moderne črtaste kopalne obleke. In čim bolj široke in močno so črte, tem lepše je. Tudi ni več moderno, da bi bila obleka za kopanje iz trikoja, da bi se tesno prilegala Ba život, temveč je moderno, da ima kopalna obleka dva ločena dela: bluzo iz črtaste volne in hlače s pasom; podobno so oblečeni pri nogometu. STaka kopalna obleka pristoja pa le vitkejšim postavam. Vse druge, močnejše, si morajo obleči pod fa> obleko ludi tako zvani »modre za kopanje-:, ki pa nima >lušpanov<, ampak je iz platna in te ne ovira prav nič. Tudi krilce morajo imeti močnejše postave, ki je zgibano in iste barve kot hlače. Vsa kopalna obleka bodi iz sirove svile ali svilenega platna. Če je to blago črtasto, morajo biti vse črte vzdolž in ne, da bi se križale. — Čudovita živahne bo barve za kopalne obleke: črne z zelenimi črtami in rumene z lilastimi črtami ter svetlo-rdeče s iemnomodrimi črtami. Plašč, ki si ga ogrneš čez kopalno obleko, se mora vjeniati v barvah z obleko samo. — V velikih kopališčih, posebno pri morju, nosijo tudi majhne, lične japonske solnč-nike iz rožaste, kitajske svile. Prav hipermoderni bo 60lnčniki iz mehkega usnja. Otroci imajo tudi kopalne oblekce, ki morajo biti take, da se prav lahko gibljejo v njih. Večkrat so te oblekce iz sirove svile v dveh barvah. ČIPKASTO RUTO ZA DAUSO HOJO NA HRIBE posijo tudi v kopališčih. Tako ruto si izlahka pripraviš. Gotovo imaš douia kak večji ostanek čipk. Nabereš jih na trakec in si jih tako zaokrožene natakneš krog vratu. Čim bolj široke so čipke, tem večja in lepša je taka ruta, ki jo nosiš zvečer na fcprehoclih. O je pripravno, če imaš krilo s hlačami, ker so same hlače, čeprav še tako moderne za na hribe, vendarle nekaj, kar ni lepo za ženske. Moderno športno krilo utegneš spodaj odpeti, da laže hodiš. Praktično je, če vzameš na hribe tudi dolgo pelerino in usnjat telovnik, pod katerega oblečeš moški srajci podobno bluzo. — Pomni, da ne smeš niti na hribih, niti pri kopanju pozabili na to, da si ženska in da se vedeš po vseh merah dostojnosti, čeprav si zunaj v prirodi in meniš, da ni treba nikakih meril. Izvirna poročila o ,Nor§i' Krmar zrakoplova, Wisling, ni med vsem poletom spal več kot štiri ure. Telegrafisti so neprenehoma poslušali poročila različnih radiopostaj. nanizanih po severnih tečajnih pokrajinah. Malmgreen je opazovol vreme in je risal karte; dajal jo krmarju navodila, kje naj ladja plava in kje je nevarnost poledenelosti najmanjša. Hrana posadke med poletom je obstojala iz žemeljc s šunko, iz kuhanih jajec in mesnih prepečenčev; vse je bilo zmrznjeno in je bilo treba prej odtajati. Razen kave in čaja v terinos-steklenicah ni dobilo moštvo nič toplega. In ni 71 ur nič spalo. Med poletom je bil vsak mož skoraj zmeraj v službi. Ri-iser Larsen, ki je ladjo vodil, jo svojo nalogo izvršil na najsijajnejši način. 46 ur nato, ko so zapustili Kraljevi zaliv, je naznanil Amundsenu in Ellsvorthu, da plavajo mimo rtiča Barrovv, pa so se vozili skozi meglo in sneg in jim je nagajal hud veter, tudi niso mogli izvajati astronomskih opazovanj. Nobile je ves čas požrtvovalno in neutrujen zasledoval delo komplicirane ladjine strojne sestave. Polet je pokazal, da so bile med zimo izgotovljene poprave na ladji prav umestne. Od rtiča Barrovv naprej niso vedeli, kje so. Tedaj so slišali, kako je rad iopofltaja v No-me klicala neko drugo postajo, in so se hitro orientirali. Od rtiča Princ Wales — ob Beringovi cesti — so sledili obali, a veter z gora je ladjo metal sem in tja. enkrat gor, enkrat dol, in so nazadnje že sklenili, da ne bodo pri Tellerju pristali. Vsak se je pripravil na akrajno možnost. Slednjič se je malo zboljšalo in so pristali, čeprav le z največjo težavo. Sedaj, ko je polet končan in je dokazano, da ni gori nobene večje skupine zemlje, se marsikdo oglasi in pravi, da je že prej to vedel. Kakor smo že pisali, je bil Amundsen sam prepričan, da je med tečajem in Alasko veliko suhe zemlje. Sverdrup je svoj čas z ekspedicijo »Maud< prišel do zaključka, da suhe zemlje ni. Isto je trdil tudi Nansen. Vsi hvalijo izborno vodstvo. Dejstvo, da so se odkritja udeležili trije narodi, nam kaže, da je danes ves svet enota in da sega panoga v panogo. Italijani so se v odkrivanju novega sveta že od nekdaj odlikovali; prim. Kolumb, Gaboto, Ca-gni, vojvoda Abruški. Sverdrup piše: >Velikega znanstvenega pomena je, da je polet >Norge« potrdil opazovanja >Maud«-e. Sicer je pa glede tečajnih pokrajin treba še dosti študirati.« Znani tečajni raziskovalec Lauge Koch poudarja, kako zelo je trpel zrakoplov na poledenelosti in da se vsled ledne obteženosti ladja ni mogla dvigniti nad meglo. Vse, kar so le mogli pogrešati, so vrgli ven. Če bi bilo vreme jasno in nebo brez oblakov, bi ta neprijetnost ne bila nastopila. >Dobro je, da je že prvi polet to poskusil in da sedaj nevarnost poznamo. Nikdar nisem mislil, da bi bila tam suha zemlja večjega obsega. A vendar ne vemo, če nam more dati Amundsen polno gotovost o tem. Na\iga. cija jo bila izvrstna, ekspedicija je peljala pjve lju. di čez neznani svet. Niso videli zemlje, a želel bi da bi bili imeli jasno vreme in bi bili mogli vse razločno gledati in opazovati. Vsa ekspedicija j, veliko junaško delo.« Nasznanila Služkinje) Važen dan za vas je dan, ko bo občni zbor Služkinjskcga doma, to je nedelji 30. maja. Saj je Služkinjski dom vaša zadruga ij ima namen, da sezida prijetno zavetišče vam, k, ste morale zapustiti domačo hišo. Zjutraj ob p0| 6. bo sv. maša s petjem, skupnim obhajilom ingo. vorom v Alojzijevišču, popoldne ob 4. pa zboro. vanje v Mestnem domu, kjer boste poleg obrj. čuna izvedele tudi za junijsko prireditev. Ne p0. zabitel Odbor Služkinjskcga doma. Gasilsko društvo, Zalog Sp. Kašelj priredi loterijo obstoječo iz sobne oprave, vreče moke, sukna za moško obleko in več raznih dobitkov! Žrebanje se vrši 25. julija 1926. Kolesarsko in motociklistično društvo »SA. VA« v Ljubljani vabi gg. člane in članice, kakot tudi prijatelje kolesarskega športa, da se polno-številno udeleže izleta, ki se vriši na binkoštni pondeljek dne 24. t. m. v Št. Vid, Medvode, Ta-cen, Jezica. Zbirališče ob pol 2. uri popoldne ni Sv. Jakoba trgu. Z-mfiivale Tvrdka gumijevih izdelkov »Vulkan« v Kra nju je ob priliki majniškega izleta podarila go-jencem državne gluhonemnice v Ljubljani radirk precej velike vrednosti. Za ta čin milosrčnosti se podpisani prav toplo zahvaljuje. _ Ob priliki majniškga izleta je bila gluhonema mladina tuk. šole izredno dobro in ceno postrežena v restavraciji na Šmarjetni gori pri Kranju. Srčna hvalal — Grm, ravnatelj. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21. maja 1926. Višina barometra 308'8m Opazovanja Baro- Toplota » C1 Rel. Veter In brzina Oblačnost Vrsta padavin V Ljub- meter i m ljani je kral čas » % 0—10 ob opazovanju v mm do 1» 7 759-9 12-6 80 NE 1 7 Š LJubljana (dvorec) 8 14 759-7 758-7 14-4 16-6 72 58 NE I SW 3 5 8 S B e « 2 S 21 759-7 13-9 71 SW 2 10 Zagreb 759-8 14-0 85 S 1 5 0-6 as Belgrad o 760-5 15-0 65 mirno 0 — s „ Skoplfe 758M 170 55 NW 1 0 t! ° P* Dubrovnik — — O — o-S? Praga 7 760-2 13"0 S 1 10 4 •S Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i'30 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se tačunajo više. Za odgovor znamko ! iSukno in kamgarne Športne obleke, lino črno blago za salonske obleke, SSrtasto za modne hlače, lister za suknjiče, kupiš najceneje v Ljubljani pri tvrdki C. in I. GORIČAR — SV. PETRA C. 29. \- Mlati mehanik rajen vseh kolesnih ter deloma motor, del, išče primerne službe. - Pisma Ba upravo pod »Pošten«. Mesta UČENKE )r trgovini z mešanim bla-jgom želi močna, 16 letna Ideklica z Gorenjskega z Idobro šolsko izobrazbo. Popisi na upravo »Slo-jsenca« pod šifro: »Go-renjka« štev. 3556. MONTER IŠČE SLUŽBE sa vodovodnega nadzornika. [Nastop takoj. Naslov pove mprava lista pod št. 3550. | Poštenega VAJENCA takoj sprejmem za trgo-| vino z meš. blagom. Dva razr. mešč. šole pogoj. -Naslov v upravi it. 3545. Službe LOGARJA ali gozdnega ČUVAJA iščem v Sloveniji ali Hrvatski. — Star sem 27 let, sain., mir-i nega in treznega značaja, i vešč vseh gozd. manipulacij in sploš. kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva. Ba-vim so že več let z lovoin ter vzgojo divjačine. Cenj. ponudbe pod: »Lovec« 3491 na upravo lista. IŠČEM SLUŽBO kot sluga. Naslov se izve V upravi pod štev. 3552. Hobro izurjene, se takoj sprejmejo za stalno v me-ihan. plelarni Ciril Ahlin in Drug, Spodnja Šiška. Cerkvenika-organista iščemo za srednje veliko feupnijo na Dolenjskem. -Prošnje na upravo lista pod šifro: »Vesten 3464«. par- MESARSKI <9*1 POMOČNIK 8e sprc,'mc. Službo nastopi lahko takoj. - Naslov ,v upravi pod štev. 3438. DEKLICA z dežele Bole prosta, sc sprejme v službo z vso domačo oskrbo. - Pisma upravi lista pod: Stalna it. 3535. AKORDANT ~ ta skladanje več tisoč m3 DRV se išče za takoj. — Ponudbe na upravo lista god: »Akord«. 