Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. >• M>tl pr*|emaa: aa »•to leto naprej 26 K — h M> ^ta » 18 » — » ••trt » > 6.50» *ae»rc » 2 > 20 > V Mravnlltvu prejemal: za ••lo leto naprej 20 K — h Ml leta > 10 » — » fctrt » . 6 „ — » mesec 1 »70. Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 168. Naročnina In inssrit« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopita'-jeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vranjo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2, 1., 17. Izhaja vsak dar ,izvzem»i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v četrtek, 28. julija 1903. Letnik XXXI. Sv. oče Leon )(lll. mrt Leona XIII. za katoliško cerkev ni tnajši triumf, kakor je bilo njegovo življenje!« vzklika eelo židovska »Neue Freie Presse«. Smrt papeža kaže tudi nasprotnikom cerkve, da s smrtjo nositelja papefike tiare ne izgine moč papeštva in da cerkev stoji na trdi skali, neomajano in tako ponosno, da se svet c občudovanjem klanja pred to mogočnostjo. Ob smrti Leona XIII. se vidi velikanski vpliv papeštva in ob sijajnih manifestacijah vsega sveta se skoro ne opazi onih, ki so nizki v svojem nizkem sovraštvu do svete cerkve. Ali jim njihov srd dopušča ob teh dogodkih spoznanje, da s svojo malenkostjo svete cerkve ne bodo premagali? Ni vladarja, ob katerega mrtvaškem odru bi žalovalo toliko milijonov udanih src, kakor jih žaluje ob mrtvem Leonu XIII., ni vladarja, kateremu bi se ves svet s svojimi cesarji, kralji in knezi ob mrtvaškem odru klanjal s tolikim občudovanjem. Tekom današnjega dne smo dobili naslednja poročila: V Ljubljani. V ljubljanski stolnici je imel danes slovesno črno mašo za pokojnim Leonom XIII. milostljivi stolni prošt. prelat dr. Jan. Kulavic. V mestni župni cerkvi sv. Jakoba je pel danes pri slovesni črni sv. maši za pokojnega sv. očeta vrli šentjakobski pevski zbor pod vodstvom gosp. Gerbiča prekrasni Meurer-jev Requiem op. 4 s spremljevanjem tromb. Skladna je napravila na pričujoče isti mogočni vtis, kakor o priliki petindvaj-setletnice Cecilijinega društva. Danes dopoludne je bila slovesna črna maša tudi v frančiškanski cerkvi. Opravil jo je nam. pro-vinciala vlč. P. P1 a c i d Fabiani ob dvojni asistenci. Proizvajal je celi mešani zbor J. Gruberjev Requiem: op. 80. Krščanska ženska zveza je pismeno izrazila sožalje ob smrti svetega očeta prevz?. gospodu knezoškofu v Gornji grad. Sožalje Celovca. Celovški župan cesarski svetnik N e u-n e r je prišel včeraj v knezoškofijsko palačo, kjer je izrazil sožalje obč. sveta in prebivalstva ob smrti sv. očeta. Tudi v ob činskem svetu je včeraj župan se v iskrenih besedah spominjal smrti Leona XIII. Vsled smrti sv. očeta je včeraj * Celovcu odpadel promenadntkon- c e r t in je bil dobrodelni koncert častnikov pešpolka št. 17. odpovedan. Tako v nemškonacijonalnem Celovcu! V Ljubljani pa vojaška in društvena godba prirejata koncerte 1 Sožalje kraljev, glavnega mesta Prage Dne 21. t. m. zvečer se je sošel na povabilo župana dr. Srba praški mestni svet k seji, v kateri se je župan s toplimi besedami spominjal smrti velikega Leona. Župan Srb je dejal, da buio \ Leonom izgubili enega največjih in najboljš h papežev. Leon je bil mož širokega obzorja in pros vitij enega duha, humanist v pravem pomenu besede. V vsem njegovem delovanju se je opažala pravična ljubezen do vseh narodov; slovanskim narodom je posebe pokazal svojo naklonjenost v skrbi za združenje vseh z rimsko cerkvijo in za ohranitev slovanske liturgije, kjer se je še ohranila. V prepričanju, pravi župan, da se vsi člani mestnega sveta so-udeležujejo pri globoki žalosti, ki je zadela ves katoliški svet s smrtjo sv. očeta, si iz-prošam dovoljenja, da smem ta izraz sožalja zabilježiti v zapisniku in ga primernim potem sporočiti kardiaalu Skrbenskemu. Navzoči člani so z dvignenjem s sedežev pritrdili županovim besedam. Konečno je župan naznanil, da je naročil, da se z vseh mestnih cerkva in poslopij razobesijo žalne zastave. Smrt sv. očeta in Lvov. V Lvovu je napravila novica o smrti papeža Laona XIII. v vseh slojih prebivalstva največji utis. Z mestne hiše, s palače deželnega odboru in mnogih drugih poslopij vihrajo črne zastave. Deželni odbor je sklenil odposlati dunajski nuncia-turi sožalno brzojavko, v kateri se izraža velika žalost poljskega in maloruskega prebivalstva. V današnji izredni seji občinskega sveta se je spominjal prvi podpredsednik Michalski v toplih besedah Leona XIII in zlasti povdarjal, da poljski narod izgubi v umrlem papežu milostnega zaščitnika, zagovornika in dobrotnika. Občinski svet je izrazil svoje sožalje ter je določil ob vsaki obletnici papeževe smrti štirim mestnim delavcem podariti po 50 K. Krščanski soclalci. Katoliški kazino v Inomostu je priredil številno obiskano žalno slovesnost za papežem Leonom. Govorilo je več oseb, med njimi profesor M alfa 11 i, zelo navdušeno o žalosti in udanosti napram velikemu Leonu. Krščansko-socialna zveza v državnem zboru je odposlala kardinalu Oreglia sledečo Božalno brzojavko: Z globoko žalostjo je kršč.-scc. zveza avstrijskega drž. zbora izvedela tužno vest o smrti Njega Svetosti papeža Leona XIIL Občudujoč se spominja kršč.-soc. zveza visokih čednostij med več kot 25letnim ponti-fikatom Njega Svetosti, njegovih obširnih predpisov v vseh panogah krščanskega življenja in krščanske družbe, zlasti njegove tako ljubcznipolne skrbi za delavske stanove. Ob krsti Njegove Svetosti obljublja kršč.-sooialna zveza, da hoče delovati v duhu blagoslovapolnih naukov. Podp. dr. Karol Lueger, načelnik ; dr. R i c h a r d W eiskirehner, zapisnikar. Dunajski župan dr. Lueger je odposlal na bivšega državnega tajnika Rampollo sožalno brzojavko s sledečo vsebino: »Njega SvetoBt papež Leon XIII. je preminol. Njegova smrt napolnjuje z globoko žalostjo srca vernikov. Najglobočjo tugo pa občutijo oni, ki so imeli srečo v bližini k večnemu počitku odšlega živeti in vdele-ževati se skrbi in zmagoslavlja poglavarja sv. cerkve. Vaša Eminenca naj blagovoli sprejeti kot mnogoletni državni tajnik Nj. Svetosti moje najiskreneje sožalje.« Druga sožalja. Dunaj. Tudi včeraj je dospelo na dunajsko nuncijaturo mnogo sožaljnih brzojavk. Med istimi je brzojavka nadvojvode Karola Sttfana, njegovega sina Leva, kateremu je bil papež krstni boter, kakor tudi od druzih nadvojvod in visokih oseb. Pariz. Francoska republika bo zastopana po poslaniku pri Vatikanu. Predsednik Loubet odpošlje v Rim kot svoja zastopnika dva častnika svojega dvora. Iz Madrida se poroča: Smrt papeža je napravila tu globok vtisek. Časopisje prinaša obširna poročila. Ko je kralj Alfonz dobil veBt o papeževi smrti, peljal seje sam takoj v nuncijaturo, kjer je izrazil svoje sožalje. Tudi ministri so posnemali kraljev vzgled. Vlada priredi žalobno slavnest. Vse druge slavnosti so odpovedane. V Rimu in laška mesta. Glavno mesto Italije, Rim, je zavito v žalost. Velika večina prodajal-nic je zaprta. Cerkve so napolnjene TfV vernega ljudstva. Na trgu av. Petra je vedno nad 20 000 ljudi. Tudi v drugih laških mestih eo zaprte mnoge prodajalne. V Milanu je celo revolucionarni list »Secolo« izšel s črnim robom. Izreki Leona XIII. na smrtni postelji. Nekateri listi poročajo, da je sv. oče nekaj ur pred svojo smrtjo dejal dr. Lap poniju: »Ne varajte me! Jaz vidim smrt pred svojimi očmi. Tudi Mazzoni ni miren, ima sicer mncgo dobrih besedi, a njegov obraz izdaja, kar zamolče njegova ustna. Kaj sta tako dolgo govorila po konzultaciji?« Časih je sv. oče mej agonijo zašepetal: »Lapponi, jaz zelo trpim«. Nekaj trenotkov pred smrtio je de šepetal neko molitev. Pogledal je Lapponija in umrl. Prenos trupla sv. očeta v cerkev sv. Petra Včeraj ob 8. uri zvečer so slovesno prenesli truplo sv. očeta iz prestolne dvorane v cerkev sv. Petra. V cerkvi in na trgu sv. Petra so napravljene barijere, da se tako spravi v red naval občinstva. Za prenos trupla v cerkev sv. Petra so včeraj popoludne truplo oblekli v pontilikalno obleko. Navzoči so bili pri tem dejanju kardinal kamerlengo, kardinal diakon, sorodniki umrlega, papeževi ceremonijarji in dvorni dostojanstveniki. Na rokah ima sv. oče bele rokavice, na srednjem prstu dragocen prstan, na nogah rudeže sandale, na glavi srebrno mitro, v rokah drži križ. Kako so mazilili truplo sv. očeta Zdravniki so najprej slekli truplo in je omili. Potem so večkrat injektirali vanje posebno tekočino. Ko so izvršili injekcije, so truplo odprli ter vzeli iz njega ves drob. V pljučni mreni so našli en liter bele tekočine, kar priča, da je bila dijagnoza dra. Lapponija in dra. Mazzonija prava. Prsna in trebušna praznota sti bili na to napolnjeni z drobno zmletim ogljem in bcmbaževino namočeno v formalini, v peru vijanskem balzamu, v belzoinu in v raznih dišečih tvarinah. Zatem so zdravniki zopet zašili truplo. Slednjič so zdravniki povili roke, noge in vse truplo s povoji, namočenimi v antiseptičnih tvarinah, tako, da je truplo ne samo inbalzimirano, marveč popolnoma mumifi oirano. Ko so dovršili to operacijo — ki je trajala celih pet ur — so zdravniki zopet oblekli truplo in je položili na mrtvaško posteljo. Drob je bil shranjen v veliko kristalno vazo polno nalašč za to pripravljene tekočine. Vaza je bila zaprta in zapečatena v pričo enega apostolskega notarja, a potem je bila prenešena — kakor zahteva predpis — v podzemlje vatikanske bazilike in tu postavljena poleg one, v kateri se hrani drob papeža Pija IX. Odtis papeževega obraza. Kipar G r i 1 1 i , vodja vatikanskih muzejev, je na ukaz kamerlenga kardinala Ore-ghe napravil v kredo odtis obraza in desne roke pokojnega papeža. Ta dva odtisa bosta služila v to, da kipar G r i 11 i naredi glavo LISTEK. Konklave. »Conolave« se imenuje poslopja, ki je v svrho izvolitve papeža za kardinale nalašč prirejeno in skrbno zaprto; imenuje sa pa v prenešenem pomenu tako tudi zbor kardinalov, ki se v ta namen snidejo. Ze včeraj smo omenili, da so se ob smrti Klemena IV., ki je umrl v Viterbu, kardinali zbrali v istem mestu k volitvi; toda skozi 33 mesecev se niso mogli zediniti na kako osebo. Tedaj se je poslužil mestni župan viterbski izrednega sredstva: zaprl jih je ob kruhu in vodi v posebno poslopje, dokler ne izvolijo papeža. Ta neprostovoljna, stroga klavzura je imela izvrston vspeh: kardinali so se hitro zedinili in izbrali izbornega papeža Gregorja I., ki je prištet blaženim. Kar je viterbski župan samovoljno ukrenil, to je Gregor X. na II. občnem zboru lionskem naravnost ukazal; njegovi nasledniki so ta način volitve še podrobneje uredili. Po teh določilih je kraj konklava vedno v mestu, kjer je papež umrl. Če umrje v Rimu, določi kardinalski kolegij palačo, v kateri se ima vršiti konklave. Volitve papežev od Leona XII. do Pija IX. so se vršile v kvirinalu; prejšnje (od 1. 