Iz ptujske okolice 13. svečana 1865. Prebirali smo v mnogoterih časopisih veliko /,e o zadevi sedanjih Ijudskih šol na deželi; in vidili snio marsikaj važnega, podučljivega, lepega in dobrega, — veliko pa (udi slabega; zvedili smo večkrat kako ojstro, pikavno resnico, — vmes pa včasili tudi golo neresnico. •— Sprejeli smo vsikdar zasluženo ali že pohvalo ali grajanje s hvaležnim sercem, prizadevaje si, lirjatvam sedanje dobe še bolj vstreči; tudi smo molčali krivivncmu obdol/.enju, dobro vede, da ni človeka nu svetu brez napake, in da nam ker.šanska ljubezen zapoveduje razžalnikom odpusčati. Ker pa so v novejsi dobi začeli celii učitelji učitelje obirati in razžaljive la/.i po svetu trositi, se nam ne zdi primerno, da bi še dalje molčali. Razkriti inoramo tedaj resnico, in opravičiti se, da ne bi morebiti svet prezhi o nas mislil. — Citali smo namreč v 22. listu preteklega in v 2. listu tekočega leta v našem ,,Tovaršu" dva dopisa o ueiteljskih pomočnikih v ptnjski okolici, v kojih se deloina nahajajo gole neresnice, in Bicer te le: 1) da bo popred nekteri učitelji skorej vso svojo slnžbo podučiteljcm na ramc nakladali; -— 2) da nektcri pervi učilelji lc malokdaj, in večidel lc takrat v Aolo učit hodijo, kcdar podučitelj dnhovna k bolniku niora sprevajati; — 3) da za terdno poslavijcni učcniki nvoje pomočnike, ako jim vsega po ntarcm kopitu ne store, krivo tožijo iu preganjajo. — l)a temu ni (ako, lahko presodi vsakdo, kdor spozna našo šolsko gosposko. — Naii pervi šolski prcdniki, gospodje fajmoštii in dckani tirjajo nainreč od vsakega učilelja, naj si bo za teidno postavljen, ali pomočnik , da je marljiv in da dosledno »polnujc vsc svoje dolžnosti — šolske kakor cerkvene. Gospodje Holski oglcdniki gredo vsako lelo po vseh šolah, in na tanko poskušajo inladino, ktero inorata izpraševali oba — učenik in pomočnik, ter odvračajo vse napčnosti; hvalijo, kar je vredno, pa (udi grajajo, kar se niora grajati. in riam kažejo pravo pot k verlemu in priduemu naprcdku. — Zanikaruega učitelja bi gospodje dekani poklicali na ojster račun, bi mu ukazali zamujeno popraviti in poravnati žugaje 8 (ožlin pri višjem šolskem ogledu, — gerdega lenuha pa bi ccld nc (erpeli v Blužbi. — Pritožbe učiteljev preiskujejo gospodje dekani po pravici, po.slušujo obe slranki, pozvedujejo pri domačih duhovnih gospodih, iu iazsodujejo, kar je prav in primerno. Nima tedaj učitelj v (ej rcči nikake prcdnosti pred poniočnikom , in tako se nikomur ne godi krivica. Poznamo ae pa tudi dobro vei za terdno postavljeni učeniki cele ptujske okolice, in dobrovestno fcrditi inoraino eden od vsakega vsak pa od po.samnega, da v svoji slu/.bi nismo lenaiili, se nismo nikdar zanašali cclo in v vsein le na svuje pomoenike, maivcč delali Hino z božjo pomočjo vsak po svoji pripravnosti in zmožnosti; poleg tega pa sino tirjali tudi od pomočnikov, da so nam pomagali pri naših opravilih, kar nam odreči pravice nimajo, akoravno bi to storili radi, posebno kar se tiče cerkovnikovega dela. — Ker že ravno govoriino o cerkvenih opravilih, ktere se gosp. Rakoljskemu vidijo (ako težavne in zaničljive, moramo naznaniti, da je v poprejšnjem oddelku sekovske, sedaj lavantinske škofije, učiteljem in njih pomočnikom bila od nekdaj dolžnost, da