Posezonsko znižanje konfekcije
do -40%
Velja od 20.7. do 2.8.2001
v vseh prodajalnah tekstila Mercator
Dolenjske!
Si Mercator//^/'boljši sosed
Mercator Dolenjska, d.d., Livada 8, Novo mesto
Št. 29 (2708), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 19. julija 2001 • Cena: 240 tolarjev
DNEVI ŽLAHTNE STARE GLASBE-Letošnji Festival Brežice, ki je vsebinsko še bogatejši od prejšnjih, je v polnem zagonu. S sobotnim uvodnim koncertom, na katerem so številni obiskovalci v Viteški dvorani brežiškega gradu lahko prisluhnili svetovni premierni izvedbi skladb starih nizozemskih mojstrov v interpretaciji ansambla Melante iz Amsterdama, čembalista in vodje ansambla Boba van Asperna ter baritonista Klausa Mertensa, se je začel niz šestnajstih osrednjih koncertov stare evropske glasbe. Koncerti potekajo na gradovih Brežice in Mokrice ter v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici, zaključili pa se bodo naslednjo soboto, 28. julija. Festival je po pozdravnem nagovoru Andreje Rihter, ministrice za kulturo, slavnostno odprl predsednik festivalskega upravnega odbora Ferdo Pinterič. Na sliki: umetniški vodja festivala Klemen Ramovš sprejema v Hišni viteški red Festivalske Dame brežiškega župana Vladislava Deržiča, ki se je tako pridruži! dosedanjima vitezoma, nekdanjemu brežiškemu županu Jožetu Avšiču in ljubljanski županji Viktoriji Potočnik. (Foto: M. Markelj)
Reke le pogojno primerne za kopanje
Pitna ni nobena, po kopanju v rekah pa priporočajo tuširanje z neoporečno vodo - Podpisniki o pisma nameri za čistejšo in lepšo Krko v dobrem letu dni zanjo še niso naredili nič?
NOVO MESTO - Po nedavnih analizah dolenjskih in belokranjskih rek, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, je za kopanje primerna le Kolpa, Krka, Lahinja, Temenica in Mirna pa so primerne le pogojno. Pitna ni nobena, po kopanju pa priporočajo tuširanje z neoporečno vodo. Direktor omenjenega zavoda dr. -Dušan Harlander zato meni, da je na urejenih kampih in kopališčih, kjer se kopa večje število ljudi, potrebno napeljati pitno vodo za pitje in tuširanje ter postaviti sanitarije. Kljub večletnemu opozarjanju to na večini kopališč še ni urejeno.
Konec junija so vzorce iz reke Krke vzeli na šestnajstih mestih od izvira do sotočja, ki so pokazali, da je od Straže naprej neustrezna bodisi po mikrobioloških bodisi po kemijskih preiskavah. Po prvih je čista le od izvira do Zagradca, od Soteske do Straže in od kopališča Videm v Karlčah do kopališča v Velikih Malencah, po drugih pa je bilo zaradi previsoke koncentracije nitritov ali napak, povezanih s kisikom, neprimernih kar 12 vzor-
cev. Primerni so bili le štirje vzorci od Zagradca do Straže nad jezom. Nitriti kažejo na fekalno in industrijsko onesnaževanje, voda, prena-sičena s kisikom, pa je bogata s hranljivimi snovmi in s tem posledično z vodnim rastlinjem. Povišana zasičenost s kisikom za kopalca ni nevarna, bodo pa opazili povečano količino alg, pri cvetenju pa tudi spremenjeno barvo vode.
Y začetku julija so analizirali tudi sedem vzorcev iz Kolpe ter po
enega iz Lahinje, Temenice in Mirne. Kot že rečeno, so vse, razen Kolpe, za kopanje pogojno primerne. Od vzorcev iz Kolpe je bil kemično neprimeren le na kopališču v Metliki, sicer pa vsako leto opažajo, da se kakovost vode slabša od Primostka navzdol. Kopanje v Lahinji odsvetujejo zlasti na delih, kjer v reko prihajajo odpadne vode.
Omenjene analize primernosti rek za kopanje, ki jih vsako leto opravijo na novomeškem Zavodu za zdravstveno varstvo, so le osnovne preiskave. Po besedah dr. Harlanderja bi bilo na celotnem toku Krke te najdaljše slovenske reke nujno izvesti poglobljeno raziskavo.
Naši gimnazijci spet odlični
Šest novomeških gimnazijcev na maturi zbralo SO ali več točk
NOVO MESTO - Nina Rman, Domen Plut, Marko Saje, Silvija
Prva ovira bodo Švedi
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma se bodo v kvalifikacijah za nastop v Evroligi najprej pomerili s švedsko Plannjo, s katero so že lani igrali v Suproligi. No-vomeščani bodo prvo tekmo odigrali 13. septembra v Lulei, povratna tekma pa bo 16. septembra v Novem mestu. V drugem krogu, če bodo uspešnejši od Švedov, ki se za tekmovanje še niso prijavili, bodo igrali s švicarskim Luganom. V odločilnem tretjem krogu pa so morebitni nasprotniki Krke turška Daruessafaka, nemški Bon, litovski Lietuvos Rytas ali Split. V vodstvu novomeških košarkarjev menijo, da je ugoden. Ker je njihov cilj igrati v Evroligi, se bodo temu primerno okrepili.
Zoran, Milica Tucakov in Nina Mikec so najuspešnejši novomeški gimnazijci, ki so na letošnji maturi dosegli od 30 do 34 točk in bodo svoje maturitetno spričevalo prejeli 1. septembra na državni slovesnosti v Ljubljani.
Naši gimnazijci so bili tudi tokrat med najboljšimi v Sloveniji. V povprečju so dosegli 20,86 točke, povprečje doseženih točk vseh letošnjih maturantov pa je 18,76. Maturo je uspešno Opravilo 97,5 odst. novomeških gimnazijcev, v Sloveniji pa skupaj 87,19 odst. dijakov. Tisti z manj sreče pa bodo svoje znanje lahko ponovno preizkusili na jesenski maturi, ki se začne 28. avgusta in konča 5. septembra.
Za prihodnje študente so obe univerzi in koncesionirani samostojni visokošolski zavodi razpisali 14.561 mest za redni in 7570 mest za izredni študij. Seznami sprejetih kandidatov bodo znani do 24. julija.
LIDIJA JE MISS DOLENJSKE - V restavraciji Tango na Otočcu je minuto soboto laskavi naslov Miss Dolenjske 2001 osvojila 20-letna Lidija Jakljevič iz Adlešičev (v sredini), prva spremljevalka je postala Milomirka Šučur, 18-letna Celjanka (na desni), in druga 20-letna Anja Slatinšek iz Žalca (na levi). Lepotno-glasbeno prireditev, ki sta jo organizirala Krka Zdravilišča -Hoteli Otočec in Club diskoteka Otočec ter se je začela že s popoldansko predstavitvijo kandidatk v Mercatorjevem centru na Cikavi, so z nastopi popestrili Nuša Derenda, Saša Lendero, Marjan Novina in plesalci Dolenjskega plesnega centra. (Foto: Marko Klinc - Foto Life)
Elektrarna in strasti
Jedrska elektrarna Krško je bita v začetku samo upanje. Kot izum tehnikov je zapeljala politike in tehnične strokovnjake v nekdanji zvezni državi Jugoslaviji, da so jo zgradili na Krškem polju. Do danes je doživela mnoge družbene, gospodarske in politične strese in je preživela. To preživetje priča o njeni odpornosti zoper izkušnjo tistih, ki so se z uporabo jedrske energije v miroljubne namene srečali že veliko pred Slovenci in Hrvati.
Jedrsko elektrarno Krško so pozneje začeli strastno opisovati kot strah. Ko v takih razmerah ni bilo nikomur jasno niti to, kam bi odlagali radioaktivne odpadke, so predlagali za skladišče vas v krškem hribovju in se zaradi tega predloga celo stepli.
Jedrska elektrarna Krško je končno postala še predmet spora na najvišji ravni. Ko je ideja zgodovinske nujnosti, utelešena v atomski elektrarni v Krškem, preživela svoje najlepše čase, so ve namreč Hrvatje in Slovenci začeli po sodiščih tožiti, čigava je elektrarna ifbkomu naj daje elektriko. O pomenu spora govori tudi dejstvo, da so nesoglasja hrvaški in slovenski pogajalci gladili tudi na Brionih, ki celo v evropskem diplomatskem spominu predstavljajo kraj zgodovinskih odločitev o pomembnih stvareh.
Jedrska elektrarna Krško bo naposled spet postala tisto, za kar so jo sploh zgradili: skupno slovensko-hrvaška elektrarna. Tako predvideva sporazum, ki v teh dneh polni pogajalske glave v Sloveniji in na Hrvaškem in ki naj bi ga kmalu sprejeta parlamenta obeh držav. Sporazum tudi dodeljuje odgovornost za radioaktivne odpadke obema državama ter določa, da bosta Slovenija in Hrvaška medsebojno poplačali odprle račune, zaradi katerih so se začele v obeh državah tožbe o nuklearki.
Izid v zvezi z jedrsko elektrarno, kot ga zagotavlja sporazum, so pričakovali, le vedeli niso, kdaj ga bodo dosegli. Nastajajoča nova Evropa je s tem, ko v svoji bližini nima rada sprtih sosed, pospešila razplet. Zaradi dvignjenega prsta velike Evrope so se v Sloveniji in Hrvaški namreč odločili za previden umik tožb o elektrarni. Pri čemer so bile za tako pobotanje sosed pomemben motiv tudi cene na električnem trgu električne energije. O bratstvu, ki bi ga mogoče kdo razbral iz določb sporazuma, ni ne duha ne sluha. Zdaj je obdobje posla in računice.
M. LUZAR
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob koncu tedna bo sončno, le v popoldanskem času so možne pooblačitve, ponekod pa tudi posamezne nevihte.
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI
sumit m
tel.(Ol) 436 53 30. lax(OI) 43S 85 20. www.inter1nark0ting.si

1 N T E R MARKETING
KZ KRKA z.o.o. Novo mesto, Rozmanova 10
*
oun rvvRICA
RICA
MESNI NAREZEK £»
KRAKOVSKA ŠUNKA
PREKAJENI SVINJSKI VRAT V OVITKU
Tudi letos se je kakovost naših izdelkov potrdila na mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni.
IZDELKE LAHKO DOBITE V TRGOVINAH KZ KRKA IN OSTALIH BOLJE ZALOŽENIH TRGOVINAH
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
•»»o tlOLttjJŽKfGA POBEKLA.
Berite danes
stran 2:
•	Nemci najavili prevzem Iskre
stran 3:
•	Mestni avtobusi vozijo z izgubo
stran 4:^
•	Bo Šentjernej dobil svojo komunalo?
stran 6:
•	Je statut pred zakonom ali obratno?
stran 8:
•	Če jo prekuhajo, jo lahko pijejo
Topliški praznik
Slavnostna seja jutri
DOLENJSKE TOPLICE -Osrednja prireditev ob praznovanju tretjega občinskega praznika Občine Dolenjske Toplice bo jutri, 20. julija, s slavnostno sejo Občinskega sveta v malem salonu Hotela Kristal ob 17. uri.
V soboto, 21. julija, vabijo na Topliško noč 2001. Na Zdraviliškem trgu bodo od 17. ure do 19.30 nastopali pevski zbori, umetnik Jože Kumer pa bo nato v pogovoru z voditeljico razkril utrinke s kiparske delavnice. Ob 20. uri bo nastopil plesni par Urša Štrucelj in Robert Grmek, lanskoletna državna prvaka v C-razredu akrobatskega rock’n’rolla, uro kasneje pa bo zaključek teka Franca Mišmaša po meji občine. Sledila bo zabava z ansamblom Franca Potočarja s podlipškimi fanti. Na Sokolskemu trgu pa bodo od 21. ure dalje nastopale glasbene skupine Leteči potepuhi, Riko in piloti ter Holder.
Niz prireditev ob občinskem prazniku bodo Topličani sklenili v nedeljo, 22. julija. Med 8. in 10. uro se lahko odpravite na 17,5 kilometra dolgo turistično kolesarjenje po občini, od 16. ure dalje bo pri domačiji Barbič (most čez Krko na Dolenjem Polju) potekalo ribiško popoldne s tekmovanjem dolenjskih in belokrajnskih županov v ribolovu, Mestna godba Metlika pa se bo predstavila ob 20. uri v parku med hoteloma Kristal in Vital.
0>o
O 1^. CO ^3-
o o> o o
CO CO Os Os CO CO
P^
O o
ISSN 0416-2242
770416
224000
Slovenci in tuji delavci
Ali Slovenija potrebuje delavce, ki bodo v naši državi delali samo začasno, lahko tudi le kot sezonski obiralci sadja ali zidarji za nekaj mesecev gradbene sezone? V tokratni anketi Dolenjski list sprašuje o tem. Z odgovori anketiranci priporočajo pristojnim v Sloveniji, naj najprej zagotovijo delo Slovencem in šele pozneje povabijo v državo druge delavce. Hkrati vprašani ugotavljajo, da tujci dobijo delo v naši državi nemalokrat zato, ker Slovenci v svoji domovini nočejo delati vsega in morajo namesto njih umazana dela opravljati drugi. Je razlog za prihod tujcev, predvsem sezoncev, mogoče premajhno število brezposelnih Slovencev, ki bi lahko delali? Anketiranci menijo, da je Slovencev za to dovolj. Kako narediti pri zaposlovanju tujih delavcev, da bo volk sit in koza cela, si verjetno nobena država ni odgovorila idealno. Npr. avstrijska dežela Štajerska ne ve, kako bi, saj potrebuje dodatne delavce za tamkajšnjo tovarno BMW in hkrati želi čim bolj omejiti doseljevanje. Vsa Evropa tujcem sicer vsaj pripira vrata, če jih celo ne zapira, ali naj se Slovenija obnaša enako samo zato, da bo všeč Evrop? Včasih se pred nacionalni ponos postavljajo splošne gospodarske koristi dežele in takrat države nekoliko zamižijo pri omejevanju doseljevanja. Vsekakor trg delovne sile pozna vse načine za to, da na njem cveti posel. To velja tako v Sloveniji kot severneje v Evropi.
BOŽENA VANIČ ENCINAS, upokojenka iz Brežic, začasno v Stockholmu: “Za marsikatero delo Slovenci ne primejo, zato delajo tujci. Enako je v tujini. V preteklosti je Evropa bolj sprejemala tujce. Npr. za obiranje brusnic so na Švedsko pripeljali ljudi iz Azije. Država mora nadzirati tiste, ki potrebujejo sezonske delavce. Kdor sezOnce najame, ta mora skrbeti zanje, ne država.”
TANJA KERIN, iz Leskovca pri Krškem, zaposlena v Krki: “Mislim, da je slovenskih delavcev dovolj in ne potrebujemo tuje delovne sile, ki je od naše veliko cenejša. Oni, ki si nič ne privoščijo in vsak tolar pošljejo v domovino, lahko preživijo s plačo, ki jo dobijo, naš delavec z družino pa ne. Zaenkrat ne razmišljam, da bi odšla na sezonsko delo v tujino."
DAMIR ŽUBČIČ, tajnik Ribiške družine Črnomelj: “Mislim, daje brezposelnih Slovencev dovolj, da bi lahko opravili vsa sezonska dela. A kaže, da se Slovencem marsikdaj zdi ponižujoče, da bi opravljali takšna dela, čeprav osebno menim, daje vsako delo častno, če je seveda pošteno. Sploh pa se ne gre izogibat in otepat dela, če je kriza in so ljudje brez prejemkov.”
MATIJA BUKOVEC, elektrome-hanik iz Vavpče vasi: “Slovenci bi lahko sami opravili delo v lastni državi. Pri nas je bil prehitro speljan prehod iz ene vzgoje v drugo. Nas so vzgajali, da moramo biti tiho, danes pa pravimo otrokom, da se morajo boriti. Sicer pa smo kot Nemci: fizična in umazana dela raje prepustimo drugim. A sprašujem se, kdo bo pri nas še pripravljen delati čez 10 let.“
DRAGO PLOT iz Žužemberka: “Država bi morala poskrbeti, da bi zaposlitev dobili najprej domači delavci in naj bi šele potem zaposlovala tujce. Trenutno sem pri petdesetih letih brez dela in vem, kako tčžko je dobiti zaposlitev. Zdaj se dodatno usposabljam in delam pri javnih delih. Državi tudi zamerim, da ne zagotovi, da bi pri odpuščanju prvi delo izgubili tuji državljani.”
MIHA KLUN, dipl. pravnik iz Ribnice: "Slovenski delavci nikogar ne ogrožajo, prej obratno glede na število delavcev v ES, ki bi lahko prišli k nam! Svoja pogajalska izhodišča bi zato Slovenija morala zastaviti ostro in zahtevati upoštevanje načela recipročnosti. Glede na našo brezposelnost bi pri nas spodbujal zaposlovanje strokovnjakov, ne pa ljudi z nižjo izobrazbo!”
MATJAŽ PAVLIN, ekonomist s Pahe pri Otočcu: “Zaposlovanju tujih delavcev n? nasprotujem, a menim, da imamo še dovolj domače delovne sile. Absurdno je, da domačim plačujemo nadomestilo za brezposelne, tuje pa zaposlimo. Morda bi morali poskrbeti za ustreznejše zakone in ukiniti nadomestila tistim, ki delo odklanjajo. So pa tudi dela, za katera domačih delavcev res primanjkuje."
ZLATKO MRHAR, lastnik gostišča Tončkov dom na Čatežu pod Zapla-zom: “Načeloma ne nasprotujem zaposlovanju tuje delovne sile oziroma sezonskih delavcev v Sloveniji, v kolikor to ne bi pomenilo ogrožanja delovnih mest tukaj živečih državljanov Slovenije. Vem pa, da ni preprosto najti takšnega ravnovesja med odprtostjo trga delovne sile in interesi domorod-cev.”
PETRA URBANČIČ, študentka iz Šentjanža na Dolenjskem: “Če hočemo v Evropsko unijo moramo prilagoditi svojo zakonodajo, žal pa to pomeni popuščanje pri marsičem, kar nam ne godi, npr. zaprtje prostocarin-skih prodajaln. EU od nas zdaj pričakuje, da bomo sprejeli še zapiranje trga delovne sile, če hočemo pridobiti status člana. Tega nam ni treba.”
Nemci najavili prevzem Iskre
Nemška družba K& W, 25-odstotna lastnica semiške Iskre, je, kot veleva slovenski zakon, najavila prevzem največje družbe v se m iški občini - Še nič znanega o prihodnosti Iskre
SEMIČ - Ko je Iskra kondenzatorji, d.d., iz Semiča postajala vse pomembnejša na evropskem tržišču in jo je morala temu primerno upoštevati tudj konkurenca, se je pred dobrini letom za to belokranjsko družbo začela na poseben način zanimati družba Kondensatoren und VVandler (K&W) iz Berlina, mati podjetja AEG K&G, sicer Iskrina neposredna konkurentka pri motarskih kondenzatorjih. V Iskri so bili v začetku prepričani, da se Nemci želijo z njimi združiti zato, da bodo skupaj nastopili proti globalni konkurenci.
Reke le pogojno...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zadnja je bila namreč narejena pred 11 leti, pa še ta le na območju sedanje Upravne enote Novo mesto. Vendar se tudi tukaj, kot kaže, vse začne in konča pri denarju.
Morebitne plačnike drage raziskave dr. Harlander vidi v podpisnikih pisma o nameri, s katerim so se župani oz. podžupani občin porečja Krke, različna društva in organizacije ter takratni v.d. minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar pred dobrim letom dni obvezali, da bodo v okviru svojih pristojnosti in možnosti naredili vse za izboljšanje kakovosti Krke. “Govorili so tudi o oblikovanju organizacijskega odbora, ki ga bo vodil generalni direktor novomeške Krke Miloš Kovačič. Takrat sem mu ponudil sodelovanje in strokovno podporo, vendar se do danes še nič ni zgodilo,” je povedal direktor Zavoda za zdravstveno varstvo in dodal: “Reka Krka bi morala biti vsaj vsakih 10 let temeljiteje raziskana. Potrebno bi bilo le sodelovanje vseh, potem denarno breme ne bi bilo tako veliko.”
Konec koncev pa bi k čistejšim rekam lahko prispevali prav vsi. Tako z urejenimi čistilnimi napravami in kanalizacijskim omrežjem kot s spremembo načina razmišljanja. Filozofija življenja bi morala po Harlanderejevih besedah postati “Nazaj k naravi!”. To velja za kmete, da bi svoje njive in travnike ob vodi gnojili z gnojnico, ko je za to primeren čas, pa tudi za vse ostale, ki brez vsake vesti v reke zvozijo vse mogoče odpadke. “Človekovo znanje lahko spremeniš v eni uri, da spremeniš njegovo življenjsko kulturo pa potrebuješ tudi 10 let ali več," je zaključil dr. Dušan Harlander.
M.	ŽNIDARŠIČ
Preobrazba ustanov
OTOČEC - Pretekli četrtek, petek in soboto je na Otočcu potekala peta mednarodna konferen-ea, ki jo je organiziral vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj. Letos je okrog 80 strokovnjakov iz tujine in Slovenije, ki prihajajo zlasti z univerz in iz raziskovalnih ustanov, razpravljalo o ustanovah in spremembah v njih v času tranzicije in približevanja EU, pa tudi o pomenu institucionalne reforme v EU za države kandidatke. Na večer pred uradno otvoritvijo konference je dr. Janez Potočni udeležence seznanil s pogajanji Slovenije z EU, v petek popoldne pa so udeleženci obiskali tudi galerijo v Kostanjevici.
Denar za odsek Krška vas-Obrežje
LJUBLJANA - Družba za avtoceste Republike Slovenije je v ponedeljek sklenila s konzorcijem 18 slovenskih bank pogodbo za 38 milijonov ameriških dolarjev oz. 6,8 milijarde SIT posojila. Pridobljeni denar bo DARS namenil za gradnjo avtocestnega odseka Vuč-ja vas-Beltinci, odseka Rebernice na cesti Vipava-Razdrto, odseka Krška vas-Obrežje in za hitro cesto 2B, etapo skozi Maribor.
Kmalu pa se je pokazalo, da si želijo Nemci podrediti semiško Iskro ter jo tako kot svojo konkurenco onemogočiti, kar so v preteklosti že nekajkrat poskušali. Junija lani so namreč predstavniki K&W ob obisku v Semiču od iskra-šev zahtevali zaupne podatke o kupcih, cenah, recepturah in še čem, česar pa jim v Iskri niso hoteli zaupati, ampak so z njimi raje zamrznili pogovore. Po tem obisku so začeli iskraši zbirati podatke, iz katerih so lahko sklepali, da so namere K&W za Iskro škodljive. Predsednik uprave Iskre Milan Golobič je takrat dejal, da vse kaže, da želijo Nemci prevzeti njihov trg, ukiniti oz. preseliti del Iskrine proizvodnje v vzhodno Evropo, kjer je cenejša delovna sila, pri tem pa bi prišlo tudi do odliva znanja iz semiške tovarne. Posledice bi bile tako za Iskro kot za njeno okolico katastrofalne, saj bi se zmanjšalo število zaposlenih, s tem pa bi se nakopičili socialni problemi.
Pretekli teden pa je Branko Matkovič, vodja kadrovsko-splošnega sektorja v semiški Iskri, na tiskovni konferenci povedal, daje družba K&W iz Berlina v letošnjem letu pridobila 25-odstotni delež semiške Iskre ter pred kratkim v skladu s slovensko zakonodajo najavila njen prevzem. Odkupiti želi tudi vse od 570.070 Iskrinih delnic, ki bodo v prevzemnem roku na razpolago. Matkovič ni mogel napovedati, ali se bodo delničarji odločili za odprodajo delnic, saj gre za odločitev vsakega delničarja posebej. Najbrž pa bo odločilnega pomena tudi cena delnic. “V desetih
Ocenjevanje vin
GORNJA RADGONA -V začetku prihodnjega tedna se bo pričelo ocenjevanje slovenskih vin v Gornji Radgoni, ki poteka v okviru 39, mednarodnega kmetij-sko-živilskega sejma.
V boju tudi TUŠ
LJUBLJANA - Po prvem krogu projekta Združenja za trgovino GZS, v katerem ocenjujejo najbolj urejene slovenske prodajalne v letošnjem letu, je s 13 trgovinami sodelovala tudi trgovska družba TUŠ. Med regijske prvake sta se uvrstila supermarket in drogerija v Kočevju ter supermarketi v Ilirski Bistrici, Luciji in v Kranju, ki se bodo v jesenskem finalu potegovale za najbolje urejeno slovensko prodajalno.
dneh po tem, ko bo objavljen prospekt o odkupu v dnevnem časopisu, se mora uprava Iskre odločiti, kako naprej. A v času, ko je ponudba odprta, torej 28 do 60 dni, Iskra ne sme ovirati prevzema. Kaj bo prevzem pomenil za Iskro, prav tako ne vemo, saj še nismo seznanjeni s ponudbo. Pričakujemo, da bo K&W to napovedala v prospektu," je dejal Matkovič.
Čeprav so lani v Iskri govorili o sovražnem prevzemu, pa je Matkovič tokrat dejal, da zakon ne omenja tega termina. Ker pa Iskra ne sme izvajati dejanj, ki bi ovirala prevzem, ni želel komentirati, ali gre v resnici za sovražni prevzem. Semiški župan Janko Bukovec, ki je z Jožetom Mihelčičem iz Semiča in Zvonkom Ivanušičem iz
Trebanjski župan Ciril Metod Pungartnik se je zahvalil metliškemu županu za vprašanje v tej rubriki pretekli teden, kdaj bo v trebanjski občini prišlo do političnega soglasja v njegovi občini glede določitve trase avtoceste (AC) proti Novemu mestu.
“Izgleda pa, da kolega ni seznanjen z določenimi dejstvi, ki zadevajo traso bodoče AC mimo Trebnjega. Od leta 1992 do vključno 1996 seje delala študija dveh variant AC mimo Trebnjega, to je na relaciji približno od Štefana oz. Belšinje vasi na zahodu pa do Ponikev na vzhodu. To je dolžina približno 3,5 km. Obdelovali so dolinsko inačico, ki bi povozila sedanjo magistralno cesto, in jo razširili z dodatnimi pasovi. Druga, pobočna varianta pa je pomenila, da se cesta pomakne v pobočje Bukovja in se nato nekje pri naselju Podboršt spušča v Ponikve. O pobočni varianti so konec leta 1996 dala tri ministrstva pozitivno mnenje. Poleg tega je še posebno pohvalil to varianto Urad za prostorsko planiranje in tudi profesor Mušič, ki ima pooblastilo države Slovenije za presojo umestitve dolenjske trase AC v prostor. Na osnovi tega je občina Trebnje sklicala zbore krajanov v štirih KS, kijih zadeva ta poseg, in sicer v Štefanu, Velikem Gabru, Ponikvah in Trebnjem. Razlagalci so prišli iz Ljubljane. Študije ni naročila občina Trebnje, pač pa ustrezna ministrstva. In seveda so ti razlagalci brez večjih težav prepričali ljudi, daje pobočna varianta tista, ki je prava. Ko smo dobili pozitivno mnenje prebivalcev teh KS na zborih krajanov, je občinski svet konec leta
1996	pobočno varianto soglasno potrdil kot tisto, ki je tudi strokovno pri vseh prej naštetih akterjih dobila zeleno luč.”
• Zakaj pa je potem prišlo do spremembe, da so v Ljubljani začeli zagovarjati dolinsko varianto, o vas, v občini pa dejali, da se ne zmorete dogovoriti?
“Nove volitve v parlament so prinesle tudi novo zasedbo določenih delovnih mest v ministrstvu za promet. V začetku leta
1997	je na osnovi ugovora Družbe za avtoceste Slovenije (Dars), ki je presodila, da je pobočna varianta AC precej dražja od dolinske, ministrstvo za promet in zveze svoje do takrat pozitivno mnenje odtegnilo. Konec leta 1997 in v začetku 1998 seje obravnavala le dolinska varianta. Ker pa ni bilo v občini soglasja za to, seje začelo tudi s vmesno varianto, to je varianto za gradom. Konec lanskega leta je revizijska komisija ugotovila, da te
Črnomlja tudi član nadzornega sveta Iskre, pa je dejal, da ne gre za sovražni prevzem, saj so ga tokrat najavili, kot zahteva zakonodaja. Tudi on ni mogel napovedati, kaj bodo Nemci ponudili, res pa je, da K&W poleg kondenzatorjev izdeluje še transformatorje, s celotno proizvodnjo pa po prometu prekaša Iskro. Iskra in K&W sta nekdaj tudi dobro sodelovala, ven-
• Nemško podjetje K&VV ima sedaj v semiški Iskri 25-odst. delež, družba pooblaščenka 28 odst., Ekena, d.o.o., 16 odst., Iskra, d.d., iz Ljubljane 11 odst., gorenjska borzna družba Fin 9 odst., mali delničarji pa imajo v lasti 10 odstotkov.
dar je v zadnjem desetletju promet iskrašev z nemško družbo padel z 10 na 1,5 milijona DEM na leto. Sumijo pa, daje tudi prodaja Iskrinih kondenzatorjev na danskem trgu močno padla prav po zaslugi
Ciril Metod Pungartnik
tri variante niso bile enakopravno obravnavane in je naložila izdelovalcem, da vse tri variante obdelajo po vseh kriterijih, torej tudi pobočno, čeprav je bilo stališče ministrstva za promet in Darsa, da pobočne variante ne bi ponovno obravnavali.
Večkrat se piše, da v občini Trebnje, v občinskem svetu nismo enosmerni, da imamo različna stališča. Pri trasi AC je pa popolna enotnost. Del sedanje magistralke naj bi postal bodoča obvoznica Trebnjega. Trebnje, preko katerega gre 13.000 vozil dnevno, rabi v perspektivi obvoznico, ne neko dostavno ulico. V primeru, ko se zgodi nesreča na sedanji magistralki in se promet preusmeri preko Trebnjega, je prava katastrofa. Če gledamo stališča EU v primerih, ko imamo cestninske ceste, je jasno, da mora vzporedno teči tudi kakovostna cesta, ki nudi priložnost ljudem, da gredo ali po tej ali cestninski cesti. Edino Dolenjci smo v tej zadevi prikrajšani! Gorenjska, Štajerska in Primorska so obdržale magistralne ceste. Mi pa smo imeli t.i. hitro cesto, kije bila v bistvu magistralna in ta je zdaj več ali manj povožena z avtocesto.
Ponovno poudarjam, da je v Trebnjem že zdavnaj dosežen popolni politični konsenz za pobočno varianto AC. Verjetno pa bi bil ta konsenz potrjen, če bi se narr^ponudila tudi neka vmesna varianta. Srž problema je, da Trebnje dolgoročno potrebuje obvoznico in da ne pustimo uničiti doline Temenice, ki je zaščitena z državnim aktom.”
• Komu bi vi vrgli rokavico oz. zastavili vprašanje?
“Sprašujem novomeškega župana Antona Starca, glede na to, da je Novo mesto predvideno za regijsko središče in se za jugovzhodno Slovenijo delajo razvoji programi, kaj bi moral ta predel združevati na ravni regije, kaj pa je tisto, kar bi naj bilo še naprej domena občin?"
PAVEL PERC
GLOBA LNl KNJIŽNI VIRUS TUDI NA DOLENJSKEM - Knjižne uspešnice J. K. Rowlingove o prigodah Harryja Potterja, ki so navdušile za branje mladež po vsem svetu, pred tem globalnim bralnim virusom pa niso imuni niti starejši, ima tudi na Dolenjskem veliko privržencev. V knjigarni Mladinska knjiga v Novem mestu so na večer pred uradnim izidom slovenskega prevoda četrte knjige Ognjeni kelih pripravili pravi čarovniški žur. V ponedeljek, 16. julija, je bilo na Glavnem trgu pred Mladinsko knjigo prav živahno. V čakanju na prodajo knjige so se otroci zabavali z reševanjem rebusa, žrebanjem nagrad, kvizom, nastopil je čarovnik Niko, prodajalke, oblečene v čarovnice, so delile bonbone, skratka, bilo je zabavno in napeto, a kljub vsemu ne tako, kot je bilo potem, ko so se srečni lastniki knjižne novosti doma potopili v branje zajetnega Ognjenega keliha. (Foto: M. Markelj)
K&W.
M. BEZEK-JAKŠE
Vržena rekavica
O trasi AC je soglasje!
Novomeška kronika
MISS - Dolenjska je daleč največja slovenska pokrajina, saj sega od Adlešičev do Žalca, njeno naj večje mesto je pa Celje. Ta geografska povečava velja od zadnje sobote, ko je bilo na Otočcu tekmovanje za miss Dolenjske. Ta naslov je osvojila lepotička iz Adlešičev, njena prva spremljevalka je Celjanka, druga spremljevalka pa prihaja iz Žalca. Od nekdaj lepe so Dolenjke slovele...