3468 VAJENCA za mehanično ali ključavničarsko obrt. Po možnosti hrana in stanovanje. - Ponudbe na: »Obrtna zveza« - Ljubljana, Ko-menskega ulica 12. Služba ORGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje. Nastop služ be 30. maja. - ŽUPNI URAD ŠMARTIN POD ŠMARNO GORO. 3384 Sobarico ki je marljiva in redoljubna, sprejmem takoj. Pism. ponudbe z zahtevo plače na naslov: VERA TOMIČ, Petrinja, Hrvat, Učenka za modno trgovino, s predpisano šolsko pred-izobrazbo, se sprejme. -Poštenost glavni pogoj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 3515. Iščem mlinarja za takojšnji nastop. Stanovanje osigurano. Odda se event. tudi mlin v najem. - Ponudbe se žele ustmeno. - Joža BURJA, les. trgovec, Rečica, pošta Bled 2. 3488 Pridna, poštena, zanesljiva DEKLE vajena priproste, domaČe kuhe in nekoliko šivanja, so iščo kot delna samostojna gospodinja. Služba stalna. Ponudbe na naslov: Amalija Lenardova, pošta-rlca, št. Vid nad Ljubljano. jtampilie Pečati tikate graveur v Sprejme se večje število krojaških pomočnikov ve?čih velikega, malega tor ročnega dela in likanja. -SlužIla je stalna. Vožnja so povrne in plača. Tedenski zaslužek (pri 8 urnem delu na dan) od 400—800 Din. --Iteflektanti nnj so javijo od torka do soboto od ft do 11 dopoldne pri tvrdki E. BEBNATOVK', Mestni trg št. 5, Ljubljano. HARMONIJ dobro ohranjen, ugodno proda Bratomii Stokav-nik, posest., Sv. Jcdcrt, pošta Laško. 3528 Anton Cerne Ljubljana Kongresni trg 10 Ustanovljeno 1.1903 Celulozni les (mehka drva) plača najbolje »FRUCTUS« Ljubljana — Krekov trg št. 10. 3559 Kredenčni ŽEBLJIČKI iznajdba Mariborčana, Jako lepi, Se bolj pa trpežni, ker ne rjave in se nikdar ne zlomijo, v raznih barvah. Rabijo se v vsaki pisarni, vsaki kuhinji in sc dobivajo ta čas v velelrgo-vini s papirjem V. WEIXL in pri Iznajdit. F. PLAN K L v Mariboru, Tattenhachov* uL 1(. Na drobno in debelo. PLETENJE, dobro vpeljano, se odda. - Ponudbe pod značko: »Pletenje« upravi »Slovenca«. 3437 Ležalni stoli samo Din 170-— razpošilja po povzetju RUDOLF, HOJ, tapeti Krekov trg Stev.7 Popravlja v»o bleh - instrumente, telov.rogove, hitro in prečimo tor preglašuje tvrdka Alfonz Breznik delav. e elokt. obr. LJubljana, Mestni trg 3 t3 oleg magistrata Stare instrumente jemlje v zameno, event. se odkupijo. V Begunjah pri Lescah na Gorenjskem je oddati letno opremljeno STANOVANJE obstoječe iz 3 sob, kabineta in kuhinje, mirni in solidni stranki. Več se izve: Poljanska cesta 6/II. Din p°so'ila išče potnik za dobo pol leta. Plačam obresti do 40%. Cenj, naslov poslati na upravništvo lista pod šifro: »Sigurnost« 40%. Prodaja javne dražbe Frnadovega posestva, in sicer njive, travniki in gozd. parcele, se vrši v nedeljo 30. maja t. 1. dop. v Št. Vidu n. Lj. Krasen zaslužek postranski ali glavni, se nudi vsakomur. Pojasnila daje samo proti znamki 1 Din E. PERC, Ljubljana, Lcvčeva 3. 3473 MOŠKO KOLO močno, ugod. naprodaj. -I. Kvas, Ravnikarjeva 5. še vedno kupite najbolje in najceneje ravno došlc moške modne STOFE, različno PERILO, belo in rjavo KONTENINO, freneh za srajce, gradi za žimnice ter dr. MANUFAKTURNO BLAGO v že znani trgovini Ivan Krošelj KETTE-MURNOVA (Martinova) cesta štev. 15 NOVO KOLO prodam. Vižmarje it. 88 nad Ljubljano. 3553 Naprodaj: Razno POHIŠTVO, OMARA za led, iival. STROJ itd. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro: »Pohištvo« it. 3494. Gramofon skoraj nov, s 16 ploščami, z lepimi narodnimi pesmimi itd., se ugodno proda. - Vprašajte pri A. SLANC - METLIKA. Silvester Knific čevljarski pomočnik, roj. 18. decembra leta 1899. v Ljubljani, se naproša, da javi svoj naslov Tomažič Felicijanu, Graben št. 45, Kamnik, proti nagradi ali pa kdo drugi, ki ve, kje se sedaj on nahaja. 3546 Priporoča se za vsa fetar. dela Jakob žontar tesarski mojster SORA, p. Medvode. Priden, močan, 16 letni kmečki fant iiče mesta »t*.,i!*, t '»t« »tj v* ■»}*. t «.}»..»}*. t >!*.>}«.»t* X Nehaimiiidumetno vezen je f: j>; zastorov, progrln.ini, perila, monogramov, oblek Itd., i/ '! Mnobclolnhnrvnstnrntlnnjc.ažiirlranjc.prcdtiskanjc i» ;! Majch & NtKeS, Ljubljana j; Doinuaiiiiovo ulica šlev. 13 £ ni Edinobrc/.'ionkttrcm'no podjetje,najfinejša IzvrSItev. j, Vi najnižje cene In najkiilontiieJSa postrežba, ;; STOJALO za iival. stroj kupim. - Ponudbe upravi lista pod šifro: »Stojalo«. KUPIM HIŠO is trgovino ali brez, na promet, kraju na deželi. Cena do 60.000 Din. Ponudbe pod: »Takoj denar it. 3511« na upravo lista. PRODA SE dva orala zemlje, deloma bukov gozd, deloma sado-nosnik, v Tratini, Sv. Vid - Slivnica. — Več pove Jera Leskoiek, Prožin 52, p. Štore pri Celju. 3537 TRAVNIK 2 orala, in šupa, pripravno za stavbišče, naprodaj. Lokarje, p. Sv. Jurij ob juž. žel. - Več se izve pri Jeri Leskoiek, Prožin št. 52, p. Štore pri Celju. Zlatnike Sins5epb*: daste najbolje. - Naslov: Poštni predal itev. 6 — Prevalje. 3490 2 pletilna STROJA štev. 5 in 9, se ceno prodaš t a. - Kamnik, N. N., pritličje 24. 3497 AVTO - VOŽNJE z oseb. in tovor, avtom prevzema Franc Kristan (meh. delav.) - Ljubljana, Dunajska cesta 47. 3428 MOTORNO KOLO Indian Scout, 5.7 H. P., s priklopnim vozom, poceni naprodaj. - Poitni predal 76. 3475 Lep črn klavir z izredno lepim glasom, se proda ▼ Žabnici it. 34, p. Škofja Loka. 3445 Franc Vrtačnik polaganje novih in {Učenje starih PARKETNIH TAL. — Ljubljana, Dunajska cesta 9. 3424 Proda se hiša pri Stični, in 3 orale njiv, sedaj travnik. - Naslov v upravi lista pod it. 3541. KROJAČU izurjenemu, oddam majhno trgovino s stanovanjem pri farni cerkvi, na Dolenjskem, v najem, kjer bi imel prav dober zaslužek. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3529. PRIVATNI detektivski zavod prevzema naročila v najrazličnejših zasebnih zadevah. — IV. TOPLIKAR, višji krim. nadzornik v pok., Rimska cesta it. 9. PRAZNO SOBO iščeta dve gospodični. — Naslov v upravi: 3551. Celo življenje traja, — v par letih se izplača WECK-ova priprava za vkuhavanje. - Tovarn, zaloga: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. - Tudi na obroke! Zlate ribice kupim 10 do 15 kosov. - Ponudbe pod šifro »Ribice« na upravo lista. Kompletna postelja nočna omara, umivalnik, plišast stenski divan, miza, skoraj novo, se ceno proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3542. Stara, znana, dobro vpeljana, moderno in z motornim pogonom opremlj. usnjarna na prometnem kraju, ob železnici, se zaradi rodbinskih razmer da ▼ najem. — Poizvedbe pri: JOSIPU POLLAK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 7. Hrastove friziT surove ln hrastove PODNICE večja množina, poceni naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 3465. Stanovanje solnčno, 4 sobe, poselska soba, balkon, kuhinja in predsoba ter prilikline, se odda tekom 15 dni. - Ponudbe upravi lista pod: »Udobnost«. 3467 POZOR! Naprodaj imam 2 STROJA za izdelova- nje glavnikov, katera sta dobro ohranjena ter sc oddasta po jako nizki ccni. Pojasnila daje Vinko PINTERIČ, trgovec, Slovenjgradec, kjer se stroji lahko ogledajo in event. prevzamejo. STANOVANJE v novi hiši, v lepi Ic„ Ljubljane, dobi tekom ! mesecev po nizki ceni tisti, ki ga plača za nekaj let naprej. - Naslov v upr. lista pod št. 3514 Vsem šolskim Izletnikom, kakor tudi drugim izletnikom v večjih skupinah, NUDIM KOSILO navadno po 10 Din, boljše po 15 Din. Prenočišča tu razpolugo. Alojz MAJCEN, hotelir, BLED 1. 357J KAPITALISTI, POZOR! Popolnoma nova APNE-NIČA z 2 pečmi in prvo-1 vrsten kamen za kuhanji apna se odda v r.ajem za dobo 30 let proti enkratni odpravnini 45.000 Din. Apnenica se nahaja ' kraju, kjer daleč na okrog ni nobenih apnenic. Kamen pa je prvovrsten. — Naslovi: Drago Korošcc, Rečica ob Paki. 3574 Zelcznlčarska godba Zidani most proda po nizki ceni inštrumente za kompl. godbo na pihala. PRODA SE : (Pendel) URA s 3 uteži, masivna orehova SPALNICA in razno - dobro ohranjeno POHIŠTVO. Ogleda se od 9.