1303) in poslednja Leona XIII. v Vatikanu. Pri tej poslednji se je vsa stvar vršila tako-le: Prvič je bilo treba prostore v apoBtolski in roko Leona XIII, kateri bosti potem hranjeni v vatikanskem museju. Priprave za konklave. Dunaj. Imenovanje monaignora del Vala tajnikom konklave v tukajšnji papeževi nuncijaturi ni nič presenetilo, ker je bilo tu znano, da je ta mladi duhovnik bil Leonu XIII. posebno priljubljen. Sv. oče ga je hotel na mesto Talianijevo poslati kot nunoija na Dunaj. Novi papež ga bo skoro gotovo imenoval kardinalom. Skoro gotovo je bil izvoljen del Val tajnikom konklave vsled izrecne želje Leona XIII Rim. Pc ročila. da je bila izvolitev monaignora Mery del Vala, predsednika akademije cerkvenih umetnosti, tajnikom konklava naperjena proti kardinalu Rampolli, nikakor niso resnična. Obratno je pa pravi triumf kardinala Rampolla, ker jo bil Mery del Val Rampollov kandidat. Listi pišejo, da bo novi papež ali kardinal Rampolla ali pa kar dinal Oreglia. R i m. Včeraj se je predstavil kardinalu kamerlengu častniški zbor papeževih vojaških čet. Mej častniki je bil grof Kamilo Pecci, poveljnik nobelgarde. Kardinal Oreglia je stopil k Peooiju in ga jokaje objel. Iz tega se razvidi, kako napačna so bila poročila iz-vestnih listov, da bi bil Oreglia s sorodniki Leona XIII razprt. Včeraj je imel kardinal Oreglia opetovano daljše pogovore s kardi lom Rampolla in kardinalom Serat. Vannu-tellijem. Rim. V kongregaciji kardinalov je bil strt ribičev prstan in prelomljeni papeževi pečati. Rim. Mery del Vali je Spanec, star je 38 let. Ker bo skoro gotovo imenovan kardinalom, ne bo prišel, kakor je bilo nameravano, na Dunaj za nuncija. Nuncij na Dunaju postane vsled tega skoro gotovo bruseljski nuncij Granito Belmonte. R i m. Včeraj se je vršila druga kon-gregacija. M?gr. del V a 1 1 e je na povelje kardinala Oreglia prebral kondolenčne brzojavke in odgovore nanje. Kongregacija je potrdila dosedanje načelnike vatikanskih uradov v njihovih poslih. Kongregacija je soglasno sklenila, da se vrši konklave v Vatikanu, in je določila kardinale, ki imajo izvrševati priprave. Končno je prebral kamerlengo oporoko Leona XIII. Razna poročila. Dunaj. Vsa sredina cerkve sv. Stelana od oltarja do vrat je odeta v črnino. Okolu mrtvaškega odra na sredini cerkve gori 300 sveč. R i m. Vest o papeževi smrti je za laško vlado izročil civilno oblečen poročnik papeževega orožništva v pisarni italijanske policije, odkoder jo je policijski inšpektor sporočil vladi. R i m. Zagotavlja se, da so bile z a d -n j e besede sv. očeta, predno je izdihnil: „L ultimo vale . . . . la chiesa!« (Moj zadnji pozdrav .... cerkev!« R i m. Vazo z osrčjem Leona XIII. so vzidali v bližini posode, v kateri je osrčje Gregorja XVI. Izmišljevanja in ugibanja. Rim. Izvenvatikanski listi pišejo, da bo skoro gotovo novi papež kardinal Oreglia, palači prirediti v manjša stanovanja za po samezne kardinale, njihove konklaviste (duhovnike spremljevalce) in služabnike; drugič rabljene dvore, nadstropja in kapele z zazidanjem dobro odločiti od zunanjega sveta. Vsa ta dela je izvršil stavbenik Vinc. Marti-nucci v teku 9 dni in noči s pomočjo 523 zidarjev in drugih delavcev. Vsa adaptacija vatikanske palače za konklave je stala 57 tisoč 87167 italijanskih lir; prireditev sik-stinske kapele pa, v kateri so se brale črne maše in se vršila glasovanja, pa še posebej 19.96130 lir. Razun ie omenjenih oseb — kardinalov, konklavistov, služabnikov — so bili v konklave sprejeti: zakristan vatikanski s tremi pomočniki, tajnik svetega kolegija s svojim uradništvom in alužabništvom, več ceremonijarjev, dva zdravnika, en kirurg in en lekarnar, štirje brivci, po en mizar, ključavničar, kovač in steklar, dva kuharja-šefa, štiri kuharji in sedem podkuharjev, trije nadzorniki in 21 raznih služabnikov. Zvečer ob '/»8. uri dne 18. lebruvarija so konklave slovesno zaprli, ko ae je poprej kardinal kamerlengo osebno prepričal, da se nikjer več ne nahaja nobena oseba, ki ne apada v konklave. Ta konklave Leona XIII. je bil najbolje obiskan izmed vseh, kar jih je bilo dozdaj. Od 64 takrat živečih kardinalov jih je bilo 60 takoj na meatu. Dva sta bila zelo bolna (Dublin in Rennos): patrijarh lizabon-ski je dospel zvečer 19. februvarijajin je 1 stopil v konklave, in kardinal novijorški, in utemeljujejo to svoje ugibanje s tem, da ni mej njim in kardinalom Rtmpola nobenega neaporazumljenja več. Tudi one ostrosti, o kateri se je toliko pisalo, nihče ne opaža, kdor pride ž njim v dotiko. Izmišljevanja. C. kr. korespondenčni urad na Dunaju poslal je listom naslednjo brsojavko: Ako se sme verjeti poročilom „Tribune« in »Ca-pitsno« je kardinal Oreglia monaignora Mazzolinija. ljubljenca Leona XIII. šiloma spodil iz Vatikana in sicer, kakor se čuje, radi tega, ker je zakrivil rasna nedelikatna dejanja. Konzistorij kardinalov je ba)e (!) uničil bule Leona XIII, ki so za konklave imele neudobne predpise. Med kardinalom Oreglia in kardinalom Rampolla je vsled nasprotstev njunih značajev in tem peramenta sedaj odkrit boj. Ta nekoliko fantastično se glaseča poročila od merodajne vatikanske strani odločno z a n i k u -j e j o. Kakor se čuje, bo monsg. Mazzolini tožil povzročitelja teh vesti radi obreko vanja. — Mi tudi mislimo, da na vseh t a-k i h poročilih nič ni, škandal pa je za c. kr. korespondenčni urad, da taka lažnjiva poročila toliko upošteva, da jih uradno raz glaša. Iz Rima smo dobili poročilo, da so včoraj kardinal Oreglia, monsg. M a-z z o 1 i n i in monsg. Angeli skupno opravljali razna opravila. Obredi pri papeževem pogrebu. Po maziljenju papeževega trupla, ki se izvrši vselej 24 ur po smrti, pokopljejo drobovje v cerkvi sv. Vincencija in Anastazina v Trevi, ki je papeževa župna cerkev, ma-ziljeno truplo pa polože na paradno posteljo in dovolijo vernikom vstop. Grob ad hoc v zgoraj imenovani cerkvi je dal napraviti papež Benedikt XIV. — Truplo samo so zadnja stoletja sem pokopavali v stolnici sv. Petra. Ob večernem mraku tretjega dne pre-neso truplo v sikstinsko kapelo, kjer se, oblečeno v popolno papeško opravo, zopet izpostavi na paradni postelji. V jutru naslednjega dne se zbero ondi kardinali in duhovščina stolnice, pevci zapojo : »Subve-nite sancti« in eden starejših kanonikov moli »Pater noster" ter poškropi mrliča z blagoslovljeno vodo. N»to se razvije sprevod v cerkev sv. Petra. Udeleži se ga vsa duhovščina te cerkve s križem in gorečimi svečami ; osem kanonikov drži robove mrtvaškega prta. Truplo spremljajo vsi kardinali. V cerkveni ladiji se odmoli »absolutio«. Kardinali sa oddaljijo, papeževo truplo pa preneso v kapelo najsvetejšega zakramenta in polože tako, da pridejo noge izvan ograje, ki obdaja mrtvaški oder. Na večer tega dne se kardinali podajo v to kapelo. Po odpetem »miserere" preneso mrtvega papeža v nasproti ležečo kapelo. Tu odmoli eden nadškofov »absolutio«, na kar polože truplo v prvo rakev iz cipresnega lesa. V vznožje polože mošnjiček, v katerem so zopet trije drugi ter v vsakem toliko zlatih oziroma srebrnih in bakrenih novcev, kolikor let je pokojni vladal. Obraz pokrijejo z belo tančico, ostalo truplo pa z odejo iz rudečega hermelina. Ko je ta rakev zaprta, jo polože v svinčeno, ki nosi navaden napis in grb umrlega papeža. To rakev zapečati kardinal - kamerlengo, na kar jo polože v tretjo leseno. Mej temi obredi pojo papeževi pevci Antiphonium Ingrediatur in paalm Quemad-modum desiderat, sodne osebe pa sestavijo zapisnik o polaganju trupla v trojno rakev. Nato neso rakev v dolbino nad vrati, ki vodijo v oblačilno sobo papeževih pevcev neposredno na desni poleg korne kapele, kjer se je vršil obred. Tu ostane papeževo truplo, dokler mu ne napravijo mavzoleja ali pa do smrti naslednjega papeža, kateremu se mora napraviti prostor. Ge je pa pokojnik odredil kaj drugega o pogrebu, se ame truplo definitivno položiti k večnemu počitku še le po preteku enega leta. Tretji dan po papeževi smrti, torej na dan prenosa trupla v sikstinsko kapelo, ee prično žalne devetdnevnice. V teh dneh opravi en kardinal ob prisotnosti drugih slovesno sv. mašo za pokojnika. Deveti dan je po sv. maši obhod kardinalov okolu »Častnim doloris", mrtvaškega odra. Pogrebni obred se završi z zadnjim slovesnim >Re-quiescat in pace, Amen." O imenih dosedanjih papežev. Na prestol sv. Petra izvoljeni kardinali odlože, kot znano, svoja krstna imena in si nadenejo posebno papeftko ime. To navado je upeljal papež Ivan XII, ki je vladal od 1. 956—964 Papež z izvolitvijo jenja biti zasebnik in tudi Izveličar je dal prvemu papežu ime Peter. Pri 268 papežih od sv. Petra do Leona XIII. nahajamo skupno 81 raznih imen. 37 imen se večkrat ponavl a, 24 jih pa najdemo le enkrat Največ papežev je sprejelo ime Ivan, in sicer 23, Gregorjev je bilo 16, Klementov 15, Benediktov 14, po 13 Inocencijev in Leonov, 10 Štefanov, po 9 Bonifacijev in Pijev, po 8 Urbanov in Aleksandrov, 6 je bilo Hadrijanov, po 5 Nikolajev, Pavlov, Sikstov in Celestinov, po 4 Anastaziji, Evgeni, Feliksi, Honoriji in Sergiji, dalje po 3 Martini, Kaliksti, Juliji in Viktoriji, po 2 Adeodat, Agapit, Damaz, Donus, Gelazij, Marcellus, Martinu«, Pascha-lis, Pelagii, Silvester in Teodor. 