so opravljali vse cerkvene dela na koru in v zakristiji. Da pa gospode pomočnike tega dela prevcč ne doleti, imajo skorej vsi učeniki še posebnega že bolj odrasčcnega dečka, da zvoni, cerkev pometa iu opravlja (ake bolj hlapčevske dela pri cerkvi. Le kedar je treba, da vsi skup primejo za delo, se tudi gosp. pomočnik prav lepo poprosi, da bi pomagal. Kar zadeva plačilo, nam res vsem učiteljcm ne cve(e ravno pšcnica , in želeti je, da bi se v tej reči skorej kaj boljšega dnločilo, in tudi toliko, da bi začasno preskerbljeni tudi brez prevelike skerbi mogli pričakovati svoje stare dneve; vendar niso gospodje šolski popomočniki v naši okolici, ako primerjamo učiteljeve dobodke, tako slabo placani, kakor pravijo. — Učitelji pri nas živimo večidel od piostovoljuih daiov, koje nam srenja daje v zernji, vinu, i. t. d. Je letina nlaba, tudi slabo shajamo, ker imaino le malo terdno določenih dohodkov. Svojim poinočnikoin pa dajeino določno 30 do 40 gold., in še več letne gotovine, pajih tudi preskerbujemo z vsemi za vsakdanje življenje potrebnimi rečmi. Dobivajo strošek, kakega sami imamo, pro- sto stanovanje, hišno orodje, posteljo, avečavo, kurjavo, perilo, — in vse nre za posebno podučevanjc mladine so jim proste, v kojih si tudi dokaj prislužiti morejo. Dobri gospodarji incd njimi tudi dobro shajajo. Poznamo mladcga učitelja v ptujski okolici, ki a\ je prihranil že lcp denar, — sanio da ta gospodie ne hodi po kcrčmah in ne pali smodek in se oblači po svojem stanu. — Kar dalje zadeva pripomočke za omiko našili mladih nčiteljev, erao si tu in tam osnovali okrajne učiteljske knjižnice, v kojih iniamo koristnih pedagogičnih knjig za potrebe dovolj. Kjer takih ni, imamo učitelji sanii dobre knjige. Glasovirje, izvcrstnc muzikalije imamo .skorej povsod, in tudi radi posodimo, ako nas kdo poprosi; saino ta jc, da se nektcrim mladim gospodom zdi skoro nečast, da bi kaj poprosili, da se nočejo po.služiti marsikteiih pripravnih pripomočkov. Za spričbo tega povem, da v nekem našeni šotakem okraji izined pct nolskih pomočnikov samo eden jeinlje iz knjižnice knjigc in jih čita. *) Dokazati smo hotli s tcin dopisom brez zamere, kaj ino kako je mcd nami učitelji ptujske okolicc, in da ni vsemu verjeti, kar se o nas po svelii pravi. Da izverstni riismo, raili spoznaino; pa v vsem izverstni Ijudje so tudi le ideali. Mladim gospodom pa svetujemo, naj popred, ko se odmenijo za učiteljski islaii, dobio premislijo, ali imajo poklic in dobro voljo, da bi prenašali težavc, ki so z njini sklenjcne. Naj nc izvolijo učiteljskega ntami samo zato, da bi sc oprostili voja.sčine in le eploli dobro živeli! — Blagovoli nam , ,,Tovars", prostorček za ta naš dopis! Lcpo prosimo! Z Bogom! **) France Vnčnik, ucitelj pri sv. Barbari za se in svoje verstnike. — V Kobarldu 20/,2 1864. Pod Matajuijem. A. Žnidarčič. O čerki ,,r". Pripusti mi, ,,Tovars", da ti svoje serčno veselje kteri razodenem nad tistim spisoin v tvojcin zadojem listu Iansk. tečaja, je čerko ,,r" izmed samoglasnic pahnil ter ji tisto inesto odkazal, ktero ji tiče. — Zelo me je žalilo , ko sem bral v ,,Novicab/'r tisto nedokončano pravdo, v kteri je čerka ,,r" tirjala, da jo Slovenci med samoglasnice prištejejo, zakaj tirjala je, česar bi ne