—17. ure, Selo it. 41/L, desno. Prodam posestvo v izmeri 27 oralov; 7 gozdov, 5 njiv, vse drugo v travnikih. Proda sc ali na drobno ali pa na debelo. — Vprašati jc pri Jakobn Furman, Konjiška vas 28, p. Konjice. J. KNEZ iz Ljubljane bo prodajal na binkoštni ponedeljek letošnjo košnjo trave in detelje. Pričctck ob 14 pop. pri Ančniko" vem kozolcu y Sd. Šiški Slovenci i&ven Jugoslavije Potožaj • slovenske manjšine na Koroškem. (Nekaj odgovora na brošuro gg. dr. Wutteja in dvornega svetnika Lobinejerja.) Vprašanje, kako se naj urede kulturne razmere na Koroškem, ne bo še kmalu obmolknilo. Ko zdaj očividno pritiskajo na naše Nemce njihovi rojaki v Jugoslaviji in Italiji, je bilo zopet treba svetu povedali, stotikrat že, da se položaj Slovencev na Koroškem po mnenju nemških strank sploh ne more nič spreminjati, ker ima narodna manjšina baje na Koroškem že od pamtiveka vse pravice, da, več jih ima razmeroma kakor nemška večina in v jezikovno mešanih krajih (slovenskih baje sploh ni) se zatirajo Nemci od slovenske duhovščine in služečega ji nemškega škofa! Tako dokazujeta naš oficijelni koroško-nemški zgodovinar dr. VVutte ln bivši dvor. svetnik deželne vlade Lobmeyer. Nova brošura ne pove nič novega o koroških Slovencih, katerih položaj primerja s položajem Nemcev v Jugoslaviji. Kar se pove o koroških Slovencih, je stara nereenica in stari nesmisel, ki ga Nemci trobijo v svet že 50 let, hoteči opravičevati svojo nasilno postopanje zoper slovensko manjšino. Naši nemški sosedje se bodo morali potruditi, to zadevo obravnavati bolj resno, ne kakor začasa Dobernlka, ki je avstrijskemu parlamentu poročal, da vse vkup ni res, kar pravi Gralenauer. Le-ta zadeva se bo odslej obravnavala drugod, ne na Dunaju ne v nemških klubih. Zapopadek brošure je brez vse znanstvene vrednosti, pamflet, kakor so jih vajeni naši žurnalisti. To je strankarska agitacija, in sicer še zelo neokretna. Vendar pa je treba spregovoriti besedo v odgovor radi drugih ljudi, ki razmer in naših Nemcev ne poznajo. Ljudsko štetje. Koroški Slovenci odklanjamo z vso odločnostjo potvorjeno zadnje ljudsko štetje in odklanjamo vse, kar kdo iz lega štetja izvaja. Res se je naštelo I. 1923. samo še 27.000 Slovencev. Ali kaj se je štelo? Teh 37.000 je narodno zavednih ljudi, ki se niso dali zlorabiti, drugih 70.000 pa se je dalo šteti kakor se jih je pač zapisovalo — kot Nemce. To prcklanje radi ljudskega štetja je že stupidno! Petdeset let se že maltretira naše ljudstvo po šolali, kjer se mu prepoveduje slovensko govoriti, po uradih, kjer kmet ve, da mora pač nemško govoriti, ker ga slovensko ne razumejo. Ljudstvo ne zna brati slovenske knjige, ne zna pisati slovenskega pisma, slovenski zna svoje narečje, gonili so ga pa B let v nemške šole in nekaj se je nemščine le naučil. Zdaj pa vprašajo te ljudi pri štetju, ali znajo nemški? Seve znajo, l«vkor zna vsak Bpodnji gimnazijec latinski in grški in še kaj povrhu. Da se Je v tako grdih razmerah našlo 37.000 ljudi, ki so odločno zahtevali, da se jih zapiše kot Slovence, je vsega občudovanja vredno. L. 1910. se je štelo 66.000 Slovencev, ali \V-L nista prišla na misel, da ni mogoče tako štetje? Ali ni že 1. 1910. funkcioniral nemški Volksrat, ki je ljudstvo štel s svojimi zaupniki? Ze štetje 1. 1910. je infamen falzifikat, štetje 1. 1923. pa je neslana burka. Treba je, da se naši ljudje že enkrat štejejo od objektivne oblasti in potem bomo delali iz številk svoja izvajanja. Slovencev je na Koroškem še najmanj 100.000 duš, kar bomo v tem spisu še verjetno dokazali. Posnm-nih podatkov brošure obširno zavračati je škoda časa, painflet resnega zavračanja ni vreden. Volivna mzvlca. O volivni pravici pravita W-L, da so se Slovenci, odkar obstoji republika, — kar žal menda še ni sto let sem — volivne pravice posluževali popolnoma svobodno. Z orožniki nas niso odganjali, res ne. A volitve so bile mirne ne radi dobrote naših Nemcev, marveč zato, ker se v odločno narodnih občinah Nemci seve niso upali delali nasilja, v drugih občinah pa, kjer Slovenec ni organiziran, se v svoji boječnosti sploh voliti upal ni, ali je v strahu vzel listek svojega nemškega gospodarja in slepo glasoval. Sicer pa se tudi naši Nemci zavedajo, da vsak udarec, ki ga izvedejo zoper nas, prejalislej pade na njihove rojake v Jugoslaviji. Vrhutega je vsemogočnost vsenemške stranke v deželi strta, krščansko socialna stranka ln socialna demokracija zavzemala prijaznejše stališče proti nam in tako seve Bismarkovim učencem ni več mogoče nastopati proti nam po stari šegi. Smešno je, če W-L pravita, da so bile avstrijske oblasti Slovencem »ausserordentlich enlgegen-kommend«: češ, dr. Petek se je kot poslanec pripustil, četudi se je moglo dvomiti, jeli avstrijski državljan, ker ga je svojčas jugoslovanska vlada prestavila na Spodnjo Štajersko. Ko so so celovški Nemci dr. Petka branili do zadnjega, dr. Petka, ki je rojen na Koroškem in tukaj Izvršuje svoj zdravniški poklic, ko so se končno morali udati jasni določbi mirovne pogodbe in njenega čl. 65., se zdaj še hvalijo s svojo »prijaznostjo«t Kdo se ne sineje? Imeli smo še drug slučaj z učiteljem A. Ta ni služil v Jugoslaviji, pa so mu tudi branili domovinsko pravico. Končno pa so jo morali v svoji »prijaznosti« do Slovencev le priznali. In po Rožni dolini so gospodarjem domačinom odrekali državljanstvo. Pri zadnji volitvi se je dogajalo, da je volivna komisija izrekla: postopanje vlade je nepostavno in da je ljudem, ki jim je vlada odrekla domovinsko pravico, pripoznavala volivno pravico. Prijaznost naših vsenemcev seže ravno tako daleč, kakor tuji bič, ki jih sili nekaj postavne pravice prlpoznati 'e ludi Slovencu. Kot posebno prijaznost tudi ne moremo priznavati, kar W-L navajata, da se je pu- stilo Slovence voliti, četudi je njihova lista bila podpisana po zmoti samo od 50 volivcev in ne od 100, kakor je določeno. Nemška večina potrebuje naše zaupnike, ne mi njih. In Nemci so bili v skrbeh, kaj bo svet mislil, ako zavrnejo Slovence, ki tvorijo skoro tretjino prebivavcev? Svet se vznemirja radi zatiranja Slovencev, kaj poreče, če jih zdaj zavrnemo, četudi na videz postavno? To je bilo rne-rodajno, n6 p& kako prijateljstvo do uu&. Prosvetno delovanje. Karintiakus, ki je izdal brošuro o koroških razmerah, je dal povod W-L, da sta se usodla in skovala spis, ki naj kakor ljudsko štetje avtentično dokaže po koroških aktih, kako so vsa očitanja, da se Slovence zatira, neutemeljena. Karintiakus tam pravi, da so si Nemci ustvarili svoja obrambna društva, Slovenci pa ne morejo delovati, ker jim je prej grozil Heimatdienst, zdaj Heimatsbund, postava da se je nadomestila s kolom in Nemcem se garantira, da ne bodo kaznovani. W-L skušata to trditev zavračati, ter navajata vse slovenske prireditve v minulih treh letih. Precejšnje število jih je, ali te številke bi šele potem kaj povedale, če bi W-L navedla tudi druga zboravanja: vsenemška, kršč. socialna, socialnodemokraška itd. Res, Slovenci še nismo zamrli, ali število naših zborovanj daleko zaostaja za gibčnostjo drugih in po plebiscitu se par let naši ljudje ponekod sploh niso upali prirediti nobenega shoda. Zakaj: saj je znano, da je zborovanje v Grebinjskem Kloštru napadel nemški Heimatsschutz pod vodstvom nemškega sod-nijskega svetnika v Velikovcu in napadalcev nihče ni kaznoval in sploh ni bil še nihče kaznovan po vseh surovostih in pretepih, ki so se vršili na našem ozemlju v letih po plebiscitu. Poljanca, poslanca so pretepali, a noben kidi in nobena oblast se ne gane. Limpla so nastrelili in orožniki storilcev niso našli... Polagoma stopa Slovenec zopet v javnost in bo stopal, polagoma se jih mora tudi tako organizirati, da se nemškeh napadov več ne bodo bali. Naši ljudje severno od Drave »o tako preplašeni, da tam še danes ni mogoče zbirati ljudstva na kako večje politično zborovanje. Ni dvojbe, da bi se vršili krvavi napadi, če bi Slovenci hoteli zborovati v Grebinju, v Trušnjah, v Grabštajnu in vendar je vsa ta ravnina od Veli-kovca do Celovca pristno slovenska, samo Bauern-bund jo je zajel in zdaj zbira socialna demokracija hlapce in delavce v svoje vrste, ker mi ne moremo do ljudstva. Prijaznost koroških oblasti do Slovencev dokazujeta W-L z dejstvom, da se je mirno pustilo zadružnega inštruktorja iz Ljubljane revidirati Gospodarsko zadrugo v Sinčivasit Svojčas so laške oblasti mirno inspicirale avstrijske šole v Trstu, in avstrijsko uradništvo se ni upalo črhnili, zdaj pa se zanimajo za zadrugo, ki je popolnoma zasebna ustanova in more nemško stranko toliko brigati kakor lanski sneg. Zanimivo je le, kako ti ljudje vohunijo in poizvedujejo in kako imajo strogo evidenco o vsem, kar se godi med nami. Zadruga je seve pri postavni revizijski zvezi, postavni revizor jo pregleduje ln če odbor smatra kot umestno, da prosi nasvetov od gospodarskega veščaka, je to smrdelo našim Nemcem in Če bi smeli in mogli, bi seve takoj nagnali dotičnega veščaka z orožniki čez mejo! W-L se znletavata tudi v Mo^orievo družbo! Prevaljska družba je izdala za Koroško poseben koledar, ki lahko zadostuje vshti ž°linm Voroških Nemcev. Le-ta koledar smo dobili spiti. Za Jugoslavijo pa se je izdal koledar s podobo kralja — in to menda nnšp Nemce žali v njihovem potrio-tizmu. Ne vemo, bode li v bodoče Družba v Preva-ljah volje svoie rokopise predlagati VVutfeju ali Lobmeyerju v Celovcu? Vrhutega trdita W-L otročjo neresnico, da so se vtihotapile v velikih množinah jugoslovanske čitanke — šo'ske kniifjp? Za koi*a neki? Menda nn'"šč za VVuHe-Lobmeveria. Ali iih je škrat prinpsel ob Miklavževem? In kje so tiste množine? In če bi si bil kdo dovolil šalo, ali se ne uvrža naprej iz Ncmčiip na kupe l-"»riv-nega slovstva? Ko bi tisto uvcžn'1, bi seve W-L ne imela nič grajali. Nemci se bodo morali odvaditi nps Imeti naprej za tepce ali kaj, da hočejo z nami postopati kot da smo pod njihovo kuratelo. Jezikovne »ravke. W-L trdita, da se v jezikovnem oziru senžgr-menska pogodba na Koroškem kar najnntančneje izvaja. »Pri sodnijah se s strankami, ki jim nemški jezik dela težkoče, slovenski obravnava in se od takih strank sprejemajo slovensko vloge.