129 papežev po Ivanu XII. je si torej izvolilo skupno 31 imen. Razlogi, da so posamni papeži nadeli si različna imena, so mnogoteri. O Leonu XIII. poročajo, da si je naJel ime Leona v spomin na Leona X I., od katerega je v prvi mladosti prejel mnogo dobrot, kardinal Fa-bius Ctiigi se je nazval Aleksander v častni spomin na svojega sienBkega sorojuka Aleksandra III. Hadrijan VI. in Marcel II. sta si pa pridržala krstni imeni. Imena Peter si pa ni nadel noban papež, četudi je prejel to irae pri sv. krstu; mei noslednjimi so bili: Benedikt III., Ivan XXI., Klemen VI.. Gregor XI., Bonifacij IX, ter Aleksander V. in VIII. Prerokovanje sv. Malahija o papežih. Sv. Malahija našteva najvišje cerkvene glavarje in prideva vsakemu papežu neko znamenje, neko simbolično ime, katero nam kaže, kakšen da bo dotični papež, ali v kakih razmerah bo živel in vladal. On pričenta svoje prorokovsnje z letom 1143 in s papežem Celestinom II.; za njim nam jih našteva še deset. Poslednjega imenuje Petra Rimskega. Oglejmo si Bedaj nekoliko imena ali znamenja, katera je b v. Malahija poslednjim papežem pred nami dal, in vi- Dalje v prilogi. Mac Closkey, je dospel še le po končani volitvi. Poprej je bila navada (še pri volitvi Pija IX), da so kardinalom in njihovim spremljevalcem hrano posebej v konklave nosili; sprejemali so jo skozi posebno okno, ki se je sukalo, tako da ni bilo mogoče pri tej priliki občevati z zunanjim svetom; tudi je morala posebna straža paziti, da se pri tej priložnosti niso utihotapila kaka piama itd. Pri zadnji Leonovi volitvi pa se je vpeljala skupna kuhinja v pritličju. Kardinalom so nosili hrano v njihove celice, drugi ude-ležniki konklava pa so obedovali pri ločenih mizah skupno (konklavisti, služabniki, rokodelci itd) Kakor ravnokar poročajo časniki, so za bodočo volitev po naročilu kardinala kamerlenga Oreglia vatikanski arhitekti že pričeli z adaptacijskimi deli za konklave. V Dama-zovem dvoru bodo vsa vrata zazidana, da se tako ločijo kardinali od ostalega mesta. V Vatikanu bode pripravljenih 65 stanovanj z dvema ali tremi sobami za kardinale, njihove konklaviste in služabnike. Obedovali bodo skupno. V »sala ducale« in v »Ca-pella Paolina« bodo prirejeni oltarji, na katerih bodo darovali v konklave zaprti kardinali bv. maše. Glavne seje kardinalov bodo pa zjutraj in zvečer v sikstinski kapeli. Da arhitekti vse to izvrše, imajo na razpolago 600 delavcev, ki bodo delali skozi deset dni. Ko je vse pripravljeno in je umrli papež pokopan, se konklave začne. (Listi poročajo, da Be sedanji konklave začne 1. avgusta.) Kardinali se zbero v Vatikanu, ko so poprej opravili sv. spoved in obhajilo ; kardinal-dekan bere bv. mašo de Špiritu Sancto, drug prelat pozove visoke volivce v posebnem latinskem nagovoru, naj izvolijo najvrednejšega izmed sebe za namestnika Kristusovega, in potem gredo kardinali v slovesnem sprevodu paroma, pojoč Veni Creator etc. v konklave, in nato v sikstinsko kapelo, kjer se jim prebero bule, tičoče se volivnega reda, in kardinali prise žejo nanje. Konklavisti pa se zaprisežejo, da bodo o vsem, kar se bo godilo v kon-klavu, strogo molčali. Volitev se vrši navadno z glasovanjem po listkih; potrebna pa je za izvolitev dvotretjinska večina navzočih. Izreden način je volitev po inspiraciji ali adoraciji.t. j. če vsi kardinali soglasno enega izmed sebe pozdravijo kot papeža. Redka je volitev po kompromisu, ako sv. kolegij enemu ali več kardinalom naroči, naj v imenu vseh izvoli papeža. Ako se volitev vrši z glasovanjem p« listkih, se zbirajo kardinali dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, toliko časa, dokler se za eno ime ne doBeže dvotretjinska večina. Glasovnica ima zgoraj napis: „ E g o K. C a r d. N.« (Jaz N. kardinal N.), na spodnjem koncu pa mora vsak kardinal zapisati kako geslo in dostaviti številko, ki jo je dobil od voditeljev konklava. Na sredi Priloga 168. štev. »Slovenca" dri6 23. julija 1903. deli bomo, da se jim njegova znamenja res prilegajo. Perigrinus apostolicus. Apo stolski potnik. To znamenje ali ime je dal Piju VI. In res poprej so bivali papeži vedno v Rimu; Pij VI. pa je mnogo po .svetu po toval. Leta 1782 je del k cesarju Jožefu na Dunaj. Leta 1798 pa je moral iti v Flo renco in od tod na Francosko, kjer je tudi umrl. Aquila r a p a x Roparski orel. S tem imenom je dobro označen čas vladanja Pija VII Kajti v tem času je francoski cesar Napoleon kakor roparski orel, katerega je privzel tudi v svoj grb, vse kralje oropal njihovih dežel in kron, in tudi papeža Pija VII. je bil zgrabil s svojimi kremplji in ga odnesel na Francosko. C a n i s et coluber. Pes in kača. Po Bvetem pismu pomeni pes zvestobo, in kača modrost. Ti dve lastnosti, zvestobo in modrost, pa je imel Leon XII. že kot kar dinal, in je bil zaradi tega izbran za vse važnejSe posle. Vir r e 1 i g i o s. Pobožni mož. Pij VIII. je bil res pobožen mož. Poldrugo uro je molil, preden je prevzel čast Kristusovega namestnika, in brž po tem je razdelil vse svoje premoženje med reveže. DebalneisHetruriae. Izet-rurskih toplic. Za časa vladanja Gregorija XVI. začeli so brezverski učenjaki in naravoslovci svoje glave vzdigovati in svoje krive nauke trositi. Napovedali so bili velik shod vseh učenjakov v Etrurskib toplicah v Pizi. Gregor XVI. ]e prepovedal katoliškim učenjakom, udeležiti se tega zbora. Crux de cruce. Križ od križa. Znano ie, kak velik križ je naložil kralj Viktor Emanuel našemu nepozabnemu Piju IX. Kralji savojski ali pijemonteški pa imajo v svojem grbu in na zastavi — križ. Tedaj je bil papežu križ naložen od križa pijemon-teškega in Piju IX. se po pravici prilega pri-slovica križ od križa. Lumen de coelo. Luč na nebu. To znamenje je dal sv. Malahija sedanjemu papežu Leonu XIII. in pomen njegov razla gale so že sedaj rimske novina, da si nam ga bo Se le poznejša zgodovina prav tolmačila. Papež Leon XIII. je namreč potomec stare plemenite rimske rodbine, ki ima v svojem grbu repato zvezdo (luč na nebu.) Za sedanjim papežem Leonom XIII. ome nja jih sv. Malahija še deset. Znamenja imajo sledeča: 1. Ignis ardens. Goreč ogenj. 2. Religio depopulata. Vera pokončan?. 3. Fides intrepida. Neustrašena vera. 4. Pastor angelicus. Angeljski paBtir. 5. Pastor et nauta. Pastir in mornar. 6. Flos florum. Uvetlica vseh svetlic. 7. De medietate lunae. Izmed polu-meseca. 8. De labore solis. O mrkneoji solnca. 9. Gloria olivae. Čast oljke. 10. »In persecutione extrema sanctae romanae ecelesiae sedebit Petrus Romanus uui pascet oves in multis tribulationibus. Quibus transactis civitas septicollis diruetur et judex tremendus judicabit populum suum. — V poslednjem preganjanji svete rimske cerkve bo vladal Peter Rimski, ki bo pasel glasovnice pa se zapiše ime kardinala, katerega kdo voli: Ego Cardinalis N. e 1 i g o i n S u m m u m Pontificem R. D. m e u m D. C a r d. N. (Jaz kardinal N. volim za papeža gosp. kardinala N.) Nato Be gornji in spodnji rob glasovnice tako na znotraj zganeta in zapečatita, da je ime volivca in njegovo geslo zakrito; vidi se torej samo ime tistega, ki ga kdo voli. Pečatov kardinali ne Bmejo rabiti s svojim imenom, temveč kake druge. Glasovnice polagajo kardinali posamezno v kelih, ki stoji na oltarju ter obenem prisegajo, da so volili tistega, katerega smatrajo za najsposo bnejšega. Nihče ne more dati glasu samemu sebi. Če je kak kardinal bolan, prineso iz njegove celice dotično glasovnico posebni infirmariji. Ko so vse glasovnice oddane, jih skrutatorji vzamejo iz keliha, prebero in nanizajo na nit; potem se rezultat konstatira. Ako nihče ni dobil dveh tretjin glasov, lahko nastopi a e o e s , to se pravi, vsak kardinal, ki je dobil kak glas, ga sme odstopiti drugemu in mu tako pomagati do zadostne dvotretjinske večine. To se izrvrši po posebnih listkih. Ako kdo ne mara svojih glasov prepustiti drugemu, zapiše na listek : N e m i n i — (nobenemu). Če se vkljub temu ni dobila dvotretjinska večina, se glasovnice, zganene in zapečatene, sežgo. Primeša se jim nekoliko vlažnega sena; temni dim, ki se pri tem kadi skozi poseben, Rimljanom dcbro znani dimnik, naznanja, da je bila volitev brez-vspešna. (Konec prih.) ovčice v velikih težavah. Ko bodo te prestane, razdejano bo mesto na sedmerih gričih (Rim), in strašni sodnik bo sodil svoje ljudstvo«. Nekateri te besede tako razlagajo, da se bode ta papež imenoval Peter II. in da bo tedaj konec sveta. Tega pa Malahija ne trdi. On pravi, da bo deseti papež Peter Rimski, kateremu bo, morda preden papež postane, ime Peter. Kot papež pa se zamore lahko imeno vati tudi drugači Dalje pravi sv. Malahija, da bo tedaj razdejano rimsko mesto in da bo strašni sodnik sodil svoje ljudstvo. Pa tudi tega ni treba ravno razlagati, da bo tedaj konec sveta. Malahija le pravi, da bo tedaj rimsko mesto razdejano in se bo sodba božja vršila nad njegovim prebivalstvom, ne da bi bila vesoljna sodba. Opominjamo le na mesto Jeruzalemsko, ki je bilo tudi razdejano, ko je bila mera hudobije prebivalcev njegovih napolnjena in je Bog na strašen način sodil to mesto in svoje ljudstvo, (t. j. judovsko ljudstvo). Nekaj enakega čaka po Malahiju rimsko mesto, ki bo razdejano in ob kateri priliki se bo strašna sodba božja razodevala nad njegovim (t. j. krščanskim) ljudstvom v Rimu in na Italijanskem, kakor nekdaj Je ruzalemom ia ljudstvom judovskim. Ni pa ravno potrebno, da bi bilo tedaj konec sveta in da bi bil Peter Rimski zadnji papež; on bi bil po tej naši razlagi pač zadnji papež v Rimu, ki bi bil tedaj razdejan, za njim pa zamore svet še dolgo ostati in rimski papeži bi vladali potem kje druorie, kakor nas zgodovina uči, da so skozi 70 let (1305 — 1876) papeži že bivali v Avignonu na Francoskem. Kar nas v tej razlagi vtrjuje, so besede Jezusove : »Za tisti dan (vesoljne sodbe) ne ve nihče, še angeli v nebesih ne, ampak le Oče sam«. (Mat. 24. 