NATURIZEM - Lepotičke iz zgornje vestičke so bile na tekmovanju primerno pomanjkljivo oblečene. Možak, kije v soboto na travniku ob cesti na stičišču obeh Suhadolov pod Gorjanci vneto grabil mrvo, pa ni imel na sebi nič. Popolnoma nag je, ne meneč se za zabavo mimovoze-čih se, opletal s svojim onetom. Kmečki turizem dobro poznamo, podgorski inovator pa je nazorno prikazal njegov novi produkt - kmečki naturizem. Lepo je prav res na deželi...
BOSI - Direktorici novomeške bolnišnice Mira Retelj in občinske uprave Mojca Novak sta podelili priznanja na zaključku turnirja v odbojki na mivki na novomeški Loki. Šarmantni dami sta to opravili na kraju samem, v “peskovniku”. In to bosi. Da je zdravstvo bolj ko ne bosa sirota, smo vedeli, kaže pa, da se je zbosila tudi lokalna samouprava. Če bo šlo tako naprej, bo naturizem običajen tudi pri podeljevanju priznanj za športne dosežke. Gledalcev se bi trlo...
ROCK - Rock Otočec je kot kakšna javna hiša, kjer je treba usluge plačati vnaprej. Čeprav je bila ta kultna glasbena in kalu-žarska prireditev.julija, je iz občinskega proračuna za prvo polletje vnaprej dobila 2 milijona tolarjev in je sploh edina pora-čunska postavka s področja kulture, ki je do sedaj dobila načrtovani znesek v celoti. Za delo kulturnih društev v občini se do sedaj v občinskem proračunu ni našel še niti en sam tolar od planiranih 5 milijonov. Folklorno društvo Kres in pevski zbor Pomlad od obljubljenega milijona (za vsakega) tudi nista dobila še niti prebite pare. Morda pa bi morali kresovci plesati v blatu ob huronskem dretju pomladnikov in zagnanem cepetanju članov kulturnih društev...
Ena gospa je rekla, da bi bilo za občino ceneje, ko bi tiste potnike, ki se vozijo z mestnimi avtobusi, zastonj vozili s taksiji.
Praznik harmonike na Ratežu
RATEŽ - Turistično društvo Azaleja z Rateža pripravlja v nedeljo, 22. julija, pri rateškem gasilskem domu praznik harmonike - Ratež 2001. Ob 9. uri se bo začel izbor za tekmovanje na Zlati harmoniki Ljubečne, ob 14. uri bo gasilsko tekmovanje veteranov, uro kasneje pa osrednji del prireditve - tekmovanje za nagrado Rateža. Veselo druženje bodo sklenili z veselico in ansamblom Kresničke.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
Dva koncerta
BRUSNICE, NOVO MESTO - V petek, 20. julija, bosta v okviru Novomeških poletnih večerov dva koncerta Novomeškega glasbenega festivala. Ob osmih zvečer bo v brusniški župnijski cerkvi nastopila organistka Angela Tomanič, v sredo, 25. julija, pa bo ob 20.30 v Evangelijski cerkvi v Novem mestu koncert tria, v katerem igrajo V. Balžalorski na violini, N. Petkowa na špine-tu in C. Kobal na flavti.

J 2 N A 3 J J-J
O 3
J TJ
mm
Mestni avtobusi vozijo z izgubo
Lani je novomeški potniški promet imel za 143 milijonov tolarjev izgube -Prihodnje leto naj bi za ta promet skrbelo občinsko javno podjetje - Tri linije
NOVO MESTO - Občina je septembra 1999 v Novem mestu uvedla mestni potniški promet. Po letu in pol se je pokazalo, da je potreben temeljite reorganizacije, saj je v tem času občini povzročil velike stroške. V lanskem letu je novomeški potniški promet imel za dobrih 143 milijonov tolarjev izgube, za kritje katere bi morala za 9 mesecev občina kot subvencijo prispevati blizu 95 milijonov tolarjev, do sedaj pa je poravnala 53 milijonov, ker da koncesionar, koprsko podjetje I & 1 Avtobusni prevozi, še ni v celoti izpolnil določil iz pogodbe; slej ko prej bo morala odšteti še blizu 42 milijonov tolarjev.
Za letošnje leto pa ima občina v proračunu za subvencioniranje tega promete planiranih 65 milijonov tolarjev. Če bo šlo tako naprej, to gotovo ne bo dovolj, na občini pa se pripravljajo na to, da bi pogodbo prekinili in ustanovili novo javno komunalno podjetje, ki naj bi se z začetkom prihodnjega leta ukvarjalo s potniškim prometom in s tako imenovanim mirujočim prometom, se pravi z upravljanjem z javnimi parkirišči, odvozom nepravilno parkiranih vozil, s plakatiranjem ipd., kar sedaj opravlja Komunala.
Glavni razlog za veliko izgubo v mestnem potniškem prometu je premalo potnikov. Predvideli so, da se bo na leto s tem prometom prepeljalo najmanj 650.000 potnikov, v lanskem letu pa se jih je ko-
maj 184.000; tako je prevoznik s prodanimi vozovnicami pokril komaj dobro desetino stroškov. Osem avtobusov je na štirih progah lani prevozilo 530.000 od sprva 650.000 načrtovanih kilometrov, tako daje prevoženi kilometer stal dobrih 308 tolarjev. Na trgu avtoprevoznih storitev pa je danes prodajna cena za prevoženi kilometer turističnega avtobusa visoke kategorije največ 200 tolarjev.
Ko in če bo novo javno podjetje prevzelo mestni potniški promet, naj bi le ta potekal v manjšem obsegu, namesto sedanjih 4 linij bi potekale 3; od sedanjega prevoznika naj bi občina odkupila 3 avtobuse (21 sedežev, 34 stojišč), kupila še minibus (14 sedežev, 12 stojišč), ki bi vozil tudi skozi Glavni trg. Na leto naj bi ti avtobusi pre-
Pripeljimo učenje bliže domu
Evropski Memorandum o vseživljenjskem učenju
NOVO MESTO - Člani sveta Evrope so marca lani v Lisboni določili smernice razvoja izobraževanja v Evropi, ki bi v naslednjih desetih letih pripomogle k razvoju dinamične, na znanju osnovane ekonomije, katera bo zagotavljala vzdržno in trajno ekonomsko rast, z več in boljšimi zaposlitvami in večjo socialno povezanostjo. Ta cilj, ki si ga je zastavila Evropska unija, naj bi dosegli z uveljavljanjem vseživljenjskega učenja za vse ljudi.
Na podlagi tega je Evropska komisija pripravila Memorandum o vseživljenjskem učenju in tako spodbudila vseevropsko razpravo o strategiji njegovega uvajanja. O vsebini memoranduma so po vsej Sloveniji od maja do sredine julija potekale javne razprave, na katere so povabili vse, ki so posredno ali neposredno vključeni v sistem izobraževanja. Nosilec projekta pri nas je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, organizacijsko vodenje pa sta prevzela Urad RS za šolstvo in Andragoško društvo Slovenije.
Sam memorandum sestavlja šest ključnih sporočil, na nedavnem posvetu na Šolskem centru v Novem mestu pa so razpravljali o vsebini šestega, ki se glasi Pripeljimo učenje bliže domu. “Pri razpravi smo na eni strani obravnavali občane vseh generacij, na drugi pa ljudi s posebnimi potrebami - invalide, brezposelne, begunce... Za vsako skupino pomeni "pripeljati učenje bliže” povsem nekaj drugega. Ugotovili smo, da je možnosti veliko, premalo pa je pravih podatkov, ki bi pripomogli k boljšemu izkoristku že danih možnosti,” je povedala moderatorka posveta Vesna Dular.
Na podlagi zaključkov tovrstnih posvetov bo oblikovan poseben dokument, ki bo opredelil strategijo za uveljavitev vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Ta bo predstavljal eno od poročil držav članic Evropske unije in kandidatk za vstop vanjo za dokončno sporočilo Memoranduma o vseživljenjskem učenju.
M. Ž.
TRGOVCI ZADOVOLJNI S PRODAJO - Zanimanje za znižano obutev se je sicer nekoliko zmanjšalo, prodaja pa je še vedno višja od običajne. (Foto. M. R.)
vozili okoli 210.000 km in prepeljali kakih 105.000 potnikov. Prva linija naj bi potekala na relaciji: Cikava oz. Gotna vas-Žabja vas-Kandijska cesta-avtobusna posta-ja-Šmihelski most-Bršljin-Mirno-peška cesta-Straška cesta-Bršljin oz. Muhaber-Kamence( 15,9 km); druga linija: Košenice-Šegova uli-ca-Drska-Šmihelski most-Seidlo-va cesta-Šmarješka cesta-Sevno (9,8 km); tretja linija (minibus); Glavni trg-Seidlova cesta-Ločen-ski most-Ragovska ulica-Kandij-ska cesta-Žabja vas-Jedinščica-Regrča vas-Šmihel-Šmihelska cesta-Kandijska cesta-Glavni trg (10,2 km).	A. B.
NA BAZEN SKORAJ OB VSAKEM VREMENU - Tudi malce bolj kislo četrtkovo dopoldne ni otrok, ki so nad taborom več kot navdušeni, odvrnilo od čofotanja v bazenu. Za njihovo brezskrbno preživljanje počitniških dni pa je skrbela skupina mentorjev, strokovnih sodelavcev Centra za socialno delo, in prostovoljcev (na sliki levo vodja tabora v Dolenjskih Toplicah Dubravka Hrovatič). (Foto: M. Žnidaršič)
Brezskrbne počitnice za vse
Tabor za otroke in mladostnike Centra za socialno delo Novo mesto letos že sedmič - Počitnice v Dolenjskih Toplicah in na Kolpi
DOLENJSKE TOPLICE - Med tabori, ki se med poletjem zvrstijo na našem koncu dežele, je tudi specialno preventivni tabor za otroke in mladostnike novomeškega Centra za socialno delo. Letošnji je že sedmi, vendar tokrat prvič poteka na dveh lokacijah. Tako so se minulo soboto že iztekle petdnevne brezskrbne počitnice za 27 otrok od 4. do 13. leta starosti v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah, dneve od 16. do 21. julija pa bo v Želebeju ob Kolpi preživljalo 30 mladostnikov, starih nad 13 let.
Udeleženci tabora prihajajo iz družin z območja Upravne enote Novo mesto, s katerimi so se strokovni delavci Centra srečali pri svojem delu in za katere menijo, da jim bo teden bivanja z njimi pomagal pri boljšem vključevanju v družino in vrstniške skupine. Na neprisiljen in neformalen način jim lahko svetujejo pri izbiri učinkovitih vedenj za zadovoljevanje potreb, obenem pa se izobražujejo tudi delavci Centra sami, saj otroke opazujejo v naravnem okolju in spoznavajo njihove odzive ter si tako pridobijo pomembne podatke za svoje nadaljnje strokovno delo.
Dogajanje v taboru v Dolenjskih Toplicah je letos potekalo v znamenju posnemanja Indijancev. Tako so otroci poleg obveznega dopoldanskega kopanja v tamkajšnjem zdravilišču izdelovali perjanice, plesali indijanske plese, prebirali indijanske pravljice in zanimivosti, imeli so tudi ustvarjalne delavnice, srčkov ples, tombolo in srečelov, igre brez meja, se odpravili na orientacijski pohod in se z raftom spustili po Krki. Letošnji prvi tabor na Kolpi pa bo izku-
Zadnji novomeški clio za Revozovo delavko
NOVO MESTO - Dobitnica zadnjega novomeškega clia faza 1 je Dunja Pavlov, ki dela na montaži. Žrebanje novega lastnika clia med Revozovimi delavci je potekalo v okviru dni “Spoznajmo tovarno, s katero živimo". V četrtek, 5. julija, so tako izžrebali Pavlovo, katere mož tudi dela v Revozu, sin pa tam trenutno opravlja prakso.
Po sezoni so oblačila in obutev cenejša
Do 50 odstotkov nižje cene obutve privabljajo kupce - Jutri cenejša poletna oblačila - Novomeški trgovci obutve niso prekršili dobrih poslovnih običajev
NOVO MESTO - Od 2. julija je poletna obutev dostopnejša tudi za plitkejši žep, 20. julija pa bodo trgovci znižali tudi cene sezonskih oblačil. V novomeških prodajalnah so cene nižje za največ 50 odst., prvotni naval pa se je že polegel.
Pri sezonskih znižanjih trgovci upoštevajo dobre poslovne običaje. Vsaka prodajalna se lahko sama odloči, za koliko bo znižala svoje cene, vendar mora vsaj četrtino blaga ponuditi z najvišjim objavljenim odstotkom znižanja, vsako blago pa mora biti označeno z obema cenama - pred in po znižanju. V novomeških prodajalnah so cene nižje za 30 do 50 odst. Prodaja obutve po znižanih cenah lahko traja do konca avgusta, vendar skupaj največ štiri tedne. Novomeški prodajalci so se odločili, da bodo
izkoristili prvo možnost za znižanje, zato bodo s posezonsko raz-
• Spoštovanje dobrih poslovnih običajev nadzoruje tržna inšpekcija. Po besedah glavnega tržnega inšpektorja Romana Kladoška so inšpektorji do sedaj pregledali deset novomeških prodajaln - pet obutvenih ter pet tekstilnih in konfekcijskih. V prvih niso ugotovili kršitev, ugotavljanje nelojalne konkurence v prodajalnah s tekstilnim blagom in konfekcijo pa še poteka.
stveno naravnan, saj bodo mladostniki - seveda ob pomoči mentorjev -morali sami poskrbeti zase. Kot je povedala Dubravka Hrovatič s Centra za socialno delo, bodo sami postavili šotore, pripravljali hrano, pospravljali...
Seveda tudi pri pripravi teh taborov, za katere Center potrebujejo 3,5 milijona tolarjev, ne gre brez pomoči podpornikov. “Vrsto let je bil tabor
za otroke brezplačen, ker pa smo imeli težave pri pridobivanju denarja, od lani dalje plačujejo tudi prispevek, ki ga določimo glede na višino otroškega dodatka in število otrok, ki pridejo iz ene družine. To pomeni prispevek od treh do sedmih tisočakov, sicer pa se trudimo, da je za večino še vedno brezplačno,” je še povedala Hrovatičeva.
M. Ž.
prodajo zaključili konec tega meseca. “Na začetku je bil odziv enkraten," se je pohvalila poslovodkinja v trgovini Afs Blanka Novak in dodala, da nekaterih modelov in številk nimajo več. “Največ je znižanih ženskih modelov, ker je tudi več ženske poletne kot moške obutve," je pojasnila Tina Brečko iz trgovine Turbo schuh. Pri njih imajo sicer 30-odstotno znižanje, nekatere modele pa tudi razprodajajo. V Planiki in pri Rosiniju so se odločili za prepolovitev cen.
Jutri se začenja še razprodaja poletnih oblačil, ki lahko traja dva tedna, z dodatnim znižanjem pa še sedem dni več.
M. R.
USTVARJALNE DELAVNICE - Med delavnicami, ki so združevale prostovoljce, je bila tudi fotografska, katero je vodil dolenjski fotograf Borut Peterlin. Sicer pa so druženje udeleženci tabora, ki je potekal od 1 do 17. julija, začeli na Rock Otočcu in ga sklenili z družabnim srečanjem pri šoli. Ob zaključku so tudi tokrat pripravili bilten in krajši dokumentarni film. (Foto: M. Žnidaršič)
Medkulturna vzgoja in solidarnost
Sedmega mednarodnega mladinskega tabora se je udeležilo okoli 50 mladih - Vzgoja za prostovoljstvo in solidarnost
SEVNO PRI NOVEM MESTU - Mednarodnega mladinskega tabora, ki ga je sedmič zapored pripravilo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, seje udeležilo okoli 50 mladih prostovoljcev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in Slovenije. Kot je povedala vodja tabora Branka Bukovec, so se letos omejili na države z območja nekdanje Jugoslavije, saj menijo, da so njihove 10-letne izkušnje dovolj velike, da jim lahko pomagajo pri razvijanju prostovoljnega dela v njihovih državah.
Dijaki in študentje po besedah Bukovčeve “prihajajo iz držav, v katerih je raznolikost narodov in kultur povzročila etično nestrpnost, ksenofobijo in ne nazadnje celo vojno. Ker je vzvišenost ene kulture nad drugo zgolj posledica medsebojnega nepoznavanja, je bil program tabora osredotočen na medkulturno vzgojo in solidarnost.” Poleg strpnosti, razumevanja in prijateljstva pa so prostovoljci iz Banja Luke, Tuzle, Sarajeva, Splita, Mostarja, Zenice, Prizrena in Novega mesta spoznavali in razvijali tudi vrednote prostovoljnega dela.
Dopoldanski program desetdnevnega tabora Novo mesto 2001, ki je prvič potekal na Srednji kmetijski šoli Grm, je bil na-
menjen izobraževalnim seminarjem o medkulturni vzgoji in prostovoljstvu. Vodil jih je dr. Arpad Barath - avtor art terapije s Fakultete za socialno delo v madžarskem Pechu, sicer pa so se na praktičnih delavnicah srečali tudi z romskimi otroki v naselju Žabjak, otroki v begunskemu centru in Klubu za otroke v Straži. Popoldne so poleg delavnic, v katerih so v prakso skušali prenesti naučeno iz dopoldanskih, pripravili tudi številne ustvarjalne delavnice - likovno, fotografsko, video in novinarsko, delavnico slikanja po telesu in tiskanja majic, kuhali so nacionalne jedi, se udeležili športnih dejavnosti, spoznali posestvo šole, odpravili pa so se tudi na celodnevne izlete po Dolenjski.
Obsežen projekt, ki je po besedah Branke Bukovec vreden okoli 2,5 milijona tolarjev, sofinancirajo fondacija Open Soci-ety Institut iz New Yorka, Mestna občina Novo mesto in urad RS za mladino ter pokrovitelji iz lokalne skupnosti in donatorji iz tujine. Mednarodni mladinski tabor na Sevnem je le del dvoletnega projekta, ki ga podpira omenjena ameriška ustanova, sledila mu bodo namreč še manjša srečanja z njegovimi udeleženci, saj gre za usposabljanje prostovoljnih delavcev.
M. Ž.
MMU
JZ j\l A S J J-J O 3 C I J'l
MŠti
Bo Šentjernej dobil svojo komunalo?
Svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja v 100-odst. lasti občine - Kanalizacijo bodo gradili sami, čistilno napravo pa koncesionar - Vrtec bo dobil terase pri obstoječih igralnicah
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so se na zadnji seji pred počitnicami ponovno lotili možnosti izvedbe projekta odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini. Po dolgi razpravi so soglašali, da se ustanovi javno podjetje v 100-odst. lasti občine in sprejeli tudi odlok o ustanovitvi javnega podjetja EDŠ - Ekološka družba Šentjernej, d.o.o.
VROČINI SE NISO DALI UGNA TI - V celi vrsti prireditev, ki se že ves teden vrstijo ob občinskem prazniku v Dolenjskih Toplicah, so na svoje prišli tudi pohodniki. Lani so šli na Rigelj, letos pa so jo ubrali proti vinski gorici Lubanc, ki je od Toplic oddaljena uro hoda. Na fotografiji so najpogumnejši, na čelu z županom Francijem Vovkom, ki so si kljub nedeljski pripeki upali na razbeljeno cesto. Med potjo so se udeležili še kmečkih iger, pot pa zaključili v zidanici. (Foto: B. D. G.)
Gradnjo čistilne naprave bo prevzel koncesionar, ki ga bodo izbrali na razpisu, domače podjetje pa bo zgradilo kanalizacijsko omrežje. S sprejetim odlokom o ustanovitvi šentjernejskega občinskega javnega podjetja bo občinska uprava lahko začela s pripravo potrebne dokumentacije za prijavo na razpis za sredstva državnega proračuna in sklada za regionalni razvoj konec januarja oz. v začetku februarja prihodnje leto.
Tri seje svetnikov v enem tednu
Prejšnji teden so se sestali občinski sveti mirnopeške, žužemberške in topliške občine ■ Vsi o Komunali, delitveni bilanci in jamstvu za naložbo v smučišče
MIRNA PEČ, ŽUŽEMBERK, DOLENJSKE TOPLICE - Vsi trije sveti so se lotili obravnave dogovora o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij z mestno občino Novo mesto, ki so ga v Žužemberku in Mirni Peči tudi potrdili. Vse tri občine so obravnavale tudi nekaj točk v zvezi z javnim podjetjem Komunala Novo mesto ter sporazum o poroštvu za naložbo smučarskega centra SRC Rog Črmošnjice. V Žužemberku in Mimi Peči so sporazum potrdili in se s tem strinjali s poroštvom, v Dolenjskih Toplicah pa so sejo predčasno prekinili in tako te točke sploh niso obravnavali.
Žužemberški svetniki so pred tednom dni sprejeli pravilnike s področja javnega vodovoda, oskrbe z vodo in javne kanalizacije ter cenik prispevkov za priključitev na vodovod ali kanalizacijo. Potrdili so tudi koncept prostorskega razvoja občine s poudarkom na turizmu, ki bo deležen še nadaljnje obravnave in tudi dopolnitev, saj že septembra pripravljajo delavnico na to temo. Sprejeli so še odlok o koncesiji za šolske prevoze v občini ter se odločili, da bo občina sodelovala v projektu Sončna hiša.
Prenovili so cesto
JORDANKAL - Občini Mirna Peč in Trebnje bosta danes ob 13. uri odprli posodobljen odsek lokalne ceste Jordankal-Rdeči Kal. Cesta povezuje obe občini, zato so se z naložbo prijavili na javni razpis ribniške agencije za regionalni razvoj, ki med drugim podpira tudi regionalne infrastrukturne projekte na območjih s posebnimi razvojnimi težavami.
V Mirni Peči so razpravljali o osnutku lokacijskega načrta za odsek avtoceste od Hrastja do Kro-novega, ki poteka mimo mirnopeške občine le 500 metrov od Sel pri Zagorici. Prvo javno obravnavo so opravili že pred tem, osnutek pa je zdaj do 9. avgusta v javni razgrnitvi in je nanj mogoče dati pripombe. Svetniki so sprejeli pravilnik o finančnih intervencijah v kmetijstvu ter program intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva za letos.
Potrdili so plan Komunale za letos, ne pa tudi cen za oskrbo z vodo ter čiščenje in odvajanje odpadnih voda, saj bodo te sprejemali vsako posebej. Svetniki so soglašali s predlaganim dogovorom o delitveni bilanci med novomeško in novimi občinami, če se bo še pred podpisom pogodbe spremenil 5. člen dogovora, ki govori o bodočih zahtevkih, ter uskladil terminski plan poplačila obveznosti MO Novo mesto do občine Mirna Peč. Gre za obveznost v višini 166.939.000 SIT, na katero je občina Mirna Peč dala soglasje za 10-
Nov izziv za Topličane
Tik pred začetkom naložbe v razširitev bazenske ponudbe v Dolenjskih Toplicah težave z lastništvom
Župan Franci Vovk je predlagal, da občina proda zemljišča Krki Zdravilišča brez javnega razpisa, kar omogoča zakon, vendar pa naj bi Zdravilišča plačala za zemljišča, pri tem pa bi ji seveda priznali vlaganja. Občina je že naročila cenitev nepremičnin, topliški svetniki pa so sprejeli sklep, da mora župan do nadaljevanja seje pripraviti predlog, ki bo usklajen s Krko Zdravilišči in sprejemljiv za obe strani. Časa ni veliko, svetniki pa nikakor ne želijo ogroziti začetka te, za Dolenjske Toplice težko pričakovane in pomembne naložbe.
“Prepis brez odškodnine v svetu ni imel nikakršne podpore, vsekakor naj bi Zdravilišča zemljišča kupila, s pogodbo pa naj se opredeli, na kakšen način bi občina denar vrnila: v obliki sredstev za razvoj turizma ali kako drugače. Obstaja pa tudi predlog, naj se dve tretjini kupnine vrne Krki in tretjina ostane kraju. Vsekakor se mudi in župan se je že danes sestal s predstavniki zdravilišča,” je v ponedeljek povedal direktor občinske uprave Rok Barbič.
B DUŠIC GORNIK
DOLENJSKE TOPLICE -Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah namerava septembra pričeti s temeljito prenovo in razširitvijo bazenskega kompleksa in zdaj pridobiva izvedbeno dokumentacijo. Še pred posegom mora urediti lastniška vprašanja, saj se je izkazalo, da je okrog 20.000 kv. metrov zemljišč še vedno vpisano kot družbena lastnina v uporabi občine Novo mesto.
Za lastništvo makadamskega parkirišča pred zunanjim bazenom (7.200 kv. metrov) je bilo lastništvo znano, zato zanj Zdravilišča predlagajo odkup. Pri pripravi na naložbo pa so ugotovili, da je tudi območje zunanjega bazena (travnik, poslovna stavba, del parka, funkcionalni objekt in igrišče) v lasti občine. Do leta 1972 je bil vlasti občine tudi zavod Zdravilišče Dolenjske Toplice, nakar so ga z vsem premoženjem vred prenesli na Krko. Tako v Zdraviliščih menijo, da so bila prenesena tudi sporna zemljišča, na katerih je družba vsa leta vlagala, zato predlagajo, da jim občina nepremičnine prepiše brez odškodnine, s čimer pa se topliški svetniki pretekli četrtek niso strinjali.
odst. popust in plačilo v desetih letih, pri čemer obroki zapadajo 31.12. vsakega leta začenši z letom 2001, ohranitev vrednosti pa se zagotovi s preračunoma evrih na dan sprejema dogovora. Še pred podpisom naj bi tudi uskladili ceno vode do meje med novomeško in mirnopeško občino.
V Dolenjskih Toplicah so na zadnji seji občinskega sveta potrdili poslovno poročilo Komunale za lansko leto in sprejeli še en sklep v zvezi s prenosom zemljišča Komunale, nato pa sredi obravnave predloga o ureditvi lastniških razmerij s Krko Zdravilišča prekinili sejo.
B. D. G.
Nočni turnir v malem nogometu
VINICA PRI ŠMARJETI-NK Vinica-Commerce organizira nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal KS Šmarjeta, ki bo v soboto, 21. julija, ob 19. uri na igrišču na Vinici pri Šmarjeti. Organizator sprejema prijave pol ure pred začetkom tekmovanja.
S kolesi po občini
DOLENJSKE TOPLICE - Turistično društvo Dolenjske Toplice vabi v to nedeljo na turistično kolesarjenje po občini od Dolenjskih Toplic preko Dolenjega Polja do Soteske in nato preko Pod-hoste do Podturna, Griča in Cerovca ter preko Bušinca in Dolenjih Sušic nazaj do Dolenjskih Toplic. Vsem, ki bodo prekolesarili dobrih 17 km dolgo progo, se na cilju obetajo majice, posebej bodo izžrebali še tri nagrade ter nagradili najštevilčnejšo družino in najmlajšega udeleženca. Startnina je 1000 tolarjev, za otroke do 15 let pa je ni. Start je od 8. do 10. ure izpred agencije K2M.
Občinska uprava je tokrat na sejo povabila gosta iz Mestne občine Maribor in občine Kranjska Gora, kateri sta že ubrali podobno pot pri reševanju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, predstavnik ministrstva za okolje in prostor pa je bil nujno zadržan. Obe sta izgradnjo čistilne naprave zaupali koncesionarju, druga pa je ustanovila tudi lastno javno podjetje. Tako Danilo Šalamon, vodja komunalnih projektov v MO Maribor, kot Robert Bizjak, vodja projekta čistilne naprave in kanalizacije v Kranjski Gori in nekdanji direktor kranjskogorske Komunale, sta
Novi člani sveta šole
ŠENTJERNEJ - Na zadnji seji so šentjernejski svetniki za novega člana nadzornega odbora izvolili Pavla Borseta, v svet Osnovne šole Šentjernej pa so imenovali Franca Hudoklina, Igorja Kalina in Marjetko Klemenčič.
opisala razloge za takšno odločitev-in sam proces ter poudarila pozitivne izkušnje glede podelitve koncesije.
Med drugim so svetniki sprejeli predlog vrtca Čebelica pri Osnovni šoli Šentjernej za dograditev teras k obstoječim igralnicam. Kot je v obrazložitvi povedala vodja vrtca Mira Hrovat, vrtec že vrsto let na različne načine premaguje pomanjkanje prostora, kar je zaradi novih metod in drugačnega pristopa k delu vse težje. Z dodatnimi površinami, ki bodo pokrite in ogrevane, da jih bodo lahko uporabljali poleti in pozimi, bodo tako lažje organizirali delo z otroki s posebnimi potrebami, izvajali različne športne in dodatne dejavnosti (pevski zbor...) ter imeli tudi zasilni prostor za otroke iz družinskega varstva.
Omenjena dograditev, kije sicer že sestavni del skupnega projekta za razširitev vrtca, ki pa ga še nekaj časa ne bodo izvedli, bo po prvih ocenah stala okoli 18 do 20 milijonov tolarjev, z njo pa bodo pridobili 60 kv. metrov dodatnih površin. Potrebni denar zanjo bo zagotovila občina v prihodnjem letu.
M. Ž.
Angleške počitnice
DOLENJSKE TOPLICE - V tukajšnji Tabor mladih bo v nedeljo prišlo 130 počitnikarjev iz 49 slovenskih mest, ki se udeležujejo že 8. počitnic po angleško, na katerih se bodo skozi zabavo, igro in pesem ob pomoči mentorjev seznanjali z angleškimi običaji ter miti in legendami. Ure si bodo krajšali še s številnimi drugimi dejavnostmi. Od konca aprila je v taboru bivalo že čez 1.500 mladih, do konca septembra pa pričakujejo še 16 skupin s skoraj tisoč udeleženci. Med njimi bo tudi evropski tabor Društva za razvijanje človeških vrednot z več kot 200 udeleženci iz 23 evropskih držav.
DO JESENI BO VSE NARED - V pritličju podružnične šote na Bučki je bilo zares živahno, saj so delavci hiteli z urejanjem prostorov. Za marsikoga bi bilo ropotanje strojev moteče, za vodjo podružnične šole Kristino Resnik in v.d. ravnatelja škocjanske osnovne šole Antona Zupeta pa je te to prava melodija za njuna ušesa (na sliki). Temu se pridružujejo tudi številni krajani Bučke, ki vseskozi zavzeto spremljajo in podpirajo prizadevanja za ustanovitev vrtca. (Foto: M. Ž.)
Bučka bo le dobila vrtec
Minuli torek začeli z urejanjem vrtca na Bučki v pritličju podružnične šole - Naložba ocenjena na 5 milijonov
BUČKA - Po dobrih treh letih, odkar so krajani Bučke in okoliških vasi vložili vlogo za odprtje oddelka vrtca in male šole na Bučki, so se konec junija le začela ureditvena dela v pritličju tamkajšnje podružnične šole. Kombiniran oddelek vrtca, katerega bo v jeseni začelo obiskovati najmanj 14 otrok, starih od enega do šest let, naj bi dokončali sredi avgusta.
Pot do uresničitve za Bučko tako pomembnega projekta je bila kot kaže posejana s trni, saj so po besedah v.d. ravnatelja škocjanske Osnovne šole Frana Metelka Antona Zupeta o vrtcu kar nekajkrat razpravljali na sejah občinskega sveta, dva meseca so čakali na soglasje šolskega ministra, srečali pa so se tudi s problemom izpraznitve stanovanja v prostorih šole, kjer se nahaja del novega vrtca. K sreči so nedavno s stanovalko sporazumno našli odgovarjajočo rešitev za obe strani, tako da so lahko začeli s prenovitvenimi deli.
V pritličju šole bodo poleg potrebnih zidarskih in gradbenih del z ureditvijo tlakov opravili tudi zamenjavo elektroinstalacije, vodovodnih in kanalizacijskih cevi ter oken. Na okoli 79 kvad. metrih skupnih koristnih površin bodo uredili kombiniran oddelek vrtca z dvema med seboj povezanima igralnicama, garderobo, sanitarije in prostor za nego ter telovadnico in razdelilno kuhinjo, ki bosta skupna za potrebe šole in vrtca, ob tem pa bodo preuredili tudi sanitarije in kopalnico za osebje šole. Nalož-
ba, ki jo bo v celoti krila škocjanska občina, je po pogodbi z izvajalcem del - podjetjem Malkom iz Novega mesta z vso potrebno novo opremo prostorov vredna okoli 5 milijonov tolarjev. V bučenskem oddelku vrtca, ki bo spadal pod okrilje vrtca pri škocjanski osnovni šoli, bodo na novo zaposlili tudi vzgojiteljico in njeno pomočnico.
M. Ž.
Zapeljala na bankino
DOBRUŠKA VAS - S. Š. iz Novega mesta se je 10. julija nekaj pred pol šesto popoldan z osebnim avtom peljala po hitri cesti iz Novega mesta proti Krškemu. Pri Dobruški vasi je zapeljala desno na travnato bankino, se s prednjim delom zaletela v usek in se večkrat prevrnila. Pri tem seje hudo poškodovala. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico.
S traktorjem po detelji
M1HOVICA - M. K. iz okolice Šentjerneja in L. L. iz oko- ‘ lice Slovenske Bistrice sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. 11. julija sta se namreč s traktorjem, na katerem je bila pripeta cisterna, večkrat peljala po njivi pri Mihovici, posejani s semensko deteljo. Lastniku A. J. iz okolice Šentjerneja sta naredila za 150 tisočakov škode.