« Kdo pa je W-L tako nafarbal? Za to trditev je lahko najti dokaz: predlagamo nepristransko komisijo, ta naj gre od sodišča do sodišča in se bo prepričala, da po plebiscitu ni v vsi deželi nobenega slovenskega sodnijskega zapisnika. Medseboj se stranke seve slovenski razgovarjajo, ali imata to W-L za obravnavo? »In se onaj poučuje nekoliko narečja, pa jo dosti.« Potem se svetu pravi, da imamo zadosti učnih moči, ki so slovenščine zmožne. Nemški Labudčan pravi: >Pan tudn tidl štedn šaugn,« to se pravi: pri linah stolpa zvezde gledati — ne vemo ali Nemcem tudi zadostuje, če se otroci nauče nekoliko narečja, ki ga res že iz doma znajo. Ta pouk si gospodje lahko prihranijo zase, je škoda časa. Kako očetovsko skrbe Neinci za Slovence na Koroškem, dokazujeta W-L še s temi-le številkami: >Na Koroškem je 370.00(1 ljudi, med njimi 37.000 Slovencev (po zadnjem štetju). Torej desetinka, a 287 nemških in 86 utrakvističnih Sol, torej tretjina, 834 nemških in 205 razredov utrakvističnih šol, torej četrtinka, 44.000 otrok v nemških šolah in 9000 v slovenskih.« Tako štetje nima nobene vrednosti. Otroci v nemških šolali? Koliko pa je slovenskih otrok v Veliltovcu, Pliberku, Grebinju, Borovljah, Bistrici, Podkloštru, Celovcu? Od 12. leta naprej se otroci mašijo v meščansko šole; koliko je tam slovenskih otrok? Prosimo, da se štejejo slovenski otroci, ne samo otroci v utrakvističnih šolah kot Slovenci. To je potvarjanje in nič drugega. Iz dejstva pa, da je vseh šol 287, utrakvističnih 86 — torej skoro tretjina sklepamo kratkomalo, da je tretjina ljudstva slovenska. Ali je tako, ali ni? Učni načrti. W-L prinašata na strani 49 nekaj učnih načrtov, ki so vredni, da jih pogledamo natančneje. Učni načrt za šolo v št. Jakobu pravi: >Brati 3e otroci uče prvo leto slovensko, drugo šolsko leto nemško besedilo..; — V mestnih šolah, ko se zdaj otroci poučujejo v 3 delovni« šoli — >Arbeitsschule« — brez učnega načrta, otroci niti v četrtem šolskem letu ne znajo prida brati, a šestletni slovenski otrok se naj v enem letu nauči slovenskega branja? Ne, taka čudesa uiti naši otroci niso. Naprej pravita \V-L: >V tretjem šolskem letu nastopita slovenska in nemška slovnica, pravopis in pismene naloge. Nazorni nauk sa že v drugem letu poslužuje slovenskega in nemškega jezika, zemljepis 111 zgodovina se poučujeta nemški« — v odločno slovensko narodni občini!! Ni da bi moral bravec biti učitelj, da spozna, kako je vse to nesmiselno! Slovenska velika, mala, pisana in tiskana abeceda, potem nemška velika, uiala, pisana in tiskana abeceda, ali je mogoče pri osmih abecedah priti v enem letu čez -puštabiranie«? In več kot puštabirati vsi naši otroci iz ljudske šole ne znajo, ta pouk je kakor ploha na njivo. Nekoliko drug načrt velja za Glo-bačnico in Šmihel: Prvo in drugo loto se poučuje izključno slovenski. Potem pravi načrt: >V meri kakor otroci razumejo nemški jezik, se ta rabi kot učni jezik.« Način poučevanja se torej skoro popolnoma prepušča učitelju, za katerim stoji nemški nadzornik, ki je sam pokoren shiga nemške stranke in ki uspehe šole ceni samo po znanju nemščine, pravzaprav ne znanju, marveč po zmožnosti gladko brati nemško berilo in povedati, kar se je otrok na pamet naučil nemškega. Tega se naš otrok res nauči, a svoje misli ne zna povedati nobene, a svojega pisma ne zna pisati nobenega. 5 Za sistematični pouk v slovenščini so se določile tri ure na teden.« Torej z devetim letom se prične satno-uemški pouk, in med 20 šolskimi urami se pusH tri ure še prostora slovenščini! Ali je to še utra-livistična šola? Potenj ste utrakvistični tudi gimnazija in realka, ker se tam poučuje tudi še par ur slovenščina. Opozarjati je pa posebno treba na to: Vzgajanje otroka se ne vrši prvo in drugo šolsko leto, marveč pozneje, ko ottok učitelja že razume, ko otrok začne samostojno delovati — in v teh letih je ljudska šola, tudi ntrakvistična, popolnoma nemška, zato je umevno, da se otroci narodu odtujujejo, da začnejo zaničevati svoj roaterni jezik in svoje starše, ker se jim slovenščina dozdeva kot nekaj popolnoma nepotrebnega. Zopet drug načrt velja za sslovenskoneniške Šole«, torej prave utrakvistične. Dobro, da svet pogleda ta načrt, o katerem se toliko prekliamo, ko mi pravimo, da je šola nemška, Nemci pa, da je slovenska. >Prvo leto se otroci s slovenskim abecednikom uvedejo v slovenski in nemški jezik.« — S slovenskim abecednikom v nemški jezik.« Čuden pouk to! : Posebni učni načrti za nemščino iu slovenščino odpadejo,« seve da učitelj dela kar hoče. iOd tretjega šolskega leta naprej se slovenščina uči tri ure na teden« in v višjih razredih -se r teh urah poleg branja, slovnice, pravopisa in pismenih nalog ponavlja računanje in zemljepis, ki se Je poučeval v nemškem jeziku« — vso to v treh urah na teden? Vse to, za kar nemški otrok potrebuje 20 ur? To je nestvor, naša utrakvistična Sola! 0 li pravimo, da to nobena slovenska in tudi nobena utrakvistična šola ni, ki se dve leti ukvarja res s slovensko abecedo, potem pa izmed 20 tedenskih šolskih ur 17 vse samo nemško poučuje. Priporoča se železnina A. SUŠNIK Ljubljana, Zaloška cesta. Hrast, letvice za ograje in vinograde, 27X27 in 27 X 54 mm debele ter od 1—1.60 m dolge, nudimo po Din 0.50—1,— za komad. — Parna žaga »ZORA«, d. z o. r., Črnomelj. 1536 Nra vos Maribor, Aleksandrova 13 Zaloga vseh vrst usejatih torbic, kovčkov, gamaš, nahrbtnikov, oprem ^a konic kakor tudi pritiklin, Kovčki za vzorce in potnike sc izviše natančno po naročilu v lastni torbarski delavnici. krapen$ke toplice tik Zagreba, Hrvatska, 42"C termalna voda in blato zdravita revmo, trganje, ischias, ženske bolezni itd. Slanovunje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 Din za osebo. V času pred iu po sezoni znatni popusti. Vojaška godba in druge zabave. Kopeli v hiši. Lastna elektr razsvetljava. Podrobna pojasnila iu prospekte daje kopatiška uprava Krapiuske toplice. ALEKSANDROVO - OTOK KBK Letovisčarjem rgMi-uraniia flrlili Cena celodnevni se priporoča lCoiil||Qiiijll Ili li b prehrani 40 Din, stanovanju s postrežbo 12—15 Din. — Istotam se išče za sezonsko dobo dobra Ciuharisa iz S ovenEje. »ILIRIJA«, Kralja Petra trg št. 8, tel. 220. premog, drva, KOKS. CEMENT. 1241 „MAYA" tvornica za parium in kosmetiko, No. 9612, MARIBOR — ima vedno na zalogi najboljše preparate. — Trgovci imajo popust. 