36.) Češka zmaga v Hranieali. Pri občinskih volitvah v moravskem mestu Hranice (Mor. Belacerkev) so zmagali, kot smo včeraj na kratko omenili, češki kandidatje. Uprava mesta Hranice je prešla iz nemških v češke roke. Hranioe so meBtece, ki šteje do 8000 duš. Boj zato mesto je značilen za ves boj na Moravskem med Nemci in cehi. Ravno na Moravskem je avstrijski zistem postavil razmerje na glavo. V tej deželi, v kateri je vsaj 70 odstotkov Čehov, so bili Nemci gospodarji! ln tudi danes še imajo politično premoč. Vzlasti pa je zistem deloval na to, da se je ohranjalo nemško gospodstvo tudi po celi vrsti mest z velikimi češkimi večinami. Tako so tudi mesto Hranice. Ali po zaslugi uzorne organizacije Čehov padajo ta meBta v zadnjih letih eno za drugim v češke roke. Čehi so ohračali posebno pozornost na to, da so se usposobili za vspešen gospodarski konkurenčni boj? Naravna posledica temu je bila, da jim je naraščalo število volilcev pri občinskih volitvah. Vzgled moravskih Čehov bodi v pouk tudi nam Slovencem ob periferiji. Na Stajarskem, kjer so po mestu slične razmere, naj si zapomnijo naši rojaki, da nemške oaze morajo pasti v naše roke, ako se naravnim narodnostnim odnošajem pridruži energično svojega cilja srestno si dosledno delo na polju gospodarske moči. V tem znamenju moramo zmagati tudi mi. Z gospodarskim osamosvojenjem drobijo moravski Čehi en člen za drugim v verigi nemškega nenaravnega nadvladja. To treba povdarjati, ker bodo Nemci sedaj kričali o kršenju »posestnega stanja* in o agresivnosti Cehov. To kričanje nas mora puščati hladne, ker vemo, da je to, kar imenujejo nemško posestno stanje, naša last. ugrabljena nam potom nasilja. Tudi v Hranicah ne smemo govoriti o kakem prisvojenju ampak edino le o pridobitvi starih pravic. Kar je bilo ugrabljeno, mora se vrniti zakonitim lastnikom 1 Razpor mej Korberjem in Khuen-Hedervaryjem ? Lvovsko »Slowo Polskie« objavlja zelo zanimivo vest o nekem navstalem razporu mej obema kabinetnima načelnikoma. V av atrijskem vladnem časopisju ostro napadajo ogrskega ministerskega predsednika in trdijo, da obstoji mej obema ostro osebno na sprotstvo, ki mu je iskati izvora v naslednji okolnoBti: Grof Khuen je protestiral proti sostavi cesarjevega lastnoročnega pisma, ka-koršno je želel imeti dr Korber. Gre sa neki za ono pismo, ki je je prejel ob začasni rešitvi krize. Po tem protestu je baje Korber politiški kompromitiran, ker ima ce sarjevo besedilo drugo vsebino, kot jo je napovedalo cficielno časopisje. — Koliko je na tej vesti resnice, se doslej še ne da do gnati. Srbija in Bolgarija. »Edinost« piše : Tako veselih sprememb v razvoju jugoslovanskih narodov, kakor se Bedaj kar zaporedoma vrstijo, ne mogel bi Bi bil pričakovati niti največji slovanski optimist. Poleg vseh druzih že znanih ugodnih vesti o jugoslovanskem gibanju vzradostili so nas danes beligrajski listi z vestjo o zbli ževanju med Srbi in Bolgari. — Gotovo je vsem onim, ki se zanimajo za razmere na Balkanu, Se v živem spominu bolgarsko-srbska vojna, katero je izzval nesrečni kralj Milan, da bi si z eventuelno zmago nad — bratskim narodom, zopet pridobil izgubljene simpatije svojega naroda. Naravna posledica te vojne je bilo seveda sovraštvo med srbi in Bolgari. Po spremembi v Srbiji pa je to sovraštvo že popolnoma izginilo in oba bratska slovanska naroda sta se začela zbliževati. — Kakor nam zatrjuje beligrajska »Ustavna Srbija«, so vsi bolgarski listi jako zadovoljni b postopanjem kralja Petra I. in pišejo zelo simpatično o vsem, kar se dogaja za časa nove dobe v Srbiji. Te vesti navdajajo nas z novimi upi in vsakemu Slovanu mora srce trepetati od ra dosti, ko vidi v bratski slogi vse jugoslo vanske narode od Triglava do Soluna in Črnega morja: Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. O odstopa Silvelovega kabineta poročajo španski listi naslednje podrobnosti: Odstop tega kabineta so pričakovali že dalj časa. Veliki načrt, ki ga je v svrho preoB< nove španske mornarice izdelal prejšnji mornariški minister in ki bi zahteval ogromno svoto 800 milijonov pezet, je zadel ob naj-silnejši odpor po vsej deželi, posebno pa v krogih konservativne stranke. Ko se je v zbornici izjavil proti načrtu tudi zborniški predsednik Villaverde, je bilo že dognano, da je načrt mrtvorojeno dete. Seveda je imel pri tem Silvelov kabinet najboljšo voljo, opanijo je hotel dvigniti zopet na ono višino, ki bi jo vsposobljala za zvezo z drugimi državami, posebno s Francijo, kar bi bilo v prvi vrsti v prilog marokanskemu vprašanju. In res je Silvela, morda v nadi na zmago v zbornici, res že sklenil pogodbo s Francijo, katere vsebina sicer še ni znana, kakor se tudi ne ve, če bo Francija še zadovoljna z zaveznico brez preosnovane mornarice, ter je o tej zvezi že govoril na shodu v petek pred demisijo. Če se mu je ti načrt res posrečil, si je Silvela stekel za Španijo obilo zaslug, vkljub temu, da je moral iti. \z brzojavk. Sestanek državnega zbora. V dunajskih parlamentarnih krogih se po roča, da se državni zbor s n i d e koncem septembra, če se na Ogrskem ne pojavijo novi zapletaji. — Položaj na Ogrskem. V včerajšnji seji zbornice je posegel v razpravo grof Apponyi. Govoril je dve in pol ure. Vladi je izrazil zaupanje ter se izjavil proti obstrukciji ter prezgodnjim zahtevam opozicije. Na njegov govor se še povrnemo. — f Knez Adam S a p i e h a. Predvčeraj je umrl v Rei-chenhallu knez Adam Sapieha, člen gospod-ske zbornice. Rojen je bil dne 4. decembra 1. 1828 in je svoj čas igral važno ulogo v političnem življenju. — Razprava o carinskem tarifu še ni dognana. Trgov, minister C a 1 1 se je v spremstvu sekc. načelnikov Stibrala in R o s s -1 e r j a ter minister, tajnika S e i d 1 e r j a podal v Budimpešto, da z ogrsko vlado do-žene nekatere nerešene diference v carinskem tarifu, ki jih še ni rešil carinski odsek. — Portfelj pravosodnega ministra prevzame baje rad posl. Der-b o h a 11 a. Tako je baje naznanil Koerberju. — Vpokojenje srbskih poslanikov. Vpokojeni so bil te dni naslednji srbski poslaniki: M i j a t o v i č v Londonu, B o s k o v i č v Parizu, N i k o -1 a j e v i č v Atenah, M i h a j 1 o v i č v Bukareštu in V a š i č v Cetinju. — Napetost na skrajnem vzhodu. »Standardu" javljajo iz Odese, da je v srednjih in severno ruskih garnizijah mobiliziranih 128.000 mož, ki so vsi namenjeni za odhod v vzhodno Azijo. Fran Folnegovič f. Iz Zagreba, 20. julija. V soboto zvečer je umrl v Zagrebu Fran Folnegovič, eden najbolj zaslužnih poli-tičarjev stranke prava. Bil je star šele 56 let. V zadnjem času je hudo bolehal, pa zato ni v javnosti nastopal. 5. julija je bil š: v prijaznih Remetah kraj Zagreba, kjer mu je sin pel novo mašo. To je bil zadnji njegov vesel dan — in 20. Julija smo ga že spremili do zadnjega počitka na Mircgoju. Fran Folnegovič je bil rojen leta 1848 v Slavnovcu kraj Zagreba. Oče mu je bil vlastelin. Prve in srednje šole je dovršil v Zigrebu, pravoslovne nauke pa v Zagrebu. Ze kot dijak se je rad bavil s politiko ter je bil odločen privrženec btarčevičev. Imel je mnogo dara za književnika ter je tudi napisal v časopisu < Naše gore list« lep roman »Jesam li ljubio?« Toda politika ga je sčasoma popolnoma prevzela ter je pisal le politične sestavke. Zanimiva so bila nje gova »Zanovetanja« izvrstna satira na teda nje (1873—75) odnošaje in pa »Slike iz hrvatskega sabora«, v katerih je opisal vse tedanjega sabora znamenite može (1875—78). Pred nedavnim je izdal zanimive »Spomine iz svojega življenja«. Se preden je dovršil nauke, je bil izvoljen za tajnika v klubu stranke prava. Kasneje je stopil v državno službo, toda le za kratek čas, ker je bil izvoljen v Dugomselu leta 1875. za narodnega poslanca, ter je izstopil iz službe. Od leta 1875—79 je bil on edini poslanec stranke prava v hrvatskem saboru, pa se je družil z opozicionalcem dr. Makancem proti po pustljivi Mažuraničevi vladi. V tem času se je začela pravzaprav razvijati stranka prava. A organizator njen je bil ravno Fran Folnegovič. V teh letih 1875—79. je Folnegovič prehodil večidel Hrvatske ter povsodi širil z veliko svojo zgovornostjo idejo Starče-vičiivo. Njegova je bila zasluga, da se je Btranka tako učvrstila posebno v Primorju. Leta 1879. ga je izvolilo takrat tako narodno mesto Senj za svojega poslanca ter je to mesto zastopal do 1. 1890. Od ondaj je bil Folnegovič podpredsednik stranke prava. Toda 1. 1894. se je stranka razdelila, kar je sicer odločnega organizatorja te stranke tako razžalostilo, da se je zahvalil na svojej časti, ter ee leta 1894. v saboru izjavil, da rajši položi svoj mandat, nego da bodo njegova oseba na potu k sporazumljenju v samej stranki. Ali tudi ta velika njegova požrtvov-nost ni mogla stranke zediniti, kar je pošte • nega domoljuba silno žaloBtilo. Od tega časa ni bil Folnegovič nič več član hrvatskega sabora. Urejeval je še nekaj časa glavno glasilo stranke prava, dokler mu sile niso opešale. Fran Folnegovič je bil pravi idealist, silno oduševljen za narodno stvar, za katero je bil pripravan žrtvovati vse. Bil je izvrsten govornik ter je znal narod predo-biti za svoje ideje, kakor malo kdo. Zato je tudi v kratkem času tako izvrstno organiziral stranko prava po celej zemlji. Ia kako ne bi bil prepir v samej stranki žalostil tako plemenitega moža? Znal je, da prepir le razjeda vsako društvo, pa da mora razjesti tudi najjačo stranko, šele zadnje dni svojega življenja se je malo potolažil, ko je videl, da se zopet počasi vrača ona stara sloga v hrvatskej opoziciji, za katero je on toliko deloval. Slava takemu plemenitemu možu in poborniku za narodno pravo! Dnevne novice, V Ljubljani, 23 julija. Izjava. V dopisu iz Kostanjevice z dnč 12. novembra 1902. št. 260 je „Slovenec" dolžil dr. Ivana Tavčarja zaničljivih lastnosti in misli, ter ga izročil javnemu zaničevanju. Podpisano vredništvo obžaluje ta dopis, ter prekliče vse v njem proti dr. Tavčarju obsežene trditve. V Ljubljani, 23. julija 1903. Uredništvo »Slovenca". Zopet krivica. V 163. štev. leta 1903 piše »Slov. Narod« pod tem naslovom: »Po pravici bi smel biti na II. državni gimnaziji samo en Nemec, namreč germanist . . . .