Sentjernejske črepinje
v .	J
ŠOFER - Splošno je znano, da se šentjernejski župan rad razdaja za svoje občane. Ustrežljiv pa je tudi do svojih sodelavcev. Zadnjič so ga opazili, kako je na ljubljansko letališče Brnik prišel počakat svojega svetovalca Milana Jakšeta, ki se je s svojo soprogo vračal z zasluženega dopusta v Dalmaciji. Analitiki sedaj ugotavljajo, ali ga je najprej zapeljal domov ali pa v službo, saj je potrebno pripraviti ustanovitvene akte občinskega javnega podjetja, ki bo gradilo kanalizacijsko omrežje.
PETELINJADA - S Petelinjimi dirkami, ki jih Društvo Gallus Bartholomaeus prireja v okviru nedeljskih velikih kasaških dirk, bodo v društvu, kot pravijo, izvedli osrednjo promocijsko akcijo za popularizacijo simbola občine Šentjernej in oblikovanje nove čiste pasme šentjernejskega petelina. Ker bo tekma časovno omejena, je omejeno tudi število petelinov. Tako bodo izvedli posebno tekmo s 16 petelini in samostojno tekmo prve in druge generacije križancev šentjernejskih petelinov z osmimi tekmovalci. V društvu so že opravili tudi žrebanje parov najhitrejših petelinov, ki so se uvrstili na dirko, te pa bodo do nedelje, ko bo šlo zares, še posebej crkljali.
Iz topliškega vodnjaka
ODKRITJE - V topliški dolini se je marsikaj spremenilo, odkar so odkrili termalni vrelec, še posebej pa potem, ko so leta 1777 tudi s kemično analizo prvič potrdili, da je topliška voda res termalna. Najnovejše odkritje v Toplicah verjetno zgodovinsko ne bo tako prelomno, vsekakor pa je v zadnjih dneh dvignilo temperaturo v teh krajih. Ko je zdravilišče zbiralo potrebne papirje za naložbo v bazenski kompleks, je namreč ugotovilo, da je v zemljiški knjigi lep kos zemljišča, med drugim tudi tisti, na katerem stojijo bazen in še druge pomembne površine in nepremičnine, v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot družbena lastnina in tako torej last občine Novo mesto. Čeprav se vodstvu družbe Krka Zdravilišča zdi logično, da bi ji občina brezplačno prepisala zemljišča, topliškemu županu in njegovim fantom to ni tako samoumevno. In so se spoprijeli. Rezultat bo viden šele v naslednji rundi, upajmo le, da si moči rie bodo merili predolgo. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi zamudili vlak, ki se mu reče Razvoj.
SESTAVLJAL VOZ - Pričakuje se. da prvi mož v občini vleče voz naprej in dobro leto pred novimi lokalnimi volitvami bi najbrž moral ta voz opraviti že kar precej poti. Kako je s tem v topliški občini, bi morda lahko sklepali po nedeljskem dogajanju na Dolenjih Sušicah. Tam je župan Franci Vovk oblikoval dve ekipi, pri čemer po zaupnih informacijah ni imel nobenih težav, in z njima sestavljal voz lojtrnik. Gledalci so se ob tem za spremembo zabavali. Če pa je to tisti voz, ki bo potegnil naprej, pa še danes ni znano.
Suhokranjski drobiž
NAPAKA - Organizatorji Trških dni v Žužemberku so imeli precej opravka, da so pripravili dvodnevno prireditev, kakršno bi jim lahko zavidali v marsikaterem večjem središču. V pripravah na dogajanje in v pričakovanju čim številnejšega obiska so spisali tudi natančno napoved dogajanja na gradu in okoli grajskih zidov. Obiskovalci so lahko spremljali lokostrelske boje ter viteške spopade z meči in sekirami, nekateri posamezniki pa tudi spopad z noži spodaj na žužemberškem kopališču. Za slednjega ni jasno, ali so ga prireditelji pozabili napovedati ali pa jih vročekrvni fantje niso obvestili, da želijo tudi oni popestriti srednjeveško dogajanje v Žužemberku.
KONČNO ZIDOVI - Osnovna šola Prevole je morala dobiti vsaj pet idejnih osnutkov za izgradnjo telovadnice, predenje zares prišla do zidov v naravi. Najstarejši od osnutkov je star že skoraj 20 let in mu že raste brada, če še obstaja kje v arhivih novomeške občine. Pred davnimi časi gaje za prevol-sko šolo zastonj izdelal arhitekt Mušič. Očitno zastonj tako in tudi drugače.
Sprehod po Metliki
TURIZEM - Ptujčani iz podjetja Hosting so prišli Metličane učit o strateškem načrtu razvoja in trženja turizma v metliški občini. Namesto dolgoveznega razpredanja o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, in visoko letečih besed, bi bilo boljše, če bi ob cestah postavili informacijske table. Preprosto zato, da se turisti v metliški občini ne bi izgubljali. Kot na primer tisti, ki so znamenite romarske Tri fare namesto v Rosalnicah iskali na Božakovem.
ZASTONJ - Sedanji direktor metliške Kolpe Mirjan Kulovec še ni pozabil, kako je pred desetletjem ponujal danes že zelo uveljavljeni in priznani material kerrock, a ga takrat še zastonj ni nihče maral. Nekateri predstavniki sedme sile, ki jim je zaupal te težave, so se čudili, kako to, da se ni spomnil na njih. In ko so od Kulovca zvedeli, da v Kolpi spet pripravljajo nov material, so ga opozorili, naj jih vsaj tokrat ne pozabi, če ga bo morda zopet ponujal zastonj.
ROŽE - Skoraj ni hiše na metliškem Mestnem trgu, ki ne bi imela na oknih obilico rož. Do nedavnega je bila ena redkih izjem mestna hiša, v kateri domuje občinska uprava. Sedaj pa se lahko tudi ta, sicer največja stavba na trgu, pohvali z rožami na oknih in balkonu, ki pa niso tam po zaslugi Občinarjev, temveč kmetijskih svetovalk Darinke, Ane in Mojce, ki imajo od letos pisarno v mestni hiši. Zares pohvalno, upajmo pa, da ne bo prihodnje leto sredi trga tudi že skrbno obdelan vrtiček.
' ~	~>
Črnomaljski drobir
LEVIČAR? - V Črnomlju zad-nje dni ugibajo, ali ima njihov župan Andrej Fabjan morda že svojega šoferja in je zato pozabil, po kateri strani ceste vozimo v Sloveniji. Ali pa se je pravkar vrnil z dopusta v Veliki Britaniji? Članom Združenj šoferjev in avtomehanikov je ob njihovem prazniku, ki so ga proslavljali v črnomaljski Jurjevanjski dragi, namreč zaželel, da bi se s poti srečno vračali domov. Po levi strani.
ZAKLEPANJE - Nekateri črnomaljski svetniki so bili zgroženi, ko so ob obravnavanju odredbe o poslovnem in delovnem času ter uradnih urah v njihovi občinski upravi zvedeli, da so občinska vrata ob neuradnih dnevih zaklenjena. Občani lahko z delavci v sprejemni pisarni komunicirajo le s pomočjo videofona. Milan Krajnc je zatrdil, da je občinska uprava prvi servis državljanov, zato pred njimi ne smejo zaklepati vrat, ampak jih na stežaj odpreti. Jože Strmec pa se je spomnil železnih komunističnih časov, ko je dobil ukor na komiteju, ko je ob prihodu Titove štafete v Črnomelj naročil, da mora v vsaki pisarni ostati po en zaposlen in čakati na morebitne stranke. Na ta ukor je še vedno ponosen, saj je prepričan, da morajo biti Občinarji dostopni davkoplačevalcem vedno, ne glede na politični sistem in uradne ali neuradne ure. „
Seiniške tropine
OBLJUBA - Legendarni Tonček Plut z Mladice pri Semiču, ki poje in igra na bršljanov list, se je udeležil nedavnega koncerta Rock Otočec. A ne kot gledalec, poslušalec ali morebiti kot valjalec v blatu, temveč je nastopal. Morda tudi to ne bi bilo nič nenavadnega. A vrli Tonček, ki je kljub častitljivi starosti še vedno namazan z vsemi žavbami, je obljubil, da bo čez šest let, torej ko bo star sto let, zopet prišel na Rock Otočec. Če bo seveda koncert takrat še obstajal...
ROMANTIČNO - Fantovščina in dekliščina, ki sta bili na Smuku pred sobotno Semiško ohcetjo, sta potekali ob medli svetlobi žarnic, bolj podobnih brlivkam. “Kot v starih časih," je z nostalgičnim glasom pripomnil semiški župan Janko Bukovec.
PREPRIČEVANJE- Sicer pa si je župan Bukovec menda zelo prizadeval, da bi se na Semiški ohceti poročil vsaj en belokranjski par, tako kot se je to zgodilo lani. Pa pri prepričevanju bodočih zakoncev ni imel nikakršne sreče in še manj uspeha. Se pa zato lahko župan tolaži vsaj s tem, da bodo letos trije poročni pari skupaj pripeljali v zakon samo enega otroka. Na nekaterih Semiških ohce-tih jih je bilo namreč za pol otroškega vrtca.
MŠŠ j ______JN £Tši i h cj ES C \ M ZMŠŠ
Kerrock si je dobro utrl pot
Pred desetletjem je Kolpa iz Rosalnic poslala na trg material, do katerega so bili kupci najprej skeptični, danes pa je nepogrešljiv na številnih tržiščih - Kmalu nov, cenejši material
ROSALNICE - Po petletnem načrtnem in temeljitem raziskovanju je maja 1991 družba Kolpa iz Rosalnic pri Metliki poslala na trg nov material, ki so ga poimenovali kerrock. Narejen je bil na bazi akrila in aluminijevega hidroksida. Četudi se je v Ameriki uveljavil že pred 25 leti, pa je za naše tržišče pomenil revolucionarno novost.
A ne le, da tovrstnih materialov pri nas ni bilo, ampak ni bilo niti predelovalcev, ki bi lahko kerrock, narejen v obliki plošč, predelali. Tako se je Kolpa poleg številnih težav, ki so nastale z osamosvojitvijo Slovenije in s tem z razpadom jugoslovanskega trga, znašla še pred izzivom, kako neznani material predstaviti in ponuditi včasih precej nezaupljivemu trgu.
Vztrajnost in strokovno nastopanje na tržišču pa seje obrestovalo. Danes je kerrock, ki ga uvrščajo v višji cenovni razred, nepogrešljiv v mnogih domovih, hotelih, restavracijah, bolnišnicah in še kje.
Nadpovprečno uspešni črnomaljski gimnazijci
ČRNOMELJ - V ponedeljek, 16. julija, zvečer so v Srednji šoli Črnomelj slovesno podelili maturitetna spričevala letošnji generaciji maturantov. Od 54 dijakov je bil neuspešen le en maturant, in sicer pri nemščini. Uspeh je bil torej 98 odst., kar je precej nad slovenskim povprečjem. Kot je povedal direktor Srednje šole Črnomelj Stanislav Vrščaj, tako uspešni njihovi maturanti niso bili še nikoli. 10 do 12 točk, kar bi ustrezalo uspehu zadostno, so dosegli 3 dijaki, 13 do 17 točk ali dober uspeh 18 dijakov, 18 do 22 točk ali prav dober uspeh 19 dijakov ter več kot 23 točk ali odličen uspeh 13 dijakov. Med slednjimi je tudi Irena Brun-skole iz Podloga pri Dragatušu, kije dosegla 32 točk in bo maturitetno spričevalo prejela 1. septembra na skupni državni slovesnosti.
Skratka, sprejeli so ga tako arhitekti kot kupci. Leta 1994 so ga začeli ponujati tudi izven meja naše države, kjer so ga hitro in dobro sprejeli. Tako je sedaj na voljo že po vsej Evropi, Ameriki, v severni Afriki in Aziji.
Danes je mogoče izbirati med 200 enobarvnimi, granitnimi ali teraco inačicami kerrocka. Na leto izdelajo že za 40 tisoč kv. metrov plošč, po zagotovilih predsednika uprave Kolpe Mirjana Kulovca pa načrtujejo, da bodo proizvodnjo še povečali. Ugotavljajo namreč, da so prednosti, kijih ponuja kerrock, torej trdnost kot marmor in obdelava kot pri lesu, v svetu zelo cenjene. Ob tem pa ne gre spregledati, da ima Kolpa v Evropi še vedno edina recepturo za kerrock. Res pa je, da jo pripravljajo še trije
Srečanje prebivalcev obkolpskih občin
VINICA - V soboto, 21. julija, se bo ob 20.30 v kampu Gostinstva Bela krajina v Vinici pričelo srečanje prebivalcev obkolpskih občin Črnomelj, Metlika, Kočevje, Osilnica in Kostel s slovenske strani Kolpe ter občin Brod-Moravice, Delnice, Vrbovško, Čabar, Bosiljevo, Žaka-nje, Netretič in Ozalj s hrvaške strani reke. Pozdravni nagovor bo imel črnomaljski župan Andrej Fabjan, slavnostni govornik pa bo minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Na prireditvi bodo izbrali še miss in letos prvič tudi mistra Kolpe-Kupe.
NOV ČRMOŠNJIŠKI PRAPOR - Semiški župan Janko Bukovec je kot boter razvit nov prapor PGD Črmošnjice in prvi nanj tudi pripet trak. Prapor, ki ga je blagoslovil semiški kaplan Tone Prijatelj, je prevzel in se zanj zahvalil predsednik PGD Štefan Šketa (na desni), potem pa ga je v svoje varstvo sprejel praporščak Jože Vene. (Foto: M. B.-J.)
proizvajalci. A Kulovec zatrjuje, da se ne bojijo konkurence. Ne nazadnje so z izkušnjami desetletje pred konkurenti. Sicer pa v Kolpi ob uspehu s kerrockom niso zaspali, ampak razvijajo nov material, primeren predvsem za kopalnice, ki pa bo v nižjem cenovnem razredu kot kerrock.
M. B.-J.
Monokomedija, film, improvizacija, poezija
METLIKA - V okviru metliškega mednarodnega poletja “Pridi zvečer na grad" bo danes, 19. julija, ob 21. uri v monokomediji “Čistilka Marija” na tukajšnjem grajskem dvorišču nastopila Mojca Partljič. V petek,
20.	julija, bo Klub belokranjskih študentov pripravil filmsko predstavo “Črna mačka, beli mačkon”, naslednji datppa še The best šilo-Impro ligo. Obe predstavi se bosta pričeli ob 22. uri. V torek, 24. julija, bo ob
21.	uri Jožef Ropoša pri Lovšinovem mlinu v Križevski vasi predstavil poezijo Metličana Bogdana Končarja. Otroci pa si bodo v sredo, 25. julija, ob 10. uri v metliškem kulturnem domu lahko brezplačno ogledali mladinsko komedijo “Dajmo, punce”.
Spomladi že 200 zaposlenih
SEMIČ - Na semiški občinski upravi pričakujejo, da bodo v poslov-no-servisni coni na Vrtači letos pričeli z delom vsaj v treh proizvodnih halah. Do prihodnje pomladi pa naj bi bilo narejenih že šest objektov, v katerih bi bilo zaposlenih okrog 200 ljudi. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal semiški župan Janko Bukovec, se za njihovo poslovno-servisno cono zanimajo celo Nemci, ki bi želeli v njej zaposliti 200 do 300 ljudi. Sicer pa kv. meter delno komunalno opremljenega zemljišča na Vrtači še vedno ponujajo po 15 DEM, za tiste, ki bi zaposlili vsaj 100 ljudi, pa je zastonj.
Elektrika v romskem naselju zagotovo bo
SEMIČ - V Semiču si močno prizadevajo, da bi končno elektrificirali romsko naselje Sovinek. Denar in projekte že imajo, prav sedaj pa je v pripravi gradbeno dovoljenje. A trije domačini ne dovolijo prekopa po svoji zemlji ter dovoljenje pogojuje-, jo s premestitvijo romske hiše, ki je izven romskega naselja. Toda kot je dejal župan Bukovec, so Romi to zemljo kupili in se ne želijo preseliti. Županje prepričan, da jim bo elektriko uspelo napeljati. Če ne bo šlo drugače, bodo jarek za električni kabel kopali tik ob cesti.
Idila na obrobju Kočevskega Roga
Otroci, ki v črmošnjiškem domu Lipa preživijo šolo v naravi ali tisti, ki pridejo tja na oddih, so zadovoljni s pestro ponudbo in prijaznim kolektivom ■ Prijetno naravno okolje
ČRMOŠNJICE - Jeseni leta 1997 so v Črmošnjicah v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) odprli dom Lipa, ki je eden od 18 tovrstnih domov v Sloveniji in prvi ter še vedno edini v Beli krajini. Dom je vse leto dobro zaseden, vanj pa prihajajo v šolo v naravi tretje- in četrtošolci iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Letos pa je bil prvič razpis tudi za prvo- in drugošolčke ter vrtičkarje.
Okolica doma je namreč zelo primerna tudi za najmlajše, saj so v bližini brzice izvir, potok, travniki, gozd in pozimi smučišče. Poleg tega lahko otroci kolesarijo, streljajo z lokom, igrajo košarko, namizni tenis, badminton, gredo na pohode, se učijo taborniških veščin in preživetja v naravi. Pozimi lahko smučajo in tečejo na smučeh, zimski programi pa so pripravljeni tudi za višje razrede. V domu Lipa otrokom ponudijo tudi različne izlete: obisk Raztresenove ali Cvitkovičeve domačije, krajinskega parka Lahinja, izvira Krupe in dela kraške učne poti ter gozdne učne poti s Planine na Mirno goro, doline Krke in Novega mesta. Ob večerih se lotijo slikanja na svilo, oblikovanja gline, se igrajo različne družabne igre ter se tako spoznavajo med seboj. Ker je prostora za 55 učencev, torej za dva razreda, se
nemalokrat zgodi, da se znajdejo v domu otroci z različnih koncev Slovenije, kar pa le še popestri bivanje v Beli krajini.
Za Malči Klemen, vodjo doma Lipa, sicer pa eno od devetih zaposlenih v črmošnjiški enoti, je
Malči Klemen
najbolj pomembno, da v petdnevnem bivanju pri njih otroci postanejo bolj samostojni. Ne nazadnje je za marsikoga to velika prelomnica, saj je šel prvič od doma brez staršev. Zadovoljna pa je, daje zanimanje za bivanje v njihovem domu, ki je med počitnicami in ob koncu tedna namenjen neprofitnim organizacijam in posameznikom, zelo veliko. A tudi v drugih domovih po Sloveniji je tako in prepričana je, da bi bili, če bi imeli v Sloveniji še deset domov, vsi polni. Zato vidi dobrodošlo pridobitev za spoznavanje Bele krajine v domu CŠOD, ki ga gradijo v Radencih pod Starim trgom ob Kolpi.
Klemenova je zadovoljna, da so dom Lipa lepo sprejeli tudi domačini. “Žal trajnejše povezovanje ni mogoče, ker se otroci hitro menjavajo. Prihaja pa v naš dom nastopat vaška gledališka skupina pod vodstvom Marije Zupančič, črmošnjiški otroci pa so ob četrtkih dobrodošli na naših zaključnih plesih," pove Klemenova.
M. B.-J.
PESTRA KULTURNA PONUDBA - Pretekli teden so bite v okviru mednarodnega kulturnega poletja "Pridi zvečer na grad" na dvorišču metliškega gradu kar štiri prireditve. Številni obiskovalci so prisluhnili zagrebškemu akademskemu harmonikarskemu orkestru „Ivan Goran Kovačič' in potopisnemu predavanju Nataše Ravbar o Tajvanu ter si ogledali film Čudiviti ljudje in komedijo “Policija, na pomoč" (na fotografiji). V slednji so nastopili Gojmir Lešnjak-Gojc, Matjaž Tribušon, Daša Doberšek, Irena Prosen in Zoran Stojilj-kovič. (Foto: M. B.-J.)
ŠTREKLJEVČANI NA OL1MPIADO - V nedeljo, 22. julija, se bo podala na pot na gasilsko olimpiado na Finsko članska tekmovalna desetina Prostovoljnega gasilskega društva Štrekljevec pri Semiču. To je edina desetina južno od Ljubljane, ki se bo udeležila tako pomembnega tekmovanja, sicer pa tudi njeni dosedanji številni uspehi niso bili naključni, ampak plod trdega in vztrajnega dela. Zato ne čudi, da letos že tretjič zapored odhajajo na gasilsko olimpiado. Na fotograf ji štrekljevski gasilci, ki upajo, da se bodo čez dobra dva tedna domov vrnili z medaljo: stojijo (z leve) Rudi Kofalt, Brane Saje, Marko Pašič, Jože Malnarič in Rudi Kamenšek; čepijo (z leve•): desetar Jože Golobič, Mirko Sever, Jožko Kamenšek, Janez Simonič in Mladen Kamenšek. (Foto: M. B.-J.)
Vozniki za večjo varnost
Na osrednji dolenjski slovesnosti ob dnevu slovenskih šoferjev in avtomehanikov največ besed o prometni varnosti
ČRNOMELJ - V spomin na 13. julij 1943, ko so v bojih proti okupatorju prvič sodelovale tudi motorizirane partizanske enote, praznujejo slovenski šoferji in avtomehaniki svoj praznik. Osrednjo prireditev v dolenjski regiji je preteklo soboto v črnomaljski Jurjevanjski dragi pripravilo Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Črnomelj-Metlika-Semič, kije hkrati praznovalo 45. obletnico dela.
V paradi je sodelovalo kar 17 ZŠAM iz vse Slovenije, med njimi tudi z belokranjskim združenjem pobrateni ZŠAM z Bleda in iz Cerknice. Vseh 17 ZŠAM je na svojih občnih zborih dobilo tudi priznanja ZŠAM Črnomelj-Metlika-Semič za dobro sodelovanje, na slovesnosti pa so ju za dolgoletno sodelovanje izročili še Godbi na pihala Črnomelj in ZOTK Črnomelj. Slednja pa se je prav tako za uspešno sodelovanje pri razvoju organizacij tehnične kulture s priznanjem zahvalila belokranjski ZŠAM.
Zgodovino ZŠAM Črnomelj-Metlika-Semič, ki šteje 210 članov, je orisal njegov predsednik Jože Prhne, ki je pozval voznike, naj bodo strpni na cesti. Milan Rakovec, sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, je pristavil, da lahko prav poklicni vozniki bistveno vplivajo na prometno varnost. Ob tem je obžaloval, da se kljub višjim kaznim za prometne prekrške, vse daljšim avtocestam in zagnanosti policistov, prometna varnost bistveno ne izboljšuje. Črnomaljski župan Andrej Fabjan pa je dejal, da se je v 45 letih v cestnem prometu marsikaj spremenilo, prav člani ZŠAM pa so nosilci mnogih nalog, ki pripomorejo k večji varnosti na cestah. Poudaril je, da si želi, da bi bile vse ceste varne, opremljene s signalizacijo ter s pločniki v naseljih. Ureditev vsega tega pa je naloga tako države kot občin.
M. B.-J.
TRDNO PRIJATELJSTVO - Črnomaljske slovesnosti ob dnevu slovenskih šoferjev in avtomehanikov ter jubileju ZŠAM Črnomelj-Metlika-Semič, ki jo je podprlo okrog 120 pokroviteljev iz Bele krajine, so se udeležili številni člani iz kar 17 stanovskih združenj iz vse Slovenije. Kot je dejal predsednik regijskega združenja ZŠAM Rudi Arnšek, tudi tako velika udeležba kaže na trdne prijateljske vezi med slovenskimi šoferji in avtomehaniki. (Foto: M. B.-J.)
jr*"' -
iaii
M
\ jL Ji A e: ] j-] o Ei c J J\l
MŠŠ
Kočevje se ne razlikuje od drugih
Predstavili zloženko o okolju - Dobilo naj bi jo vsako gospodinjstvo - Najpomembnejši problem je onesnaževanje pitne vode
KOČEVJE - Pred kratkim so predstavniki kočevske občine in podjetja Oikos, d.o.o., mimoidočim na mestni ploščadi v Kočevju predstavljali zloženko o varstvu okolja v občini. Zloženka prinaša glavne ugotovitve I. faze projekta priprave Programa varstva okolja za občino Kočevje, njena predstavitev pa označuje, kot je povedal predstavnik Oikosa, kije eno izmed treh podjetij v Sloveniji, ki izdeluje lokalne programe za varstvo okolja (LPVO), uvod v II. fazo, v kateri bodo pripravili načrt ukrepov za varovanje in izboljšanje okolja.
V PODGORI OBNOVILI STAR VAŠKI VODNJAK - Prizadevni člani Turističnega društva Podgora v občini Dobrepolje so pripravili šesto tradicionalno srečanje prijateljev in družin pri Koritu. Hkrati so odprli obnovljen vaški vodnjak v Podgori. Obnovili so ga, dela so doslej stala poldrugi milijon tolarjev, s pomočjo Heliosovega ekološkega sklada, občine Dobrepolje, največ pa so prispevali krajani sami. Voda vanj priteka izpod Male gore in njenih živih izvirov. Župan Anton Jakopič je povedal, da je ta vodnjak, ki ni nikoli presahnil, stoletja služil Podgorcem kot vir zdrave pitne vode. Dolg je približno tri in globok dva metra. Vodnjak so temeljito očistili, obnovili so kamnite oboke in korito. (Foto: M. G.)
Zloženka je ob delavnicah in javnih predstavitvah del promocijskih dejavnosti v smislu obveščanja javnosti o stanju okolja, za kar je Oikos že lani pridobil pri ministrstvu za okolje in prostor 800 tisoč tolarjev. Izdali so jo v nakladi 6 tisoč izvodov, od katerih so jih nekaj razdelili v četrtek na stojnici na ploščadi, 4 tisoč pa jih bodo razposlali po gospodinjstvih. V njej je podan pregled stanja okolja, s čimer seje Oikos začel ukvarjati že lani v jeseni, predstavljene pa so
Tudi “klukševci” imajo sedaj počitnice
Letos so že četrtič zapored organizirali prireditev Kočevje se prebuja - Okoli tisoč obiskovalcev - Dobro sprejete družabne igre in orientacijski pohod po gostilnah
KOČEVJE - Klub kočevskih študentov (Klukš) je v petem letu svojega delovanja in v prvem, odkar je na njegovem čelu Katja Kamšek, letos ob kulturnem prazniku kot novost prvič organiziral Kulturiado. Med njegovimi večjimi akcijami letos je bilo še konec aprila brucovanje in v maju sodelovanje na Škisovi tržnici, njihov četrti večji projekt pa je bila prireditev Kočevje se prebuja, ki so jo letos organizirali že četrto leto zapored.
Prireditev je potekala od 29. ju- na vsakoletna prireditev Kočevje
nijado 1. julija in si jo je v seštevku vseh treh dni ogledalo okoli tisoč obiskovalcev. "Namen prireditve je druženje mladih in to ne le študentov, ampak celotne kočevske mladine,’’ pravi Kamškova in pojasnjuje, da tako, kot je bila denimo
Katja Kamšek
Kulturiada zamišljena kot niz prireditev, preko katerih so se študenti predstavili širši kočevski javnosti, je tudi njihova že tradicional-
se prebuja projekt, s katerim se odprejo mladim v mestu. “V času prireditve so nas obiskali tudi študenti iz sosednjih klubov in krajev širom po Slovenji, ki smo jih povabili, saj želimo, da bi prireditev dobila širši značaj druženja mladih,” pravi. Z namenom “krepiti regijsko druženje”, kot se je izrazila, so pri brunarici v Dolgi vasi, kjer je bila tudi zadnja točka letos prvič organiziranega “orientacijskega pohoda po gostilnah”, postavili šotor. “Da bo v njem prenočil, se je odločil samo en obiskovalec, upamo pa, da jih bo prihodnje leto več,” pravi Kamškova.
Prireditev, na kateri se prepletata kultura in šport, je stala 700 tisoč tolarjev, bi pa še precej več, če ne bi na koncertu ob zaključku drugega dne prireditve, na katerem so nastopili predvsem ansambli iz kočevsko-ribniške doline, ti igrali brezplačno. Koncert je bila prireditev, na kateri se je zbralo največ mladih, ki pa so bili navdušeni tudi, kot pravi Kamškova, nad družabnimi igrami pred koncertom. Te so, tako kot orientacijski pohod, letos organizirali prvič in jih bodo tako kot letos ploščkanje pri športnih igrah, zato ker so bile dobro sprejete, organizirali tudi
Je statut pred zakonom ali obratno?
Razhajanje, ki je razvnelo strasti - V ozadju politika - Henigman dobil opomin, Orel odstopi! kot predsednik statutarnopravne komisije
RIBNICA - Čeprav se seje ribniškega občinskega sveta običajno začnejo natanko ob napovedani uri, pa se je 15. redna seja prejšnji četrtek začela z zamudo. Svetniki so v preddverju sejne sobe čakali, da se zaključi sestanek članov občinske statutarnopravne komisije in Nadzornega odbora (NO), ki gaje predlagal župan in naj bi zgladil določena razhajanja, a je samo še bolj razvnel strasti.
“Počilo” je, ko predsednik statutarnopravne komisije Lado Orel ni mogel več skrivati užaljenosti, ker mu je predsednica NO Olga Tanko dejala, da je v poročilu NO o pregledu proračunskih postavk iz zaključnega računa občine za lansko leto nadzorovanec in da se zato kot takšen “nima kaj opredeljevati". Orel je dejal, daje res, kar je rekel Benjamin Henigman, da gre za politiko, strinjal pa se je tudi z njegovo izjavo, da je bistvo demokracije formalizem. "Vendar naj to velja vedno in povsod in ne samo, kadar tako komu paše,” je poudaril. Dejal je, da rokometnega kluba in Lada Orla, ki je bil predsednik kluba do novembra lani, ko je odstopil, NO ni nadzoroval samo lani, ampak tudi že leta nazaj. S trditvijo, da gre za dvojna
merila, je izrazil dvom, da NO naključno izbira proračunske postavke, ki jih bo temeljiteje pregledal.
Z obrazložitvijo, da poročilo NO ne more biti nično, kot ga je opredelila satutarnopravna komisija. ker zakon o lokalni samoupravi ne izključuje, daje lahko član NO tudi član kakšnega odbora katerega izmed porabnikov občinskega proračuna, se je Tankotova zavzela, da njihovo poročilo obravnavajo. Za poročilo je dejala, da je za občinsko upravo ugodno, saj naj bi se njihovo delo v zadnjih letih zelo izboljšalo, da pa je kljub temu še nekaj nepravilnosti ter da se jim zdi prav, da nanje opozorijo. Nasprotno pa je Orel vztrajal, naj poročila ne obravnavajo, ker je NO s tem, ko je bil član NO Brane De-jak istočasno tudi član NO Šport-
ne zveze, kršil 39. člen občinskega statuta.
Ko so ponovno začeli govoriti o rokometnem klubu, se je v razpravo vključil tudi Andrej Mate, ki pa je pri tem nenamerno izzval svetnika in predsednika Športne zveze Benjamina Henigmana, ki je nepravilno ocenil, da letijo Matetovi očitki nanj, do te mere, daje udaril z roko po mizi. vstal in z besedami "To je sramota!” zapustil sobo. Za njegov izpad mu je župan, ko seje Henigman čez nekaj minut vrnil, izrekel opomin. Z večino glasov za so svetniki sprejeli zaključni račun in sklep, da so se seznanili s poročilom NO. Ker predloga statutarnopravne komisije, da se poročilo NO zavrže in odbor razreši, župan ni dal na glasovanje, je Orel odstopil s položaja predsednika omenjene komisije in člana komisije za volitve in imenovanja, bo pa, kot je poudaril, še naprej ostal občinski svetnik.
M. L.-S.
tudi največje težave, med katerimi je, kot je dejal vodja projekta mag. Robert Špendl, najpomembnejša onesnaževanje pitne vode. Reševanje tega namreč zahteva, kot je opozoril, sodelovanje med občinami, saj Kočevcem denimo vodo onesnažujejo v Loškem Potoku, Kočevje pa jo onesnažuje naprej denimo Črnomaljcem itd.
Še to poletje bodo pripravili predloge, kaj narediti, po dopustih
pa bodo organizirali delavnice, na katerih bodo pripravili načrt ukrepov za reševanje težav. “Načrt bomo do konca septembra pripravili v obliki, da bo lahko šel na oktobrsko sejo sveta, kjer bodo kot' prvi nanj lahko dali pripombe svetniki, sledila pa bo javna obravnava, tako da bo, če bo šlo vse gladko, načrt narejen do konca letošnjega leta,” je obrazložil mag. Špendl. Poudaril je, da je v Sloveniji le okoli 10 občin, ki že imajo
prihodnjič. “Novost letos je bila tudi, da so nam pri organizaciji pomagali tudi dijaki,” pravi Kamškova in dodaja, da pa so se kljub temu na prireditev pripravljali kar dva meseca.