2962 Sfsek prlorota bol)s«. pteir.burfcs, rar > titure, strune, j jat: In v;« ! pctrebSčine | :a vja 11 glejblta Odlikoval, na pariški Ceniki Iranko. razstavi NajboBiia so Se vedno z MBcfoelin pnevmatiko 1 Solidne cene! lPSa£B£ivo na obroke! i»oc!ru£nfcsa: N©¥© MESTO ^iriifM^R5^105'STA-NOVAN3 PRVOVRSTNA IZDELAVA—CENJE ZMEftNEc« ~TQmmmmil>mm Krompir lep, zdrav, nudim franko Ljubljana po 1.10 Din k«. Naslov v upravi pod: 3555. Tovarna In zaluča klavir. jev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tndi lastnih izdelkov. Poseben oddclek za popravila. UglaSevanie in popra-viln z a Glasb. Matico, Kon-sorvatorij iu za drugo institute so Izvršujejo od mojo tvrdke. — Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. — IzdeloTalcc klavirjev R. Warbicek, Ljubljana, Hilžerjeva ulica štev. 5. Išče se 10—15 kilowattov, 220 voltov, rabljen, garantirano sposoben za obratovanje, po možnosti s stiskalno ploščo in regulatorjem. — Ponudbe na gospoda FRANCA DOLENCA, Planina pri Rakeku. f iMasJcBEattJg kupite najcenejše pri 9 GsHe, {SEagaiS frrtgft Največja zaloga švicarskih ur, lastna delavnica Kupuje staro srebro, kovan star denar, zlato, briljante in drage kamene po najvišji ceni H, imm, iiGije $i. is Stanovanjska HIŠA v bližini farne cerkve v Trbovljah, ob glavni cesti, vpeljana tudi za trgovino in jc bila že svojčas trgovina, ali za kai drugega primer., se zaradi odhoda v mesto proda. Pojasnilo daje sod, sluga Franc Murn, Trbovlje II, Mestni stavbenik PAVEL BREN Novo mesto Projektira in izvršuje vse nadtalne in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne P. Gradac, BetoScrsjlna Jou taught me language, And my profit on't is, I know To curee: The red plague rid ytra Por learning me your language ... (Jezika ste me učili in ta mi je korist, jaz znam prekleti vas: vrag Vas vzemi da ste jezika me učili!) Te šekspirjeve besede ponavlja korofiki Slovenec. Ces je že, da se mednarodna javnost bavi B tem vprašanjem in ne pusti naprej, da nemška nestrpnost .pošten narod potvaria v KaJibano. Lastniki gramofonov ! Vsa popravila ua gr.iruo-fonih in drugih godbenih strojih so izvrše strokovno pod garancijo. sarno v du larniei za poprnvila gramofonov A. RASBEHGEIt. I.jnbljana. Tavčarjeva 5. — Posamezni deli k gramofonom vedno v zalogi. Proda se WANDERER . MOTOR 4 KS, 3 prestave, priklop, Kik-starter, 2 zavirači, v naibo!išem stanju. Cena 6000 Din. - Poizve se pri Ivanu Krafctz, Javor-nik štev. 18, Gorenjsko. KROJE (šmte) vsakovrstne, po poljubnih modelih izdeluje in razpošilja za dame, gospode in otroke Knafclf Alojzij, strokov, učitelj krojaštva, Ljubljana — Križevniška ulica štev. 2/1. 3-140 hojo ima in polno torbo denarja »i prihrani vsak, kdor knpuje čev 1 Je v veletrgovini Lastni izdelek, kakor tudi izdelek najslovitejših tu-in inozemskih tvornic. Cene silno znižano: moSki ali žensk: iz travme 150, iz toletine 155. iz boksa 185, nizki iz liokr-a 175, izšovr. 20-5, iz laka 270, otroški Iz kozine 30, iz teletino 41, iz boksa 00 Din. Vzorci od razne mannfakture sepoSljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami pa zastonj. Kdor prida z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci enero cene. rBBBBBHsammaBasHaBaBEBgBgaMi Vsakovrstno po najvišjih cenah erne, juvcllr, Ljubljana Vvolfova ulica štev. 3 Dvokulesa znamk Tribuna Diamant, Favor. Styria, Frera, Bianchi, Champion, Record, Prezesion, Leg-nano v zalogi, pnevmatika najfinejše vrste Duntop, Michelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene Ceniki franko, prodaja na obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4 modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najcenejc pri RUDOLFU RADOVANU, tapctciku, Krekov trg či. 7 (polog Mestnega doma). 2922 Ne shranjujte svoje dragocene kožuho-vine, ker se Vam ista lahko pokvari vsled mrčesa (molov). Nudi se vam pa prilika, da isto varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranite čez poletje pri starozaani in solidni tvrdki Kozarci in aparati za ukuhavanje sadja, sečivja in mesnin so priznano nedosegljivi v trajnosti in zanesljivosti ter vendar stane : : kompletna : : Velika garnitura samo Din 1000'-Maia garnitura samo Din 500'- Tudi na obroke! Tovarniška zaloga: Fruttus-Ljubiena: Krekov trg št. 10 Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, svak, tast in stric, gospod višji revident drž, železnice v soboto, dne 22, maja po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 24. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kopitarjeva ulica štev, 4, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 22, maja 1926. Gospodinje, šivilje, krojači in kovači boste z ogljem pri tvrdki D. MARU5!č, Sv, Petra cesta it. 40. -Na debelo in drobno od 1 kg naprej. 3451 PRODAM po nizki ceni več hrastovih, orehovih in mehkih SPALNIH in KUHINJSKIH OPRAV. -Josip K urnik, mizar, Zg. Šiška »t. 51. 3277 ČRPALNICO za gnojnico, veliko, novo, VRTNI VOZ na 2 kole-sih, s sodom, veliko pasjo UTO, železno PEC za ža- s. petan, Maribor, Nasproti glav. kolodvora ~VINSKlTAMENr večje količine, dobavim. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Vinski kamen« š!. 3415. NAPRODAJ travnik cbokanim gospodar, poslopjem, velik 12.685 m", četrt ure oddaljen od postaje Žirovnica, blizu drž. ceste. Na željo se proda tudi samo gospodarsko poslopje (86 nr), ki se lahko z majhnimi stroški predela v suho stanovanje. — Več se izve pri Primožu Triplat, Žirovnica št. 20. 3413 predtiskarije Jujmoderneje sestavljene, trokovno sortirane, do-lavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka). zno^znižana" jc najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka al. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K ganje, in CEVI proda enemu pada tudi stran-JANCIGAJ. Z&or. Šiška, ska soba, ijoš širnem svetu Višek detektivske vede. Ko bi se Sherlock Holmes dandanes zopet pojavil, bi pač z zavistjo gledal na današnja razkritja zločinov ne po detektivih, pač pa po pravih velikih učenjakih. Pred nekaj tedni je bil ustavljen južno-pacifijski vlak ter trije železniški uslužbenci umorjeni. Edina nit za zločinci je bilo par hlač, kakršne rabijo delavci pri delu in katere navadno oblečejo po vrhu navadnih. Te hlače je eden roparjev vrgel proč, a zraven teh se je našla tudi žepna balerija s pomočjo katere so nameravali vžgati pod poštnim vozom dinamit. Najdene hlače so izročili profesorju Hein-richs-u, ki se je z razkritji zločinov pečal za zabavo. S pomočjo ogromnega mikroskopa je najpreje dognal, da madeži na hlačah ne izvirajo od masti, pač pa od smrekove smole, s katero je prišel nosilec v stik, iščoč prenočišča na kakem stavbišču ali- lesnem skladišču ali gozdu. V žepih pa je odkril neznatna zrnca prahu, nohtov, smrekovih igel, drevesnega listja ter rdeče prsti, kakršna se nahaja •amo v enem delu države Oregon. Las, kateri se je našel na gumbu, je bil temnorjav. Profesor je nato rekel: »Mož, kateri je nosil te hlače, je bil drvar, levičen, belokožec, rjavo-]r»s, najbrže temnook, srednje velikosti, močne rasti, izbirčen, okoli 25 let star ter iz zahodne Oregon države.« Da mora zločinec biti levičen, je profesor klepal iz tega, ker je gori opisane drobce našel izključno samo v desnem hlačnem žepu. Levični drvar stoji z desno stranjo života proti drevesu, kadar ga podira, in zato je bilo mogoče, kadar je vihtel sekiro, da so drobci padali le v desni žep. Da je bil izbirčen, je sklepal iz tega, ker le človek, ki posebno mnogo da na svojo zunanjost, si reže nohte tako pogosto, da so se nršli v žepu tako neznatni drobci. Policija je na podlagi vseh teh podatkov kmalu zasledila pravega moža po imenu D'Avtremont. V decembru lanskega leta so na Quai Jemappes v Parizu našli dele razmesarjenega človcškga trupla, ki je bilo zavito v časopisni papir ter z zeleno tinto napisano v angleščini »Eliza«. Dr. Blanc, znan učenjak, je suknjič mikroskopično preiskal ter na njem našel dlako črnorumene mačke, človeški las, najbrže od brk, hrastovo žaganje in perje od pernate smelače z rdečimi, rožnatimi in rme-nimd drobci perja. Iz tega je dr. Blanc sklepal, da se je zločin izvršil v gosposki hiši, kjer 30 hrastovi podi, v eni sobi se nahaja preproga rdeče, rožnate in rmene barve, na kateri se večkrat valja črnormena mačka. Morilec pa ima kratke rjave brke. Pariška policija je kn:alu 'izsledila ne le hišo, v kateri se je izvršil zločin, pač pa tudi položila roko na morilca. A največji današnji detektiv pa je neki profesor Locard v Lyonu na Francoskem, občudovan po vsej Evropi. Z vacuum aparatom izvleče iz oblek osumljencev prah itd. Več ducatov morilcev je na ta način že poslal pod giljotino. Ms 3mostu vzdihov* v Londonu. Bila je mrzla, neprijetna noč, ostra burja Je pihala okoli vogalov samotnih ulic, po katerih je stopal policijski stražnik Robson. V motnem odsevu cestne svetilke pa je naenkrat zagledal neko neznano, v suknjo zavito žensko postavo, ki je v roki nosila majhen zavoj ter boječe pogledovala okoli sebe, medtem ko je šla naprej. Plašen pogled in pa način, kako je mali zavoj hitro pokrila z ogrinjačem, je v poli*1 cistu rodilo opravičen sum. Sklenil je, da ji bo sledil, četudi izven svojega rajona. S težavo se je premikala dalje proti mestu, ki se je razpenjal nad Temzo. Ko je prišla sredi mostu, se je trenotek ustavila, da bi se oddahnila. V tem trenotku pa jo opazila postavo bližajočega se stražnika, zato je hitro izvlekla zavoj ter ga zavihtela preko mostne ograje v šumečo reko. Tako se je končno vendar znebila cvileče male stvarce, katera ji je z neprestanim vpitjem razjedala živce. To noč si je dala dovolj poguma, da se je otrese za vedno. Nikdar več ji ne bo oni presunljivi glas kalil mirnega življenja. Ko se je okrenila, da bi odšla, je začutila na svoji rami težko roko ter zaslišala gromeči glas: »Kaj počenjate? Videl seni, da ste vrgli nekaj v vodo, kar je bilo zelo podobno malemu otroku.