smcla (irjati, ter jc stczala svojo roko po lackem blagu in drugim edino postavriim samoglasnicain vekovečne pravice kratila. — Ošabna jc bila iu ohola, kakor sraka, ktcra 8C je s tujim, pavouovim perjem lepšali mislila, iu zalo naj bi ji scdaj poslavne «amoglasnice vee ukradeno perje samoglasnične lepote do čistega po- *) Tudi pri nas ni bolje! Vredn. **) nTovarš" iz serca rad odkriva misli svojih tovaršev — bodisi nčiteljev aji njih pomočnikov ali kterega koli, ki mu je šola in učiteljstvo pri sercu; ve pa tudi dobro, da se že od nekdaj tu pa tam med starjimi in mlajšimi učitelji rada rada vgnjezduje nesloga, ktera pa, žalibog, ne obeta kaj prida, posebno pri učiteljih, kterim jc naj bolj treba združenih moči. Vedno resničen pa jc stari glovenski pregovor: ,,D» sc resnica prav spozna, je čuti treba oba zvona". Vr.da. pulile, ter jo tako našeskale, da bi si nikol! več ne upala stopiti črez mejo pravične postavc. — Ncoveržljiva postava človeške pameti je to, da edna (er ista reč ne more imeti ob ednem dve prolislovni lastnosti. Tako n. pr. se ne inore reči, da eden ter isti človek je ob ednem pameten in nepametcn, ob ednem pošten in neposten, ob ednem živ in neživ, i. t. d. Ravno tako se tudi ne more reči, da je edua ter ista čerka ,,r" ob edncm samoglasna in nesamoglasna!! Postava je taka, in pravde je koncc. Kdor žcli drugače imeti, naj se 8 pametjo krega! Iz Primorja. V šolskem letu 1863 je bilo v 422 duhovnijah v goriški, teržaški, porečki in v kerški škofiji 327 katoliških Ijudskih šol, in sicer 4 glavne — združene s spodnjo realko —, 15 glavnih boI za dečke, 12 za dekleta, 1 za oba spola, 200 (erduo vstanovljenih malih šol in 95 ne za teidno vstanovljenih šol. V 85 teh šolah se je podučevalo po laški, v 129 po slaveuski, v 52 Iaško-slavcnski, v 45 laško-nemški in v 16 slavensko-nemško. S temi šolanii je bilo zilniženili 60 obertnijskih šol za dekleta, 2 obertnijski šoli za rokodelske dečke in 156 nedeljskih šol. Za šolo godnih otrok je bilo v 751 krajih 74.204 za vsakdanjo in nedeljsko žolo, iz med ktcrih jih je hodilo v oeitne ljudske šole 34.872. Otrok, ki niao v šolo hodili, je bilo pa 57.331, klerih pa se tudi vcliko doina podučuje; vcndar jih je po deželi še veliko, ki so brez solc. — Šolskih okrajnih ogledov je bilo 44, duhovnih oskerbnikov 330, katehetov 180, svetnib šolskih oglednikov 217, učiteljev 306, podučiteljev 45, učenic 88, podučenic 31, oberlnijskih učenic 35, učitcljskih pripravnikov pa 61.— Šolskih hiš je bilo 183 lastnih, 97 najetih in 33 brez plačila pripusčenih. Od prejšnjega leta je več 1 glavna šola, 1 mala šola, 6 obeilnijskih šol, 7 podučiteljev, 3 učenice, 5 obertnijskih učenic in 9 lastnih šolskih hiš. — Povsod se kaže, da učiteljstvo in šolstvo lepo napreduje. Srenje ne pravijo, da ne potrebujejo šol, temuč le tega žele, da bi hoIc deržava preskerbovala, ne pa srenja iz svoje moči. #) (Po ,,Sch. B.") Iz Celovca. G. Janežičeva ,,SIovenska slovnica" za domačo in aolsko rabo, — tretjega, popravljenega natisa (1864), — je poterjena za gimnazije in realke. — Prišla je na svitlo tudi učena ,,Uzajemna slovnica slavjanska". V Pragu 1865. Ta slovnica obsega na kratko šest slovnic, t. j. staroslovensko, rusko , hcrvaško-serbsko, česko, poljsko in