Ker je tudi za klukševce sedaj čas počitnic, kot pravi Kamškova, bodo v teh dneh le nekoliko uredili svoje prostore, kijih v zadnjih treh mesecih koristijo tudi dijaki. Sicer pa se bodo predali počitku in čakali na piknik v Osilnici v začetku oktobra, ki je svojevrstna nagrada za vse, ki so kakor oli sodelovali in pomagali pri delu Klukša v zadnjem šolskem letu.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Javno razgrnili osnutek prostorske ureditve
KOSTEL - Qsnutek prostor-skoureditvenih pogojev za kostelsko občino je pripravila družba Topos, od avgusta pa bo po županovem sklepu osnutek tudi javno razgrnjen. Občani, organi, podjetja, organizacije in društva bodo lahko podali pismene predloge, pripombe, mnenja. S tem želi občinsko vodstvo doseči, da bi bili vsi posegi v okolje usklajeni in načrtovani. Zlasti želijo načrtovati krajinske značilnosti, kulturno dediščino in tipologijo arhitekture. Za čim boljšo urejenost kraja pa že sedaj skrbi športno-turistično društvo.
-vd
Pestrih pet dni
KOČEVJE - Ena izmed nalog Rdečega križa je tudi delo z mladimi. Za otroke, ki niso imeli organiziranih počitnic, sta OO RK Kočevje in tamkajšnji Center za socialno delo pripravili petdnevno snidenje, ki so se ga udeleženci zelo veselili. Prosti čas sta jim sekretarka RK in predstavnica CSD zapolnili s spoznavanjem in delom Rdečega križa, obiskom v knjižnici, kjer so si ogledali film, in z likovno delavnico (oblikovali iz gline in vlivali v kalupe), zadnjega dne pa so izdelovali plakate. Za zaključek so se posladkali z dobrotami pekarne Hram in trgovine Briški. Alenka Bunderla, sekretaraka OORK Kočevje, je povedala, da že razmišljajo o še enih takšnih počitnicah v drugi polovici avgusta.
mag. Robert Špendl
ali pripravljajo LPVO, kar v osmih med njimi, pa je izvajalec Oikos. “Težave so več ali manj povsod podobne - pitna voda in odpadki, v Kočevju je morda le radon posebnost, na kar pa se bo kot na naravno danost pač treba navaditi,” je povedal in na našo prošnjo, da nam poda primerjavo, dodal še, da je prednost Kočevske pred ostalimi neokrnjena narava, slabost pa, da bi lahko bili bolj aktivni na področju ravnanja z odpadki in čiščenja odpadnih vod.
M. L.-S.
Alternativni energetski viri
Dolina Kolpe zanimiva kot “integriran ekološki produkt” - Krajani so premalo seznanjeni z novimi tehnologijami
KOSTEL - V sodelovanju s hrvaškimi občinami Brod-Moravce, Čabar in Delnice ter Črnomljem, Kočevjem in Kostelom bo do 15. julija na tem območju potekal mednarodni energetski raziskovalni tabor Sonaravna prihodnost doline Kolpe. Udeležuje se ga petindvajset slovenskih in hrvaških študentov ter trije mentorji. Tabor so pripravile okoljske nedobičkonosne nevladne organizacije.
Namen tabora je predvsem spodbujati ljudi, da bi še naprej uporabljali obnovljive vire energije, a vendar na nekoliko bolj sodoben in prijazen način. Udeleženci tabora z anketami po vaseh in zaselkih ugotavljajo, da prebivalci v teh krajih za ogrevanje še vedno uporabljajo les, malo pa so seznanjeni z novimi tehnologijami, izrabo lesa in tudi s solarno energijo, ki v razvitih evropskih državah postaja vse cenejša. Popisujejo stanje stavbnega fonda, ugotavljajo, v kakšnih stavbah ljudje prebivajo, ocenjujejo najosnovnejše ukrepe za zmanjšanje energetskih stroškov (vrsta oken, debelost sten, izolacija). Zanima jih odnos ljudi do energije in klimatskih sprememb.
“S tem ko jih sprašujemo, jih spodbujamo, da o tem razmišljajo. Ne vsiljujemo tehnologij in energentov, radi bi samo, da se navadijo misliti o prednostih in slabostih ter se še bolj seznanijo z zadevami, ki jim doslej niso bile znane,” je povedal vodja tabora Andrej Klemenc iz Ljubljane.
Tabor so v dolini Kolpe pripravili predvsem zaradi tega, ker je to območje zanimivo za "integriran ekološki produkt". V zaščitenem naravnem okolju, ki je edinstveno zaradi svoje odmaknjenosti in zaostalosti, lahko uveljavljajo ekološki turizem, obnovljive vire energije, ekološko pridelavo hrane in še kaj.
Rezultati anket o rabi energije v gospodinjstvih bodo občinam kakovostno izhodišče za izdelavo
lokalnih energetskih zasnov in za pripravo projektov, s katerimi lahko sodelujejo na razpisih v Sloveniji in Hrvaški ter pri programih podpore regionalnemu razvoju in čezmejnega sodelovanja.
M. G.
V Tunjice po zdravje
Zdraviliški gaj
LOŠKI POTOK - V sklopu rednega programa odbora za rekreacijo je društvo upokojencev Loški Potok pred kratkim pripravilo popoldanski izlet v Tunjice pri Kamniku. Obiskali so naravni zdraviliški gaj, baročno cerkev sv. Ane in okoliške kraje.
Zdraviliški gaj Tunjice je bolj malo znan širši javnosti, nenavadno zdravilno moč tega območja pa je lastnik peskokopa leta 1998 odkril povsem po naključju. Med izkopavanjem mivke je v nogah začutil nenavadno mravljinčenje in ko je kasneje naletel na izvir vode, mu je ta pomagala, da se je hitro zacelila dolgoletna poškodba. Presenečen se je obrnil na več poznavalcev zemeljskih sevanj, ki so po podrobni raziskavi terena ugotovili, da je to zemljišče po svojem ugodnem delovanju eno največjih pri nas. Danes peskokopa več ni, pač pa je zemljišče razdeljeno na 9 polj, ki različno delujejo na posamezne organe in ugodno vplivajo na počutje. Skupine obiskovalcev vodijo po zemljišču posebej za to usposobljeni vodniki.
Na griču, ki je preddverje Kamniških Alp, stoji cerkev sv. Ane, kjer je po pripovedovanju župnika tudi prisotno sevanje, sama cerkev pa je zanimiva predvsem zaradi mogočne baročne gradnje in bogate poslikave. Lahko bi dejali, da je to primeren kraj za upokojence, ki imajo že vsi take ali drugačne težave. Če je sevanje res delovalo takoj, sicer ne vemo, res pa je, da so se Potočani veseli in zadovoljni vračali z izleta.
A. K.
Drobne iz Kočevja
VAŠKA TRGOVINA DAJE UPANJE - Podjetje Hram, d.o.o., je konec prejšnjega meseca v Livoldu odprlo trgovino, ki sojo preprosto poimenovali “Vaška trgovina”. Poleg svoje običajne ponudbe različnih vrst kruha, peciva in sladic, kupcem v njej nudijo tudi druge prehrambene izdelke, za kupce iz okoliških vasi pa Hra-movci menda organizirajo celo dostavo po naročilu na dom. Trgovina se nahaja v prostorih, kjer je nekoč že bila vaška trgovina in nazadnje, vse do svojega obžalovanja vrednega konca, v žive vijolične barve odeta Prodajalna Lili. Da je v njej sedaj ponovno trgovina, ki je pod novo taktirko dobila tudi barvo precej bolj umirjenih tonov, je za vaščane Livolda in okoliških vasi nedvomno dobra novica. Ko so namreč trgovino v Livoldu zaprli, na celotnem območju krajevne skupnosti, ki poleg Livolda obsega še naselja Dolga vas. Zajčje Polje, Črni Potok, Kačarji, Mozelj, Kačji Potok, Rajndol, Knežja Lipa in Spodnji Log. ni bilo več niti ene trgovine. Hram tako območju ponovno vrača trgovino, vaščanom pa upanje, daje za njihovo vas še upanje!
Želijo več gasilk
PREDGRAD - PGD Pred-grad, ki deluje že od leta 1894, želi v svoje vrste vključiti čim več gasilk. Od leta 1980 se jim je pridružilo že 13 članic, med katerimi sta dve opravili izpit za izprašanega gasilca. Pri obnovi poslopja pa so bile članice, pa tudi člani in tamkajšnji prebivalci zelo aktivni.
-vd
Ribniški zobotrebci
“TEŽKO” JE PRITI, ČE NE VEŠ, DA JE! - Ribniški Javni sklad za kulturne dejavnosti (kot predvidevamo, da se je podobno kot v Kočevju preimenovala območna izpostava nekdanjega Sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti!) je kot organizator medob-močne revije pihalnih godb in orkestrov menda pričakoval, da se bo na koncertu v ribniškem gradu zbralo več ljudi, kot se jih je. Da bodo prireditelji lažje razumeli, zakaj je bilo tako, pa samo tole: “Težko je na neko prireditev priti, če ne veš, da prireditev sploh je!"
SPOPAD DVEH PRAVNIKOV - “Spopad” Olge Tanko in Lada Orla na zadnji seji ribniškega občinskega sveta je izzvenel kot spopad dveh nasprotnih pravnih mnenj. Tankotova je trdila, da NO v ničemer ni kršil zakona in ne občinskega statuta, daje zanjo zakon o lokalni samoupravi močnejši pravni akt kot občinski statut ter da je 39. člen statuta v nasprotju z zakonom, Orel pa, daje sporni 39. člen občinskega statuta zakonit, češ da ni v nasprotju z zakonom, ter daje zato zaključno poročilo NO nično. Ob tem pa človeka kar srh spreleti, če pomisli, da bi (bo) kdaj potreboval pravnike! Tako Tankotova kot Orel sta namreč advokata!
Laški sel
NOVE ZGIBANKE - Za obiskovalce znamenitih krajev v občini Velike Lašče so izdali pred kratkim tri nove zgibanke: Veliko-laška kulturna pešpot Levstik-Stri-tar-Trubar, Retje - rojstni kraj Frana Levstika in Podsmreka - rojstni kraj Josipa Stritarja. Besedila je napisala in jim dodala risbe Polona Kresal Bizaj. Občina je izdala tudi novo razglednico Velikih Lašč s fotografijami rojstnih krajev omenjenih treh kulturnikov, pripravljajo pa še razglednico z nekaterimi naravnimi zanimivostmi občine.
SAMO ŠE JUTRI,'se pravi do 20. julija, je čas za prijavo na razpis za spodbujanje reje plemenskih krav, kobil in drobnice. Doslej seje na razpis prijavilo že okoli 170 rejcev.
NA VESELICO, ki bo 21. julija ob 20. uri, pred gasilskim domom v Velikih Laščah, vabi Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče. Igrali bodo Čuki. Na srečelovu pa bo možno zadeti tudi televizor, videorekorder, glasbeni stolp.
STRELJANJE Z LOKOM, oziroma “prve lokostrelske korake", za mlade in stare začetnike lokostrelstva organizira med šolskimi počitnicami vsak četrtek ob 18. uri pri gradu Turjak Lokostrelski klub Turjak. Poduk je brezplačen, starost novih strelcev pa ni pomembna, se pravi, da se lahko prijavijo tudi starejši.
'	N
Trebanjske iveri
BOŽJA ALI PRELIMINARNA PREVIDNOST?! - Čateški župnik Slavko Kimovec je bil že med nedavnim obiskom uredništva v gosteh pri teh prijaznih ljudeh pod Zaplazom edini iz zbranega omizja domačinov, ki je zahteval oz. zaprosil za avtorizacijo besedila. Seveda ni bilo s tem nič! Gospod Slavko pa seveda tega ni pozabil. Ob obisku cerkve na Trebanjskem Vrhu je pred začetkom pogovora zastavil “preliminarno vprašanje”, ali bo vsaj tokrat uslišan. Na novinarjevo pojasnjevanje, da gre vendarle za nezaupanje do opravljanja poklicnega dela pri obravnavani razmeroma nezahtevne snovi, je župnik vztrajal pri avtorizaciji, da ne bi zapisali kakšen napačen podatek, saj se še znanstvenikom in drugim razumnikom pogosto zapiše marsikakšna netočnost. Ping pong o avtorizaciji je bil sklenjen z dogovorom o morebitni “recitaciji", se pravi, da župnik po telefonu sliši še novinarjevo, ne le božjo interpretacijo videnega, (neu)slišanega...
ZVONJENJE NAMESTO SIREN? - Trebanjci so se po malem že navadili na zgodnje jutranje zvonjenje cerkvenih zvonov ob koncu tedna že pred 7. uro. Ni jim pa jasno, zakaj so zdaj začeli zvoniti še pozno zvečer, med 21. in 22. uro, ko je za marsikoga že čas za počitek. Morda pa preizkušajo, če bi zvonovi zamenjali gasilske sirene, ali je to kakšna nova akcija NNNP?
Aktualna opravila v vinogradu
TREBNJE - Trebanjska enota kmetijske svetovalne službe vabi v petek, 20. julija, na terenski ogled vinogradov z inženirjem Jožetom Maljevičem na temo Aktualna opravila v vinogradu. Ob 16. uri bo ogled v vinogradu Stanka Peterleta v Borštih (Trebelno), ob 18. uri pa v vinogradu Petra Brcar-ja na Homu (Šentrupert).
Sevniški paberki
BORUT RAD NAMAKA -Vodja sevniškega kopališča Borut Bizjak vsak dan večkrat namaka termometer v čisto vodo, na po-
sebno željo prijateljev, nezaupljivih v njegove meritve, pa rad namoči termometer tudi vpričo nejevernih Tomažev. (Foto: P. P.)
KAPLANU KOPALKE, SVEČA NOVINARJU! - Blanški gasilci so na sobotnem praznovanju krajevnega praznika na veselici zelo hitro prodali vse srečke. Tako je, seveda povsem po naključju, z (ne)srečno številko srečke 13 glavni dobitek končal v rokah hčerke marljive predsednice PGD Štefke Vidrih in seje zato hči nelagodno spraševala, češ kaj bodo pa zdaj ljudje mislili! Bolj prešerne volje je bil brestaniški kaplan Matej Jakopič, ki je zadel ženske kopalke in se je s tem dobitkom brez predsodkov prišel pohvalit in pošalit k omizju, kjer sva sedela s kolegico Branko s sevniškega radia ter poslancem Brankom Kelemino in njegovo družico Meri. Piscu tehle vrstic seveda poklicna in siceršnja radovednost ni dala miru, zato sem se s srečko, ki sem jo vso pomečkano privlekel iz nekega žepa, odpravil po dobitek še sam. V vrečki je bila poleg zvezka, bonbonov in nogavic, tudi rdeča nagrobna sveča. Kompenzacija, tudi ob pomoči omizja, oz. zamenjava dobitka s kaplanovim ni uspela, kajti Matej ima menda tudi sestro. Sicer pa bi kopalke lahko preizkusila tudi kakšna plavalka onkraj Atlantika, kajti Matej bo v kratkem odšel kot kurat v enote NATO v Kanado..,
MUtŠ J 2 N A Ž J H OBČIN MŠŠ
Upokojenci podpirajo ustavni spor
SO let DU Trebnje - Pokojnine se morajo redno usklajevati z rastjo plač, ne pa življenjskih stroškov - “Nihče nam ne more kratiti pravic, pridobljenih z aktivnim delom!”
TREBANJSKI VRH - Cerkev sv. Jerneja na Trebanjskem Vrhu (405 m), ki se dviga v gričevju nad dolinama potokov Rodeljevca v porečju ponikalnice Temenice in Močilnice v porečju Mirne, doživlja temeljito prenovo. Krajani gručaste istoimenske vasice Trebanjski Vrh in Roj so doslej s svojimi prispevki obnavljali cerkev, ki je utrpela težke poškodbe med nemškim “granatiranjem” partizanov, ko so se ti med 2. svetovno vojno zadrževali v vasi.
Cerkev ima glavni oltar iz leta 1736, stranski oltar pa nosi letnico iz leta 1864. Po besedah 65-let-nega Vinka Smrketa, ključarja te cerkve že 22 let, je Marinka Dražu-merič z novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) med nedavnim obiskom te cerkve povedala, da izvira cerkev sv. Jerneja iz 16. stoletja. “Še vedno popravljamo poškodbe, ki so jih v 2. svetovni vojni povzročile na cerkvi topovske granate. Takrat sta bila poškodovana zvonik in streha. Še zdaj so vidne poškodbe,” je prejšnji teden povedal Smrke, župnik župnije Čatež pod Zaplazom. Slavko Kimovec pa ga je brž popravil: “So bile, te dni jih nič več!” Tako je hotel ponazoriti, kako hitro se v zadnjem času spreminja oz. lepša podoba cerkve na hribu v soseščini Smrketovih, da še marljivi ključar ne ve vseh podrobnosti.
Že 12 let je, odkar so zamenjali kritino cerkvene ladje iz leta 1842. Že pred več kot dvema letoma, ko je bil župnik še Marko Pajk, so krajani kupili bakreno pločevino za obnovo pocinkane pločevine na zvoniku, kije po besedah Smrketa kljubovala zobu časa vsaj 60 let. S pomočjo ZVNKD Novo mesto bodo sprožili postopek, da bi to cerkev razglasili za kulturno-zgo-dovinski spomenik. Tako bi lažje prišli do denarja za obnovo cerkve še iz drugih virov. Župnik Kimovec je povedal, da bo samo prva faza obnove veljala blizu 4 milijone tolarjev. Uredili bi radi še zunanjščino cerkve in drenažo. Poleg žup-
kar 60 odstotkov cestnega prometa. Šajna je še povedal, da so tuji strokovnjaki ob obisku pri nas prijetno presenečeni nad kakovostjo, predvsem pa gostoto cestnega omrežja. Slednja je v svetovnem vrhu. V luči takšnega pogovora na sevniškem gradu tudi brežiški župan Vladislav Deržič ni dobil odgovora na vprašanje, ali bodo spomladi 2002 le pričeli graditi avtocestni odsek Krška vas-Smed-nik-Obrežje.
P. P.
Vodovod pri koncu
Tudi gradnja javne razsvetljave na Blanci -Praznik krajanov in gasilcev - Kotlovnica in garderoba pri kulturnem domu
Slaki na 10. obletnici PGD Trnovec
TRNOVEC-V soboto, 21. julija, se bo ob 18.30 z zborom gasilcev pred gasilskim domom v Trnovcu pričelo praznovanje 10. obletnice PGD Trnovec. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi društveni prapor. Na veselici bo poskrbel za zabavo ansambel Lojzeta Slaka.
50 let
PGD Veliki Cirnik
VELIKI C1RNIK-S 5. gasilskimi igrami brez meja ob 15. uri se bo v soboto, 21. julija, na Velikem Cirniku pričelo tudi praznovanje 50-letnice PGD Veliki Cirnik. Po igrah bodo podelili gasilska priznanja, na veselici pa bo igral ansambel Mladi Dolenjci.
Vinko Smrke
Prevzem novega vozila PGD Sevnica
ŠEVNICA - Po gasilski paradi ob 19. uri bo v soboto, 21. julija na Ševnici prevzem novega gasilskega vozila PGD Ševnica. Nakup tega je omogočila Gasilska zveza Trebnje. Zabavni del praznovanja bo popestril ansambel Mi trije.
V Sloveniji največja gostota cest
Na 700 km avtocest 60 odstotkov vsega prometa v Sloveniji - Na avtocestah petkrat boljša varnost kot na ostalih cestah - Državni sekretar za ceste Anton Šajna na obisku v Sevnici
SEVNICA - Drevi, ob 20. uri, bo v Lekos galeriji Ana na Glavnem trgu v Sevnici večer pesmi Benjamina Žnidaršiča - Bena ob spremljavi klaviatur in kitare dua Jernej&Marjan.
Devet Makedoncev
POSAVJE - Brežiški policisti so na območju Jesenic na Dolenjskem 29. junija pri ilegalnem prehodu državne meje prijeli deset Makedoncev. 2. julija pa so se skriti v stropu vagona potniškega vlaka na železniško postajo Dobova pripeljali še trije Romuni. Vse kršitelje so po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
Ilegalno čez mejo
KRŠKO - Policisti Policijske uprave Krško so od petka, 6. julija, do ponedeljka, 9. julija, zjutraj zalotili 22 tujcev pri poskusu ilegalnega prehoda državne meje. Večino so vrnili na Hrvaško, tri pa so po končanem postopku odpeljali v center za odstranjevanje tujcev.
TREBNJE - Ob zlatem jubileju trebanjskega društva upokojencev je bilo letošnje srečanje članov na drugo julijsko nedeljo še posebej praznično in slovesno. Trebanjske upokojence je z obiskom prijetno presenetil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Vinko Gobec. Njegovemu nagovoru so upokojenci pozorno prisluhnili in ga večkrat nagradili s ploskanjem.
Gobec je poudaril pomen kulturnega, športnega, rekreacijskega in humanitarnega delovanja društev upokojencev, še zlasti pa je danes pomembna povezanost in enotnost upokojencev v boju za pravice, ki izvirajo še iz časov aktivnega življenja, ko so upokojenci pomagali soustvarjati našo se-
ZVONIK SV JERNEJA Z NOVO PREBLEKO - Krovska deta je opravil Anton Febenc, nadzorni pa je biI Jože Sitar. Farani so sodelovali s pomožnimi deli in postrežbo. ‘‘Likof’ bo 26. avgusta ob 10. uri na Jernejevo nedeljo. (Foto: P. Perc)
danjost in prihodnost. “Naša mlada država ne more in ne sme na račun upokojenskih pravic reševati privatizacijskih lukenj ali proračunskega primanjkljaja. Nihče nam ne more kratiti pravic, ki smo jih dosegli z rednim delom in rednim plačevanjem vseh prispevkov SPIZ. Pokojnine se morajo redno usklajevati z rastjo plač aktivnih delavcev, ne pa z rastjo življenjskih stroškov,” je dejal Gobec. Z njim je soglašal tudi predsednik DU Trebnje, Janez Bukovec, ki je še dodal, da zato tudi trebanjski upokojenci podpirajo ustavni spor, ki ga je sprožil ZDUS glede pravic upokojencev.
Vinko Gobec je predsedniku Bukovcu nato izročil veliko plaketo ZDUS, ki jo je ta prejel z besedami, daje to priznanje za 50 letno požrtvovalno in plodno delovanje med člani društva in aktivno sodelovanje z ZDUS. Čestitki ob praznovanju so se pridružili še predsednik občinske zveze DU Alfonz Tratar, predsednik občinskega odbora DeSUS-a Janez A. Kovačič in predsednik sveta KS Trebnje Marjan Krmelj. Slednji se je društvu zahvalil za ustvarjalno delo in povedal, da je svet KS ob letošnjem krajevnem prazniku podelil DU priznanje v zahvalo vsem,
SEVNICA - Posavci so tudi v tretje v Sevnici, na povabilo sevniškega župana, zaman čakali ministra za promet Jakoba Presečnika (mimogrede: tokrat je imel še najbolj opravičljiv razlog za izostanek, saj se je moral pogajati s kontrolorji letenja, ki so napovedali stavko). Z ministrom naj bi se Posavci pogovarjali o načrtovanih naložbah na državnih cestah, seveda predvsem v Posavju.
Četudi bi minister prišel, kaj bolj razveseljivih obetov ne bi slišali, kot jih je izrekel državni sekretar prometnega ministrstva Anton Šajna. Pravzaprav tudi on s sodelavci vred ni obljubil nič konkretnega, saj je vse odvisno od denarja. Škarje in platno, kako naj bi ga razdelili, na nek način tudi po regi-

ki veliko prispevajo k dobremu počutju starejših in onemoglih v KS.
V krajšem kulturnem programu ob letošnjem srečanju trebanjskih upokojencev so sodelovali pevci Zlate jeseni in članice skupine Vesele pletilje DU Trebnje. Prijetno praznovanje pa je na koncu popestril še ansambel Tulipan. Ivanka Lazar nam je v imenu upravnega odbora DU Trebnje sporočila še zahvalo Trimu za odlično postrežbo njihove kuhinje ter vsem organizatorjem prireditve in tistim, ki so prispevali za srečelov.
P. P.
POVŠIČ JE BIL KRATEK IN JEDRNAT - Škocjanskemu županu Janezu Povšiču so pozorno prisluhnili vodja investicij pri Direkciji za ceste Ljuba Brank (na njegovi desni), državni sekretar, Anton Šajna in sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. Perc)
PREHODNI POKAL BOŠTANJSKIM GASILCEM - V tradicionalnem hitrostnem vezanju vozlov za prehodni pokal PGD Blanca je bila med 16 gasilci najhitrejša Boštanjčanka Barbara Zalašček, Boštanjčani so osvojili tudi prehodni pokal Prejel gaje poveljnik PGD Boštanj Alojz Zalašček (na posnetku). Slovenski zvoki so zatem na veselico privabili veliko ljudi.fFoto: P. Perc)
# 7
'1*
Anton Šajna
jah oz. občinah, pa imajo tako in tako v rokah poslanci...
Sevničani bi bili zadovoljni, če bi dobili vsaj pločnik na Logu, če že morda ne bo nič’s preplastitvijo ceste Sevnica-Blanca-Brestanica in še manj s posodobitvijo 2 km ceste med Zavratcem in Radu-ljami, kamor so po slabem makadamu popeljali goste iz Ljubljane, da so se lahko prepričali, v kako žalostnem stanju so državne ceste. Sevniškega župana Kristijana Janca in njegove sodelavce je v teh prizadevanjih podprl tudi škocjanski župan Janez Povšič, ki je tudi za sodobno cestno povezavo Ce-lje-Zidani Most-Sevnica-Karlo-vac, pri čemer se muzdi nesprejemljivo, da se cesta Škocjan-Za-vratec dela tako rekoč v šestih etapah!
Vse, kar je Šajna obljubil, je to, da bodo vsekakor tudi v Posavju poskrbeli za večjo prometno varnost z boljšimi cestami, čeprav to sploh ne bo preprosto ob statistiki, da je prometna varnost kar približno petkrat boljša na avtocestah kot na drugi cestah in da je vseh avtocest v Sloveniji 700 km. Vlaganja v avtoceste pa spet opravičuje podatek, da na njih poteka
BLANCA - Preteklo soboto sta krajevna skupnost in PGD Blanca pripravila skupno prireditev ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na napad partizanov na nemški vlak med 2. svetovno vojno in na padlega domačina Jožeta Radeja med napadom Nemcev na šolo. Predsednik sveta KS Blanca Drago Mirt je povedal, da ravno te dni zaključujejo drugo fazo gradnje krajevnega vodovoda in prvo fazo gradnje javne razsvetljave.
Mirt in predsednica blanških gasilcev Štefka Vidrih pa sta se posebej zahvalila zdomcu Milku Im-perlu za njegov prispevek pri gradnji prizidka oz. kotlovnice in garderobe gasilskega in kulturnega doma. Krajanom in gasilcem je zatem čestital še sevniški župan Kristijan Janc, posebej še svojevrstnim blan-škim godbenikom - vinogradnikom. Brestaniški župnik Jože Špes in kaplan Matej Jakopič sta ob koncu slovesnosti še blagoslovila stensko sliko zaščitnika gasilcev sv. Florijana na gasilskem domu.
P. P.
Slavko Kimovec, župnik na Čatežu pod Zaplazom
nijske cerkve sv. Mihaela spadata pod čateško faro, poleg trebanjsk-ovrške podružnične cerkve, še romarska p. c. Marije Vnebovzete na Zaplazu in p.c. sv. Urha na Okrogu.
P. P.
Večer Benjamina Žnidaršiča - Bena
Trebanjski Vrh obnavlja cerkev
Cerkev sv. Jerneja iz 16. stoletja kulturno-zgodovinski spomenik? - Doslej s svojimi prispevki obnavljali cerkev, poškodovano med nemškim “granatiranjem ” partizanov
ttHtl I> HA3IH o £i č I u
Takšnega nadzora pa še nikjer
Skupna čistilna naprava Vipap Vidma in občine - Lokacijo določijo strokovnjaki po presoji vpliva na okolje - Nekateri svetniki želeli večji nadzor nad ekološko sanacijo Vipap Vidma
KRŠKO - Krški občinski svetniki so se v ponedeljek na nadaljevanju 1. izredne seje odločili, da bosta krška občina in podjetje Vipap V ideni Krško, d. d., zgradila čistilno napravo na skupni lokaciji. To omogoča hitrejšo izgraditev, saj ima Vipap Videni Krško zaradi izvajanja sanacijskega programa lažji dostop do evropskih sredstev.
Kje bo čistilna naprava stala, še ni jasno. Vipap Videm se zavzema za svoje dvorišče, občina pa ima že nekaj časa rezervirano mesto pri Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Svetniki so se strinjali z županom Francem Bogovičem, da bodo lokacijo določili strokovnjaki, ki bodo presodili njeno primernost in vse vplive na okolje. Šele potem bosta Vipap Videm in občina sklenila pogodbo.
Krškim svetnikom so vodilni v podjetju Vipap Videm, kije eden največjih onesnaževalcev okolja v Sloveniji, predstavili ekološko sanacijo tovarne. Po prvotnem načrtu bi podjetje moralo prenehati čezmerno obremenjevati okolje že sredi leta 2002, potem pa so po besedah direktorja Old-
richa Kettnerja spoznali, da jim to ne bo uspelo, zato so rok podaljšali še za štiri leta. Svetnik Martin Kodrič je predlagal, da bi v primeru prekomernega onesnaževanja okolja po juliju 2007 podjetje “kaznovali” z odškodnino, vsake pol leta pa naj bi svetniki dobili v roke poročilo o napredovanju izvajanja projekta ekološke sanacije. Direktor Ket-tner je povedal, da jim sicer ni težko dvakrat letno oddajati poročilo, da pa “takšne kontrole kot v Krškem nisem imel še nikjer.” Po prigovarjanju župana Bogoviča in svetnika Petra Žiganteja so to namero opustili. Na predlog svetnika Jožefa Habinca pa so podprli tudi skupno spremljanje razmer na trgu plina in možnost skupnega nastopa na trgu za po-
trebe občanov, Vipap Vidma in večjih porabnikov plina.
Po zaključku izredne seje so svetniki zaključili še pet od 20 točk dnevnega reda 25. redne seje. Še največ časa so porabili za odločitev, da bo občina sodelovala na javni dražbi za stari hotel Sremič. Mnogi svetniki so nasprotovali selitvi glasbene šole iz starega mestnega jedra, a jim je župan razložil, da sodelovanje na dražbi še ne pomeni potrditev, da se bodo tja preselili glasbeni upi. Nove prostore potrebuje namreč tudi videmska podružnica Valvasorjeve knjižnice.
M. R.
POČITNICE - Center za socialno delo Krško je letos že četrtič zapored pripravil počitniške aktivnosti za osnovnošolce. Okrog 100 otrok iz krške občine je med 9. in 13. julijem v Krškem in okolici ustvarjalo in se zabavalo v različnih delavnicah, si ogledalo policijsko postajo in bilo pri gasilski vaji, verjetno pa je vsem prijalo kopanje v bazenu. Počitnice, ki so bile za otroke brezplačne, so zaključili v petek v Klunovih toplicah v Bušeči vasi (pri Brežicah). Počitniške dejavnosti je pripravila Marina Novak Rabzelj, pri izvedbi pa je pomagalo 12 dijakov in študentov prostovoljcev ter 10 delavcev v javnih delih. (Besedilo: M. L., foto: Center za socialno delo Krško)
Če jo prekuhajo, jo lahko pijejo
Vodovod v Pečicah zagotavlja dovolj vode, a je preslaba, da bi lahko pili kar iz pipe - Po občinskih obljubah lahko upajo, da se bo najpomembnejše začelo dogajati prihodnje leto
Krško povezuje turistična društva
Znova občinska zveza - Bo dejavnejše še kaj drugega?
PEČICE - Po vodovodu v Pečicah priteče tudi v suši dovolj vode. Če tako domačini niso žejni vode, so zaskrbljeni, kakšno vodo jim daje omenjeno vaško omrežje. Vsakič, ko jo natočijo, se zamislijo predvsem zato, ker ni še nihče preklical uradnega priporočila, da naj uporabniki tukajšnjo vodo prekuhavajo pred uporabo.
KRŠKO - V navzočnosti predsednikov vseh 8 turističnih društev v krški občini in predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča so nedavno pripravili ustanovni občni zbor Občinske turistične zveze Krško.
Pobude za ustanovitev, o kateri se v občini Krško pogovarjajo že kar nekaj let, so dala turistična društva iz občine Krško. Ustanovitev so izmed osmih društev podprla vsa razen kostanjeviškega. S podpisom pristopne izjave na ustanovnem občnem zboru so ustanovitelji naredili prvi korak k občinski turistični zvezi. Po dogovoru z ustanovnega zbora naj bi do konca junija opravili še vse druge postopke.
Marjan Rožič, ki je čestital k omenjenemu povezovanju turističnih društev, je menil, da bodo turistična društva in zveza z dobrim programom lahko dobili denar, čeprav ga tudi za te dejavnosti v
državi manjka. Po Rožičevem prepričanju bodo z nastankom turistične zveze živahnejše mnoge dejavnosti v občini Krško.
Občinska turistična zveza Krško je v preteklosti že delovala, vendar je razpadla. V pričakovanju njene-
• V Občinsko turistično zvezo Krško se bodo poled turističnih lahko vključevala tudi druga društva. Tako je v zvezo že vstopilo Društvo turističnih kmetij Krško, ki vključuje 7 turističnih kmetij.
ga oživljenja imajo v krški občini že celo desetletje pripravljen dolgoročni načrt turističnega razvoja.