« Ženska se je histerično zasmejala. Stražnik pa jo je ogledoval z resnim obrazom. »Nič si no belite glave radi tega,« mu je tdvruila, ko se je nasmejala, »vrgla sem v vodo slari gramofon svojega moža. Rada bi, tla bi si naročil radio-aparat, zato nisem mogla nič seč te škripajoče stvari poslušati.« Premoženja v smeteh. Neka londonska postrežOlca, katera je Specializirana na takozvano »pomladansko siva žen je«, opisuje v nekem angleškem listu dogodke tekom svoje prakse. Pravi, da je tako izvežbana v svojem poslu, da se razna gospoda i-trga« za njo, posebno spomladi seveda. Neverjetno je, kaj se ob takih prilikah vse ne zmeče v smeli, pmnjveč iz nevednosti. »Na-vndn > mi gospodinje pravijo,« tal«) pripoveduje gori omenjena postrežnica - vdova, >0, vrzite tole proč, gospa Brawn« ali pa: če hočete to je lahko vaše« itd. »Ko sem nekoč nesla domov par knjig in staro sliko, mi je za sliko takoj nekdo ponujal 5 funtov (funt 274 dinarjev). Mislila sem si takoj, da mora biti gotovo večje vrednosti, in res sem jo pr :dala za 18 funtov ali skoraj za 5000 Din. Za knjige pa sem dobila 3 funte. Ko sem se taki kupčiji privadila, sem gospodinje naravnost prosila, da naj nič več ne zavržejo. pač pa raje meni podarijo. In res, odslej vedno prinesem seboj lcovčeg, da morem vanj spraviti stvari, katere po opravljenem delu odnesem ali peljem domov. »Staro vazo, na kateri so bila razna meni neznana znamenja, sem nesla k starinarju. >Dajte mi dva funta zanjo,« sem mu rekla. »Dain vam deset, če imate par od vaze.« Seveda druge nisem imela in sem dobila samo en funt zanjo. Naslednji dan pa jo je imet stari nar v izložbenem oknu ocenjeno za štiri fitnte. Nekoč sem vzela domov staro črvivo mizo. V predalu pa sem našla kup znamk. Ker te niso bile moje, sem jih nesla nazaj gospodarici, toda ta jih ni marala. Sedem funtov sem izkup čila zanje. Neka gospa mi je podarila star otrolki voziček. Ko sem ga obračala sem in tja, sem v njem našla dijamanten prstan. Gospa je bila vesela, da se je po dolgem času našel ter mi podarila pet funtov, voziček sem pa prodala za en funt. Ko sem že sama hotela zavreči star okrasek za božično drevo, se je izkazalo, da so bile niti iz pravega zlata.« Tako pripoveduje še oelo vrsto sličnih dogodb ter zaključuje, da je v proč vrženih predmetih še marsikak funt prikrit. O davkih m Angleškem. Kakor pri nas in menda povsod na svetu, tako tudi angleški finančni minister neprestano premišljuje, kako dobiti novih virov | nenasitni državni blagajni. Trenotno se Mr. Churchill resno bavi z ; načrtom vpeljati davek na račune v hotelih I in restavrantih. Do pet šilingov računa bi bilo davka pol šilinga in tako lKiprei, pri ; enem funtu že pet šilingov davka. Oni, kateri so primorani Jemati hrano zunaj svojih domov, so seveda veliki nasprotniki temu načrtu. Toda. ker to ni nič novega in se po drugih de-elali že davno izvaja, se bodo tudi angleški samci temu počasi privadili. V nekem italijanskem mestu imajo vpeljan občil1®!-.-! davek na debeluharje. Debelega človeka smatrajo premožnim in čim več teže mu prisodijo, tem več takso mora na hotelskem računu plačati. Pri tej priliki podajajo finančnemu ministru razne nasvete, kako priti še do drugih dohodkov. En tak predlog se glasi: davek na mačke, in sicer en šiliner na leto, kar na vse zadnje niti hi veliko. Potem posebni davek na luksuzne pse. A nekdo pa svetuje, naj bl si minister osvojil idejo, katero je nekoč imel japonski M!k3do. Ko je ta namreč opazil, da ljudstvo ječi pod previsokimi davki, je dal razglasiti, da se tri leta sploh ne bo nobenih davkov pobiralo. Šaljivec pristavlja, da bo finančna minister, ako to stori, namah postal popularen. Kaditi dovolieno. Na Angleškem so bile prepovedi kajenja posebno stroge. Tcda moderni čas je tudi tu prinesel spremembo. Sedaj je dovoljeno kaditi na londonski podzemski železnici, kar je bilo prej zabrahjeno. Tudi v restavracijah in celo čajarnah je dandanes že dovoljeno kaditi, kar se je pred nedavnim časom smatralo za kazenski prestopek. V mnogih gledališčih je do gotove meje dovoljeno kajenje, to pa vsled tega, ker je v angleških kinogledališčib tudi dovoljeno. Ta sprememba je nastopila pač vsled toga, ker se je današnje ženstvo tako splošno udalo tej razvadi. V prejšnjih časih je nežni spol sovražil tobakov dim, kar je šlo včasih tako dale,, da mož ni smel niti v domači hiši kaditi. Če si je hotel privoščiti priljubljeno angleško pipo, jo je moral ubrati na vrt. Nekdaj je veljal za neolikanca, kdor je kadil na ulici. Kakšna sprememba tudi v tem oziru! Strah ciganov. Ako se podaš na sprehod daleč ven iz mesta Ob kakem potoku ali reki, se ti lahko primeri, da slučajno na kakem mestu na dnu ujledaš kup razbitih posod, kotlov, ponev itd. Iz tega lahko z gotovostjo sklepaš, da imajo cigani nekje v bližini svoj tabor in pa da so imeli pred kratkim mrliča. Dan po pokopu pristnega romunskega cigana, sorodniki vso obleko in druge gorljive predmete, katere je zapustil ranjki, znosijo na kup ter sežgo. Vso posodo in drugo tako šaro pa slolčejo ter slovesno zmečejo v najbližjo tekočo vodo. Za tem običajem tiči strah pred duhom rajnika. Preprirani so namreč, da dokler katerakoli stvar, ki je bila last umrlega, ostane cela, ta hodi okoli, straši in prinaša nesrečo edemu taboru. V nekaterih slučajih je to praznoverje tako globoko, da še celo l;onp pokojnika pokončajo. kar je pač mnogo, če pomislimo kaj je oieanu koui. Cigani nikdar ne spregovorijo imena umrlega tovariša in dolgo časa po njegovi smrti ne uživajo jedil, kakršne je rajnki posebno rad jedel. Le redkokdaj, ali skoraj nikoli se ne najdejo na grobu cigana cvetlice. Le kakšno stvar, katero je imel v življenju po-sebno rad, mu postavijo na grob, otroku kako j igračo ali stari ciganki okajeno ponev, katero pa poprej narede nerabno, ciganu pa pipo. Iz zgodovine pisave. Ko se naši abecedarji pričnejo učiti pisanja črk, se jim niti ne sanja, k(ako visoko jih znanje pisanja lahko dvigne. Nam, ki smo pismeni, se zdi to čisto nekaj samo po sebi umevnega, drugače pa je to pri divjakih. Ti se čudijo tej duševni umetnosti ter menijo, da je v teh čačkah kaka nadnaravna moč skrita. Neki Španec, ki je potoval po Ameriki, je po svojem slugi domačinu oddaljenemu prijatelju poslal 12 domačih zajcev. Sluga pa je med potom tri pohrustal. Obdarovanec se je pismeno zahvalil za 9 zajcev. Ko je gospodar vprašal služabnika, kaj je napravil 7. drugimi tremi zajci, je ta strmel od začudenja, češ kako more gospodar za to vedeti. Ko je zvedel, da tako stoji zapisano v pismu, je hitro obvestil svoje sorojake, naj se pazijo pred takimi »klepetavimi papirji«. Neki drugi služabnik, ki je tudi nosil pismo, je istega skril pod kamen, kadar je hotel zaupana mu jedila malo pokušati, češ, da ga pismo ne bo videlo. Neki Indijanec, kateri se ni mogel na-čuditi, kako more pismo njegovega gospodarja obvestiti o stvareh, ki so se dogodile daleč proč, je držal pismo na ušesa, da bi tako mogoče tudi njemu pismo kaj razodelo. Kamorkoli je seda znanost pisane črke, povsod je zbudila občudovanje. Ni čudno. Saj se je šele po pisavi človeška kultura začela. Nepismeni narodi so navezani samo na ustna izročila, da se ne pozabijo, toda človeški razum slabeva, zato je važne dogodite treba zabeležiti. Skraja so si narodi na različne načine pomagali, da otmejo važne dogodke pozabnosti. V raznih krajih Evrope je bila v davnih časih navada, da so ob izvanrednih dogodkih zbrali velike množice ljudi, posebno mladine. Da bi pa mladina čimdalje take dogodlje.je pomnila, so jo vlekli za ušesa in butali skupaj z glavami, potem so jo pa tolažili s sladkarijami. Tcda ta metoda se ni obnesla, mnogo važnih dogodkov se je le pozabilo in narodi so napenjali vso svojo iznajdljivost, da bi predali svoja junaštva. svoje vednosti, verska izročila itd. potomcem. ,2e pred več tisočletji so Kitajci važne dogodke beležili 3 tem, da so v trakove delali vozle* Pruanoi so ta način pisave spopolnili do dovršenosti. Mnogi narodi so poznali vre-zovanje v lesene palčice, zopet drugi so si pomagali s slikami. Kitajci se še dandanes poslužujejo