vzajeiiino slovarmko, in napeljuje 8lovane do enega knjižcvnega jezika. Bog daj, da bi se ž njo kolikar toliko tudi dosegel ta namen! Iz pod Verba. »Tovarš"! menda iz nasih krajev Se uisi nikoli nič povedal, kako je s šolstvom; pa kako boš kaj zvedil, če ti nihče kaj ne poroči? Poslušaj ledaj! Pri nas imaino že nekaj let stanovitnu •) Tako se sploh želi tudi pri nas na Kranjskem, posebno po manj premožnih soseskah. Tudi marsikteremu učitelju bi se velik kamen odvalil od serca, ko bi ga plačevala deržava namesto srenje. vrsdn. šolo, — pa še sedaj nc niorcmo reci, da bi bila popoluoma vicdjena. Otroci hodijo v šolo, kakor sc jiin ali staršem poljubi — nekloii priduo, večidel pa prav vnemarno. Po leti pravijo, da inorajo živiuo pasti iu na polji delati, po zimi pa jiiu je vreine prehudo ali preslabo, da ne inorejo redno v solo. Učitelj naj se v neredni šoli trudi in trudi, pa vender malo more koristiti, ker se mu nank nekako ves terga. Po moji misli bi bilo dobro, da bi se pri takih okolisčinah prenaredile šulske ure. Sedaj se podučuje zjutraj od 8. do 10. in popoldne od 2. do 4., kar je nekterim otrokom in star.šem zelo neprimerno, bodisi po zimi ali po letu. Slišim, da imajo po več krajih šolske ure dopoldne od 10. do 12., in popoldne od 1. do 3. Tako bi bilo tudi pri ua8 dobro. Oddaljeni učenci, ki navadno čakajo v šoli popoldanskega nauka, bi potem inanj časa potralili in po šoli pripravneje domu hodili, kar je posebno (reba po zinii, kedar so kratki dnevi. Po leti pa bi tudi lahko hodili v šolo tisti, ki morajo živiuo pasli in na polji dclati. Naj bi naši domači gospodje šolski predniki to rcč prevdarili in šolske ure bolj primemo vravnali! r., srenjčan. Iz IJubljane. Perva vdova, ki jo bode podpirala ,,riružba v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem", je vdova rajukega učitelja P. Fajfarja v Šinartneni pri Kianji. Dobivalo bo 60 gold. in sedaj tudi trije otroci po 15 gold., tedaj 105 gold. na le(o. Golovo lepa pomoč za nialo vplačanega denarja. — Tu pa tam so še učitelji na Kianj.skein, ki še sedaj ne poznajo dobrotne bratovske družbe, ki bi morda kinali njim ali njiliovim bratom učiteljcm veliko, vcliko korinlila. — TukajŠDJa hranilnica je nSlovenski Matici" darovala 3000 gold. v b% dolžnih pismih. — V poslednji seji, 14. februarja t. 1., je kupčijska zbornica po predlogu gospoda Horaka učiteljem v mcstni glavni šoli pri bv. Jakobu za nedeljsko šolo rokodelskih dečkov dodala 150 gold. Vse to lepo kaže, kako se oživljajo za obcni blagor društva, pri kterih iniamo blage, domače možake. Slava! — Izpraznjena služba pervega kateheta v (ukajšnji c. k. normalki, je podeljena čast. g. Jožefu Klemenčiču, dosedanjemu dragcmu katehetu, kteri bode tndi učil katehetiko in metodiko v bogoslovji. Na njegovo mcslo, kakor se sliši, pa pride g. Franc Bošlijančič. duhoven v Ljabljani. — Prav ginljivo so se poslovili g. vodja in g. g. učitelji od svojega prejšnjega pervega g. kateheta , in tako tudi g. katehet pri njih. — V mestni glavni šoli so bili v pretečeni pervi polovici šolskega leta visakdaiiji učenci 303, nedeljskih pa je bilo 125, tedaj vkup 428 učencev. — V dekliski glavni šoli č. g. g. Uršulinaric je bilo sedaj z ziiolranjo in 8 ponavljavuo šolo vred 1036 učenk.