Turisični delavci iz občine krško bodo sicer imeli priložnost za javni nastop že jutri. Za ta dan so namreč napovedali vsakoletno srečanje predsednikov turističnih društev v Žalcu.
M. L.
Z vodovodom upravlja vaški vodovodni odbor Pečice. Njegov predsednik Ivan Omerzel pravi, da so oporečnost vode ugotovili pred približno dvema letoma in od takrat je potrebno prekuhavanje.
Kaj vse se iz žive narave zateka v vodovod Pečice, bi najlažje izvedeli iz poročil služb, ki pečiško
Kostanjeviška noč
KOSTANJEVICA NA KRKI -Turistično društvo sekcija Šelmari-ja Kostanjevica na Krki bo v soboto organiziralo tradicionalno Kostanjeviško noč. Ob 13. uri bodo prišle pustne skupine iz Slovenije, ki se bodo uro zatem zbrale na 10. srečanju. Ob 18. uri bo promenadni koncert pihalnih godb, za ob 19. uri napovedujejo veselico, uro kasneje se bodo predstavile pustne skupine, ob 20.30 bo po Krki prispel splav z godbo in odborom Prforcenhausa. Ob 21. uri bo povorka okrašenih čolnov, opolnoči pa bodo obiskovalcem pripravili ognjemet.
vodo dajejo pod drobnogled. Novomeški zavod za zdravstveno varstvo nas je po podatke napotil k celjskemu zavodu, v Celju pa so povedali, da oni ne jemljejo vzorcev vode v Pečicah. Tako kaže, da vodovod v Pečicah vendarle nadzoruje novomeški zavod. Za uživalce vode iz pečiškega vodovoda je priporočilo o prekuhavanju vode sicer pomembnejše kot to, kdo sicer nadzoruje kakovost vode.
Prekuhavanju vode pred uporabo se bodo v Pečicah lahko odpovedali šele, ko bodo imeli drug vodovod. Pod vasjo je globinska vrtina, iz katere se oskrbujejo Sromlje. Ivan Omerzel verjame, da bo iz globinske vrtine tekla voda tudi v Pečice. "Občina obljublja, da bo naredila vodovod k nam. Kolikor sem hodil po občini, sem izvedel, da že izdelujejo projekt. Vprašal sem še pri izdelovalcu, ki naj bi pripravljal projekt. Tam pa sem izvedel, da občina še ni dala denarja,” pravi Omerzel.
Do ponedeljka razbijejo zvonec
Zakaj vrtec Brežice še ne bi mogel imeti opremljenega zunanjega prostora - Do denarja tudi z dobrodelno prireditvijo - Vsaj t’ treh letih ograja - Nasilneži vztrajnejši od varnostnikov
BREŽICE - Nov delovni način vrtcev, ki ga v delo z najmlajšimi uvajajo vzgojno-varstvene ustanove, poudarja pomen zunanjega prostora vrtcev. Vrtec Mavrica Brežice, ki tudi uvaja novi način, je z vso resnostjo prisluhnil tem strokovnim poudarkom. Kdaj ho zagotovil varovancem prostor zunaj štirih sten, ki bo ne le dovolj velik, pač pa tudi ustrezno opremljen? Ana Kupina, ravnateljica Vrtca	občinskem proračunu. Ker vrtec te
Mavrica Brežice, pravi, da se zavedajo, kakšno naj bi bilo v prihodnje igrišče otroškega vrtca. Toda za takšne posege, kot je ureditev zunanjega prostora otroškega vrtca, je v Brežicah premalo denarja v
TA BI A IN LUČ- Vrtec Mavriču Brežice je postavi! zunaj table z napisom, kdaj je prepovedano zadrževanje znotraj sedanje ograje. Tisti, ki jih je po pričakovanjih tabla zmotila najbolj, so na prepoved takoj odgovorili s kamnom v dvoriščno luč. (Foto- M. L.)
lokalne zmožnosti pozna, je pred časom pripravil dobrodelno prireditev za zbiranje denarja za opremljanje zunanjega prostora in, kar je v Brežicah izjemno pomembno, tudi za ograditev tega prostora.
Kje drugje, ne v Brežicah, bi vrtec verjetno še lahko imel zunanje igrišče neograjeno. V Brežicah pa si tega ne morejo privoščiti, zato bodo zunanje površine ogradili, kar naj bi se po besedah Ane Kupina zgodilo najpozneje v treh letih.
Nad stavbo vrtca se že nekaj časa namreč znašajo razbijači, ki naj bi jih bodoča ograja odvrnila od njihovih “podvigov”. Uradno neznani storilci naredijo vse potrebno, da je skoraj vsak ponedeljek razbit zvonec ob glavnih vhodnih vratih vrtca, prav tisti ali podobni njim občasno raznašajo po okolici dele lesene ograje, iste ljudi bi verjetno prepoznali tudi v “silakih", ki so polomili na novo posajena drevesa. Nasilneži tudi uničujejo smetnjake ter igrala in celo razbijajo stekla na vhodnih vratih vrtca.
Vrtec doslej še ni našel rešitve pred omenjenimi neljubimi obiskovalci, niti s tem ne, ko je objekt izročil poklicnim varnostnikom.
Težave, ki jih omenja ravnateljica vrtca, bodo v mestu vse bolj čudnega slovesa manjše, ko bo lokalno javno mnenje bolj naklonjeno vrtcu in manj razbijačem.
Domačini so sicer podprli vrtec, ko so se odzvali na že omenjeno dobrodelno prireditev. Če bo še občina Brežice primaknila za letos obljubljeni denar, ga bo skupno z izkupičkom dobrodelne prireditve dva milijona tolarjev. Ker bo vrtec dobrodelne prireditve organiziral - sodelovanje je že obljubila lokalna amaterska igralska skupina -tudi v prihodnje, bo denarja za igrišče, opremo in prepotrebno ograjo še več.
M. L.
Likovna dela osnovnošolcev na dražbi
BREŽICE - Osnovna šola Brežice je imela 21. junija dan šole z naslovom Od včeraj za jutri, s katerim se je vključila v spremljevalni program Festivala Brežice 2001. V tem sklopu so razstavili tudi 60 likovnih del učencev šole. Izmed teh del so 10 najboljših izbrali za javno dražbo, ki bo 28. julija ob 18. uri v Glasbeni šoli Brežice. Likovna dela so na ogled v atriju Posavskega muzeja Brežice od 14. do 27. julija v času koncertov Festivala Brežice in 28. julija uro pred dražbo v Glasbeni šoli Brežice.
Skoraj štiristo ljudi na Evropohodu
Pohodi tudi v bodoče
KRŠKO - Organizacijski odbor letošnjega Evropohoda
2001	meni, da so prireditev v Posavju organizirali uspešno. Pohoda seje med Podsredo in Kostanjevico na Krki udeležilo okrog 380 stalnih in občasnih pohodnikov. Za te so na posameznih krajih na poti pripravili kulturni program s pogostitvijo. Podatke, s katerimi so se v sklopu Evropohoda 2001 predstavili v t.i. Eu-rofonu, bo organizacijski odbor javnosti ponudil skupni bilten.
Po Evropohodu je omenjeni odbor sklenil, da bodo po zgledu omenjene prireditve pripravljali tudi v prihodnje v Posavju podobne dogodke. Tako bodo imeli pohode od Podsrede do Krškega. Leta
2002	bodo pot podaljšali do Kostanjevice na Krki in bodo z njim počastili krški občinski praznik in 750-letnico prve omembe Kostanjevice. Traso pohodov bodo v prihodnosti prilagajali.
V letošnjem lokalnem organizacijskem odboru evropske akcije so bili med drugimi Zavod za gozdove Brežice, Občinska turistična zveza Brežice, planinska društva, Turi-stičnoinformacijski center Krško in Turističnoinformacij-ska pisarna Kostanjevica.
M. L.
Vodovod v Pečice in prebivalce te vasi imajo na občini v Brežicah vendarle v mislih, kot kažejo izjave pristojnih. Bojan Tičar, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, pravi, da zdaj izdelujejo projektno nalogo. Predvidevajo, da bodo projektno dokumentacijo pripravili v prvi polovici prihodnjega leta. Če bo denar v brežiškem občinskem proračunu za ta namen, bodo lahko začeli vodovod graditi jeseni 2002.
Vodovod v Pečice so zgradili leta 1958, pozneje so ga podaljšali v Spodnje Pečice in Rušno. Zgradili so ga udarniško in zanj tudi prispevali denar, kot je bila navada verjetno pri mnogih takratnih vaških vodovodih v naši deželi. Verjetno tudi zaradi takega načina gradnje v preteklosti tega vaškega vodovoda niso oddali javnemu upravljavcu, kakršen je občinsko komunalno podjetje.
M. L.
Bulimija in anoreksija
Človek in hrana na kaseti
KRŠKO - Založba BooM iz Krškega je pred časom izdala videokaseti o nekaterih težavah razvitega sveta pri nepravilnem prehranjevanju. Filma na videokasetah obravnavata bulimijo in anoreksijo. Kaseti je založba izdala v sodelovanju z nemško družbo za audiovizualno informacijo FWU. Omenjena naslova, ki sta izšla v Nemčiji konec leta, je založba Boom ponudila kot prva slovenska prevoda. "Tako smo v Sloveniji dobili,” pravi Milan Breči iz založbe BooM, “le nekaj mesecev po izidu v Nemčiji videofilma, ki sta zelo aktualna in bosta v veliko pomoč tistim, ki se ukvarjajo z omenjeno problematiko v naši državi. Tudi pri nas je pri ženskah takih motenj vse več."
V sedemdesetih letih so se prvi zdravniki, psihologi, sociologi, pedagogi in tudi starši začeli srečevati z obravnavanima problemoma pri dekletih in odraslih ženskah. Oba filma namreč govorita o tem, kako dekleta in odrasle ženske (v Nemčiji kar vsaka tretja) skrbijo za svojo težo.
“V filmu Bulimija šolarke spregovorijo brez zadržkov o tem, kako 'čistijo’ presežek zaužite hrane. V skrbi, da bi zadržale svojo idealno težo pod kontrolo kljub prekomernemu uživanju hrane, se zatekajo k bruhanju. Od tam pa ni daleč do bulimije. Film skuša pokazati občutljiv pristop k tej motnji in njenim razlagam ter sorodnost z anoreksijo. Prikazuje motnjo, ki se pojavi zaradi surovih nasprotij v razvitem svetu. Za njo zbolijo v glavnem dekleta in ženske, ki naredijo vse, da bi izgubile kilograme. Pri tem gredo tako daleč, da so že nasilne nad lastnim telesom. Film poizkuša prikazati prizadetost s to motnjo in pokazati, kako jo premagati," pravi Breči.
M. L.
Krške novice
LESENO, ALUMINIJASTO ALI PLASTIČNO? - Krški policisti poročajo o vlomu v vikend hišo, velikosti 9 krat 9 metrov skozi okno velikosti 50 krat 50 centimetrov in o “z namenom protipravne prilastitve” odneseni kosilnici in motorju za kosilnico. Nič pa ne piše, ali je bilo okno leseno, aluminijasto ali plastično. V tej paniki, ko veliko ljudi lesena okna menja za popularnejši, a vlomilsko nepreizkušeni različici, bi bil ta podatek celo pomembnejši od velikosti.
PROSTOR - Je hodnik prostor ali ne? Če je, bi nekatere morda spomnili na rek, kije napisan pred vhodom v občinsko stavbo: “V prostorih Občine Krško je kajenje prepovedano.” Ali se med sejami lahko bere časopis, klepeta in odhaja iz dvorane, pa je že druga zgodba. O tem še nič na vratih omenjene občine.
VROČE - Nevzdržno soparno je bilo na zadnji seji občinskega sveta. Tako zelo, da seje 15-minut-ni odmor razvlekel v polurnega. Tako zelo, daje ena izmed svetnic županu predlagala namestitev klimatske naprave. Ampak za župana še premalo, saj jim je ohladitev obljubil čez dve leti. Da jih je potolažil, je opisal doživetja z obiska v Srbiji. “Tam imajo občinski možje 150 mark plače, cene v trgovinah pa so takšne kot tu,” je povedal. “Ampak je na ulici vseeno veliko urejenih dam, kavarne pa so zvečer tudi polne,” je še povedal.
Novo v Brežicah
MEJA IN TOČA - Mejni nadzor potnikov, kakršnega na mejnih prehodih dajo državniki postaviti v dobro državljanov, včasih povzroči v Rigoncah zastoj pri prehajanju meje. O čakanju na meji pa ni bilo ne duha ne sluha, ko je letos padala v Rigoncah toča. Pred neurjem so bežali z avtomobili in peš domala eden čez drugega, kamor je kdo vedel in znal. To je bila res huda ura, ampak, naj ne izzveni nacionalno neprijazno, tudi lepa ura. Znano je torej, kako se znebiti gneče na mejnih prehodih: naredite točo. Resnica je, da navaden smrtnik sicer zelo težko prikliče točo, ampak mogoče bi jo naredil prej, kot bo Slovenija dokončno uredila mejne prehode s Hrvaško in uredila obmejne razmere.
GABERJE ALI GABRJE - Pri Dobovi je vas, ki ji nekateri pravijo Gaberje in drugi Gabrje. V zapisu v gotici, ki so ga dale svoj čas pisati plemenite glave, stoji Gaberje. Nekdo je v odporu do gotice ime spremenil v Gabrje, no-vovalovci v vrstah označevalcev cest pa so v bankino pred vasjo zabili pred časom tablo z napisom Gaberje. Ime se spreminja tako hitro, da si domačini ne upajo na daljša potovanja. Namreč: če bi bili dlje časa zdoma, ob vrnitvi mogoče sploh ne bi več našli vasi, v kateri so bili doma pred potovanjem.
OBČINSKI JAZBEČAR - V športni dvorani Brežice, t.i. balonu, so tribuno za gledalce naredili vrli graditelji tako nespretno, da se globoko pod njo stalno kotali žoga, ki z igrišča uide v tisto smer. Po žogo se plazi, kdor se more in kdor se mora, nihče pa ne lahko. Ni videti, da bi kdo zaprl prostor pod tribuno. Zato naj bi v Brežicah uvedli občinskega jazbečarja, da se bo plazil po žogo pod železje tribune. Jazbečarju verjetno nebi bilo pasje življenje posuto z rožicami, posebej še, če bi se o njegovi oskrbi prepirali tako vneto, kot se prepirajo o upravljanju atletskega stadiona.
Šoferji in avtomehaniki na prireditvah
BREŽICE - Člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Brežice so v letu 2000 opravili 544 prostovoljnih delovnih ur in z lastnimi vozili prevozili za organizacijo 810 km. Sodelovali so kot redarji na različnih prireditvah v brežiški občini, za kar so jih prosili organizatorji dogodkov. Zveza sodeluje med drugim v akcijah brežiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
V	Rogu gradijo čebelarski center
V	letu in pol so čebelarji v obnovo doma na Podstenicah vložili veliko udarniškega dela in materialnih prispevkov, pa tudi 75.000 mark
PODSTENICE - Člani Čebelarskega društva Straža-Dolenjske Toplice so nted prvimi začeli urejati stavbo na Podstenicah, ki so jo dolgoročno najeli od Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Iniciativni odbor za ustanovitev Regije Petra Glavarja, regije dolenjskih in belokranjskih čebelarjev, ki ga vodi Avgust Gril, že zbira sredstva za ureditev čebelarskega centra na Podstenicah in plemenilne postaje na Ponikvah.
Po besedah Avgusta Grila, pred- ti enkratna v svetu čebel. “Čebelarji
Likovni natečaj
NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisuje likovni natečaj za slike (olje na platnu in akril na lesu ali kartonu) na teme krajina, stara mestna jedra in naša dediščina. Pravico do udeležbe imajo slovenski državljani in tujci, prijavijo pa lahko največ dve deli, ki ju morajo prinesti najkasneje do 15. septembra na katero od območnih izpostav v Novem mestu, Krškem in Črnomlju. Žirija bo dela ocenila in trem podelila nagrade, izbor del pa bo na ogled tudi na razstavi, ki bo oktobra letos.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: solato po 250 do 300 tolarjev kilogram, mlad krompir po 120 do 150, stročji fižol po 500 do 700, grah in svež fižol v zrnju po 1000, koren in čebulo po 300, rdečo peso po 250 do 300, zelje po 80 do 180, rdeče zelje in ohrovt po 250, kumare po 100 do 250, kolerabo po 250 do 400, bučke po 150 do 200, paradižnik po 300 do 350, papriko po 400, črno redkev po 250, čebulo po 300, česen po 700, blitvo po 350, zelje po 180 in bučke po 200 do 250 tolarjev. Šopek peteršilja je stal 50 tolarjev, zavitek rezancev in mlincev 300, liter borovnic 500, kilogram marelic 600, smokev 700, breskev 300 do 350, nektarin 400, hrušk 200 do 300, jabolk 120 do 200, orehov 1200, ajdove moke 450, liter borovničevca 1000, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200. Za zavitek sadik radiča je bilo potrebno odšteti 200 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 78 do 3 mesece starih prašičev, 56, starih 3 do 5 mesecev, in težkih 40 do 70 kg, ter 4 prašiče, težke po 100 kg. Prve so prodajali po 410 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni
10.000	do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 400, kar je 18.000 do 24.000, in tretje po 300 do 320 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do
32.000	tolarjev za žival. Kupčija na sejmu je bila zelo dobra, saj so prodali skoraj vse pripeljane živali.
sednika Čebelarske družine Straža-Dolenjske Toplice in tudi podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije, je Kočevski Rog oaza miru in čiste narave ter je tako idealno mesto za vzrejo matic. Slovenska čebela kranjska sivka je zaradi odličnih lastnos-
s področja dolenjske in belokranjske regije smo zainteresirani za Kočevski Rog. Cel kompleks, ki meri več kot 800 kv. kilometrov, je v celoti državna lastnina. Če bi kakšno evropsko velečebelarstvo dobilo licenco za čebelarjenje na območju Kočevskega
ČEBELARJI V AKCIJI 2A CENTER - Tudi s prostovoljnim delom (na sliki) dobiva dom na Podstenicah novo vsebino in podobo, do svetovnega kongresa čebelarjev leta 2003 pa naj bi, če bo vse po sreči, tu oblikovali čebelarski center s polnilnico za registrirano znamko roškega medu ter prostore za rekreacijo, izobraževanje dijakov in študentov, aktivnosti čebelarskih krožkov in šolo v naravi. Na Ponikvah naj bi uredili plemenilno postajo za kranjsko sivko. (Foto: Slavko Mirtič)
Roga, bi to pomenilo za naše čebelarje pravo katastrofo in veliko gospodarsko škodo, zato si prizadevamo, da bi to področje ostalo slovenskemu čebelarstvu,” je povedal Gril in dodal, da bo celoten projekt stal najmanj 700 tisoč mark.
V bodočem čebelarskem centru naj bi uredili prostor za različne rekreacijske in učne aktivnosti, vključno z apikomoro, kjer bi se izobraževali tako srednješolci kot tudi študentje kmetijske in gozdarske smeri, prostori pa naj bi služili tudi čebelarskim krožkom ter kot mesto za šolo v naravi. V 1. nadstropju bo 32 ležišč, v pritličju pa čajna kuhinja, dvorana in sanitarije, pa tudi polnilnica medu po evropskih standardih za že registrirano znamko medu vrhunske kakovosti s tega območja. Okoli centra bodo vzeli v najem še več hektarjev zemlje, na kateri bodo manjši čebelnjaki, čista narava z velikimi gozdnimi kompleksi pa bo primerna tudi za izlete in rekreacijo.
Iniciativni odbor, ki ga sestavljajo Avgust Gril, Marko Pavlin in Ivan Somrak, seje že obrnil za pomoč na vse občine na območju Regije Petra Glavarja, saj računajo na občinske proračune in programe za kmetijstvo, pa tudi na podporo kmetijskega ministrstva in na sredstva iz evropske skupnosti, ki ima posebno fundacijo za čebelarstvo. Čebelarji upajo, da bodo vrata doma odprli do svetovnega čebelarskega kongresa, ki bo leta 2003 v Ljubljani.
SLAVKO MIRTIČ
Večji pomen ekološkega kmetovanja
Zdenko Kajin iz Podklanca kmetuje ekološko - Tisti, ki znajo ceniti biološko pridelano hrano, z veseljem zanjo odštejejo več denarja ■ Za zatiranje škodljivcev najbolj učinkovite koprive
PODKLANEC - Kajinovi iz Podklanca pri Vinici so že od nekdaj kmetovali. Zdenko je z ženo ob službi pomagal mami pri kmečkih opravilih, a ko je pred poldrugim desetletjem zbolela, se je moral odločiti med službo in kmetijo. Izbral je slednjo. Tako je danes edini čisti kmet v vasi, pravi pa, da jih v vsej viniški okolici ne bi bilo težko prešteti na prste.

A ko primerja čas pred 15 leti z današnjim, Zdenko Kajin pravi, da seje takrat lažje kmetovalo. V tistem času si je uredil hlev in kupil mehanizacijo, danes pa bi bilo to veliko težje. Ker pa so bili pri Kajinovih že od nekdaj ekološko naravnani, saj ne nazadnje tudi ni bilo nikoli na pretek denarja za drage herbicide, pesticide in umetna gnojila, seje Zdenko v zadnjem času. ko ekološko kmetovanje dobiva vse večjo veljavo, odločil za nadzorovano ekološko kmetovanje, ki ga nadzoruje Kmetijski zavod iz Maribora. “Dobim natančna navodila, na kakšen način smem uporabljati zaščitna sredstva, ki so narejena zgolj na naravni osnovi. Izkušnje pa so me naučile, da so za zatiranje škodljivcev najbolj
x kmetijsko svetovanje
Škodljivci kapusnic
Kako lahko zmanjšamo škodo pri vrtninah
Visoke temperature in dolgo sušno obdobje je ugodno učinkovalo na nekatere škodljivce vrtnin. Razen vrtnin, ki nas bodo sedaj razveseljevale s svojimi plodovi (npr. paradižnik), se oziramo predvsem na kapusnice. Najbolj pomembno je vsekakor zelje, potem cvetača, brokoli, brstični ohrovt, krmni ohrovt in drugo. V tem času opažamo nekaj pomembnih škodljivcev. Vsekakor je kapusova mokasta uš škodljivec, ki lahko naredi precejšno škodo. Uši se začnejo pojavljati na zgornji strani lista, pozneje pa se naselijo na spodnjo stran, kjer lahko opazimo goste kolonije uši, prašene z voskastimi izločki. Na napadenih rastlinah povzročajo kodra-nje listov, rumenenje in na koncu sušenje. Zgodnejši napad pri mladih rastlinah povzroča veliko škodo in onemogoča tudi oblikovanje glave. Razen neposredne škode prenašajo tudi viroze, s svojo prisotnostjo pa otežujejo prodajo.
Če poleg kapusnic gojimo zgodnji grah, se zgodaj razmnožijo tudi naravni sovražniki, tako da lahko morebitno kemično zatiranje opustimo. V kolikor je prekoračen prag gospodarske škode (20 odst. napadenih rastlin), pa je priporočljivo opraviti škropljenje. V ta namen uporabimo pripravke, ki so okolju prijazni: reldan 30 EC, pirimor WP 50, hostaquick 50-EC ipd. Pri tem bodimo pozorni na varnostne dobe.
V času oblikovanj glave oz. v drugi polovici poletja na kapusnicah, posebej pa na zelju, pogosto opazimo na zunanjih listih nepravilno izjedene luknjice, na osnovi lista pa polno zelenih iztrebkov. Ko natančno pogledamo liste, opazimo gosenice (listne sovke), ki grizejo liste. Starejše gosenice se zajedo globoko v notranjost zelne glave. S tem so dane ugodne vdorne možnosti za povzročitelje gnilob. Občasno se pojavijo v veliki količini in razen kapusnic napadajo tudi druge vrtnine. Posebej so škodljive na posevkih, ki niso zapleveljeni, ker so prisiljene jesti gojene rastline. Dosti vlage in intenzivno gnojenje z dušikom ugodno vpliva na njihov razvoj. Zatiranje gosenic moramo opraviti pred vdorom gosenic v zeljne glave. Uporabimo pripravke, kot so: fastac 10 SC, decis EC, karate EC ipd. Primerna je tudi uporaba bioinsekticida (pri nas pripravek delfin WG), vendar je učinkovitost nekoliko slabša. Vsekakor se za škropljenje odločimo šele po opazovanju gojenih rastlin.
mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr.
Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
učinkovite koprive," je zadovoljen Zdenko.
Seveda Kajin kot ekološki kmet prisega na gnojenje s hlevskim gnojem, zato trdi, da se brez živine sploh ne bi mogel lotiti kmetovanja. Gnoja namreč ne more kupovati, a ne le zato, ker ga nimajo skoraj nikjer več, temveč tudi zategadelj, ker še tam, kjer ga imajo, ni ekološki. Tako ima po 8 do 10 krav dojilj in pitancev, ki se precej časa pasejo, prav sedaj pa jim po zahtevah ekološkega kmetovanja preureja hlev. Več živine po normativih niti ne more imeti, saj ima le dobre 3 hektare obdelovalne zemlje. Na njih pa po ekoloških zapovedih pridela vso hrano za živino - koruzo, ječmen, pšenico, piro, kolerabo, peso, krompir. Njive ima v glavnem okrog hiše, vse pa so v krajinskem parku Kolpa, zaradi česar pričakuje tudi kakšne subvencije. Zoral in zasejal je sicer tudi veliko njivo na jasi nad vasjo, a je ves pridelek pojedla divjad.
Kajin opaža, da ljudje pri nas v glavnem še ne znajo dovolj ceniti biološko pridelane hrane. “Vendar pa se, sicer bolj v mestih kot na podeželju, že najdejo ljudje, ki se zavedajo pomena takšne hrane za zdravje. Tudi pri živini doslej ni bilo pomembno, na kakšen način je vzrejena, odslej pa bo, upam, tudi to odločilnega pomena, saj o živalih
Zdenko Kajin
vodijo vso evidenco," pravi Zdenko, ki je prepričan, da se bo zanimanje za ekološko pridelano hrano gotovo precej povečalo, ko bodo ljudje spoznali njene prednosti. Ob tem pa doda, da ekološko skrb posveča tudi vinogradu s 1.800 trtami.
Kajin zagotavlja, da je ekološko kmetovanje predvsem prednost za manjše kmetije, ki na ta način tudi ohranjajo naravo, kajti pri intenzivnem kmetovanju po njegovem z umetnimi škropivi uničijo vso fauno v naravi, tako škodljivce kot tudi koristne živali. “Za Belo krajino pa je ekološko kmetovanje sprejemljivo le, če se bo bolj razvila turistična ponudba. Potem bomo lahko vse pridelke prodali v Beli krajini ali pa bodo hodili kupci ponje celo na domačije. Vožnja naših pridelkov na ljubljansko tržnico pa se ne bi splačala. Je namreč predaleč in zato predrago," je prepričan Zdenko.
M. BEZEK-JAKŠE
NA KITNEM VRHU SO ZELI S SRPI - Člani Turističnega društva Zagradec so skupaj z vaščani Kitnega Vrha v nedeljo, 8. julija, pripravili zanimivo tekmovanje v žetvi s srpom. V čudovitem okolju v bližini vasi Kitni Vrh se je pomerilo kar 18 žanjic in še 7 tekmovalcev moškega spola, ki pa niso preveč zaostajali za nežnejšim spolom. Stroga komisija je ocenjevala čas žetve, trdnost in poravnavo snopa ter čistost žetve. Med žanjicami je zmagala domačinka Anica Blatnik pred sovaščanko Marijo Erjavec in Majdo Murn iz Korit, med moškimi pa so srpe najbolje sukali Miha Smolič, Alojz Lekan in Alojz Rogelj. Prireditev so popestrile tudi pevke TD Suha krajina s harmonikarjem Jožetom Pečjakom, priznanja najboljšim pa je podelil predsednik TD Zagradec Slavko Blatnik. (Foto: S. Mirtič)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Zdaj grozijo bolezni
Peronospora in oidij
Verjetno so si mnogi oddahnili, ko je trti kot po čudežu bilo prizaneseno ob aprilski pozebi. Tisti, ki jim je toča vzela pridelek, varčujejo z vinom in skrbno negujejo nove mladice. Letos res vreme kroji občutke in delovni načrt vinogradnika. Zadosti vlage omogoča hitro rast trte, pogoste padavine pa predvsem obilno razmnoževanje bolezni. Občutek negotovosti povečuje vprašanje, v kakšni meri obstaja odpornost posameznih bolezni na do sedaj uporabljane fungi-j cide. V takšnih razmerah je v veliki prednosti tisti vinogradnik, ki dobro pozna pogoje za razvoj posamezne bolezni, in tisti, ki se zaveda, da je nepotrebno in celo napačno varovati trto do te mere, da ne more priti niti do minimalnih znakov bolezni.
Marsikaj lahko popravimo z znanjem in vestnim delom, če se zavedamo npr. pomena vlage za razvoj bolezni. Relativna zračna vlaga (odstotek od največje možne količine vodnih hlapov v zraku, ki se z dvigom temperature zraka močno povečuje) se namreč dalj časa zadržuje v trsih, ki imajo gosto listno površino in v vinogradih v kotanjastih in nizkih legah.
Peronospora in oidij sta precej različna glede potrebe po vlagi in temperaturi. Za perono-sporo je najugodnejša temperatura blizu 22° C, za oidij pa 28 do 30° C. Vendar potrebuje peronospora kapljice vode za kalitev trosov, medtem ko oidiju zadostuje relativna zračna vlaga nad 60 odst. Dejstvo je, da popoldanske plohe dežja, za katerimi kmalu posije sonce, ugajajo obema, razlika je le zaradi lege, saj je manj peronospore tam, kjer se listje prej osuši.
Na nizkih, še zlasti zahodnih, legah se bistveno dalj časa zadrži jutranja rosa, zaradi tega bo brez izjeme vedno težje tam gojiti trto. Fungicidi, ki so določen
Ureja: dr. Julij Nemanič
čas (ob natančnem škropljenju) to omogočali, so namreč postali nezanesljivi, še posebno pri bolj bujnih trsih. Saj tam škropivo ne pride na grozdje, fungicid (čeprav je sistemik) pri naglem porastu in daljših presledkih med škropljenji ne zavaruje grozdja med gibanjem sokov v rastlini, ker se ti pretežno usmerjajo k porastu mladic. Tudi v večji suši je sistemično delovanje nezadovoljivo, zato ne smete biti presenečeni, če se peronospora pojavi le na grozdju (to se pogosto pojavlja zlasti pri žametni črnini). Zato je neizogibno delno (minimalno) odstranjevanje listja, ki ovira dostop škropilne brozge do grozdja. Pri delu moramo paziti, da s tem ne izpostavimo grozdja sončni pripeki, ker bo prišlo do ožigov. Praviloma zadostuje odstraniti 1 do 2 lista v povprečju na mladico. Škropiti moramo od spodaj navzgor, da škropivo pride med liste, na spodnji strani jp potrebno odstranjevati najnižje liste, ki onemogočajo dostop škropiva do grozdja. Priporočljivo je, da odstranite listje le na strani, ki ni izpostavljena močnemu popoldanskemu soncu.
Tistim, ki vam ni uspelo obdržati zadovoljivo zdrave listne površine in grozdja, svetujem, da proti peronospori uporabite me-lody duo v priporočeni koncentraciji in natančnem škropljenju po grozdju. Če se oidij kljub škropljenju širi, kar morate ugotoviti na označenih jagodah, je zanesljivo potrebno uporabiti žveplo v prahu v količini 20 do 30 kg/ha. Pri temperaturah nad 30° C ne smete prašiti v trto in ne s sončne strani, ker bodo nastali ožigi. Žveplati morate v mirnem vremenu, žveplo presejati in čim bolj enakomerno zaprašiti. Pri močno okuženem grozdju lahko uporabite hipermangan v količini 125 gramov/100 1, ki mu dodajte 1-2 kg gašenega apna za boljše oprijemanje. Hipermangan ima učinek le na poškropljenem mestu in le za nazaj, zato je potrebno najpozneje v enem dnevu poškropiti s katerim od fungicidov (npr.: falconom).
JOŽE MALJEVIČ
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Prednosti ekonom lonca in voka
Ob koncu 17. stoletja je francoski fizik Denis Papin prvič predstavil lonec, izdelan iz litega železa z masivnim pokrovom. Namenjen je bil hitremu kuhanju le določenih živil na odprtem ognju. V njem sta se tvorila tlak do 2,6 bara in temperatura do 140° C.
Pri današnjem hitrokuhalnem (ekonom) loncu pa nastajajoča para potiska zrak skozi ventil, ki se nato zapre. V tako neprodušno zaprti posodi para povzroči zvišanje tlaka in s tem se dvigne tudi temperatura nad 100° C. Pod temi pogoji se živila hitro zmehčajo in porabimo do 70 odst. manj časa in 50 odst. manj energije kot pri kuhanju v navadnem loncu. Med kuhanjem in ob koncu kuhanja moramo pritisk v loncu znižati. To storimo tako, da vir energije pravočasno izključimo in dogajanje nadziramo z varnostnim ventilom na pokrovu. Lonec lahko odpremo šele, ko v njem ni več pare in pritiska.