pisave z znamenji, ki so nastala iz podob. OHcijdni kitajski besednjak vsebuje nad 40.000 takih znamenj. Vsaj nekoliko na-dbražen Kitajec mora poznati 3—4000 pismenih znamenj. Tudi številke so napravile dolgo pot, preden, so dosegle nas. Rimske Številke so včasih obstojale iz samih ravnih črt, šele pozneje so delali znamen e E za število 100 in za 500, iz česar je nastal današnji C oziroma D. Arabske številke pa izvirajo iz Indije, kjer so jih pričeli porabljati v 5. stoletju pred Kristusom. Arabci pa so jih prenesli k nam. Posebno ge-nijalno delo indijskih matematikov je bilo to, da so iznašli ničlo, s pomočjo katere je omogočeno izražanje poljubno visokega števila. Vodna sile Švice. Švica je dežela, katera nima premoga niti olja, s katerim bi kurila stroje ondofne industrije. Ker pa je gorata dežela, ima ogromne zaklade v vodnih močeh. Toda z naraščanjem industrije mali potoki in rečice niso več zadostovali, treba je bilo iti dalje in ko je elektrika tako brzo napredovala, da je mogoče dandanes vedno moč porabljati mnego kilometrov oddaljeno cd centrale, v kateri se ista potom dinamov spremeni v električno energijo, so pričeli misliti na mogočne reke kakor so Rena, Aara, Rona itd. Prve centrale so bile majhne. L. 1800 so v kantonu Tessin postavili cenlralo s 1200 k. s. Leta 1895 imajo v Waldhaldc centralo s 1500 k. s., v Wynau pa že s 4000 k. s. Leta 1898 je v Rheimfeldenu stekla za takratne čase ogromna centrala s 16S00 k. s. Dandanes so med največjimi ona iz 1. 1911 •v Chippisu, 52.200 It. s., 1914 v Laufenburgu 650C0 k. s., 1923 je bila postavljena v Anistegu centrala s 81.600 k. s., a 1. 1925 v \Vaggital-u celo z 90.003, to je skoraj še enkrat toliko kot je naša falska elektrarna. Vseh električnih central v Švici je danes več tisoč, ako računamo tudi manjše naprave. Na mnogih krajih so se poslužili naravnih jezer, kjer pa teh ni, so napravili uiihhjkk HSBiSBSSB (M?€ svo! flfr® mmertjah,« ^g^^riof ZagroU^^^^ zajezili doline, kjer se nabirajo ogromne mno. žine vode. Električnn energija, katero so 1. 1924 v Švioi producirali, je enaka skoro 2 miljonoma premoga, katerega bi sicer morali uvoziti za drag denar. In vendar je dosedaj še komaj 15 odstotkov vodnih moči Švice izrabljenih! Sovjetska imena. »Krasnaja Pečat.« (Moskva) poroča, da sŽena, cerkev, ljubezen,« ki se je vršila nedavno veni največjih petrograjskih dvoran. Govorili so meiropolit Žive cerkve Vvedenski, Leninova vdova Krupskaja, znani tolstojeveo Certkov in drugi. Občinstvo je bilo nad vsa pestro: poleg bradatih starcev z gorjačami so sedele napredne gospodične, poleg pobožnih stark komunisti. Kljub temu ni bilo občinstvo ločeno na tabore in je živahno ploskalo vsem govornikom, četudi so predstavljali najrazličnejše struje. Sploh se v komunistični Rusiji za probleme, ki so v zvezi 7, vero in cerkvijo, skoroda še bolj zanimajo nego v prejšnjih časih, da pa so poslušalci odobravali vse govornike, je pa res čudno. -f- Radio-univerra. Prva radio univerza na svelu se je otvorila v Bostonu in slušatelji bodo lahko vsi lastniki radio-sprejemalcev, kjerkoli že stanujejo. Univerza ima že tri fakultete iu štiriletni učni načrt. Predavali bodo znameniti strokovnjaki. Izmed Slovanov je na programu prof. Rostovcev s predavanji o grški umetnosti v črnomorski slepi. Predavanja bo-Uo poljudna, da bi imela univerza čimnnjveč uspeha. Socialna vprašanja P©8ož3| delavstva v monopolskih podjetjih. Na odredbo odbora centralnega tajništva delavskih zbornic v Belgradu je obiskal poseben odposlanec tobačne tovarne v Nišu, Sa-rajevern. Mostarju, Travniku, Banja Luki, Zagrebu, Ljubljani in v Senju. Nadalje tovarni v Vinkovcik ter Osjeku, da prouči položaj delavstva v teh podjetjih. Po tem poročilu je delovni čas v vseh teh podjetjih 8 urni. Plača znaša dnevno za moške 25—40 Din, za ženske od 17—40 Din, za kvalificirane cd 30 —45 Din. V splošnem je položaj delavstva nezadovoljiv. Delavci se odslavljajo z delu brez vzroka, izključno le po volji predstojnikov, šikaniranje je izpod vsake kritike. Delavnice ne odgovarjajo liigieničnim predpisom, ponekod je toliko prahu, da je bivanje v takih prostorih aevzdržljivo. Delavstvo, katero je zaposleno v tovarnah že več let, se odpušča na korist strankarskim ljudem, kljub temu da ti niso sposobni za delo. ker ga ne poznajo. Pri pregledu v tovarnah se vrše neverjetna šikaniranja. V Banja Luki n. pr. se vrši pregledovanje delavcev med delom in sicer, ko je delavec obložen s tovorom 70—100 kg. Neredkokrat se zgrudi tak trpin pod bremenom, ker ne pride takoj na vre to, tovora pa ne sme odložiti. Ravnatelji podjetij stoje pod vplivom krajevnih, posebno ped vplivom vladajočih strank. Posledica tega je, da se postavljajo ljudje brez strokovne izobrazbe na mesta, kamor spadajo le strokovnjaki. Vsled tega tudi ne odgov arja tobak tistim vrstam, katere so predpisane za posamezne tovarne. Kljub temu, da je v državi dovolj strokovnjakov in tobačnih delavcev, naročuje uprava državnih monopolov dolavce iz tujih držav. Tako je pred kratkim sprejela iz Grčije 20 delavcev in sicer preko pristojne delavske zbornice. Ti »kvalificiranci« so tudi primerno plačani. Eden dobiva mesečno 7000 Din, 19 pa po 3500 Din. To poročilo pove veliko. Predvsem, da je najslabši in najreinteutnejši delodajavec drža- va. Nekdaj je bil običaj, da je predvsem država izvršila v svojih podjetjih vse one naprave in izpremembe, katere je predpisala v svojih naredbah in zakonih /. ozirom na higijeno ali pa na socialni položaj delavstva. V sedanjem demokratičnem času pa režim ne spoštuje zakonov, ki jih je sam sklenil, niti vpošteva institucije, katere je sam priklical v življenje. Ni čudno, da ironizirajo tudi zasebni podjetniki vse tozadevne zakone. Zgledi vlečejo! Pravilnik t* delavca v monopolskih podjetjšh. Upravni odbor uprave državnih monopolov je sprejel na svoji seji dne 21. decembra 1925 skupen pravilnik za delo v mono-polskih podjetjih. Ta pravilnik je odobrilo tudi ministrstvo financ z odlokom od 2. januarja 1926. Ker je pravilnik zelo velikega pomena, je dobro, da se obdelajo vsaj bistvena določila, od katerih zavisi eksistenca delavstva v monopolskih institucijah. Stalnost delavcev. Člen 2., odd. 4. navaja pogoje, pod katerimi more postati začasen delavec stalen. Stalen delavec more postati le tisti, kateri je bil zaposlen kot začasen delavec v monopolskih pedetjih nepretrgoma in neoporečno vsaj pet let in kateri dokaže, da je telesno in duševno sposoben za delo. V ta namen mora predložiti zdravniško spričevalo. Zelo težki pogoji; predvsem, če se vpošteva, da precej oslabi velika večina delavcev vsled naporne službe že takoj v prvih letih, predvsem delavci v tobačnih tovarnah. Istotako je neoporečnost zelo kočljiva točka, ker so delavci kaznovani za najmanjši pregrešek in ker se vpisujejo kazni v posebno knjigo. Člen 3. pa izroča delavstvo naravnost samovolji ravnateljev posameznih podjetij. Ta člen namreč določa, da prevedejo začasne delavce v stalne ravnatelji, pri čemer da naj ne vpostevajo le službene dobe posameznega delavca, ampak tudi njegovo vpo-rabljivost. Pa če je delavec srčno prejadral člene 1. in 3., pa še ni st den. Kajti člen 21. daje rav-! natelju podjetja pravico, da odpusti stalnega delavca tekom enega meseca, če se je podjetje j spremenilo ali pa če je postal delavec odvisen. Pogoj sprejema v delo. Člen 5. določa, da more biti sprejeta v .(elo ženska oseba le v starosti od 16.—30. leta, mo/ka pa od 18.—35. leta. Torej uradno določeno, kdaj naj bi postal človek delazmožen, odnesno delaneamožen. Delavski zaupniki. Člen 11. govori o postopanju v slučaju, da se zgodi delavcu krivica cd strani tovariša ali pa predstojnika. Določa, da mora javiti oškodovanec zadevo šefu oddelka ali pa ravnatelju, kateri jo preišče in končnoveljavno od-ioči. Tukaj manjka določba, da bi smel delavec javiti spor tudi potom delavskih zaupnikov; kajti delavec ni vedno v takem položaju, da bi mogel nastopati kot tožitelj. Pregled članov. O tem obravnava člen 14. pravilnika. Pregled je bil mogoče potreben ob prevratnih razmerah. Da bi pa veljal trajno, je pa proti dostojanstvu človeka. Pa tudi kulturno ni vsakodnevno pretipavanje delavstva. Zavarovanje delavcev. Po čl. 16. veljajo za zavarovanje delavcev za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti določila zakona o zavarovanju delavcev in posebna določila uprave državnih ni o no p o 1 o v. Zadnji odstavek mora delavstvo z odločnostjo odklonili, ker cdpira na stežaj vrata izigravanju zakona o zavarovanju delavcev. Dopusti. Člen 17 govori o dopustih. Pravico do dopusta imajo začasni in stalni delavci in sicer: 1. od 5—15 službenih let do 6 delavnih dni; Navodilo za fotografe-amaterje izšla. — Cena Din 16—. Drogerlfa A. Kane sinova, L|ubl|ana 2. od 15—30 službenih let do 10 delavnih dni: 3. preko 30 službenih let do 15 delavnih dni. Z ozirom na težavno službo monopolskih delavcev so dopusti prenizki. 