« Vprašamo tem potom »Slov. Narod«, kam naj gredo oni Slovenci, ki Študirajo germanistiko, ako se bodo podeljevala mesta na Slovenskem Nemcem. Ali jim misli podeliti službo na kaki šulferajnski ali pa celo na nemški šoli v Šiški? Petindvajsetletnico duhovništva so dne 22. t. m. obhajali gospodje župniki: M u r k o v i č pri o v. Barbari v Halozah, pl. P o h 1 v Piiecah, S m i d v aoličavi. zlatomašniki. Dne 25. julija 1853. so za duhovnike bili posvečeni p n. gospodje : F a j š e k Anton, častni kanonik in dekan v Slovenjibistrici, o i b a 1 Anton, knezoškofovski svetovalec in župnik na Te-harji, K r a g 1 Martin, župnik na Polji, kn. škot. svetovalec in dosluženi dekan in kate-ketom znani pisatelj Mraz Tomo. Dosluženi žup., g. F r a s Jožef, je pa že 10. jun. dopolnil petdeset let duhovništva. Z imeno-vanci šteje škofovina mariborska osemnajst zlatomašnikov. Osebne vesti. O. Ig n. Borštnik, prvak slovenskih igralcev, bo, kakor čujemo, ako dobi odpust od ravnateljstva hrvatskega gledališča v Zagrebu, za eno leto zopet postal član slovenskega gledališča. Iskreno želimo, da se »Dramatičnemu društvu« posreči pridobiti slovenskemu gledališču gosp. Ignacija Borštnika, da s svojimi izrednimi sposobnostmi nam zopet vzgoji domačih meči. — G. II a š 1 e r , bivši član slovenskega gledališča, je angažiran na narodno gledališče v Pragi. — Promoviran je bil dne 21. t. m. na dunajski univerzi doktorjem filozofije g. J. a 1 e b i n g e r. — Umrla 4 je v Vuhredu poštarica gospa Terezija U r m. Imenovanje. Računski svetnik pri najvišjem računskem dvoru na Dunsji, g.Anton Costa, imenovan je višjim računskim svetnikom pri tej centralni oblasti. Katoliško - narodna zmaga na Vidmu. Iz Vidma na Štajerskem. »Sloven-čevim« bralcem je znano, da se je za tukajšnjo občino po smrti prejšnjega nemškega župana izvolil v občinskega predstojnika Frano Ban, mož narodnjak in katoličan. To pa je liberalne občiuske odbornike tako razsrdilo, da so izstopili iz občinskega odbora in za seboj potegnili tudi nekatere namestnike. Okrajno glavarstvo brežiško je nato imenovalo Franc Bana kot občinskega komisarja. Ces namestnija pa je ovrgla ta odlok ter razsodila: Franc Ban je pravi župan, ostali odborniki in namestniki, kateri niso izstopili, pa so občinski odbor. Ta začasni občinski odbor je imel sejo, v kateri je volil namesto pokojnega župana Janeza Novaka sedanjega župana Frano Bana v krajni šolski svet. Načelnik krajnemu šol skemu svetu je postal zdaj vrli mož Franc V o d o p i v c. Po naročilu c. kr. namest-nije se je pa morala prirediti namesto iz-stopivših odbornikov in namestnikov nova volitev. Ta se je izvršila dne 22. julija t. 1. Ker se nasprotna nemška liberalna stranka ni udeleževala volitve, so bili brez ugovora soglasno izvoljeni v tretjem in prvem voliv-nem razredu sami slovenski katoliški odborniki in namestniki. V drugem razredu ni bilo treba voliti, ker v tem razredu izvoljeni odborniki niso izstopili iz občinskega odbora. Nemško-liberalna stranka si je s svojim izstopom iz občinskega odbora sama skopala svoj grob. — Čez pol leta bodo nove volitve za vse tri razrede. Liberalci napovedujejo za takrat strasten boj. Bomo videli. — Imenovanje. C. kr. poStar I. razreda g Alojzij S o h r e y na Jesenicah na Gorenjskem imenovan je c. kr. višjim poštarjem. — Umrl je v Beljaku urednik »Neue Nacbrichten« Jožef Pr et t e n h o f e r, ki se je nedavno ustrelil v pljuča. — Velika planinska veselica na Jesenicah Zanimanje za veliko planinsko veselico, ki se vrši v nedeljo na Jesenicah, jo veliko in upati je, da se tega dne snide tu vse, kar se zanima za prospeh in razvoj slovenskega planinstva in tako pomaga uresničiti idejo jeseniške podružnice, »Kadilni-kovo kočo na Golici«. Da je ta koča slovenskim turistom res potrebna, spričujejo najbolj dejstva, kako se je v nemških kočah ravnalo s slovenskimi hribolazci. Da bo koča dobro obiskana, je gotovo; vsaj je Golica primeroma najlažje pristopna gora v Karavankah in zavzema tudi glede prekrasnega razgleda, vzlasti na koroško stran, gotovo prvo mesto. Koča bo stala na jako ugodnem prostoru, čisto na vrhu, v mali kotlini, ki jo bo varovala pred viharji. Iz koče same bo prekrasen razgled na Julijske planine, merila se bo lahko v vsakem oziru z nemško kočo, ki stoji dobre pol ure pod vrhom. Veselo znamenje je, da vlada zlasti med tukajšnjim ljudstvom veliko zanimanje in navdušenje za izvršitev tega načrta, prišlo je do prepričanja, da se moramo tudi v tem oziru postaviti na lastne noge. Kajti le vsestranska neodvisnost od Nemcev more zagotoviti obstanek naroda. K zadnjemu poročilu o nameravani veselici moram pride-jati še, da se otvori »Planinski muzej«, v katerem bodo razstavljene razne zanimivosti, ki so v zvezi s planinstvom. Igrala se bode tudi burka »Potujoča torta". — Veselica bo v narodnostnem oziru za Jesenice veliaega pomena, vzdramila bo marsikaterega zaspanca in mu odprla oči, zavedel se bo marsikdo, da je tudi njegova dolžnost, delati za ohranitev slovenskega značaja našega trga. Vsem slovenskim planincem in njih prijateljem pa kličemo: Na veselo svidenje v nedeljo na Jesenicah! — Učiteljišče v Kopru. Zrelostno skušnjo na c. kr. učiteljišču v Kopru so napravili : Brce Anton, Čok Hrabroslav, Firm Štefan, K e n d a Ferdo, Kuno Ivan, Likar Ladislav, L e g i š a Henrik, M e r v i č Anton z odliko; P e r š i č Adolf, V e n t u r i n i Fran Ed, Zaje Josip. Dva imata preskušnjo iz enega predmeta v sep tembiu. — Samomor v Trstu. Včeraj ob 8. uri zjutraj se je v ulici Alighieri usmrtil neki Ivan Mušik. Vso noč je rogovilil okolo. Domov je prišel ob 6 uri zjutraj, s žena mu ni hotela odpreti. Pozneje mu je vendar odprla, ker je razgrajal. Šel je v svojo sobico, in ob 8 uri se je ustrelil. Zadel se je tako dobro, da je ostal mrtev na licu mesta. Sploh so bile menda njegove družinske raz- mere žalostne. Zapustil je 4 otroke, med katerimi je najstarejemu 7 let. — Slovenjabistrlca. Zoper točo se je leta 1900 izpustilo 18.000 strelov, ki so veljali 2936 K 80 h, t. j. 34 meterskih centov smodnika in 360 vžigalnic; leta 1901 jo 41 centov smodnika in 460 vžigalnic veljalo 3606 K 40 h za 23.000 strelov, smodnik po 84 K, vžigalnice pa po 38 h. K temu še 1320 K drugih izdatkov za oskrbovalce. Na eden hektar pride povprek po 1 K 23 h stroškov. — Nazadovanje Nemcev. Okrajnega shoda nemških požarnih hramb v okraju Ptuj-Ormož-Ljutomer Sevnica se je udeležilo le pet požarnih bramb. Tudi ondi »Gut Schlauoh« poka ! — Deček zgorel. V Doberdobu jo pogorela 18. t. m. po noči lopa in seno posestnika Cernica Štefana. Požar je zahteval tudi človeško žrtev. Zgorel je namreč osem letni deček, hlapec, kateri je spal na senu. — Bohinjska železnica Prihodnji mesec se razglasi dražba za dela na črti bohinjske železnice od Prvačine do Trsta. Me seca septembra se oddajo dela. Do konca tekočega leta se razpiše tudi dražba za železniško postajo na Blanči v Gorici. — Pomanjkanje vozov na državni železnici. Glasilo krščanskih železničarjev »Eisenbahnerzeitung« piše dne 15. t. m.: »Lep vzgled, kako brez glave se večkrat sestavljajo cele garniture vlakov, je ta-le: garniture vlakov na progi Amstetten-Lju bljana in Amstetten Ponteba in nazaj so skoro vedno tako praktično sestavljene, da se v vlaku nahaja komaj po en voz s straniščem, med tem, ko ima n. pr. pri vlakih na progi St. Micheal Bruk in Glandorf-Ce-lovec (zadnja proga je komaj 4 km dolga) vsak voz po eno stranišče. Na progah, po katerih se vozi cele dneve, se ne skrbi za naravne potrebe, na progah, po katerih se vozi le pol ure, pa v preobilni meri. Bi se li ne moglo temu v okom priti in zadostiti potrebam? Upamo, da bo centralni urad za dirigiranje vozov skrbel zato, da bo na po stajah Amstetten, Ljubno, Beljak i t. d. (Trbiž, Ljubljana) vedno zadostno število s stranišči preskrbljenih vozov. Nam na gorenjski železnici ne privoščijo niti navadnih voz, kaj bi še le skrbeli za druge stvari. Naši ljudje se še premalo zavedajo, da pla čujejo davke. Ko bi vsakdo zahteval, kar mu gre, in se vsakdo pritožil ob vsaki priliki, bi bila tudi beljaška direkcija konečno prisiljena, da obrne svojo pozornost na samoglavnost in nagajivost nekaterih urad nikov«. — Strela v zvoniku. Iz Starga trga pri Ložu se poroča: Dne 21. t. m. ob tri-četrt na 11 uro treščilo je v zvonik podružnice v Pudobu in je strela raztrgala streho pri zvoniku, nekoliko pc škodovala uro in zid. — Žrtev žganja. V Ložu je 21. t. m. imelo nesrečno žganje že drugo žrtev letos. Ferdinand K e t e , 35 let star, hud žganje-pivec, padel je po noči v pijanosti tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in ni prišel več k zavesti. Našli so ljudje nezavestnega ležati zjutraj in je popoludne umrl. Prejšnji dan je divjal in preklinjal očeta in pretil mu s smrtjo, tako da si ni upal doma prenočiti. Kakoršno življenje — takšna smrt! — Strela je vdarila 21. julija dopoludne ob hudem nalivu v Zadlogu občina Črni vrh. Pogorelo je gospodarsko poslopje Fr/ Zagoda po domače Gregorca. škoda znaša nad 3000 K, ker je zgorelo veliko sena, nekaj kmetijskega orodja in strojev. Zavarovan je bil le za 1200 K. — 750 kron ukradel. Dne 18. t. m. med 1 in 4 uro popoludne Bplazil se je tat v hišo Uršule Žužek v Dvorski vasi in s sekiro odprl omarico v zidu in ukradel iz tiste 7 5 0 kron. Tatvino je najbrže izvršil neki znani Tone Znidaršič, ki je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan in se je iste dni klatil po okolici pri Velikih