Starejši tipi ekonom loncev imajo še težnostne ventile, ki s svojim zvokom označijo čas in nastavitve kuhanja. Novejši tipi loncev imajo le vzmetne ventile in na indikatorju označene stopnje kuhanja ter tako imenovano zaporno zaščito, ki onemogoča prezgodnje odpiranje lonca. Izkušnje kažejo, da iz varnostnih razlogov ni priporočljivo postopek hlajenja pospeševati s prelivanjem pokrova z mrzlo.vodo. Hrana je kljub izpuhteli pari še vedno vroča preko 100° C. Posebno
pazljivi moramo biti pri kuhanju kašastih jedi in fižola. Nesrečam se lahko izognemo, če natančno preberemo navodila proizvajalca za uporabo katerega koli pripomočka.
Prednosti hitrokuhalnega lonca so, da nam pomaga varčevati pri času in energiji, predvsem pri jedeh, ki se v navadnem loncu kuhajo dlje od pol ure. Pri zelenjavi, ki ni primerna za surovo uživanje, moramo biti zelo pozorni na čas kuhanja, sicer postane premehka in brez pravega okusa. Koliko hranilnih snovi, predvsem vitaminov, se izgubi pri kuhanju, ni odvisno od načina kuhanja, ampak od količine vode, v kateri kuhamo. Hitrokuhalni lonec omogoča, da na primer krompir skuhamo samo v skodelici vode ali na vložni posodi samo v sopari, kar je seveda najboljši način mehčanja zelenjave.
Med varčne posode sodi tudi vok. V njem lahko kuhamo, pečemo, cvremo, dušimo in kuhamo v sopari. Pri pripravi hrane v voku je pomembno, da vsa živila zrežemo na manjše kose. Pokrov voka je okrogle izbokle oblike. Pomaga pri usmerjanju kondenzirane sopare nazaj na živila, kar je pomembno pri dušenju in kuhanju v sopari. Vok je glavna posoda za pripravo hrane v kitajski kuhinji, toda kitajska hrana vse bolj osvaja tudi naše želodce, saj je lahko prebavljiva, prijetnega vonja in okusa ter pripravljena skoraj brez dodatka maščob.
Glasovi nevidnega
Knjižna novost Dolenjske založbe
Boris Višnovec, samostojni kulturni delavec iz Ljubljane, pisatelj, pisec radijskih iger in filmskih scenarijev, fotograf, snemalec in režiser, je pred kratkim izdal svojo peto knjigo. Za dvema knjigama radijskih iger, ki ju je izdal Radio Slovenija, so ostale tri knjige izšle v literarni zbirki Utva pri Dolenjski založbi: Novele o ljubezni (1997), roman Okus po mor-ju (1999) in letos še daljšo novelo Glasovi nevidnega.
Okvirna pripoved knjige je celodnevni izlet po Barju, na katerem naj bi se junak in njegovo novo dekle, ki jo je začel osvajati, bolje spoznala. A da ne gre za navaden izlet in povsem običajno potikanje po okolici Ljubljane, se kaj kmalu pokaže. Bolj ko se izletnika odmikata od mesta in stopata oziroma se s čolnom peljeta v manj obljudene predele Barja, bolj se pripoved izmika realnim okvirom in se meša z magičnim in fantastičnim. Sprva le v namigih in prepoznavno kot junakovi domišljijski prebliski, potem pa magično in fantastično postaja vse bolj prisotno kot sestavni del stvarnega, kot skrivnost, ki se odpira dovolj občutljivim ljudem na nekaterih posebnih krajih. Barje tako postane magični prostor prelivanja časa in zgodovine, prostor, kjer preteklost postaja dostopna čutom in se na nek način znova udejanja. Junak denimo ob najdbi tisočletja starih predmetov živo začuti praprebivalce Barja koliščarje, konjenik, ki je pred tisočletji med preganjanjem Barjanca utonil v živem barskem blatu in čigar ostanke so našli kmetje pri nasipovanju poti, v nevihtah še dirja okoli in za oltarjem barjanske cerkvice je še slišati topotanje kopit njegovega konja in jezdečev smeh. Po divji nevihti, med katero se dogodi več skrivnostnih stvari in ki jo fant in dekle prevedrita v hiši čudaškega zbiralca starin in preparatorja živali, se junaka pripovedi vrneta v mesto, oba zrelejša od dotikov skrivnostnega in pripravljena, da se človeško zbližata.
Zanimiva in berljiva knjiga, s posrečenimi in močnimi razdelki, a tudi z nekaj šibkostmi. Nedodelani so predvsem dialogi, mestoma pa iz pripovedi preveč štrlijo pisateljeva razmišljanja. Pogubni vpliv civilizacije na naravo, nasprotja med urbanim in naravnim življenjem, skrivnosti bivanja in minevanja bi vsekakor bolje podal s samo zgodbo. Da to zna, je v knjigi večkrat dokazal.
M. MARKELJ
Maznikova razstava
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Jutri, 20. julija, bodo ob osmih zvečer na terasi Zdravilišča odprli prodajno razstavo izbranih del slikarja Marjana Maznika iz Novega mesta. Otvoritev razstave bo popestril nastop Dolenjskega kvinteta trobil.
Likovne ustvarjalnice
KRŠKO - V soboto, 14. julija, so se zaključile letošnje likovne ustvarjalnice za predšolske in šolske otfo-ke, ki jih je v dnevih od 3. do 7. julija in od 10. do 14. julija v galeriji Krško pripravila tukajšnja območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Otroci so pod mentorskim vodstvom likovnih pedagoginj Jasmine Jelčič in Lučke Lamai slikali in kiparili v različnih tehnikah in materialih, spoznavali galerijsko delo, si ogledali razstavo članov krškega likovnega društva Oko in ob zaključku postavili tudi razstavo svojih stvaritev.
Kultura oživlja starodavni grad
Na prvi likovni grajski delavnici mladi ustvarjalci upodabljali grad Pišece danes, na fotografski dokumentarni razstavi pa so njegove nekdanje podobe
KONCERT NA NOVEM TRGU - V četrtek, 12. julija, zvečer so tudi v Novem mestu zaplapolali plamenčki sveč in zastava z napisom Imago Sloveniae, ki po številnih krajih Slovenije označujejo prireditve s skupnim naslovom Podoba Slovenije. Na novomeškem Novem trgu je pred številnim občinstvom nastopil Big Band RTV Slovenije z dirigentom Lojzetom Krajnčanom in gostujočo pevko Alenko Godec. Nedvomno naš najbolj poznani in uveljavljeni veliki zabavni orkester, ki ga strokovnjaki uvrščajo med najboljše v Evropi, deluje že 56 let, v njem pa igrajo številni izvrstni glasbeniki, zato je seveda vsak njihov nastop lepo glasbeno doživetje. Big Band RTV Slovenije je navdušil tudi Novomeščane in je na vztrajno ploskanje moral zaigrati še dve dodatni skladbi. (Foto: M. Markelj)
Mesto jazza in fotografije
Sredi avgusta bo Novo mesto prizorišče zanimivega glasbenega in fotografskega dogajanja - Jazzinty že drugič
Uspeh mladih likovnikov
Šentjernejska osnovna šola med desetimi nagrajenimi od 178 šol, udeleženk natečaja Otroci odraslim 2001
PIŠECE - Grad Pišece se počasi vrača v življenje. Ne več v tisto nekdanje, kije potekalo med njegovimi starinskimi zidovi dolga stoletja, ampak vstaja iz šestdesetletne zapuščenosti in propadanja v novo življenje kot prizorišče kulturnega dogajanja in seveda kot zanimiva turistična točka. Na grajskem dvorišču občasno potekajo koncerti (letos avgusta bodo tu ponovno koncerti študentskega Festivala Brežice), v gradu prirejajo razstave, grad pa je tudi primerno prizorišče za likovno delavnico, kar se je potrdilo z letošnjo prvo grajsko delavnico, ki so jo s skupnimi močmi pripravili Posavski muzej in pišečka Osnovna šola Maksa Pleteršnika.
Mladi ustvarjalci iz Osnovne šole Brežice, ŠPP Brežice, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in udeleženci Tabora Pišece so pod vodstvom svojih mentorjev upodobili grad in njegove detajle v akvarelu, risbi, pastelu, temperi. Izbranih dvajset del, ustvarjenih na grajski delavnici, so razstavili v več prostorih gradu in tako s svojimi likovnimi videnji sedanjega stanja pišečkega gradu na zanimiv način dopolnili fotografsko dokumentarno razstavo Grad Pišece - nema priča časa, ki jo je v gradu pripravil Posavski muzej in na nji predstavil predvojne in nekatere povojne fotografije gradu iz svojega arhiva.
Obe razstavi so odprli v petek, 13. julija, popoldan. Na otvoritvi je zapel ženski zbor Orlica iz Pišec, predsednik pišečke krajevne skupnosti je spregovoril o pomenu gradu kot kulturnega spomenika, po-
membnega za kraj in širšo okolico, Vlasta Dejak iz Posavskega muzeja je predstavila zgodovino gradu in dokumentarno razstavo, Helena Rožman iz Kozjanskega regionalnega parka pa je spregovorila o
najnovejših načrtih, po katerih naj bi z mednarodno podporo na gradu delovala Akademija za varstvo okolja, podeželja in regionalni razvoj, ko bo grad seveda primerno obnovljen. Da je kot kulturni spomenik državnega pomena zaradi svojih krajinskih, umetnostno-ar-hitekturnih, zgodovinskih, kulturnih in drugih pomenov tega vreden, ne dvomi nihče, zato so tudi prepričanja v dokončno oživitev slikovitega gradu povsem upravičena.
MiM
Na otvoritveni slovesnosti je mentorica Tanja Plevnik podelila priznanja udeležencem in mentorjem prve likovne grajske delavnice.
Sadovi ustvarjalnih vezi
V novomeški galeriji Kralj odprli razstavo ruskih likovnih ustvarjalcev Jurija in Anje Kravcov
VEČER Z BALALAJKO IN HARMONIKO - Na dvorišču knjigarne Goga v Novem mestu sta v petek, 13. julija, zvečer gostovala mlada ruska glasbenika Alexey in Natalia Ermakov ter v duetu z balalajko in klavirsko harmoniko popeljala občinstvo v melanholični svet ruskih romanc ter poskočnih plesnih melodij. Glasbenika, ki imata za seboj že kar nekaj izkušenj in uspehov - Alexey je igral kot solist v ansamblu Rdeče armade, Natalia pa je bila leta IW9 druga na tekmovanju za glasbenika leta v Samari - sta se spoznala na samarski glasbeni akademiji in začela igrati skupaj v duetu Balalajka, ki je prerasel iz glasbenega v zakonskega. !z Rusije sta odpotovala v Nemčijo, Avstrijo in Francijo, zdaj pa sta v Sloveniji, kjer snemata svojo drugo zgoščenko. (Foto: MiM)
NOVO MESTO - Staro mestno središče dolenjske prestolnice bo sredi avgusta zaživelo s pospešenim, lahko bi rekli sinkopiranim kulturnim utripom, saj mu bo osnovno obeležje dajala druga poletna glasbena delavnica Jazzinty, na kateri bo več kot petdeset mladih z vseh koncev Slovenije pod vodstvom uglednih mentorjev (Renato Chicco, Ratko Zjaca, Aleš Rendla, Igor Lumpert idr.) odkrivalo skrivnosti igranja in razumevanja jazza. Njim se bo pridružilo še kakih dvajset do trideset udeležencev fotografske delavnice Fotopub, ki letos prvič dopolnjuje Jazzinty. Tako bo od 14. do 18. avgusta Novo mesto dejavno torišče mladih fotografskih in glasbenih ustvarjalnih energij.
Pobudnik jazzovskih glasbenih delavnic, ki pomagajo razvijati šibko novomeško jazzovsko sceno, je Marijan Dovič, zdajšnji programski vodja in mentor sekcije za violino. Pred leti, ko je sam iskal primerne poti za izpopolnjevanje v jazzovskem igranju violine, je moral na glasbene delavnice v tujino, v Avstrijo in Italijo, saj doma ni bilo nobene možnosti za kaj takega. Na tujem je ob dobrih izkušnjah odkrival tudi nekatere pomanjkljivosti, predvsem pa ugotavljal, da bi kaj podobnega lahko imeli tudi doma. Dovičevo zamisel so podprli v Klubu LokalPatriot, razumevanje pa je pokazal tudi
Marijan Dovič, pobudnik in umetniški vodja Jazzintyja.
Zdravko Hribar, ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine, ki je ponudil prostore za vadbo (poleti namreč šola ni zasedena), in tako je lani v Novem mestu nastala prva jazzovska glasbena delavnica Jazz-inty. Uspešno delo in zadovoljstvo udeležencev sta pripomogla, da Jaz-zinty ni ostalo enkratno dejanje.
“Znano je, da gre dober glas v deveto vas, vendar me je izredno dober odziv na razpis za letošnji Jazzinty vseeno presenetil,” pravi Marijan Dovič. “Doslej smo prejeli že več kot petdeset prijav. Največje zanimanje je za petje, saksofon, klavir in kitaro, hitro pa se polnijo tudi zmogljivosti sekcij za tolkala, trobento, violino in bas. Vse to kaže, da smo imeli še kako prav, da smo se lotili organiziranja glasbenih delavnic za jazz. Očitno je, da se mladi želijo naučiti tudi improvizacije, ki jo pri pouku na glasbenih šolah pogrešajo, ker ji glasbeni pedagogi pač niso naklonjeni. Improvizacije se namreč da naučiti in to je prvi korak na sicer zahtevni poti do dobrega jazzovskega glasbenika.”
Na Jazzintyju bodo udeleženci ob teoriji deležni predvsem praktičnega pouka, mentorji bodo z njimi delali individualno, v manjših skupinah in v big bandu. Vsak večer bodo jam sessioni, na koncu delavnic pa.še skupni koncert. Ljubitelji jazza bodo imeli pet dni lepo priložnost naužiti se jazzovske glasbe.
Dogajanje na Jazzintyju bodo budno spremljale fotografske kamere udeležencev spremljajoče fotografske delavnice Fotopub. Na delavnici, katere umetniški vodja je Borut Peterlin, bodo prav tako delali teoretično in seveda praktično, v programu pa so trženje fotografije, fotografija na medmrežju, jamarska fotografija, fotografija kot vizualna komunikacija in fotografija v založniški grafiki.
M. MARKELJ
Cremonski solisti
PODSREDA - Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2001 se bo jutri, 20. julija, ob osmih zvečer nadaljevalo s koncertom v Marijini cerkvi v Olimju, kjer bo nastopil ansambel 1 solisti di Cremona.
Slovenska naftna družba Petrol je v sodelovanju z republiškim zavodom za šolstvo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tudi letos pripravila tradicionalno likovno akcijo Otroci odraslim. Tematika je bila prosta ali s področja prometa, varnosti, strpnosti, previdnosti in humanosti vseh udeležencev v prometu. Na razpis seje odzvalo 178 šol iz vse Slovenije, strokovna komisija pa je po pregledu poslanih likovnih del, med kateri so prevladovala slikarska in grafična, ocenila, da so mnoga na visoki ravni, še posebej iz tistih šol. kjer tudi na razredni stopnji poučujejo usposobljeni likovni pedagogi. Podelili so 10 nagrad za šole, 25 diplom in 50 priznanj posameznikom, iz prometnega dela pa 3 nagrade za šole in 10 nagrad za likovna dela posameznikov.
Med desetimi nagrajenimi šolami je z našega območja Osnovna šola Šentjernej. Risarske prispevke s peresom in tušem z motiviko žuželk, ki so jih šent-jernejski šolarji ustvarili pod mentorstvom Darje Kovačič, je komisija nagradila zaradi svežine in neposrednosti. Med 25 dobitniki diplom je z našega območja učenec šentjernejske os-
NOVO MESTO - V galeriji Kralj so od prejšnjega petka na ogled in naprodaj olja zakoncev Jurija in Anje Kravcov, a ne kot samostojna dela vsakega od umetnikov, ampak gre za dela s skupnim avtorstvom, kar je razmeroma redek pojav v slikarstvu. Oba umetnika sta sicer samostojno začela svojo ustvarjalno pot. Jurij se je po končanem študiju na umetniški šoli M. B. Grekova v Rostovu uveljavljal v okviru ruskega undergrounda, nato nadaljeval kot samostojen ustvarjalec s prepoznavno samosvojim dekorativno shematizira-nim figuralnim slikarstvom. Pred osmimi leti je prišel po krajšem bivanju v Bolgariji v Slovenijo in tu ostal. S sedanjo ženo, slikarko Anjo, ki je po rodu iz Kazahstana, študirala pa je arhitekturo v sklopu sanktpetersburške Slikarske akademije, se je spoznal pred tremi leti, ko je prišla v Slovenijo kot turistka. Znanstvo je preraslo v zakonsko in ustvarjalno zvezo, katere plod so tudi slike, razstavljene v galeriji Kralj.
Kot meni umetnostni zgodovinar in likovni kritik Mirko Juter-šek, čigar besedilo o razstavi in avtorjih je na otvoritvi razstave prebral Sebastjan Podobnik, je v Jurijeve slike, stilno še vedno povezane s ploskimi, ekspresivnimi formami ruskega kubizma, Anja prinesla specifično nagnjenje k večji liričnosti in filigransko izrisovanje
novne šole 11 -letni Miha Ko-mes, med 10 nagrajenimi avtorji na temo promet pa Sandi Anderlič iz šmarješke osnovne šole. Med 50 dobitniki priznanj so z območja širše Dolenjske: Jure Henigsman (Semič), Boris Perme (Grosuplje), Sandra Mergo-le (Studenec), Klemen Žarn (Senovo) in Lea Štremfelj (Šentvid pri Stični). Nagrajene kolekcije in izbrana dela posameznikov so natisnjena v katalogu, ki je tudi letos pospremil odmevno likovno akcijo.
MiM
Nagrajena risba s tušem Mihe Ko-mesa iz osnovne šole Šentjernej.
detajlov, kar je dalo skupno zasnovanim slikam nov vsebinski pečat. Videz drugačnosti sedanjih od prejšnjih Jurijevih slik se kaže tudi v živahnejšem, a hkrati umirjajoče prosojnem nanosu barv. Z lepoto prežeta skrivnostnost izmišljenih slik doprsnih podob ljudi, predvsem deklet z velikimi žalobnimi očmi, in tihožitij “ustvarja ugodje miru in vznemirjujoče nostalgije, in to kot odsev sodobnega doživljanja sveta," je zapisal Juteršek.
Otvoritveno slovesnost sta v petek, 13. julija, zvečer glasbeno obogatila violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman.
M. MARKELJ
Anja in Jurij Kravcov po otvoritvi novomeške razstave.
Kiparji v Toplicah
Občinski praznik mlade občine obeležen s kulturo
DOLENJSKE TOPLICE - V okviru prireditev v počastitev 3. praznika občine seje v ponedeljek, 16. julija, začela kiparska delavnica, na kateri sodelujejo akademske kiparke Milena Bra-niselj, Alenka Vidrgar in Dragica Čadež Lapajne, kipar Stane Jarm in akademski slikar Jože Kumer, pobudnik delavnice. Umetniki ustvarjajo v lesu na dvorišču nekdanje lekarne in v parku pri gostilni Rog. Zaključek delavnice bo v soboto, 21. julija, zvečer. Včeraj, 18. julija, so v gostilni Rog predstavili knjigo Nekoč Toplica - danes Dolenjske Toplice ter odprli fotografsko razstavo Rajka Henigmana. Danes pa bo ob osmih zvečer na parkirišču pri samopostrežni trgovini Vrelec družinski teater Kolenc uprizoril srednjeveški ulični igri Čeber in Burko o piskrovezu.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
SLIKAR IN KIPAR SAMOUK
“Florjanov? Teh je pa
Martin Blatnik je v sedmem razredu naslikal portret in z njim presenetil učitelje, sošolci pa so tako in tako že vedeli, kako dobro zna slikati junake iz stripov
“Ni izbral prave šole - šlosar je bolj slab, a da ga vidite, ko prime v roke čopič! Najprej ne verjameš, da bo iz packarije kaj nastalo, ko pa začne oblikovati podobe, samo gledaš!” To je bil prvi odziv neznanca, ki sem ga v Velikem Lipov-
cu visoko nad Dvorom pobrala o Martinu Blatniku. Pogovarjala sva se v njegovi delavnici, kjer si zadnja leta služi kruh. Je slikar samouk in se s tem delom tudi preživlja.
Službo je pustil nekega lepega dne, sredi Križevega pota, potem
že nekaj!”
ko je že pol leta slikal, pa ni prišel dlje od prvih treh postaj Kristusove zadnje poti. Nabožne slike so zdaj že stalnica v njegovem delu, čeprav se jih je lotil iz praktičnih razlogov. Začelo se je deset let nazaj v Zagradcu, ko je ob novi maši prodal par slik in nato ponovil prodajo v Ajdovcu. Tako je zanj zvedel župnik in naročil poslikavo kapelice pri Dvoru.
Mavrica, ki jo vidimo ob cesti, je njegova prva suha poslikava na zid. Sledilo je še veliko kapelic, vrstila so se povabila za poslikave gasilskih domov, zasebnih hiš, zidanic, gostiln in cerkva. Še zlasti težko bi prešteli vse sv. Florjane, ki jih je naslikal po stenah po Suhi krajini, Dolenjski, Beli krajini in drugod po Sloveniji. “Celo Štajercem sem odžiral kruh,” se pošali. Med drugim omeni tudi večjo suho poslikavo na cerkvi v Božakovem.
Blatnik tudi kipari in restavrira nabožne kipce po svojih močeh. Sam pravi, daje treba za to poznati postopek dela, se držati pravil in poskrbeti, da izdelek izgleda še naprej star, saj restavriranje ni obnova. Ve pa, da imajo nekateri pomisleke o njegovem delu in strokovnosti. “Toda, ali lahko prav vse kapelice, vse kipce in podobe obnovimo na najvišji strokovni ravni? Veliko je treba še ponarediti, zato menim, da vsega uradni zavod ne
zmore - niti cerkvic ne, kaj šele kapelic!” razmišlja.
Pri delu sodeluje tudi z rezbarjem in pozlatarjem Miho Leganom, sicer pa še ni opustil misli na samostojno razstavo. “Če imaš šolo, so ti vrata odprta vsepovsod, za nas samouke pa je težje,” pravi in pove, da se pri nabožnih slikah opira na literaturo, ki jo pridno zbira. “Veliki umetniki so se šli že s 13 leti učit k mojstrom, zato ni čudno, da so vedeli, kako se stvarem streže,” pravi.
Čeprav Milan Blatnik slika in kipari večinoma po naročilu, še najde čas tudi za ustvarjanje po svoji meri in po okusu svoje duše. Kot otrok, tako se spomni sam in tudi njegovi vrstniki, je vse, kar se je dalo, porisal z junaki iz stripov, nato so prišli na vrsto resnejši portreti. S portretom pisatelja je njegova nadarjenost prišla na dan tudi v OŠ Žužemberk, kjer ga je v 7. razredu odkrila učiteljica slovenščine in sedanja ravnateljica Mervarjeva. Pozneje je pod njegovo roko nastala še cela vrsta portretov znanih ljudi, pesnikov, pisateljev, slikarjev. Med drugim je naslikal tudi pisateljico Astrid Lindgren in ga zelo veseli, daje portret ob neki priliki odpotoval naravnost k njej.
Že od leta 1982 načrtuje razstavo portretov. Skupinsko je že razstavljal, sam še ne. Za zdaj so portreti še v njegovi sobi - glinene glave znanih oseb, v podrobnosti naslikani portreti, posebni portreti iz več zornih kotov. Nekateri so šele v obliki skic, drugi še niti to ne.
B. DUŠIC GORNIK
NA PLATNO, ŠE POGOSTEJE NA STENO - Martina Blatnika zdaj najbolj poznajo po podobah sv. Florjana, ki jih je “zasejal" po dolenjskih kapelicah in gasilskih domovih, od ust do ust pa se širi tudi beseda o tem, da zna poleg nabožnih slik na platno prenesti še vse kaj drugega. Loti se tudi kiparstva in restavriranja, njegova posebnost pa so portreti.(Foto: B. D. G.)
MOST PRIJATELJSTVA
Zgradili so ga med Novim mestom
in Sarajevom
Pred štirimi leti je novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega deta na pobudo mladih beguncev, ki so prišli v Novo mesto, storilo prve korake k sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Cankar iz Sarajeva.
PONOVNO V SLOVENIJI - Snežana Luzar (na levi) in njena edina sestrična Ana Strmec iz Dolenjega Gradišča pri Šentjerneju. Iz Šentjerneja je doma Snežanin oče Anton Luzar.
Prvemu povabilu Cankarjevega zbora Camerata Slovenica v Novo mesto in tistim morda prvim plahim stikom z njimi so sledila še druga tako v Novo mesto kot Sarajevo, zadnje srečanje med danes že pravimi prijatelji pa je bilo ob nedavnem gostovanju zbora na tradicionalnem srečanju Slovenske izseljeniške matice “Srečanje v moji deželi” v ljubljanskih Križankah.
Prisrčno družabno srečanje v Orehovici pri tamkajšnji podružnični šoli je bila lepa priložnost, da v pravem pomenu spoznamo prijateljstvo brez meja. Različne usode so zaznamovale življenja pisane družbe od najstnikov do najstarejših - 87-letnega Zvonka in 84-letne Miroslave Peršič, ki sta v začetku 40-ih let živela v Litiji in Škofji Loki, vendar danes vsi delijo iste misli in želje po prijateljstvu in sodelovanju. Med gosti iz Sarajeva je bila tudi Elizabeta Strunjaš, po rodu z Bizeljskega -obe njeni hčeri študirata v Ljubljani - in dolgoletni režiser sara-
jevske opere Drago Fišer, ki je delal tudi v ljubljanski in mariborski operi, sedaj pa v društvu vodi mladinsko gledališko skupino.
Po 25 letih v Sloveniji
Tokratni obisk Slovenije je bil nekaj posebnega za Snežano Luzar, kije po 25 letih prvič obiskala sofodnike v Dolenjem Gradišču pri Šentjerneju. Težko je govorila o svojih vtisih, bilo jih je preveč. Bila je presrečna, ker je videla sorodnike, kijih ni še nikoli, spominjala se je brezskrbnih počitnic pri stari mami v Šentjerneju in teti v Dolenjem Gradišču, ponovno jo je navdušila mehkoba dolenjske pokrajine... Gotovo je takšnih vtisov bilo med gosti iz Sarajeva še več.
Svoje vezi s Slovenijo Snežana neguje z utrjevanjem slovenskega jezika, katerega tečaj poteka v okviru Slovenskega kulturnega društva Cankar. Društvo, ki danes šteje okoli 350 članov, je bilo ustanovljeno leta 1934 v Sarajevu (pred tem je tam že delovala
skupnost Slovencev), od svoje obnovitve leta 1993 pa je razvilo številne dejavnosti. “V društvu imamo dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke in tečaje slovenskega jezika za odrasle, obnovili smo revijo za kulturo in družbena vprašanja Zora Cankarjeva, ustanovili smo knjižnico in čitalnico ter dokumentacijski center. V okviru našega društva deluje tudi pevski zbor Camerata Slovenica, ki je do sedaj na različnih prireditvah doma in v tujini nastopil že preko 35-krat,” je razložila generalna tajnica društva Strunjaševa.
Sarajevsko društvo sodeluje tudi z ostalimi slovenskimi skupnostmi v Bosni in Hercegovini, s katerimi se trudijo, da bi ustanovili krovno organizacijo, povezali pa so se tudi s kulturnimi društvi in ustanovami drugih narodov v Sarajevu. Vsako leto se njeni člani spomnijo najpomembnejših slovenskih praznikov: tako februarja praznujejo Prešernov dan, maja imajo Cankarjeve dneve, ki so prerasli že v pravi mali slovenski festival, junija obeležijo dan državnosti, oktobra dan reformacije in decembra dan osamosvojitve Slovenije.
Pripravili so tudi preko dvajset Cankarjevih tribun, ki so v sarajevski kulturni javnosti bile deležne velike pozornosti, in športna srečanja, društvo Cankar pa je bilo v letih 1994/95 tudi producent filma z naslovom “Naše
stare pesmi” o življenju sarajevskih Slovencev med vojno.
Prav v okviru Cankarjevih dni so letos člani Društva za razvijanje prostovoljnega dela in njihovi gostje obiskali Sarajevo. Na odmevnem literarnem večeru se je predstavila pisateljica Ivanka Mestnik, Sarajevčane so navdušili še Mešani pevski zbor Revoz, sopranistka ljubljanske opere Zdenka Gorenc in kantavtorica Branka Božič iz Ljubljane, nič manj pa niso bili nad Sarajevom in prijaznim sprejemom navdušeni Novomeščani. Sicer pa so pri njih že gostovali različni ustvarjalci slovenskega kulturnega življenja - od Slovenske filharmonije, Rudija Šelige, dr. Aleša Debeljaka...
Tako kot že nekaj let dosedaj, se tudi letos mladi iz Sarajeva udeležujejo mednarodnega tabora mladih Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Tabor, kije letos potekal na Srednji kmetijski šoli Grm na Sevnem pri Novem mestu, je le del dejavnosti, ki jih za mlade pripravlja omenjeno novomeško društvo čez vse leto, saj se po besedah vodje društva Branke Bukovec zavedajo, “da lahko gradimo mostove med narodi in različnimi kulturami. Mladi morajo zato le imeti priložnost in ta priložnost je v tem taboru, ki mu lahko rečemo tudi šola solidarnosti in medkulturne vzgoje.”
MOJCA ŽNIDARŠIČ
BILO JE VESELO - Na družabnem srečanju pri orelioviški šoli, s katerim je novomeško društvo želelo sarajevskim prijateljem obogatiti in popestriti nastop v Križankah, sta zaigrala tudi harmonikarja. Zbrano družbo sta obiskala šentjernejski župan Franc Hudoklin in novomeški podžupan Marjan Somrak, :a pogostitev pa je poskrbelo društvo kmečkih žena. (Foto: M. Z.)
DOM JANEZA ZALOKARJA - Sabina Zalokar v rojstni sobi Janeza Zalokarja, v kateri je tudi zanimiva stenska omarica za žganje. Kot je povedala, jo izredno privlači raziskovalno delo, saj je že kot otrok s sovrstniki hodila po zapuščenih hišah in iskala stare predmete. (Foto: M. Ž.)
JANEZ ZALOKAR
Pisatelj, homeopat, župnik in umen kmetovalec
Za večino Dolenjcev je Janez Zalokar, z Vinice pri Šmarjeti, popolnoma neznan, zasluženo vidno mesto pa danes zaseda tako med jezikoslovci, strokovnjaki na področju kmetijstva kot zgodovinarji. Za spbo je zapustil bogato zapuščino del, med njimi je najpomembnejše “Umno kmetovanje in gospodarstvo”, zbral pa je tudi 14 000 gesel za kasnejši Wolfov ali Cigaletov slovensko-nemški slovar.
“Na naši domačiji na Vinici pri Šmarjeti se je 26. junija davnega leta 1792 rodil Janez Zalokar. Bil je imeniten mož - pisatelj, jezikoslovec, slavist, homeopat, župnik in umen kmetovalec,” je zgodbo o svojemu predniku začela Sabina Zalokar, zaenkrat še študentka 2. letnika slavistike in germanistike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Šolal se je v Novem mestu, študiral filozofijo in teologijo v Ljubljani in na Dunaju, kapla-noval v Metliki, se izpopolnjeval na zavodu sv. Avguština na Dunaju, bilje spiritual v semenišču ter župnik v Tržiču in 18 let v bližnjem Škocjanu. Po upokojitvi leta 1853 se je preselil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti septembra 1872.
Janez Zalokarje bil v pravem pomenu besede človek za človeka. Lahko bi rekli, daje prerasel okvirje duhovniškega poklica in se posvetil tako verskemu, kulturnemu kot gospodarskemu razvoju svojih rojakov. “V začetku je pisal nabožne spise, poučne zgodbe za otroke in preproste ljudi, iz nemščine pa je prevedel deli Tomaža Kempčana “Hoja za Kristusom” in “Nauke ino molitve za mlade ljudi”. Prijateljeval jez Valentinom Vodnikom in Matevžem Ravnikarjem, po seznanitvi s Franom Metelkom pa je začel s pisanjem strokovnih prispevkov in se posvetil jezikoslovju, slovenskemu jeziku in slovarstvu. Napisal je pet knjig v metelčici,” je razložila Sabina, ki je bogato življenje svojega prednika začela raziskovati že v 8. razredu osnovne šole v Šmarjeti. V okviru zgodovinskega krožka si je še z dvema sošolkama zadala veliko zgodovinsko nalogo, za katero so dobile tudi zlato priznanje turističnih podmladkov Slovenije.