6 dnevni dopust pa niti ne pomeni kake pridobitve, ker je bil ukinjen vsakodnevni Murni oddih v svrho prigrizka. Kazni. Po členu 23. so določene sledeče kazni: 1. Ukor; 2. denarna kazen 3 dnevnega zasluž-ka; 3. odstranitev iz dela za 1 mesec; 4. odpust iz službe. Po č 1 e n u 24 izreka kazni ravnatelj pod. jetja po predlogu šefa oddelka in po zaslišanju obtoženca. Proti kaznim pod točko 1. in 2., 3. in 4. je pa dopustna pritožba na upravo državnih monopolov. Neglede, da so kazni zelo stroge, je na. paka tudi v tem, da ni točno določeno, za katere prestopke se izreka ta ali ona kazen. Istotako je krut člen 26. pravilnika. Ta določa, da smo ravnatelj podjetja v slučaju, da se je pritožil delavec proti izrečeni kazni, dn. lavca odstraniti iz službe, dokler ni rešena pritožba. Ne določa pa, kdo povrne delavcu izgubo na zaslužku, ako bo spoznan za nedolžnega. To so najpoglavitnejše hibe. Tendenca pravilnika pa je, da se ubije vsaka svoboda delavca in da se izroča na milost in nemilost ravnatelju podjetja. Za slovensko delavstvo je žalostno dejstvo, da se mu odvzemajo pravice, katere si je priborilo v težkem in dolgo-trajnem boju in da bo moralo zopet na novo nastopiti križevo pot borbe. Značilno je to, da je potrdil minister financ. ta pravilnik, ne da bi prej zaslišal delavske zbornice. Torej je postopal nezakonito, ker je kršil § 39. zakona o zaščiti delavstva. Proti takemu koraku je sicer protestiralo centralno tajništvo delavskih zbornic v Belgradu. vendar se bo moralo zganiti tudi delavstvo samo in zahtevati, da se pravilnik popravi in da sodeluje pri tem tudi delavstvo. d.zo.z.« Lfu&MaH®. PliStEošiCeva cesta 3S ici. 723 $mi Piščanec Hihiosiccva ccsta 36 izvršuje: vse spedlcilsft e posle, reefcspedBci ic, vshiadiscenla, prevoze, carmfcme robe. ocarin-jenje, carinske rehlamaclfe, refcurze m vsa v carinsho siroho spadatoca dela Prva stavbena zadruga ir.agistratnih nameščencev razpisuje oddajo gradnje TREH NOVIH HIŠ za Bežigradom. Tozadevni podatki sc dobe od 26. do 28. t. m. pri načelniku zadruge, mestni magistrat, soba št. 43, II. nadstr., od 10. do 2. ure. Ponudbe jc vložiti najkasneje do 4. junija 3926 do 12. ure. V Ljubljani, dne 22. maja 1026. NAČELNIK. Prvo čevli isoi otvori prikrojevalni teoretični in praktični tečaj xa gg. mojstre in gg. pomočnike. Sprejemajo se hudi udclcženci z dežele. — Pojasnila in prijave Bprejema vodja tečaja — oblastv. priznani strok, učitelj K. MAJCE, Celovška cesta 57, Ljubljana. 0RI Samo Šelenburgova ul. 3 najsolidnejša ter znano najcenejša moška in damska konfekcija. Dve posestvi naprodaj i Eno z mlinom; na posestvu se poseje 38 mernikov Žita, vse obdelano, v ravnini, 4 gozdi, 3 hiše, 2 hleva, 2 poda, mlin na 4 pare kamnov in stope, vodna moč, živina, vozovi, orodje in stroji. Poslopja krita z opeko, električna luč. Cena nizka. Proda se skupaj ali posamezno zaradi takojšnjega odpotovanja v Ameriko. — Več pove lastnik Ivan FEMIC, Mošnje 34, p. Radovljica, Gorenjsko. toP B veličasten izum v gramofoniji. Gospodu Heinrichu J. Kiichenmeistru iz Berlina se je posrečilo sestaviti s pomočjo uspore-ditve glasovnih valov in na podlagi rcsonancc aparat, ki glede moči in čistosti glasu daleč prekaša vse dosedanje. — Človek sc naravnost začudi, ko sliši, kako prijetni in jasni so toni ter Bkoraj popolnoma naravni: napravi vtis, kot da sc sliši umetnika samega, ki je to prcdnašal. Razen tega je vsled velike moči glasu omogočeno, da posluša tudi večji avditorij. — Ves inozemski tisk ic z velikim navdušenjem poročal o tem izumu, a ospeh ob priliki zadnjega vclc.scjma v Leipzigu je bil kolosalen. - V Berlinu Prirejajo z Ultrapho-nom že konccrte in bale. - Iščemo ZASTOPSTVA v vseh večjih mestih. — Dopise na tvrdko: »►KOP.AONIK«, akcijska družba, Beograd, Sopličin Tako Strašno se pere edino le z milom Gaaela" To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito in istočasno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporabljajte samo to milo, kajti z njim prati je prava igrača. "Jediie pa tudi, da se v vsakem tisočem kosu nahajjs z Batni k. Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo 1 BKZPB33 KHBS5S BMBEA E0BSI6KKBSR RsHffll SB9HI SHBBB BH£>> T: JRSfflBS SJSHB SOIMO CTRB* (3SEMI «» ■M Soc.ai^. ff so proizvodi T 99 Torino. Automobili vseh vrst za vse svrhe- Potniški, tovorni, luksuzni nedosegljivi glede kakovosti, konstrukcije, porabe bencina in cene. e > ia a o « K rj n S BI S! 9 • o iT S < S^moprodaja: TRIUMPH-AUTO AUTOMOTOR Maribor d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 3 Gosposka ulica Dr. LUCE TRE naznanja, da se je preselil s svojo odvetniško pisarno iz Kranja Dunajska cesta ž t. 2S i najceneje Palača Ljubljan. kreditne banke Mesne Izdelke vseh vrst, najfinejše kakovosti (praški način izdelave!) priporoča Centralna vnovcevainica 1 tvornica mesnih Izdelkov Ljubljana Dolenjska c. 23 Zeleni ti rib Telefon 164 Dnevno sveži Izdelki! Nizke cene! Točna postrežba! RAZNI vozom kakor hotelski omnibus za iS in 12 oseb, napol krita kočija (navadna kolesa), ,, „ „ (gumijeva kolesa) in en Kaupe voz. — Vse dobro ohranjeno (dunajski izdelek), za primerno zmerno ceno naprodaj. - Dopisi na upravo „Slovenca" pod .vozovi' št. 3106 Edino nalvečle in A |ffAMIA Telefon Interurban 476 in jaimodernesše MB|cOl flZoi Ofl K A^f A Brzojav.; podjetje sp?ctelno ^ 9 113 imd W ^S Meznarič Maribor te vrste v ^oveniji Mez^ariž Rado, MarSbor, Giavni trg 21 Trgovc,> zah«e p°nudbe! POMLADNE murnu nogavico v raznih barvah, žepne robce, Čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike Josip Pelelinc. Lfnftljana Nainlžle cene ihlliiiliihlliilllliiliHiiilniii>i«niiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odda za dobo 8 do 10 let svojo trg. z gumijem tvrdka iiimuiiiiiminMiimimiMMiiiiMMHiiiiiitiiiiiMinMtiiiiimimiiiiniiniH Z. Kranjc, Celje, Cankarjeva c. 7 ilihiiiiiiiniiii. i.mituiiih Kr. angleška poštaoproMa linija. Generalno zastopstvo za kraljevino SHS. Zagreb, Trg L itev. 17 Redni potniiki promet: Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi York In Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprav« potnikov 1, S- 8. rarreda, — Kabine 8. rundi i 2 in i posteljami. - Udobnoet. — Sijurnoit. — Brzin*. Podzastopstva: Beograd. Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. — Metkov«, Ivo Veraia- — Split. Dioklecijanova obala 8. — VeL Bcčkerek, Princese Jelene obala št. 7, Bnoi. nuloT nt *»a Jorni« podzaatoprtva .ROYMAILPAC Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka ▼ Sarajevu in Gružu. Natlov ra brzojavke: Prometna banka. Poglejte si ga dobro, kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov! Kupite si še danes ZLATOROG terpentinovo milo in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti. Ako Vam je sreča mila, boste našli pri uporabi tudi Vi skriti zaklad, pristni zlatnik po 10 frankov! NI VSE ZLATO kar dobite iz inozemstva I — O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig knjigoveznico H. T. D. u Ljubljani Kopitarjeva ulica štev. 6/II in pa tuje blago. ajdo prvovrstno nudi najceneje Pavel BeriosicelJ valjčni mlin - Domžale ffflffllhtlil? popolnoma samostojna moč tlbrVll UICHIIIIV; s strokovno šolsko izobr. ter 12-letno prakso v projektiranju, montaži in vzdrževanju naprav nizke in visoke napetosti — želi svoje mesto premeniti. — Cenj. ponudbe pod: »Zmožen in marljiv št 3507 na upravo »Slovenca«. NA VAGONE in NA DROBNO ter BUKOVO OGLJE lastne produkcije, vsakovrsten OKROGLI LES, dalje TRBOVELJSKI PREMOG, MAVEC po konkurenčnih cenah pri tvrdki D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra c. 40, WE8H gospodarska Slanica d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljutolfanct, Miklošičeva cesta lO Telsfon štev. 57. 470 in 979 Račun poštno ček. urada St. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled Kapital ln rezerve skupno nad Din 15.000.000 -, vloge nad Din 200,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Sales deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. Zt Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Cei. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Tersefilav,