Laščah. Znidaršič je na desni nogi hrom in božja-Bten. — — Ustanovitev tomišeljske fare. Deželna vlada je naročila tomišeljskemu županstvu, da ima zasličati z nova vse posestnike farane, ki so za ustanovitev nove župnije. — Nesreča. Dne 18. t. m. je bil povožen 3 leta stari sin posestnika J. Trčeka na Brezovici h. štev. 11. Na glavi je dobil težke poškodbe. — Neroden biciklist Dne 19. t. m. je povozil neznan biciklist, ki je zelo urno vozil ravno pod klancem pri „Potokarju" sina J. Trčeka, ki je bil 4 leta star. Otrok je poškodovan na glavi in na rokah. V hipu, ko ga je bioiklist podrl, je bil takoj ves v krvi. Biciklist je imel rudečo tablico s številko 115. Tudi biciklist je baje nekoliko na nogi poškodovan. Tega gospodarja so zadele V kratkem tri nesreče. Prvič je bil okraden, drugič je bil njegov sin z vozom povožen, tretjič pa njegov stareji sin od kolesarja pobit. — Preiskave v Zagrebu. Radi znanih dinamitnih atentatov v Zagrebu vršila se je predvčerajšnjim hišna policijska pre- iskava v hiši hoteljirja Stipolšks. Stipolšek in njegova dva sinova bili so na t« odvedeni v zapor in že v naslednji noči podvrženi | dolgemu zasliševanju. Po dovršenem zaslišanju bil je Stipolšek izpuščen na svobodo, njegova sinova pa odvedena v preiskovalni zapor. Ljubljanske novice. Nov list v Ljubljani. V Ljubljani živi neki bivši zasebni učitelj Matej Ster-g e r , ki je na stara svoja leta zopet prišel v domovino. Usoda zasebnega učitelja na stara leta je pač Žalostna! Moči je pustil v tujini, v domovino pa je prinesel iz mučeno svoje staro telo, ki ne more več zadoščati delu, za katerega ljudje dajo kaj plačila. Nesrečen mož brez Bredstev, z oslabelimi očmi! In ta mož je čutil naenkrat na svoja stara leta, da za jesen svojega življenja ni preskrbljen, in zaželel si je dobiti zavetišče v „domu duševnih delavcev«. Ta misel se ga je prijela, zasledovala ga je noč in dan. Nekam vendar mora položiti svoje trudno telo! In pričel je sklicevati zborovanja v Ljubljani za ustanovitev takega društva, ki bi mu omogočilo stanovanje in hrano na utara leta. Ljudje pa so se mu — smejali. »Sedaj Be še le briga za svoja stara leta«, so dejali in obračali bo mu hrbet, nekateri so pa semtertje le ostali pri njegovih predavanjih in — »vlekli« so ga neusmiljeno. Tako mu je prišlo na misel izdajati v ta namen časnik. In res so se dobili ljudje, ki so duševno razbitega meža utrjevali v njegovih domišljijah in fiksni ideji, da je on poklican v to s pomočjo časnika ustvariti v Ljubljani dom duševnih de lavcev. Ubogi stari zasebni učitelj je bil silno vesel teh svojih »vspehov«! »Za svoje društvo ne potrebujemo ravno mnogo čla nov«, pripovedoval je revež, »dovolj je, da dobim enega, ki bo za tajnika, enega pa, ki bo blagajnik in društvo imamo«. Posebno »na roko« mu pri tej »ideji« mora iti g. Fran Nedeljko, ki je prevzel »odgovorno uredništvo«, novega lista in menda tudi listovo — blagajništvo, — ker g. Sterger jako slabo vidi. G. Fran X. A ž m a n pa je prevzel »raznašanje lista«. Pod tako »ugodnimi pogoji" se je g. Sterger odločil izdajati list. Dobil je za društvo in dela potrebna in tako zaželena dva moža! Danes smo res dobili prvo številko novega lista. Tiskal jo je Lampert v Kranju. Nov list se imenuje »Vzorni Gospodar«. Tiskan je samo na eni strani in ima jako mnogo gesel. Naj navedemo nekatera: „Materija idealizovana, Georgia, raduj se in Urbana!" — »Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli!" — „Eno je potrebno, v materijelnem oziru najpotrebnejše : nova stvarjenja za zboljšanje socialnih razmer, gospodarstvenega stanja neposestnikov, zboljšanje položaja delavskih stanov, delanezmožnih, ubogih, pomoči po trebnih, stvarjenje posebne družbe z zavodi in napravami za vzgledno osebno, hišno, kmetijsko, narodno gospodarstvo v vsaki občini! — »Ven in noter v vsaki hiši Dobro noter, hudo z b r i š i 1 " — Izhaja vsak petek ter se s p o 1 n i m naslovom imenuje: »Vzorni Gospodar, poslanec Njenega Veličanstva kraljice Charitas (aalus generis humani), nuncij socialnega odrešenika, apostelj gospodarstva, ljubezni in pravičnosti, angelj miru in sprave, hišni in družinski prijatelj, prijatelj delavcev, svetovalec in vodja vseh, ki mu slediti hočejo, tribun ubogih in pomoči potrebnih, posestnik zlatih pomožnih virov, posredovalec pomoči v vsaki sili, poštnik ljubezni za vse« itd. Nepolitično, nad strankami stoječe, neodvisno glasilo za vsakogar, za hišne gospodarje in družinske glavarje, posestnike in neposestnike, posebno za vse najemnike stanovanj, zemlje, česar Bi bodi, ki hočejo posestniki postati. »Lastni dom »Vzornega gospodarja"«, »Asil za duševne delavoe«, »Občno zavetje za pomoči potrebne«. — Nekoliko dolg naslov, kaj ne in jako obširno začrtano delovanje, katerega bo gosp. Fran Nedeljko tudi s pomočjo g. Stergerja težko obvladal. Tudi za tiste, ki lista ne naroče, ima primeren opomin namreč: »Kdor tega lista ne podpira, n j a duh, srce ljubezen hira; sovražnik samje svoje sreče in bližnjega blaginje veče!« Sicer pa utegne list biti tudi kakor obljublja vir dobrih honorarjev. Na čelu novega lista stoji tudi tiskano: »Izvrstni spisi, obdelujoči kak predmet naše ,zlate abecede1, se dobro plačujejo « Tudi prijetne pogovore obljublja g. Sterger svojim naročnikom. »Kdor — v Ljubljani bivajoč — heče z noscem novih kulturnih idej (izdajateljem) sam govoriti, more ga povabiti na svoj dom vsak dan, vsako uro!« Izdajatelj razglaša na glavi lista tudi, da je vse samo njegova ideja in pravi: „Ima bo osnovati največja in najboljša gospodar-stvena družba. Da se moči nikakor ne raztresajo, oslabijo, s tem celoti, dobri Btvari ne škoduje, da se gotovo doseže najboljši vspeh, naj nihče zahrbtno njegovih idej ne posnema, naj se brez njegovega vedenja in sodelovanja nič od tega izvrševati ne začne, kar je in ostane njegov poklic! Sicer pa: s t v a r i se držite ne osebe I Persona nihil, res o m n i a ! " Naročnina je dvojna za posestnike, neuboge in za neposestnike uboge, »samo za čitanje lista pa plačuje 5 bralcev skupaj toliko, kakor posestniki«. Izhajal pa bo »Vzorni gospodar" »s časom v vseh ljudskih jezikih Avstro-ogrske, kadar mogoče dnevnik«. Zahteve g. Stergerja, kakor rečeno, so precej skromne: »Treba nam pred vsem lastne delavnice, za katero ni treba najemnine plačevati. Visoka najemnina zaduši marsikatero dobro početje! Naš „LaBtni dom" bodi v začetku le zelo majhna hišica z najpotrebnejšim stanovanjem : dve do tri sobe s kuhinjo. Dobrotnik plača vsak mesec 2 do 10 vin., na leto 20 do 50 vin,, ali enkrat za vselej 1 do 2 K. Velikodušnost se ne omejuje! Tudi blago: pohištvo, dekoracije, časniki in knjige v vsakem jeziku, pisalni materijal se hvaležno sprejema. Vse se vestno zapiše. Imena da-riloev priobčimo v listu. Krasotice, graoije in »bonifacije« ljubljanskega mesta, katere se o tej priliki z besedo ali dejanjem posebno odlikujejo, hočemo hvaležno počastiti t lepo, pri prvem umetniškem zavodu izvršeno sliko!« — Tako smo opisali najnovejši slovenski list, ki nam je došel danes v roke. To je žalostna slika izmučenega človeka, ki stoji v svetu brez podpore in katerega iz-vestni ljubljanski krogi »vlečejo«, naj izdaja potom časopisa vse, kar je napisal o svojih idejah na stare dni. Pri oo frančiškanih bo jutri zjutraj ob 7. uri druga slovesna maša za pokojnega Bvetega očeta Leona XIII. v ime frančiškanskega reda. Konkurence vstrašila. Danes zjutraj sta se v Kolodvorskih ulicah Seunigovega motornega voza splašila konja hotelirja Karola Počivavnika na sv. Petra cesti št. 9. Hlapec Fran Čuderman je vozil z omnibusom na južni kolodvor, ko mu pride motorni voz nasproti; ker sta se konja splašila, prijel jih je hlapec pri glavi, a konja sta se vseeno splašila in sunila hlapca na Btran, da je od-letel v okno pri Kovačevi hiši in razbil dve šipi. DeBni konj je bil padel na tla, vsled česar je bilo hlapcu še mogoče konje ob držati, da mu nista ušla. 0 te ženske! Služkinja A. S. prišla je včeraj iz Celovca obiskat v Ljubljano svojega ljubimca P. St. stanujočega v nekem tukajšnjem hotelu. P. ot. pa se je bil med časom tukajšnjega bivanja seznanil z natakarico M. T. Le-ta je izvedela, da se P. St. sprehaja po mestu z neko žensko, in takoj ga je šla iskat. V Frančiškanskih ulicah so res prišli vsi trije skupaj. P. St. in njegova spremljevalka sta zbežala na Dunajsko cesto, ker je natakarica vpila za njima, in sta se hotela skriti v hotelu »pri slonu«, a natakarica jima. je bila takoj za petami in je skočila v soljubimko, dabijej vrgla popervobraz, ali v tem hipu je na hodniku padla in poper se je raztresel po tleh. Mej tem časom pa je njena tekmovalka skočila v fi|akarski voz in se odpeljala, nezvesti ljubimec pa je izginil v ho telu »pri slonu«. Seveda je ta prizor med pasanti na cesti vzbudil mnogo smeha. Koslerjeva pivovarna, kakor se nam poroča, zopet napreduje, kar je le pozdravljati, ker ima v službi domačine. Po Ljubljani se sedaj v 92 gostilnah toči Kosler-jevo pivo. Zvarilo se bo letos v Koelerjevi pivovarni okolu 52 000 hI. piva. Tvrdka Kastner nas prosi objaviti, da oni mladi Kastner, ki je, kakor smo poročali, pobalinsko izzival s plavicami, ni uslužbenec v trgovini, ampak ima službo izven trgovine. Mi le želimo, da bi tudi z dobičkom, katerega dajo tvrdki slovenske stranke, ne imel nobene zveze. Slikarska dela v šentpeterski cerkvi. Ta dela so te dni v presbiteriju — na oboku in na straneh — z malo izjemo že dovršena. Nekoliko popravila se je tudi stara slika sv. Cecilije na koru. Splošni utia, ki ga narede na opazovalca nove slikarije, ni neugoden, ali moti ga takozvano mrtvo barvilo prejšnjih slik v ladiji in kupoli napram živim barvam in slikam, ki so sedaj zavzele prostor. Neroden kolesar. Neki natakar iz Ljub ljane je včeraj popoludne na Brezovici na cesti povozil nekega otroka, ki je na glavi menda nevarno poškodovan. Kolesar jo je brzo odkuril proti Ljubljani. Tobakarno v Mahrovl hiši je dobila v najem gdč. E 1 s n e r za visoko najemš5ino 1550 K. Eraričnega konja katerega so danes dopoludne prodajali na »Mestnem trgu" je kupil g. Oroslav D o 1 e n e o za 80 K. Kaznovana nezmernost. Mesarski pomočnik Mihael Zaic, stanujoč na Poljanski cesti št. 58 je spil danes zjutraj v Dolinškovi gostilni na Mesarski cesti pol litra žganja in potem še vrček piva, nakar se je nezavesten zgrudil na tla. Poklicali so zdravnika in poslali po rešilni voz da so ga prepeljali v deželno bolnico. Konja trpinčila sta včeraj pri skladišču na južnem kolodvoru Oskar Bergant hlapec pri Černetu na Radetzkega cesti štev. 24 in Avgust Novak, hlapec pri Klemensu v Bo- horičevih ulicah St. 29 Konja sta bila vpre žena vsak v svoj voz, na katerem je bilo okoli 50 met. premoga. Ker nista mogla opraviti voz naprej, sta ju hlapoa z bičem nečloveško pretepavala, dokler nišo prišli delavci in porinili vozova naprej. Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca junija pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Pavel Peterca, Rimska cesta dt. 19, trgovino z vinom in žganjem ; dr. Avgust Polzi, Spitalske ulice št. 9, zobo-tehniški obrt kot zobozdravnik; Viljem Jerančič, ulice na Grad št 13, gostilničarski in krčmarski obrt; Konrad Lacbnik, Franca Jožefa cesta št. 7, stavbno podjetništvo; Iv. Hajek, Dunajska cesta Stev. 2, krojaški obrt; Karol Cizar, Kolodvorske ulice št. 26 trgo vino z materijalnim blagom; Josip Bregar, Floriianske ulice št. 13, čevliarski obrt; Josip Gjstinčar, Karlovska cesta št. 13 prodajo jedil in kuhane kave; Iran Čeme. Slomškove ulice št. 21, preprogarska obrt; Nikolaj Skrjanec, Delenjska cesta št. 1. sej-marstvo z drobnim in galanterijskim bla gom; Dominik in Ferdinand Lattig, Zaloška cesta št. 3, brusarški obrt; Frančiška Cajhen, Mestni trg, branjarijo. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Ivan Zorman, Marije Terezije cesta št. 11, branjarijo; Er-nest lUmmerscbmidt, Valvazorjev trg St. 11, trgovino s železnino; Anton Bevc, Poga čarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi; Filip Stubelj, Sv. Petra cesta št. 26, trgovino z mešanim blagom ter vinom in žganjem v zaprtih steklenicah; Matija Kune, Gosposke ulice št. 7, krojaški obrt; Jakob Aalaznik, Stari trg St. 32, branjarijo; Anton Jerančič, ulice na grad št. 7, gostilničarski in krčmarski obrt; Gregor Podrekar, Sv. Jakoba trg št. 6, kramarijo z drobnim blagom ; Iv. Brenčič, Gradišče št. 16, branjarijo; Karo-lina Korošec, Pogačarjev trg, prodajo sadja in zelenjadi. Dogodki v Srbiji. Kralja Petra otroci. O otrocih kralja Petra, katere bode v kratkem dr. Jiša Nenadovič v Beligrad, se poroča sledeče: Prestolonaslednik Jurij je bil rojen 1. 1887 v Cetinju, kjer sta zagledala luč sveta tudi njegova, za tri leta starejša sestra Helena in za leto mlajši brat Aleksander. Prestolonaslednik Jurij se nahaja torej v 16, princezinja Helena v 19, in princ Aleksander v 15. letu svojega življe nja. Po smrti njihove matere Zorke, najstarejše hčere kneza črnogorskega, bili so otroci v zgodnji mladosti poslani v Pttro-grad ▼ nadaljno izobraževanje. Po ukazu carja Nikolaja II. uvrstili so sedanjega prestolonaslednika v »Aleksandrovski kadetski kor«, princ Aleksander pa je bil sprejet v slavno oldenburško pravno akademijo. Car Nikolaj II. ni pri nobenem obisku v kadetski šoli opustil, da ne bi odlikoval mladega Karagjorgjeviča. Zlasti je vzbudilo pozornoBt prav ob času, ko je c»r prevzel mesto poročne priče ob poroki kralja Aleksandra 1. z gospo Drago Mašin, da je dal ob nadzorovanju omenjenih kadetov poklicati Karagjorgjevic! iz vrst gojencev in ga poljubil na čelo in lice. Hči kralja Petra, princezinja Helena, je uživala v hiši svoje tete, velike kneginje Milice Nikolajevne, jako skrbno vzgojo. Princezinja ni posebna krasotica, toda zelo živahnega duha in ljubezniva. Sta novala ne bode trajno v Belemgradu, ampak bode zopet živela v palači in na posestvih svojih petrogradskih sorodnikov. Princa pa bodeta stanovala v hiši, ki so jo za nju najeli v prejšnji Dragini ulici. Spremlje-vala bodeta tudi kralja na njegovem šest-tedenskem potovanju po Srbiji. Kraljevi otroci niso samo vzgojeni v ruskem duhu, ampak govore tudi svoj materinski jezik z ostrim ruskim naglasom in princ Jurij imorda celo ni popolnoma zmožen srbščine. Književnost in umetnost. * Odbor »Glasbene Matice" se je za upravno leto 1903/04 takole konsttuiral: Predsednik Anton Svetek, c. kr. rač. nadsvetnik; podpredsednik F r. K o b 1 e r, c. kr. sodni tajnik; tajnik dr. Josip Oblak, c. kr. avskultant; tajnikov namestnik Albert S i č, učitelj na višji dekliški šoli; blagajnik Pavel Lozar, prokurist; blagajnikov namestnik Anton P e t r o v č i č . o. kr. rač. revident; knjižničar A n t o n R e i c b , c. kr. blagajniški predstojnik; knjižničarjev namestnik d r. Ivan R u p n i k , c. kr. finančni nadko-misar; šolski nadzornik Anton stritof, c. kr. profesor; šolskega nadzornika namestnik dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; gospodar dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; gospodarjev namestnik Fran K o b 1 e r, c. kr. sodni tajnik; načelnik poverjeništva dr. Vladimir Rude ž, zdravnik; načelnika poverjeništva namestnik Fran M i 1 S i n s k i, o. kr. Bodai tajnik; blagajnik vpokojninskega zaklada Anton Petrovčič, c. kr. računski revident; odbornika brez izrednega poslo- vanja Ivan Kruleč, c kr. vadniški učitelj in d r. I v a n Orel, c. kr. učite-liiški profesor. — V artističnem odseku so: Matej Hubad, konomtai in artistični vodja »Glasbene Mstioe«, Fran Gerbil, šolski upravni vodja „Glasb. Matice" in odborniki Fran M i 1 d i n s k i, dr. Ivan R u p n i k in prof. Anton S t r i t o L — V asanacijskem odseku so: Matej Hubad, Pavel L o 7. ar, Fran M i 1 -činski, Anton Reich, dr. Ivan R u p n i k in prof. Anton Štritof — V odseku za upravo upokojninskega zaklada so: Anton Svetek, Anton Petrovčič in en član učiteljskega zbora, ki se bo volil na prihodnji učiteljski konferenci. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Ssulico ga je vdaril. Dne 2. junija t. I. nastopila sta zvečer 16 let stari hlapec Martin Oder in Tone Arh v Stari Fužini vaško močno stražo. Pred Gašperi-novo gostilno so iantje peli in imenovana sta se približala gostilni. Brez vsakega povoda naskoči Žagar Simon Stare Martina Oderja, ter ga vrže ob tla, a ta se urno po bere in zbeži z Arhom vred, a na njega ne srečo ga je Stare za Kajiarjevo hišo ujel, vrgel ob tla, nato mu je še potegnil sulico iz rok in ga z njo po glavi udaril. Stare pravi, da je to storil v jezi in pijanosti. So dišfle ga je obsodilo na tri mesece ječe. — Denar v hlapčevih hlačah. Fr. Erbežnik, posestnik in mesar v Bizoviku, je v jeseni lanskega leta slučajno našel v žepu svojega blapca Jožeia Jakopina hlač, katere so v hlevu na njegovi postelji ležale, 60 kron. Ko ga je zaradi tega denarja na odgovor stavil, rekel je Jakopin: »Pri en glin sem vam toliko vzel, le nekaj šenkenge je vmes» in je gospodarju ves denar vrnil; sodišče ga je za ta slučaj hudodelstva tatvine oprostilo, pač ga je pa krivim spoznalo prestopka tatvine, ker je neko noč iz moš-njička vzel nekemu delavcu, kateri je pri njem prenočil, 20 vinarjev, in ker si je pri • držal od njemu izročenih 8 kron, katere bi moral gospodarju oddati, 3 kron; sodišče ga je na oseminštirideset ur zapora obsodilo.— Dva prijatelja pive. Cene Poje in France Troha oba iz Babnegapolia sta prišla 28. junija t. 1. okoli polunoči s Hrvatskega, kamor hodita na delo, domu. Oglasila sta se v domači vasi tudi v gostilni Petra Troho, a ker nista dobila pijače vzela sta v veži iz odprtega zaboja vsak po 4 steklenice piva, ki sta ga pred gostilno spila, steklenice pa proč pometala. Nato sta se nazaj vrnila, pograbila 1 zapt zaboj s 50.ni steklenicami in ga odnesla na Franc Trohov dom. Drugi dan sta dobila zopet poželjenje po pivu, in res sta udrla okoli polnoči s silo v zaprto klet Te-reziie Mukvič ter odnesla dva zaboja s 100 steklenicami in iz načetega zaboja okoli 10 steklenic. Da sta se požurila s pitjem, kaže dejstvo, da so orožniki našli 77 steklenic Reze Mukič pri Trohu na hlevu in 8 v postelji, drugo sta pa, kakor Poje sam priznava, v neki detelji skrila. Ker sta tatvino večinoma priznala, ju je sodni dvor obsodil vsacega na šest tednov ječe. — Skušnjavca je poslušal. Tone Vrhovec, strojarski pomočnik pri Tršarju na Vrhniki nagovoril je strojarskega vajenca Toneta Tratnika, da naj vzame gospodarju denar iz zaklenjene miznice, katerega Be bodeta potem razdelila. Ia res sta v noči na 14. junija t. 1. odprla vežna vrata, se splazila v sobo, kjer se nahaja denar ter iz miznice vzela bankovec za 50 K. Tone Tratnik je pa deset dnij kasneje na Vrhov-cevo prigovarjanje vzel 100 K gotovine, vse to Vrhove in Tratnik sama priznavata. Ker sta bila obdolženca dosedaj še ne opo rečena, je sodni dvor obsodil Vrhovca na 4, Tratnika pa na 3 mesece težke ječe. — Iz Amerike je prišel Jože Mavc posestnika sin iz Tomišlja, kjer je 4 leta bival, dvakrat so ga pri naboru za vojaka nesposobnega spoznali, ni čuda če si je Jože mislil, e za vojaki tako nisi sposoben hajd v Ameriko, in res jo je popihal tja brez potnega lista. Sodni dvor ga je obsodil na 14 dni zapora in na 10 K denarne globe. Bazne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Lava iz Vezuva je razdrla neko kočo vodnikov. Bljuvanje Vezuva traja dalje. Eksplozije se množe. Ena odprtina meče lavo proti Pompeju. Izbruh je sličen velikemu izbruhu i. 1878. Iz gore se čuje zamolklo bobnenje. — 2501etnico pismene znamke bomo praznovali letos. L. 1653 jo je v Parizu prvi rabil M' de Ve layer, ko je vpeljal nekako mestno pošto. — Svojo blazno ženo ustrelil je v blaznici posestnik Kis iz Raba, ker ni več mogel VBled izgub na borzi plačati zanjo zdravniških stroškov. Nato je ustrelil samega sebe. -—Svojega sina umoriti je poskušal neki delavec pri Lipskem. Zadal je dvaintrideset letnemu sinu smrtno 'nevarne rane in pobegnil. — Vulkani na Škotskem bo se tudi pojavili. Iz gora Fildon Hillo se dviga dim. — Zastrupila sta se v Pulju mesar Degras.si in Marija Paita. Oba sta iz Trsta in omožena. — Davek na pivo upe-Ijujejo v htri. Deželni odbor je že izdelal dotični načrt. — Velika stavka. V Anina na Ogrskem stavka 2000 delavcev. Dre stotniji vojakov so odšli tja. Orožnik ustrelil orožnika. Orožnik • korporal Mno Mihalč se je zaljubil v Gjurgjevcu na Hrvatskem v nekn ondotno dekle, za katerim je hodil tudi že oženjeni narednik Gjuro Korotaj. Dekle je seve imelo prvega rajši, kar je pa slednjega zelo jezilo. Svojo jezo je hladil pri vsaki priliki nad ubogim Mihaličim. Temu je bilo naposled sitnostij dovolj in je storil usodepolni korak; vzame puško, ustreli svojega predstojnika, potem pa Se samega sebe. Dočim se je Ko-rotaj mrtev zgrudil, bil je Mihalic le težko ranjen. Odvedli so ga v bolnico in ko ozdravi, izroče ga sodišču. Društva. (Vabilo k tomboli in veselici) prostovoljnega gasilne g a društva v Studenem v n e d e l i o , dne 2 6. julija 1903. Vspo red: 1. Pozdrav. 