Zalokar se je vseskozi trudil svoje izjemno znanje prenašati na preproste ljudi, učil jih je ceniti izobraževanje na vseh področjih, kot homeopat (bil je tudi član zdravstvene okrožne komisije) pa, kako naj ravnajo z bolnimi, predvsem če zbolijo za nalezljivimi boleznimi, kot je bila kolera. “Njegovo najpomembnejše delo je “Umno kmetovanje in gospodarstvo” s strokovnimi nasveti za bolj uspešno in donosnejše kmetovanje. Knjigo, ki je izšla leta 1854, je opremil s številnimi skicami, nasveti in naprednimi novostmi, kako bi lahko kmet pridelal čim več kakovostnih pridelkov in pri tem zaslužil. Bilje tudi prvi, kije svoj
priimek podpisoval s črko Z namesto S, kar je bil vpliv germanizacije,” je pripovedovala Sabina Zalokar in ponosno dodala, da je kot goreč Slovenec v svojem zavzemanju za slovenskega kmeta in narod leta 1848 podpisal peticijo za Zedinjeno Slovenijo.
V družini Zalokar je leta rasla želja, da bi svojemu izjemnemu predniku na nek način približno dali tisto mesto, ki mu vsaj v tem okolju tudi pripada. Tako so maja leta 1999 na rojstni hiši Janeza Zalokarja odkrili spominsko ploščo in uredili spominsko sobo. V njej si poleg starega pohištva (omare, postelje, mize in stolov) obiskovalec lahko ogleda razstavo kopij njegovih del in družinsko drevo Zalokarjevih, ki ga je Sabina naredila ob izdelavi zgodovinske naloge o Janezu Zalokarju. V sklopu tega so uredili tudi muzej starega kmetijskega orodja in gospodinjskih pripomočkov.
Ob tej priložnosti je slavnostni govornik priznani slovenski zgodovinar dr. Stane Granda med drugim povedal: “Kakšno je sporočilo Zalokarjevega življenja in dela, na kaj nas opozarja njegova spominska plošča? Nobena izobrazba, noben poklic nas ne odvezujeta od služenja ljudstvu, v prvi vrsti svojim rojakom. Truditi se moramo, da bomo vedno najboljši v svojem poklicu, toda od tega morajo imeti korist vsi okoli nas. Svojih talentov, svojega znanja, ne smemo ljubosumno skrivati, ampak razdajati in to nesebično! Danes bi vsi Slovenci potrebovali skupnega Janeza Zalokarja. V skupni Evropi ne bo dovolj zgolj delati, ampak predvsem umno in gospodarno. Kdo nam bo pokazal, kako to storiti? Če se bomo vsi trudili, se bo že našel kdo. Nikoli ne smemo obupati, vedno se moramo truditi po najboljših močeh... Pred leti sem med našimi koroškimi rojaki v Avstriji slišal v neki vasi, da si ob slovesu zaželijo: “Pamet nucej!”. To mi danes na svojstven način govori tudi plošča, ki jo odkrivamo. Svoj namen bo dosegla, ne le, če nas bo spominjala na največjega Viničana v vsej zgodovini Vinice, ampak predvsem, če nas bo stalno opominjala, kakšni moramo biti, da se bomo smeli šteti za njegove rojake in naslednike.”
Na kmetiji Zalokar (po domače jim pravijo pri Klemenovih) sledijo zapuščini in naukom svojih prednikov. Nenehno izpopolnjevanje in izobraževanje na področju kmetijstva združujejo s tradicijo. Ogrevajo se na okolju prijazen način - z lesno biomaso, imajo tudi sekalnik za pripravo lesnih sekancev, žito sušijo brez fosilnih goriv, le s pomočjo sonca...
Za konec pa še besede Janeza Zalokarja: “Rečem, da narpo-trebniši opravilo je kmetovanje, ker živež je perva potreba človeku in kmet redi vse stanove.” MOJCA ŽNIDARŠIČ
BI RADI POTOVALI?
Povsod je lepo... le tja je treba iti!
Turistični vizum oz. uradna zaznamba v potnem listu, ki dovoljuje vstop v določeno državo, je lahko povezan z nepredvidenimi težavami in z dodatnimi stroški. Državljani Slovenije k sreči za večino evropskih držav vizuma ne potrebujemo več. Potovanje na druge kontinente pa običajno ni tako preprosto. Za turistični obisk mnogih držav sveta namreč še vedno potrebujemo turistični vizum.
Če potujete v eno samo deželo, si je vstopno dovoljenje najpametneje zagotoviti pred odhodom na pot, saj ima večina držav diplomatska predstavništva v Evropi. Če potujete pod okriljem katere izmed turističnih agencij, vam lahko turistični vizum priskrbi organizator potovanja. Za države, v katere pogosto organizirajo potovanja, vam bodo proti plačilu priskrbeli vizum tudi, če se odločite za samostojno potovanje.
Žal v Sloveniji ni veliko tujih diplomatskih predstavništev, tako da jih je najpogosteje potrebno poiskati v tujini.
Informacije o državah, za katere potrebujemo turistični vizum, dobite na ministrstvu za zunanje zadeve. Tam vam bodo tudi povedali, kje so posamezna diplomatska predstavništva ter kakšni so pogoji za pridobitev turističnega vizuma.
Na pridobitev vizuma morate pomisliti kar nekaj tednov pred potovanjem, saj lahko kljub razvoju informatike potekajo birokratske zadeve neverjetno počasi. Najprej morate od tujega predstavništva pridobiti obrazce, s katerimi zaprosite za vizum. Običajno je potrebno izpolnjenim obrazcem priložiti fotografije in potni list (zaželjeno je, daje veljaven še vsaj pol leta), včasih pa tudi fotokopijo povratne letalske karte ter potrdilo o zaposlenosti oz. premoženjskem stanju. Na osnovi predloženih dokumentov čez nekaj dni ali celo tednov dobite (ali pa tudi ne!) težko pričakovani vizum. Na mnoga predstavništva lahko potni list skupaj z denarjem za vizum pošljete kar po pošti. Toda če potrebujete več vizumov, je to preveč zamudno, zato se je potrebno do tujega predstavništva zapeljati osebno. Za Slovence pridejo najpogosteje v poštev tuja predstavništva na Dunaju, v Miinchnu, Budimpešti in Trstu.
Ob dvigu vizuma preverite, če se ujemajo vsi podatki, še posebno pa veljavnost in želeni datum obiska. Turistični vizum je med bivanjem v večini držav mogoče vsaj še enkrat podaljšati, kar pa je seveda spet povezano z nepriljubljenimi birokratskimi opravki in dodatnimi stroški.
Delovni tabor v tujini
Delo in potovanje nekako ne gresta najbolj skupaj. Toda za mlade in tudi za mlade po srcu obstaja prav zanimiva možnost spoznavanja tujih držav prek mednarodnih delovnih taborov. Delovne tabore organizirajo nacionalne podružnice mednarodne organizacije SCI (Service Civil International). Tabora se lahko udeleži vsak, kije starejši od 18 let. Izjema so le delovni tabori v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Teh se lahko udeležijo le prostovoljci in prostovoljke, starejši od 21 let. Na teh zahtevnejših taborih se zahtevajo tudi izkušnje oz. predhodna udeležba na kakšnem delovnem taboru v Evropi ter opravljen poseben pripravljalni seminar. Tabori vsako poletje potekajo tudi v Sloveniji, tako da se lahko za pokušino udeležite kar katerega izmed slednjih. V Sloveniji lahko na taborih sodelujejo vsi, ki so starejši od 16 let.
Delovni tabori običajno trajajo deset do dvajset dni. Tako lahko poleg udeležbe načrtujete tudi daljše ali krajše potepanje po državi, v kateri se odvija tabor. V času tabora zanesljivo dobite kup novih prijateljev, ki vam lahko pomagajo pri načrtovanju nadaljnje poti. Seveda se lahko prijavite tudi na več taborov v isti ali različnih državah in si tako podaljšate bivanje v tujini.
Tabori so tematsko različno naravnani, od socialnih, ekoloških, kulturnih pa do humanitarnih; tako se lahko po želji lotite čisto običajnih fizičnih del, sodelujete pri kakšni lažji gradnji, ali pa se ukvarjate z otroki, upokojenci, sodelujete pri umetniških, kulturnih ali okoljevarstvenih projektih itd. Izbira je vsekakor dovolj pestra, tako da si ni težko poiskati tabora, ki ustreza vašim dosedanjim izkušnjam in morda tudi izobrazbi. Na taborih se običajno dela šest do osem ur dnevno, večeri in vikendi pa so prosti. Pogovorni jezik na večini taborov je angleščina, le na nekaterih bolj socialno naravnanih je zaželjeno znanje jezika države gostiteljice.
Na delovnem taboru sta za prostovoljce na voljo prenočišče in hrana, pogosto pa tudi kakšen izlet in seveda zabava v izobilju. Za slednjo morajo udeleženci poskrbeti sami, zato je zaželeno, da s seboj prinesete obilico dobre volje in po možnosti kak glasbeni inštrument ali morda kuharski recept. Prenočišča so običajno na voljo v kakšnih šolah ali podobnih večjih zgradbah, marsikje pa tudi v šotorih. Zato je večinoma priporočljivo, da s seboj prinesete spalno vrečo in morda še ležalno podlogo. Oboje vam lahko pride prav tudi pri morebitnem
nadaljevanju poti. Edini večji strošek je le potovanje do delovnega tabora, saj si ga morate udeleženci plačati sami.
Letos SCI organizira preko 4.000 mednarodnih delovnih taborov, ki se jih bo udeležilo več kot 50.000 prostovoljcev in prostovoljk iz celega sveta. Tabori potekajo v različnih državah po celem svetu, večina pa jih je v ZDA in Evropi. Največ taborov poteka v času počitnic, nekje od julija do septembra, nekateri pa tudi med šolskim letom.
Kogar mika, da bi se udeležil takšnega tabora, se lahko obrne na ljubljansko društvo za prostovoljno delo Most, ki je del mednarodne organizacije SCI. Pri društvu dobite brošuro, na osnovi katere si izberete najbolj primeren delovni tabor. Za sodelovanje na delovnem taboru je potrebno plačati prijavnino, ki znaša okoli 10.000 tolarjev. S plačilom prijavnine ste tudi zavarovani za primer nesreče ali bolezni na delovnem taboru. Vseeno pa je dobro, da s seboj vzamete še potrdilo o zavarovanju za državo, v kateri je tabor.
Z izkaznico do popustov
Potovanja so običajno povezana z dokajšnjimi stroški, zato so v tujini še kako dobrodošle različne izkaznice za mlade, ki omogočajo številne ugodnosti in popuste.
ISIC (International Študent ldentity Card) je najbolj znana in uveljavljena mednarodna študentska kartica, s katero imajo študentje in dijaki določene popuste pri ogledih mnogih muzejev, galerij in različnih znamenitosti, včasih pa tudi pri prevozih in prenočitvah. Čeprav popust ne velja povsod, se cena kartice praviloma nekajkrat povrne. Poleg tega so lastniki kartice tudi zavarovani za primer bolezni oz. nujne bolnišnične oskrbe. V nekaterih, predvsem evropskih deželah, so na voljo tudi posebne brezplačne telefonske linije, na katerih lahko uporabniki kartice v primeru težav dobijo potrebne nasvete. O vseh ugodnostih v posameznih državah izdajatelj vsako leto izdaja brošuro, ki jo je mogoče dobiti ob nakupu kartice. Kartica je veljavna v več kot devetdesetih državah na različnih koncih sveta.
Podobne ugodnosti omogoča kartica FIYTO, le da je ta namenjena vsem mladim do 26 leta starosti in ne samo študentom oz dijakom.
Kartice Backpacker izdaja avstralska organizacija VIP Backpackers International in je namenjena predvsem popotnikom, ki želijo kar najceneje prepotovati Avstralijo, Novo Zelandijo, ZDA, Kanado pa tudi nekatere evropske države, predvsem Irsko in Veliko Britanijo. Kartica nudi prihranke pri prenočevanju, avtobusnih in letalskih prevozih, najemu avtomobila, pri številnih organiziranih dejavnostih, izletih pa tudi v nekaterih restavracijah in celo pri nakupih v določenih trgovinah. Med drugim omogoča popust tudi pri nakupu avtobusnih vozovnic Greyhound-Aussiepass, s katerimi je potovanje po Avstraliji najcenejše. Kartica je veljavna v 125 avstralskih počitniških domovih, 70 novozelandskih in še v več kot 500 počitniških domovih in hotelih drugod po svetu. Verige počitniških domov so podobne youth hostlom oz. mladinskim prenočiščem. Z nakupom kartice dobite dve knjižici z naslovi in telefonskimi številkami ter načrti in nasveti o tem, kako priti do poceni prenočišč in kje izkoristiti popuste, kijih nudijo sodelavci organizacije VIP Backpackers.
Z izkaznico IYHF Mednarodne federacije mladinskih prenočišč, lahko prespite v skromnih, vendar kakovostnih, standardiziranih in cenovno naj-privlačnejših mladinskih prenočiščih (youth hostel) po vsem svetu. Izkaznico lahko kupi vsak, ne glede na starost oz. status študenta. Poleg prenočišča ponekod dobite tudi zajtrk in celo druge tople obroke hrane po nizkih cenah. Vedno več mladinskih hotelov ima majhne kuhinje, kjer si popotniki lahko sami pripravljajo hrano. Sobe so največkrat večpo-steljne, ponekod tudi eno- ali dvoposteljne ali pa imajo skupna ležišča, kjer popotniki potrebujejo svojo spalno vrečo in ponavadi plačajo le simbolično ceno. Tovrstna mladinska prenočišča lahko najdete na pomembnejših in turistično zanimivih mestih.
Zadnja leta se v Evropi uveljavlja izkaznica EURO 26, ki je namenjena vsem mladim do 25. leta. Status študenta oz. dijaka ni pogoj za pridobitev.
Poleg teh najbolj znanih izkaznic je v svetu dokaj uveljavljena še kartica GO 25, ki je prav tako namenjena mladim do 25. leta starosti. Novejša, a manj uveljavljena je tudi mednarodna izkaznica za učitelje - ITIC, ki naj bi vsaj teoretično omogočala podobne popuste.
Izkaznice lahko kupite pri ljubljanskem popotniškem društvu Erazem, Mladem turistu in še kje. Za izdelavo kartice potrebujete fotografijo, osebni dokument, za nekatere še potrdilo o vpisu v srednjo šolo oz. na fakulteto ter kakšnega tisočaka v žepu.
IGOR FABJAN
K sodelovanju vabimo nove sodelavce na področju:
C)
PRODAJE
PREDSTAVNIKE PRODAJE POSLOVNIM UPORABNIKOM
za območje Dolenjske Od kandidatov pričakujemo:
-	visokošolsko izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri
-	najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj na prodajnem področju
-	dobro poznavanje MS Office programskega okolja • aktivno znanje angleškega jezika
-	pogajalske spretnosti, organizacijske sposobnosti, pozitivno naravnanost do strank
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z ustrezno poskusno dobo. Pisne vloge pričakujemo do vključno 27.07.2001 na naslov: Sl.MOBIL d.d., Kadrovsko področje, »ZA RAZPIS«, Šmartinska 134 b, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na naslov: kadri@simobil.si.
■ '

MS


KOSTANJEVIŠKA JAMA
Globoko v gori je ležal človek
Del Kostanjeviške jame je zasul potres, in sicer je v eni od dvorane v turističnem delu kamenje s stropa in sten zgrmelo v globino. Rešili so vse obiskovalce, razen enega, ki ga niso našli.
“Kar je bilo mogoče, smo preiskali, vendar ga ni bilo mogoče najti. Zdaj ga gremo iskat znova. Iskali ga bomo z geofonom. Upamo, daje ponesrečenec še živ in da bo oddajal kakšne signale, mogoče bo skušal kopati in bo pri tem tolkel po kamnu, da ga bo ta mehanska naprava zaznala. Poleg te tehnike bomo uporabili še iskanje s psi.“ Tako je ponovno iskanje v jami opisal Brane Čuk, predsednik jamarskega kluba v Kostanjevici na Krki.
Še pred 8. uro zjutraj je bilo tisto nedeljo vse tako, kot da se je v resnici zgodila v jami nesreča. Vendar je šlo k sreči le za vajo. Ker so vsi, čeprav je bila torej le vaja, takrat delovali kot da gre za pravo nesrečo, mogoče temule zaspisu ne bo v škodo, če piše nesreča, ponesrečenec in podobne reči kar brez narekovaja, ki bi ga tam sicer lahko kdo pričakoval.
Štirje so izrekli resnico
Skupina jamarjev, med njimi tudi medicinska sestra Vlasta Cur-halek, se je napotila proti kraju nesreče. Brane Čuk je odklenil, ker očitno jamarji jamo vedno s ključem zavarujejo pred nenadzorovanimi in nezaželenimi vstopi v podzemlje. Potem so se odprla železna paličasta vrata, sledila je hoja po podzemnih hodnikih, stopnicah in skozi dvorane do kraja nesreče. Visoko v steni je pred tem snemalec že razpostavil kamere. Skupina se je postavila k robu dvorane. Tišina. Brane si je nadel slušalke geofona. Nič. Potem pa: “Ja! Imam ga. Dvakrat je potolkel." Poizkusil je še Jože Mohor. „Zaznali smo ga,“ je rekel. „Zdaj gremo naprej v tej smeri," je pokazal proti grozljivemu kupu skal, ki je padlo od nekoč nekod. Iskalca z geofonom sta pomislila, da je zvok v napravi mogoče razkrival le kapljice vode, saj “je nekje potoček," kot je menil Čuk. Vendar sta se še z več poskusi prepričala, da znake daje ponesrečenec.
Potem je prišla Neva z Matjažem. Pritajeno je renčala, zalajala in se zaganjala v tisti velikanski
kup skal. Matjaž je to razumel kot zanesljivo pasje sporočilo, da je v tistem kupu človek. “Zdaj bo prišel še drugi pes, Ula. Ponavadi se pri iskanju uporabi dva psa, da drugi potrdi, kar pokaže prvi," je pojasnil Matjaž. Ula, ki jo je v jamo vodil Bine, je, kot da bi se prej zmenila z Nevo, šla tja kot njena sodelavka. Začela je lajati, in to je bilo zanesljivo znamenje, da je ponesrečenec prav v tistem grozljivem kupu skal.
(
Kamen, kup skal in spodaj človek
Psa sta šla ob steno k ljudem in kmalu se je v spremstvu medicinske sestre prikazala tehnična ekipa reševalcev z nosili. Poiskali so privez za vrv. Kam naj pritrdijo prednico? Kladivo se je izkazalo za neučinkovito. Pomagal je vrtalni stroj. Kmalu je bila vrv napeta. Tisti grozljivo velik kup skal, ki so v siju karbidovk spreminjale obrise iz trenutka v trenutek, je v odštevanju sekund tedaj čakal na naskok reševalcev. Premišljeni reševalci pa so šli nadenj previdno. Pod kupom so našli človeka. Ležal je tam doli kot v kamniti grobnici z nekaj sto kubiki kamna nad seboj in z nekaj deset centimetrov prostora ob sebi. Ko je čakal po potresu, ko ga je zasulo, na prihod reševalcev, je bil globoko v gori v osrčju Zemlje sam in v večni temi in s trdnim prepričanjem, da se igra to igro življenja in smrti z najboljšimi in najzanesljivejšimi prijatelji na svetu. Če ne bi bil tako trdno prepričan o takem prijateljstvu, ne bi nikdar legel med tisti kamen in se ne bi nikoli dal narediti za živo lutko jamske nesreče. Tista njegova jama spominja na jamo, se razumemo, mar ne?!
Vlasta Curhalek je tam pod zemljo delala spretno kot na vrhu. Ekipa je pod njenim vodstvom delala hitro in vsaj za opazovalca uigrano in učinkovito. Govorili so malo, zato je šele pozneje na površju po vaji prejela vprašanje o poškodovancu v jami. In je povedala: “Poškodovanec, do katerega smo prišli, je bil pri zavesti. 1 mel je bolečine v desni roki in levi nogi. Ni bru-
PRVI TRENUTKI S PONESREČENCEM - Ležal je globoko v Zemlji kot'v kamniti grobnici.
hal, ni imel težav, kot je izguba zavesti in motnje vida. Po okvirni anamnezi je šlo za poškodbo roke in noge in ne za poškodbo hrbtenice. Ko smo prepoznali poškodbe in po bolezenskih znakih sklepali, da ni poškodovana hrbtenica, smo vseeno zaradi preventive pri prevozu oz. prenosu, in ker bi morda pri zasutju le prišlo do kake skrite poškodbe, najprej z vratno opornico zaščitili vratno hrbtenico. Na roki je šlo za odprt zlom podlahti, zato smo to rano oskrbeli. Opornico smo namestili tudi na gleženj. Poškodovanec je bil v takšnem stanju, daje lahko toliko pomagal, da sta ga reševalca lažje namestila na nosila. S poškodovanim gležnjem sam pač ne bi mogel iz jame.”
NA POTI V ŽIVLJENJE - Reševalci so ponesrečenca zavili v platno in ga, skrbno privezanega, ob stalnem spremljanju nad breznom peljati ven.
Profesionalni prostovoljci
Vse se je končalo srečno. Tako sta si vajo tudi zamislila Klub jamarjev Kostanjevica na Krki in krška civilna zaščita. Na vaji sta Matjaža Zanuta iz Brežic in Bineta Martinčiča iz Novega mesta pod skrbnim vodstvom; vsi štirje (psa in vodnika) člani enote reševalnih psov Slovenije. Branko Petan iz krške civilne zaščite je celotno organizacijo in ekipo vaje pohvalil: "Zadovoljni smo, ker v prostovljst-vu delate tako profesionalno, kot ste pokazali danes."
“Psa smo urili za delo v jami. Ne vem, kako je z uporabo psov v takih okoliščinah, a kot mi je znano, je mogoče to celo prva taka vaja v Sloveniji, da so psi iskali v jami," pravi Brane Čuk.
MARTIN LUZAR
PREDEN SO ŠLI V JAMO - Brane Čuk (v sredini) je dal še zadnja navodila.
1 kg
1 kg
ORIGINAL, A CENEJŠI
mmmmm
HHHn
DOBRODOŠLI V TRGOVINI SPAR
V NAKUPOVALNEM CENTRU V METLIKI

PON.-PET. 8h - 20h SOBOTA 8h - 17h NEDELJA 730 - 12h

Ponudba velja od 19. - 24.7.2001 oz. do prodaje zalog. Cene so v SIT.
SjED 190«
PROVENCALE JE iif %

SILAN
3 vonji, koncentrat 1.51=61
1.51
SONČNIČNO
OLJE
FLORIOL
3 x I25g
(rmTT«
PRALNI
PRAŠEK
PERSIL
Green power ali Ocean fresh
4.5 kg
1.540,
Kočevca reševala dolenjsko odbojko
Tretji turnir DP v odbojki na mivki - Četrto mesto Vidmarja in Drobniča -Novomeščani odlični gostitelji - Loka je športno središče Novega mesta
Nepremagljiva Simon in Maja
KRŠKO - Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih pred počitnicami so uspešno nastopili trije pari PK Lukec. Med pionirji skupine C sta Simon Cerjak in Maja Omerzel osvojila 1. mesto v standardnih in v latinskoameriških plesih. Med pionirji skupine B sta bila Tadej Drakulič in Katarina Račič tretja v standardnih in sedma v latinskoameriških plesih, Dejan Baliban in Zala Zorenč pa sta bila v isti skupini v obeh plesnih kategorija četrta.
NOVO MESTO - Letošnji tretji turnir državnega prvenstva v odbojki na mivki, ki je minuli konec tedna potekal na Loki v Novem mestu, je postregel z velikimi športnimi presenečenji. Zmagovalca vseh turnirjev v zadnjih dveh letih v Sloveniji Jasmin Čuturič in Samo Miklavc sta bila v Novem mestu šele tretja. Med moškimi sta zmagala Škorc in Bačvič, pri ženskah pa Oblak in Kristan. S četrtim mestom sta svoj največji uspeh doslej dosegla Kočevca Sebastijan Vidmar in Aleš Drobnič, ki sta tako dostojno zastopala dolenjsko odbojko.
Na turnir je bilo prijavljenih 16 Sebastijan Vidmar, ki dvoransko moških in 13 ženskih dvočlanskih odbojko vseskozi igra v rojstnem
ekip. Neposredno pravico nastopa je imelo šest moških in štiri ženske ekipe, ki so najbolje uvrščene na lestvici državnega prvenstva. Do turnirja v Novem mestu sta bila šestouvršče-na kočevska odbojkarja, ki nastopata pod imenom Pivnica Vevče. V moške kvalifikacije sta se prijavili dve novomeški dvojici, in sicer Pizzeri-ja Novljan (Dejan Šmalc in Branko Zadravec) in Agencija za šport Novo mesto (Uroš Babnik in Sebastijan Mikša), vendar se nobeni ni uspelo uvrstiti na glavni turnir, na katerem so nastopali sami znani odbojkarji iz prve državne lige in reprezentanti, ki si kruh služijo v tujini.
Kočevju, in Aleš Drobnič, kije minulo sezono igral za Žužemberk in bo za Suhokranjce nastopal tudi v novi sezoni v 1. ligi, sta na turnirju igrala kar šest tekem. Tri tekme sta dobila, tri pa izgubila. Prva tri uvrščena moštva so imela kar dve tekmi manj. Sebastijan in Aleš sta v mivki na novomeški Loki igrala 4 ure in štiri minute. Najtežje jima je bilo v sobotnem polfinalu ob 14. uri, ko je termometer v senci kazal dobrih 30 stopinj Celzija, na vročem soncu pod milim nebom na Loki pa je bilo še nekaj stopinj več.
Vidmar in Drobnič sta se Dejanu Fujsu in Matjažu Hafnerju dostojno
Sprememba
oslovneaa časa
Obveščamo vas, da 23. julija 2001 spreminjamo poslovni čas poslovalnice
Glavni trg 25 v Novem mestu.
Nov poslovni čas:
od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure H	in
od 15. do 17. ure.
Preproste bančne storitve lahko opravite tudi preko bančnih avtomatov; telefonske banke Teledom, spletne poslovalnice Klik NLB, telefonskega odzivnika,
SMS sporočil,
elektronske banke Proklik in Proklik+.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
upirala, a srečanje po 37 minutah izgubila z 2:0. V večerni tekmi za 3. mesto sta proti vodilni slovenski odbojkarski dvojici, Čuturiču in Miklavcu, dobila prvi set z 21:19, a sta nato izkušena in boljša Primorca dobila tekmo z 2:1.
Četrto mesto na turnirju za DP je za Kočevca največji uspeh v njunem triletnem skupnem nastopanju v odbojki na mivki. Letos sta na prvem turnirju osvojila 7. mesto, na drugem pa sta delila 9. - 12. mesto. Na preostalih dveh turnirjih načrtujeta uvrstitev med prvih osem moštev, kaj več pa bo znova izjemen uspeh, saj ima Sebastijan Vidmar poškodovano koleno, zaradi česar mu je zdravnik že pred dvema letoma prepovedal aktivno igranje odbojke.
S turnirjem v Novem mestu so bili zelo zadovoljni tudi organizatorji iz Odbojkarske zveze Slovenije, saj sta bili montažni tribuni, kljub krizi novomeške odbojke, ki ni imela svojih predstavnikov, vse tri dni dobro zasedeni, na obeh finalih pa povsem polni. Druga igrišiča na prenovljeni Loki pa so medtem zasedali rekreativci, ki so samo potrdili, da je Loka, tako kot je bila v času Leona Štuklja in Sokolov, spet športno središče dolenjske prestolnice.
J. Ž.
Tajski boksarji z medaljami iz Aten
NOVO MESTO - Na svetovnem pokalu v amaterskem tajskem boksu v Atenah so dolenjski tekmovalci znova dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Ida Srebrnjak (TBK Scorpion Novo mesto) je med dekleti v kategoriji do 60 kg osvojila 3. mesto. David Župevec (TBK Scorpion Novo mesto) je v kategoriji do 60 kg osvojil srebrno medaljo, v finalu ga je tesno premagal nasprotnik iz Belorusije. Rožle Jazbinšek (TBK Scorpion Krško) je v kategoriji do 60 kg osvojil 3. mesto. Uspeh je dopolnil Dejan Madžarevič iz Mengša z drugim mestom v kategoriji do 71 kg. Selektor slovenske reprezentance je bil Iztok Vorkapič.
UIGRANOST - Sebastijan Vidmar je običajno z močnimi udarci prebija! blok nasprotnikov na mreži, akcijo pa spremlja Aleš Drobnič. V treh letih skupnega nastopanja sta se Kočevca dobro uigrala, kar je za odbojko na mivki zelo pomembno. (Foto: Foto Asja)
Ponovna zmaga Rokavca
TREBNJE - Na 6. dirki DP v spretnostnem motociklizmu je pri najmlajših Rok Rokavec (AMD Trebnje) zmagal še šestič in tako samo potrdil naslov letošnjega državnega prvaka. Uspeh so dopolnili drugi trebanjski motociklisti. V razredu od 100 do 350 kubikov je Igor Ag-nič osvojil drugo, Polde Pungerčar pa 3. mesto, v razredu od 350 do 650 kubikov pa je bil Janez Prosenik drugi, Jože Avguštinčič pa tretji.
Pohod trebanjskih planincev
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje vabi v nedeljo, 22. julija, na planinsko turo. Odhod z avtobusne postaje Trebnje bo ob 5.30, pot pa bodo planinci nadaljevali peš po Robanovem kotu, Molički planini, Ojstrici, Klemenči planini in Logarski dolini. Prijave za zahtevno 8-urno turo sprejemata do 20. julija vodji izleta Milojka in Ivica Vitez.
Vaš četrtkov prijatelj
ifcKRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
%
■8
.a
I
s
s
2
2
o?
in
*■'
e
&
s
I
o
a
f
5
p
Menjava olja in oljnega filtra
RENAULT Storitev
Do 31. julija 2001 vam ob ugodni menjavi olja in oljnega filtra nudimo tudi brezplačni kontrolni pregled motorja, zavor, podvozja, svetlobnih teles, pnevmatik in klimatske naprave.

■
s-



-



“SS5SEH
www.renault.si
wap.renault.si
Revo; d.d., Dunajska 22 , 1511 Ljubljana
Državni prvaki bodo kdaj drugič
Novomeški rokometaši si želijo ostati v 1. B-ligi, v katero so se uvrstili že v svoji prvi sezoni - Rokometni krožki na sedmih šolah - Ekipe v vseh kategorijah
NOVO MESTO - Novomeški moški rokometni klub je predlani jeseni vzniknil iz pepela pred desetletjem popolnoma zamrlega rokometnega društva, in se je svoji v prvi sezoni iz kvalifikacij za nastop v drugoligaškeni tekmovanju s tretjim mestom prebil v enotno drugo ligo, v kateri je na koncu zmagal in postal novi elan 1. B-slovenske rokometne lige.
Moški rokometni klub Novo mesto so v poldrugem letu obstoja na noge postavili nekdanji novomeški rokometaši zdajšnji trener Evgen Pungerčič, prvi tajnik kluba Ičo Pe-tančič, zdajšnji predsednik Marjan Kukman, zdajšnji tajnik Aljaž Žagar in številni drugi, ki jih je v društvo pripeljala ljubezen do rokometa in tudi nostalgija po časih, ko so v novomeškem dresu nastopali v tedanji prvi ali drugi republiški ligi.
• Povezovalec uradne svečanosti v gostilni Na Hribu je ob podelitvi medalj in pokalov rokometašem Novega mesta, ki so osvojili 1. mesto v enotni drugi državni ligi, vztrajno ponavljal, da so Novomeščani postali državni prvaki 2. lige, dokler jih ob podelitvi pokala za prvo mesto ni popravil predstavnik slovenske rokometne zveze Novomeščan Janez Štrukelj, ki jih je podučil, da so zaenkrat le prvaki druge lige, naslov državnih prvakov pa bi jim sicer privoščil, a bodo morali nanj še malo počakati.
Novomeški rokomet zdaj doživlja pravo renesanso. Peščici nekdanjih igralcev in golobradim mladeničem, ki so v sezoni 1999/2000 odigrali nekaj prijateljskih tekem, se je lansko jesen pridružilo več igralcev iz zdajšnjih in nekdanjih prvoligaških klubov z Dolenjske in Posavja (Krško, Trebnje, Dobova). Najbolj znan med njimi je prav gotovo nekdanji reprezentant in letos najboljši strelec novomeškega moštva Bruno Glaser, ki ga trener državne reprezentance spet vabi v svojo vrsto.
Atleti na SP
Obstali v kvalifikacijah
NOVO MESTO - Mladi dolenjski in posavski atleti so v minulem tednu nastopili na dveh svetovnih prvenstvih, vendar se nobenemu ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. Brežiški metalec kladiva Primož Kozmus je na SP za mlajše člane v Amsterdamu kladivo vrgel le 68,11 metra in končal tekmovanje v kvalifikacijah. Na SP za mlajše mladince in mladinke v madžarskem Debrecenu je Matjaž Berus (Krka Telekom) v teku na 1500 metrov osvojil 28. mesto s časom 4:04,93, Željko Kolman (F1T Brežice) pa je bil v isti disciplini 33. z izidom 4:17,39. V troskoku je Nina Šimunič (Novoles) z rezultatom 11,71 m dosegla 23. daljavo. Brežičan Dejan Slavenc je v teku na 800 m s časom 2:01,28 dosegel 59. izid, njegova klubska kolegica Mateja Drobnič pa je bila 22. v skoku s palico z izidom 320 cm.