2. »Lepa naSa domovina«, moški zbor. 3 »Bledi mesec«, mešani zbor. 4 »Jaz sem Slovan«, moški zb"r. 5 „Po-zdrav majniku". mešani zbir. 6. Tombola z raznimi lepimi dobitki. Tablice po 30 vin. 7. „Naša zvezda" mešani zbor. 8 »oveta noč«, moški zbor 9. ,0 mraku", moški zbor. 10 »Lastovkam v slovo«, mešani zbor. Sodeluje postojnska godba. Pričetek ob 4. uri popoldne. K obilni vdeležbi uljudno \abi odbor. Telefonska In brzojavna poročila. Ob mrtvaškem odru Leonovem. Rim, 23. julija. Danes se je izrazil kardinal kamerlengo napram nekaterim kardinalom, da upa, da bo skoro izvoljen novi papež, ker on je prestar, da bi mogel dolgo izvrševati sedanje dolžnosti. Listi pravijo, da je po tej izjavi izključeno, da bi bil Oreglia izvoljen papežem. Rim, 23. julija. Lapponi je dejal, da bi sveti oče bolezen samo na sebi prestal, a starost je bila prevelika. — Maziljenje se je popolnoma posrečilo. Obraz, ki je bil prej vsled bolezni upal, je sedaj brez gub, ki jih je bolčzen začrtala. Rhn, 23. julija. Prenos trupla sv. očeta iz prestolne dvorane v vatikansko baziliko se je izvršil po ceremonijelu. Msgr. P i f f e r i je dal v roke sv. očeta dragocen križ. Nato so vzdignili gardisti nosilnico, na kateri je počivalo truplo, ter jo nesli na ramah skozi privatno stanovanje sv. očeta v baziliko. Ob straneh, kjer se je pomikal sprevod, so gorele sveče. Slovesno zvo-nenje in petje žalostink je odmevalo med potjo. Papeževe čete so napravljale kleče špalir. Pred nosilnico je korakalo 20 baklonoscev, nato so sledili poenitentijariji, okolu nosilnice je korakalo 60 nobeigardistov, nato so sledili vatikanski odličnjaki, grof Pecci, nečak papežev, kardinali itd. Vsi vde-leženci sprevoda so imeli v rokah goreče sveče. Bazilika je žarela v stotinah električnih luči. Pevci so peli „Libera nos Domine". V sredi cerkve je bila podeljena sv. očetu aosolucija, nakar so nosači dvignili nosilnico na z rude-šim damast. prevleč. katafalk, katerega je obstopila čast. straža gard. Zadoneli so psalmi. V tem t r e n o t k u je kamerlengo kardinal Oreglia omedlel. Zgrudil seje na tla. Osebe, ki so stale v njegovi bližini, so priskočile k njemu. Skoro je prišel zopet k zavesti, ter se je spremljan od nekaterih vatikanskih dostojanstvenikov podal takoj v svoje stanovanje. Od 6. ure zjutraj je bazilika odprta. Na tisoče in tisoče ljudstva je prišlo pred mrtvaški oder sv. očeta. Vreme je krasno, vročina velika. Pariz, 23. julija. V tukajšnjo nun-cijaturo je prišel izrazit svoje sožalje ob smrti Leona XIII. zun. minister Delcasse). Za njim sta prišla v nuncijaturo general Dubois kot od-- poslanec predsednika francoske re- publike, nato vsi ministri, vsi tuji diplomati in višji dostojanstveniki. Rim, 23. julija. Na vse zgodaj je čakala velikanska množica ljudstva, da se odpro ob 6. uri zjutraj vrata bazilike sv. Petra, kjer leži truplo sv. očeta na ogled. Policija je odredila posebne naprave, da more vzdrževati red. Od 6. do 8. ure si je ogledalo 15.000 oseb sv. očeta. Celje, 23. julija. Preiskava, ki se je vršila proti stotniji bataljona pešpolka štev. 87, ker je pri vajah nek vojak 8 krogljo ustrelil proti stotniku Nechwa-talu, ki pa ni bil zadet, je ostala brez-vspešna. Dunaj, 23. julija. Za prihodnjega inšpektorja topničarstva je določen fml. nadvojvoda Leopold Salvator. Dosedanji inšpektor fcm. Kropatschek stopi v kratkem v pokoj. Gradec, 23. julija. Včeraj je v Reiningshausovi pivovarni električni tok usmrtil monterja Gustava Arntza. Budimpešta, 23. julija. Vlada se pogaja z obstrukcijo. Zagreb, 23. julija. Starejega sina hotelirja Stipolšeka je tudi policija izpustila, mlajši sin Anton je pa ostal v zaporu. Policija, je prijela tudi člana pomožnega tehniškega gledališkega osobja Frana Adlešiči, ki je, kakor meni policija dal Antonu Stipolšeku di-namit. Tudi pravnik Gragliardi je bil aretiran a izpuščen. Policijo je do teh aretacij privedla neka ženska, ki je trdila, da je čula Ant. Stipolšeka in Gagliardija se razgovarjati o dinamitu. Doslej policija nobenemu ni mogla dokazati, da bi bil kje rabil dinamit. Vsi podjetniki, ki rabijo dinamit, so tudi pozvani na policijo. Aš, 23. julija. 47 vsenemških abi-turijentov je izstopilo iz katoliške cerkve in prestopilo v protestantizem. Pariz, 23. julija. Tu so prijeli neko 201etno Parižanko, ki je tekom dveh let zastrupila troje svojih ljubimcev. London, 23. julija. Iz Južne Afrike se poroča, da je napetost mej Buri in Angleži vedno večja. New-Vork, 23. julija. 0 odkriti zaroti proti cesarju Viljemu se poroča, da so anarhisti cesarja Viljema nameravali umoriti v Kodanju. Štirje anarhisti, dva moška in dve ženski, so s tem namenom pred tedni že odpotovali iz Cikage v Kodanj. Pekin, 23. julija. Kakor se čuje, je japonska vlada predložila ruski vladi vrsto vprašanj, od katerih je odvisno, ali bo vojska ali mir. Darovi. Poslani našemu uredništva: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba nabrala ob šolskem izletu dne 20. t. m. na Magdalenski gori pri Smariji 8 K 5 v. Za ljudski sklad: Gosp. Mihael Sije, župnik v Stangi, 3 K. Za p o g o r e 1 c e v P r e d g r a d u pri S t a » e m trgu: Gosp. Mihael Saje, župnik v Stangi, 3 K Za pogorelce v Predgradu: G. kanonik Ivan Sajovic 7 K Za pogorelcevSloveniem gradcu: G. Jan. Godec, župnik na L;po-glavu 5 K 45 v. Za spomenik P. Ladislavu Horvatu: Gosp. Mihael Sajč, župnik v Stangi, 3 K. Za pogorelce P o d t abro m: G. kanonik Lan Sajovic 3 K. Bog plačaj! Umrli so: 16. julija, Marija Manušek, Šivilja, 60 let, Emoa-ska cesta 31, ostarelost 17. julija. Ivan Skerjanc, jurist, 23 let, na Za-vrtih 1, jetika. — Meta Novak, posestnica 39 let Bohoričeve ulice 30, Organične srčne napake. — Marija Breznik, gostija 60 let, je v Ljubljanici utonila. — Ivan Hudabivnik, delavec, 35 let. Pri brvi 4 jetika. ' 18. Fran Fert. nadarbinar, 88 let, Japljeve ulice 2, ostarelost. — Luciji Zorman, gostija 67 let, Poljanska cesta 38, Carcinoma ventriuuli. — Leopold Koprivec, črevljar, 40 let, Hradeckega vas, 12, jetika. — Ivan Zdražba. umirovlj. župnik, 65 let, Usnjarske ulice 1. Morbus Brigthii, Anaemia. 19 julija. Ana Beber. knjigovodjeva hči, l1, mesec stira, Stari trg 26, Ecc Umpsie. 20 julija. Anton Arhar, delavCev sin, 2 meseca, Gradišče 6, Ecclampsia infantum — Marija Theur-sebuh, sprevodnikova vdova 75 let, Resljeva cssta 23. otrpnjenje srca V bolnišnici: 16. julija. Brat Emanuel Sojer, frančiškan 27 let, Lysia. — Mateji Malovrh, dninar 60 let, Deinentia ipcund. Tuberkul pulm. — Primož Janežifi, gostač 69 let, kap. - 17. julija. Anton Kopai, delavec, 26 let jetika. V hiralnici: 18. julija, Marija Kavči«, delavka 60 let. Dementi« paralitira. 20. julija. Mareella Marija Matzer. usmiljenka, 35 let, jetika. - Jakob Černe, dninar 39 let, Tabes dorsalis. Meteorologično porodilo. Vitina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm 2 Cas epa-toranja Stanje barometra, v mm. Tempe-ratnra , 1,0 CeUiju V«tr«Tt. Nebo ih •s ju » 21 s ..ti- | 735 6: 14-8 | sl. jug | jasno 39 9 99I 7 »jutr. ^2 poro). 787 0 735*6 12'7 24-2 brezvetr. sl jjzah. oblačno del. obl. 9 zvert. | 73H-7 j 17"4 sl. jvzh. del. obl. 0-0 ool 7. ijutr. [2. popol. 733 9 141 24-8 n sl jzah. jasno sk. obl. Srednja tcmpeiatura torka 15 7°, norm. 19.fe" Srednja Umperatura srede 18 1°, normale 19'6° Dunajska borza dne 23. julija. Skupni državni dolg v notah.....100'40 Skupni državni dolg v srebru.....100 35 Avstrijska zlata renta 4 % .....121- Avstrijska kronska renta 4%.....100-70 Avstrijska inv. renta 3", %.....9280 Ogrska zlata renta 4%.......120 60 Ogrska kronska renta 4%............99 35 Ogrska inv. renta 31,*...... . 90 95 Avstro-ogrske bančne delnice.....15-88 Kreditne delnice....................664 25 London vista......................23.922'/, Nemški drž. bankovci za 100 m. nem, drž. v. 117 35 20 mark ............23'48 20 frankov..........19-05 Italijanski bankovci................96 20 C. kr cekini...........11 28 T „ J. kovlnaati. mrzel uporabljiv, v poljubni Ajllhj, boji, za pozlatarje, optike, kleparje itd., je v zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v ljub ijanl. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—11 V tovarni vozov petra Keršiča v Sp. Šiški pri Ljubljani, se sprejme več kolarskih in kovaških pomočnikov. Sprejmejo se tudi y vajenci < za kovaško, kolarsko in sedlarsko obrh 944 3—1 Tri mizarske pomočnike sprejmem takoj pod dobrimi pogoji v službo za stavbeno delo. 9oi 3-2 Jak. Homovec mizarski mojster v Cirknici pri Rakeku. 950 3-1 Sprejme se krepak deček iz dobre hiše, kteri ima veselje do trgovine, kot trgovski vajenec v trgovino mešanega blaga deželnih pridelkov. Ponudbe na M. Sbil, Mokronog. Za lesno trgovino $