Šentjernejski sprinter Matej Kralj je v teku na 100 metrov z osebnim rekordom 11,01 osvojil 34. mesto med 126 nastopajočimi. Tekel bi še bolje, a je med tekom začutil bolečino v nogi in ni iztekel z vso močjo. Njegov trener Andrej Jeriček je bil z izidom zadovoljen, saj gre za prvo pomembnejše tekmovanje mladega Kralja po skoraj dveletni odsotnosti zaradi poškodbe. Matej Kralj naj bi kljub lažji poškodbi nastopil na olimpijskih igrah mladih konec julija v Španiji. (J. Ž.)
Marjan Kukman, predsednik moškega rokometnega kluba Novo mesto.
Ostali, ki so okrepili novomeško vrsto so Sandi Keše, Miro Urbanč, Miha Kostrevc, Gregor Božič, Boštjan Žitnik in Ljubo Mikič, ki so v svojih moštvih-več sedeli na klopi kot pa zares igrali.
Vlogo kapetana moštva je igral domačin Robi Surina, mlado gardo novomeških rokometašev pa je najbolje zastopal trenerjev sin Rok Pungerčič, svoje igralne minute pa so na parketu dobili tudi obetavna mladeniča Peter Klinc in Dalibor Miljevič ter predstavnik stare garde novomeškega rokometa Miro Cvetkovič. Dolgoročni cilj uprave moškega rokometnega kluba Novo mesto na čelu s predsednikom Marjanom Kukmanom je, da bi se v Novem mestu igral dober rokomet, moštvo pa naj bi bilo sestavljeno predvsem iz domačih fantov. Da s tem mislijo resno, dokazuje razvejanost pri dčlu z mladimi, saj delajo z mladimi na vseh štirih novomeški osnovnih šolah (Grm, Šmihel, Center, Bršljin)
Lep uspeh mladih Novomeščank
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV so uspešno nastopale na dveh državnih prvenstvih v odbojki na mivki. Na prvenstvu do 17 let starosti v Izoli je ekipa TPV 1 ( Sanela Majstorovič in Nastja Turk) osvojila 5. mesto, ekipa TPV 2 (Vesna Vardič in Gabi Predovič) pa sedmo. Žreb je določil, da sta se v drugem krogu med seboj pomerili prav ekipi TPV, z 2:0 sta zmagali dekleti TPV 1.
Prvi mesti
nogometašem Grmovelj
ŠKOCJAN - Na turnirju v malem nogometu ob prazniku občine Škocjan v Grmovljah so 1. mesto osvojili nogometaši Jurija iz Grmovelj, drugo je bilo moštvo Grmovelj, tretji Zidak iz Šentjerneja in četrta Bela Cerkev.
Može 4. v evropskem pokalu
NOVO MESTO - Novomeški motokrosist Jaka Može je rja zaključni dirki evropskega pokala v razredu do 125 kubičnih centimetrov na progi Skedenj pri Slovenskih Konjicah osvojil 3. mesto. V skupnem seštevku treh dirk evropskega pokala je Jaka Može osvojil četrto mesto.
Tini Grabnar zlato na SP
Krčanka osvojila na SP v Švici zlato kolajno v streljanju s samostrelom z žensko ekipo Slovenije
KRŠKO - 24-letni študentki agronomije Tini Grabnarje na nedavnem svetovnem prvenstvu v Švici v streljanju s samostrelom na 10 metrov, v članski ekipi z Natalijo Prednik in Zdenko Stolnik, uspelo priboriti zlato kolajno za slovensko reprezentanco. Tina je sicer Krčanka, že peto leto pa tekmuje za sevniško strelsko družino. Seveda tudi med študijem vadi na strelišču v Ljubljani.
"Mislim, da je ekipna zlata kolajna še večji uspeh kot moja bronasta medalja na svetovnem prvenstvu med posameznicami leta 1997, čeprav sem bila takrat tiste medalje zelo vesela. Vedeti je namreč treba, da smo Slovenke zmagale v izjemno cenjeni disciplini v deželi Williama Tella, kjer je streljanje s samostrelom nacionalni šport. Švicarke so se ma-
pa v Stopičah in Šmarjeti, jeseni pa bodo poskrbeli, da bo deški rokometni krožek začel delovati tudi v Šentjerneju. V okviru tekmovanj rokometne zveze Slovenije bodo Novomeščani v prihodnji sezoni nastopili v vseh starostnih skupinah (mlajši dečki A, mlajši dečki B, starejši dečki, kadeti, mladinci in člani), za kar bodo morali sestaviti kar šest ekip.
I. V.
Žužemberčanoma bronasta medalja
NOVO MESTO - Po končanem članskem turnirju za DP v odbojki na mivki je bila novomeška Loka v nedeljo prizorišče državnega prvenstva v kategoriji do 21 let. Presenetila sta Žužemberčana David Obrstar in Sebastijan Perko, ki sta nastopila pod imenom Agencija za šport Novo mesto, z osvojenim 3. mestom. V ženski konkurenci je TPV 1 (Sanela Majstorovič in Špela Križ) delila 7. mesto, TPV 2 (Snežana Rajak in Urška Štangelj) pa deveto.
Brcar vodilni trebanjski šahist •
TREBNJE - Končan je prvi del šahovskih hitropoteznih turnirjev za prvaka občine Trebnje. Na zadnjem turnirju je med 13 šahisti zmagal Mitja Piškur, ki je zbral 12 točk, Miha Furlan na drugem mestu jih je zbral 10,5, Arif Begulič na tretjem pa 9,5. V skupnem seštevku vodi Brcar z 71 točkami, za njim sta Furlan in Piškur, ki sta zbrala po 70 točk.
Padalci Kanje tretji
DOLENJSKE TOPLICE - Na državnem prvenstvu za jadralne padalce v točnosti pristajanja je ekipa Kanje iz Dolenjskih Toplic osvojila 3. mesto. V posamični konkurenci je Jaka Gorenc osvojil 10. mesto, Dušan Gorenc 12., Janez Nose 18. in Rok Golob 30. mesto. Na odprtem prvenstvu v Laškem pa je Dušan Gorenc v točnosti pristajanja osvojil odlično 2. mesto.
Razpis občinske lige v malem nogometu
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto razpisuje občinsko rekreacijsko ligo v malem nogometu na travi za sezono 2001/2002. Vse ekipe se morajo prijaviti najpozneje do četrtka, 26. julija. Dodatne informacije in prijavnice dobite na Agenciji za šport.
Kasaške dirke v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - Klub za konjski' šport iz Šentjerneja v nedeljo, 22. julija, z začetkom ob 14.30, na šent-jernejskem hipodromu prireja kasaške dirke. V osmih točkah sporeda bo nastopilo 70 kasačev iz vse Slovenije. Ena najzanimivejših bo predtek petletnih kasačev na 2080 metrov dolgi progi za pokal Mobitela. Domači klub bo nastopil z 22 konji. V okviru prireditve bo potekala tudi dirka petelinov Petelinjada 2001. Mladi do 15. leta starosti imajo vstop prost.
ATLETI PARAPLEGIKI - Na stadionu Portoval je potekalo zaključno ekipno tekmovanje regijskih društev paraplegikov iz vse Slovenije in Čakovca iz Hrvaške. V Novem mestu so nastopili atleti paraplegiki, ki z največjih tekmovanj vedno prinašajo medalje. Janez Roškar je na tekmi postavil nov državni rekord v metu kopja, ki zdaj znaša 28,40 metra. Atleti Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja so na zadnji tekmi osvojili 4. mesto in četrti so tudi v skupni ekipni razvrstitvi po štirih tekmah. Najboljši atlet dolenjskega društva Vinko AMin (na sliki) iz Šentruperta je kopje vrgel 14,12 m, disk 19,16 in kroglo 6,36. Jože Zajc pa je v vožnji z vozički na 100 metrov osvojil 2. mesto. (Foto: J. Ž.)
Osem žog v Elanovi mreži
Zdesetkani nogometaši Elana visoko izgubili z Muro - Prihodnost bodo gradili na mladih
NOVO MESTO - Zdesetkani nogometaši Elana so se letos zelo zgodaj poslovili od nastopov v slovenskem nogometnem pokalu. V šestnajstini tega tekmovanja jih je minulo nedeljo na stadionu pod Portovalom premagala Mura iz Murske Sobote s kar 8:0. Lani so denimo Novomeščani kot drugoligaši pokalno tekmovanje sklenili v polfinalu.
Nedeljska tekma med Muro in Elanom je bila podobna igri mačke z mišjo. Prekmurci so namreč že povsem pripravljeni za novo tekmovalno sezono v 1. ligi, medtem ko se tekmovanje v drugi ligi začenja 12. avgusta. Novomeški nogomet poleg tega preživlja krizne trenutke, ki so se začeli pred zaključkom lanskoletne drugoligaške sezone in še vedno trajajo. Ker je klub zapustila večina igralcev, ki so lani nosili glavno breme nastopanja, so za tekmo skrpali moštvo iz mladincev, kadetov in igralcev, ki so pred leti igrali med mladinci.
VELIKO DELA - Med najbolj zaposlenimi na nedeljski tekmi z Muro je bil vratar Novomeščanov Janez Urigelj. Čeprav je kar osemkrat moral po žogo v svojo mrežo, je s posredovanji (na sliki) preprečil še višji poraz Elana. (Foto: J. Ž.)
Telesno močnejši in bolj uigrani gostje so dolgo časa lomili odpor Novomeščanov. Prvi gol so dosegli v 33. minuti, drugega pa šest minut zatem. V drugem polčasu pa je koncentracija Novomeščanov povsem popustila in nogometaši Mure so še šestkrat premagali vratarja Janeza Uriglja.
V.d. predsednika Upravnega odbora NK Elan Štefan David pravi, da bodo prihodnost kluba gradili na domačih in mladih igralcih. Dogodki minule sezone, ko je večina nogometašev igrala zaradi denarja, je namreč potrdila, da se, ko zmanjka denarja, sistem podre kot hišica iz kart. Cilj sedanjega vodstva je ustvariti čvrste temelje za prihodnost, saj bo najstarejši novomeški športni klub prihodnje leto praznoval 80-letnico delovanja. Za normalno delovanje kluba bi letno potrebovali 33 milijonov tolarjev, vendar je do denarja težko priti, saj vse večja podjetja s sponzorstvom že pokrivajo določene dejavnosti.
Večji optimist je član upravnega odbora Marjan Mihelčič, ki meni. da bodo do začetka tekmovanja sestavili močno moštvo, ki naj ne bi imelo težav z ohranitvijo drugoligaškega statusa. Člansko moštvo bodo okrepili z igralci, ki niso našli prostih mest v klubih prve lige, kar nekaj jih je že pokazalo interes za igranje v Novem mestu. Trener članskega moštva je Boris Vraz, mladince bo vodil Slavko Jurešič, kadetska ekipa pa bo delovala v okviru Nogometne šole Portoval.
J. Ž.
Vodnar vodilni po spomladanskem delu
LOŠKI POTOK - Po končanem spomladanskem delu občinske malo-nogometne lige je na prvem mestu moštvo Vodnarja, druga je Katrinka, na tretjem mestu pa je dnevni bar Pri Birtku.
Derstvenšku julijski turnir
SEVNICA - Na odprtem posamičnem prvenstvu Sevnice v pospešenem šahu za mesec julij je med 11 udeleženci zmagal Franc Derstven-šek, ki je zbral 5,5 točke. Z enakim izkupičkom sta za njim zaostala Milan Mitrovič in Predrag Lazič, ki z 58 točkami vodi v skupnem seštevku letošnjih sedmih turnirjev. (J. B.)
Zmagal Martin Povše
SEVNICA - Zmagovalec julijskega odprtega hitropoteznega turnirja SK Milana Majcna iz Sevnice je Martin Povše, ki je zbral 12 točk. V skupnem seštevku po sedmih turnirjih vodi Andrej Grilc, kije zbral 163 točk. (J. B.)
Cvirnu julijski turnir
SEVNICA - Na julijskem odrtem prvenstvu veteranov sevniškega šahovskega kluba je zmagal Ludvik Cvirn, kije zbral 5 točk. V skupnem seštevku po sedmih odigranih turnirjih je v vodstvu Franc Derstvenšek, kije zbral 33 točk. (J. B.)
24 ur malega nogometa na odboj
DOLENJSKE TOPLICE - Na večnamenskem igrišču pri OŠ Dolenjske Toplice se bo v petek, 20. julija, ob 18. uri začel turnir v malem nogometu na odboj. Vabljene vse ekipe z Dolenjske in Bele krajine. Ker je zanimanje za nastop veliko, naj bi se tekmovanje končalo v soboto popoldne.
Klonil v finalu
OTOČEC - Obetavni tenisač ŠD Krka TC Otočec Žiga Deržič je na turnirju Alpe Jadran za igralce do 14 let v Kopru klonil šele v finalu, ko gaje s 6:3 in 6:1 premagal Hrvat Alen Halužan.
rale zadovoljiti z bronom, srebrno kolajno pa so osvojile Nemke. Veselje v slovenskem taboru je bilo po naši zmagi nepopisno, seveda pa so nam tudi tekmovalke iz drugih držav čestitale za zaslužen uspeh,” obuja spomine na zvezdne trenutke v švicarskem Horgnu Tina Grabnar.
Naj spomnimo, da je simpatična Tina osvojila svojo prvo kolajno celo s sposojenim samostrelom, ker ni bilo denarja, zato je bil takrat uspeh še toliko večji. Leta 1998 je vendarle prišla do svojega samostrela (stane okrog 4000 mark), zato ji ga ni več potrebno ergonomsko prilagajati. Tako dobri rezultati na tekmovanjih v najmočnejši konkurenci ob zavzeti vadbi niso izostali.
P. PERC
Nik Rovan drugi v Avstriji
KRŠKO - Motokrosist Fun špor-tovega Bence MX teama Nik Rovan je v avstrijskem Loibesu na 5. dirki Austria junior challenge osvojil 2. mesto. Po petih dirkah je Nik Rovan, ki se je udeležil le treh, v skupni razvrstitvi na tretjem mestu. Tomaž Sa-lobir je na 4. dirki DP za podmladek v Slovenskih Konjicah osvojil 2. mesto, Dejan Dolinšek pa je na poletni dirki na Planini nad Horjulom osvojil prav tako 2. mesto.
Nočni nogometni turnir
DVOR - Športno društvo Fužina - Dvor v soboto, 21. julija, z začetkom ob 17. uri, prireja nočni turnir v malem nogometu na travnatem igrišču na Dvoru. Prijave sprejemajo do začetka turnirja. Informacije na tel. številki 040 280 390 daje Iztok.
Trebanjski šahisti tretji v Pulju
TREBNJE - Šahovski klub Trebnje je v postavi Matjaž. Mikec, Miha Furlan, Primož Potočnik, Andrej Vošpernik in Andrej Brcar na mednarodnem festivalu v Pulju v najmočnejši skupini med 12 ekipami osvojil 3. mesto.
Ribničani ciljajo na šesto mesto
Brez večjih igralskih sprememb in s tanjšo klubsko blagajno -Kdor ne bo mogel izpolnjevati obvez, se lahko poslovi že na prvem treningu
RIBNICA - V rokometnem klubu Inles Riko si nikakor ne želijo, da bi se jim ponovila lanska sezona, kije bila po organizacijski plati, razmerah in navsezadnje tudi glede na izide, morda najslabša doslej. Kljub temu si je za mnoge že odpisana ekipa šele v zadnji tekmi proti Dobovi zagotovila obstanek med prvoligaši in tako za vselej razgrnila sive oblake ribniške športne javnosti.
Po končani sezoni se je “sponzor-
ska trojica” (Andrej Mate, Jože Tanko in Brane Ambrožič) sprva lotila iskanja novega vodstva in šele v drugo za predsednika izvolila Braneta Ambrožiča. Taje dejal, da bodo morali zaradi slabih denarnih razmer še bolj zategniti pas, igralci pa naj ne pričakujejo, da bodo zgolj od rokometa lahko živeli. Ko sta bila izvoljena predsednik in ožje vodstvo, še ni bilo znano ime novega trenerja, ki bi zamenjal Janeža Ilca. Ta je namreč po končani sezoni nepreklicno odstopil. Ker je vsa leta bilo delo kluba zasnovano na domačih igralcih in trenerju, je bilo kot na dlani, da je vroči stol rezerviran za Zdenka Mikulina. Nazadnje je treniral Termo iz Škofja Loke, pred tem pa ljubljansko Olimpijo.
Nova uprava, novi cilji?
“To je težka naloga in hkrati velik izziv. Smo pač med klubi, za katere
je vsaka nova sezona velika obveza. Tudi letos bo tako. S pripravami bomo pričeli 6. avgusta, to je natanko dva meseca pred začetkom novega državnega prvenstva. Že zdaj lah-
Zdenko Mikulin, trener RK Inles Riko
ko povem, da bom na prvem srečanju z igralci jasno povedal, kaj od njih želim. Tisti, ki ne bodo zmogli uresničevati vseh nalog, se od kluba lahko poslovijo že na prvem treningu. Na vso moč si bom prizadeval, da se bo ekipa uvrstila okrog šestega mesta, četudi zgolj z domačimi igralci. Ne, to ne bo presenečenje, to je realnost. V vsako tekmo bomo šli na zmago, saj bo edino ta štela,” zelo optimistično napoveduje trener Zdenko Mikulin, kateremu bo pomočnik Toni Andoljšek.
Mikulin bo vodil tudi pionirsko šolo, v kateri bo dela za šest trenerjev, kadete je vodstvo zaupalo Cirilu Andoljšku, lanskemu trenerju Gramiza iz Kočevja. Igralski kader ni utrpel večjih sprememb. V Koper je odšel Natan Hojč, Rok Henigman dvomi, ali naj še naprej pomaga soigralcem. V prvo moštvo bodo vpoklicani tudi Dukič, Zbašnik in Iva-nec, trojica, ki v spomladanski sezoni ni igrala. Priprave bodo potekale v Ribnici, nekaj dni pa bo Mikulin igralce popeljal v mirnejše kraje.
M. G.
POTA §
dežurni I poročajo]
UKRADEL POTOVALNO TORBO - L. V. iz okolice Črnomlja ima za 80 tisočakov škode, ker mu je nekdo iz odklenjenega avtomobila, parkiranega pred lokalom Medved bar v Črnomlju, 10. julija zvečer ukradel potovalno torbo z oblačili, brisačami in nekaj devizami.
PUSTOŠIL PO KORUZNEM POLJU - Med 12. in 13. julijem se je neznanec lotil koruzne njive v Dobruški vasi. Nekaj koruze je pohodil, nekaj pa izpulil.
VOZIL SE BO PO KOLPI - V noči na 14. julij je neznanec v Dragoših na bregu Kolpe ukradel rdečo-beli kanu, vreden 82 tisočakov.
UKRADEL PSIČKO IN MLADIČE - Neznanec je iz pesjaka na dvorišču stanovanjske hiše v Ševnem 12. julija ponoči ukradel čistokrvno nemško ovčarko in tri mladiče. Lastnik J. P. ima za okoli 150 tisočakov škode.
VLOMIL V AVTO - 12. julija je neznanec na parkirišču v Dolenjskih Toplicah vlomil v osebni avto, last M. B. iz okolice Dolenjskih Toplic, in ukradel avto radio, zgoščenko in vžigalnik.
UKRADEL GSM APARAT - Na parkirišču v Stranski vasi je neznanec 16. julija iz tovornega vozila ukradel GSM prenosni telefon in s tem lastnika Z. K. iz okolice Novega mesta oškodoval za okoli 20 tisoč tolarjev.
UKRADEL MOTOR - 15. julija je neznanec na parkirišču na ulici Mirana Jarca v Črnomlju ukradel kolo z motorjem. Lastnik B. V. iz Črnomlja ima škode za okoli 80 tisoč tolarjev.
OB DENAR IN ZLATNINO -13. julija je neznanec v bližini naselja Roje pri Šentjerneju vlomil v stanovanjsko hišo, kije last F. C. Ukradel je denar in zlatnino in ga s tem oškodoval za 50 tisočakov.
VZEL KOLO - V noči na 15. julij je neznanec na Kandijski cesti v Novem mestu pred stanovanjskim blokom ukradel odklenjeno kolo, znamke Wheler. G. D. ima škode za okoli 45 tisoč tolarjev.
VZEL MOBITEL - 13. julija je neznanec skozi odprta garažna vrata prišel v stanovanjsko hišo na Ra-govski ulici v Novem mestu in J. A,-ju ukradel prenosni telefon.
Smrt na hitri cesti
SELA PRI KARTELJEVEM -17. julija seje malo pred eno uro zjutraj na hitri cesti št. 1 zgodila huda prometna nesreča. G. B. iz Novega mesta je pri Selih pri Karteljevem v osebnem vozilu prehiteval kolono vozil v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal I. L, voznik kombiniranega vozila iz Nemčije. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je G. B. umrl.
Iz šole ukradli računalnik
PIŠECE - Med 11. in 16. julijem je v Osnovno šolo Pišece prišel neznanec. kije skozi telovadnico vlomil v knjižnico. Ukradel je računalnik, tiskalnik in kodni čitalnik. Šolo je oškodoval za okoli 600 tisoč tolarjev.
Vlom v štiri avtomobile
SOTESKA - 16. julija je neznanec vlomil v štiri avtomobile, ki so jih lastniki parkirali ob gozdni cesti Soteska-Dvor. Ukradel je cigarete, denar in bančno kartico. Lastnike je oškodoval za približno 20 tisočakov
Vlom v hišo
SEVNIČA - 14. julija med 11.30 in 13. uro je neznanec skozi odprto okno na balkonu vstopil v stanovanjsko hišo na Bohorski ulici v Sevnici in iz nje odnesel več bankovcev v nemških markah. Družino je oškodoval za približno 480 tisoč tolarjev.
Slovenski zapori so vse bolj polni
Število obsojencev se je od leta 1996 do konca leta 2000 zvišalo s 400 na 737 - Prevladujejo moški - Vse več težav z odvisnostjo od drog in alkohola ■ Več pobegov - Lani štirje samomori
Kaznovalna politika in politika odrejanja pripora sta se v Sloveniji v zadnjih letih zaostrili, to pa se odraža tudi v zasedenosti zaptfrov. Vseh trinajst pri nas se ubada s prostorsko stisko, tudi dolenjski na Dobu pri Mirni. Število jetnikov se je v štirih letih skoraj podvojilo.
Leta 1996 je bilo v slovenskih zaporih 682 oseb (zapornikov, oseb, kaznovanih v postopku o prekršku, pripornikov in mladoletnikov), do maja letos pa je njihovo število naraslo na 1210. Povprečna zasedenost zaporov je 110-odstotna, najbolj zasedeni pa so največji: na Dobu, v Ljubljani in Mariboru. Število obsojencev seje v štirih letih skoraj podvojilo. Več kot 42 odstotkov je storilcev kaznivih dejanj zoper premoženje, veliko manjši so odstotki storilcev kaznivih dejanj zoper javni red in mir, varnost javnega prometa ter zoper življenje in telo. Približno polovfca obsojencev prestaja kazen od enega do pet let zapora, več kot 64 odstotkom na novo sprejetih obsojencev pa je lani dobilo kazen do enega leta. V lanskem letu seje za 13,5 odstotka povečalo število pripornikov, povečal pa se je tudi odstotek zaprtih mladoletnikov.
Prestajanje zaporne kazni je pri mnogih obsojencih povezano z različnimi stiskami in delo psiholo-
Ponarejeni
dokumenti
Od vozniškega dovoljenja do vize
OBREŽJE, METLIKA - Od 10. do 16. julija so policisti na mejnem prehodu Obrežje in Metlika zasegli več ponarejenih dokumentov. S ponarejenim vozniškim dovoljenjem so v Slovenijo na Obrežju vstopali trije državljani BiH. 30-let-ni K. Š. s statusom begunca ter dva začasno stanujoča in zaposlena v Sloveniji - 49-letni M. Z. ter 20-let-ni K. O.
Ponarejeno garancijsko pismo je na Obrežju pokazala državljanka Makedonije, v Metliki pa so pri dveh Makedoncih in enemu državljanu BiH ugotovili ponarejen francoski šengenski vizum. Vsi štirje so v Slovenijo vstopali kot potniki na avtobusu. Na belgijskem avtobusu pa so policisti pri dveh državljanih Makedonije ugotovili, da sta pokazala ponarejeni belgijski osebni izkaznici, ki sta bili kupljeni v Sarajevu.
Proti vsem tujcem so policisti podali kazenske ovadbe.
Ni nadzoroval javnega prometa
NOVO MESTO - M. C. iz okolice Semiča je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja opustitve nadzorstva v javnem prometu. 13. julija osumljenec, ki dela kot čuvaj na železnici v Šmihelu, ni spustil železniških zapornic čez lokalno cesto Novo me-sto-Uršna sela, čeprav je bil obveščen, da prihaja vlak. Vlakovodja je opazil, da zapornice niso spuščene in je voznika avtomobila, ki je želel zapeljati čez progo, opozoril z zvočnimi signali. Voznik se je pravočasno ustavil.
gov ni nepogrešljivo pri raznih osebnih stiskah, kot so samomorilne težnje in samopoškodbe, depresivna stanja. Lani so samomor z obešanjem naredili štirje zaporniki, 15 je bilo neuspešnih poskusov, največkrat z obešanjem ali zaužitjem večje količine zdravil. V zaporih je skupaj umrlo sedem ljudi, sa-mopoškodovalo se jih je 29, bilo pa je tudi 71 gladovnih stavk.
V naših zaporih, kjer močno prevladujejo moški - konec minulega leta je bilo od 737jetnikovle25 žensk (večina teh je zaprtih v edinem ženskem zaporu na Igu) - pa imajo čedalje večje težave tudi z odvisnostjo od alkohola in drog. Več kot deset odstotkov od 5729 novosprejetih je imelo težave z alkoholom, kar je za 90 odstotkov več kot leto prej. Povečanje gre na račun povečanega števila ljudi,
Carinski prekrški
OBREŽJE - Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so carinski delavci 15. julija med opravljanjem redne kontrole pri vstopu v Slovenijo podrobneje pregledali osebno vozilo nizozemske registracije. V rezervoarju vozila so našli tri pištole Zastava 9 mm Para s pripadajočimi okviri za naboje in devetimi naboji 9 mm, tri revolverje Zastava COLT 357 Magnum, 50 nabojev Luger 9 mm in 18 nabojev 257 Magnum.
kaznovanih v postopku o prekršku. Problem je tudi droga, zato so v zaporih začeli ustanavljati oddelke brez drog, saj se je izkazalo, da odvisniki v heterogeni zaporski situaciji težko vzdržijo abstinenco. Med novosprejetimi osebami je bilo težave z drogo mogoče ugotoviti pri 6,6 odstotka, med vsemi zaprtimi pa pri 7,6 odstotka.
Iz ječ pa je lani ušlo tudi več zapornikov kot štiri leta prej - v sedmih pobegih kar 21, preprečili pa so 27 pobegov. Do konca leta se jih je za zapahi znova znašlo 16.
L. M.
Na kraju nesreče umrl
ŽUŽEMBERK - 14. julija, nekaj po pol peti zjutraj, je 18-letni Žužem-berčan J. Š. zaradi neprilagojene hitrosti pri Žužemberku izgubil oblast nad vozilom. Začelo ga je zanašati, nato je zapeljal izven vozišča in trčil v zemeljski nasip. Po trčenju se je avto prevrnil in se po nekaj metrih drsenja po strehi zaletel še v betonsko ograjo. Voznik je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl,
Med kopanjem utonil
KLUNOVE TOPLICE - Med kopanjem v Klunovih toplicah je 13. julija utonil 50-letni J. P. iz Brežic. Zdravnica na kraju nesreče sicer ni mogla ugotoviti, zakaj je kopalec med kopanjem umrl, zato bo natančen vzrok smrti znan po opravljeni sanitarni obdukciji. Tuja krivda je po prvih ugotovitvah izključena.
LANI POBEGNILO 21 ZAPORNIKOV - Prestajanje kazni za rešetkami gotovo ni prijetno in lani je v sedmih pobegih ušlo iz slovenskih zaporov kar 21 jetnikov. 16 jih je že znova na svojih mestih. (Foto: L. M.)
NAJBOLJ SPRETNI SO BILI DOMAČINI - V soboto popoldne je pri Nov-olesovem obratu v Soteski potekalo 3. občinsko gasilsko tekmovanje, na katerem se je pomerilo pet devetčlanskih ekip iz štirih prostovoljnih gasilskih društev v občini Dolenjske Toplice. Gasilske ekipe so se pomerile v hitri mokri vaji ter v vezanju gasilskih vozlov in navez, pri početju pa jih je spremljalo tudi precej gledalcev. Najbolje so se odrezali domačini, ekipa A PGD Soteska, nato pa so jim sledili: PGD Dobindol, PGD Dolenjske Toplice, PGD Soteska (ekipa B) in PGD Podturn. Prireditev so zaključili z dobro obiskano gasilsko veselico, izkupiček od nje pa bodo namenili za nakup gasilske opreme in za preventivno dejavnost društva. (Besedilo: B. D. G., foto: S. M.)
Ponarejen bankovec
KRŠKO - 11. julija je neznanec na blagajni podjetja Kostak, d.d., plačal komunalne storitve s ponarejenim bankovcem za deset tisoč tolarjev, kar je blagajničarka ugotovila med pregledoma blagajne. Policisti so'denar zasegli, neznanca ali neznanko pa še iščejo.
Prekratka varnostna razdalja
NOVO MESTO - Iz Seidlove ceste proti Žabji vasi jeli. julija ob
9.30	v koloni vozil peljal M. G. iz Novega mesta. Pri odcepu za Rago-vo so se trije vozniki osebnih vozil ustavili, M. G. pa se je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v zadek avta, ki ga je vozil J. F. s Sel pri ŠtraVberku. V nesreči so se hudo ranili voznik J. F. in njegovi sopotnici M. R. in Š. R. iz Velikih Brusnic. Zdravniško pomoč so jim nudili v novomeški bolnišnici, škoda na vozilih pa po nestrokovni oceni znaša okoli 300 tisočakov.
Poskus ropa v motelu Čatež
ČATEŽ - 16. julija je okoli 5. ure zjutraj neznanec nameraval oropati restavracijo motela Čatež, a ga je zalotila ena izmed delavk, ki je zakričala in tako poklicala ostale zaposlene. Suh neznanec, visok med 190 in 200 cm, se je prestrašil in pobegnil. Policisti ga še iščejo.
Tovor na osebni avto
KOČEVSKE POLJANE - S. R. iz Lokovca pri Novi Gorici je 10. julija ob 6.40 s tovornim vozilom s priklopnikom, na katerem je imel naložene granitne plošče, vozil iz Podturna proti Črnomlju. Pri Kočevskih Poljanah je nepravilno pritrjenem tovor prebil prednjo levo stranico in padel na vozišče v trenutku, ko je pripeljal T. K. z Lokev. Del tovora je padel na osebni avto, hudo poškodovanega voznika pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škoda na vozilih je po nestrokovni oceni okoli 1,5 milijona tolarjev.
po dolenjski deželi
•	UREJAL MESTNI TRG - K popestritvi metliškega poletnega dogajanja je pred dobrim tednom dni na svojevrsten način prispeval Ljubljančan P. K. Med vožnjo po Mestnem trgu je najprej oplazil dva osebna avtomobila in se zaletel v betonsko škarpo, od koder ga je odbilo v stanovanjsko hišo. Po trčenju je podrl še korita z rožami, nato se ponovno zaletel v parkiran osebni avto ter navsezadnje zbil še pešca in peško. Oba sta bila k sreči lažje poškodovana in so jima pomagali v novomeški bolnišnici. Možje postave so nadebudnega voznika preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 1,52 promila, ter mu začasno vzeli vozniško dovoljenje in dali predlog sodniku za prekrške. Z njim pa se bo srečala tudi natakarica bifeja, ki je Ljubljančana, kljub njegovi pijanosti, postregla z alkoholom.
•	ŽEJNI NE BODO - Žeja je v teh vročih poletnih dnevih res huda stvar! Zanjo pa so namreč dobro, sicer na nelegalen način, minuli teden poskrbeli na različnih koncih dolenjske dežele. Neznanec je v Žužemberku iz soda v kleti gospodarskega poslopja iztočil okoli 50 litrov rdečega vina, na letališču v Pritozju si je nekdo v bifeju postregel z več litri alkoholne in brezalkoholne pijače, v Drgančevju pa je tretji iz ograjenega skladišča ukrade! več litrov brezalkoholne pijače in 30 litrski sod piva.
•	...IN LAČNI TUDI NE - Za prazne želodce pa so poskrbeli tisti, ki so obiskati tuje njive. Iz nasada v bližini Velikega Mraše-va so si postregli s kar 300 kilogrami solatnih kumar in 100 kilogrami čebule, v Šmihelu pri Žužemberku pa so biti skromnejši, saj so s seboj odpeljali za 20 tisočakov čebule in krompirja. Za obilen piknik jim manjka le še meso.
Prijeli ilegalce
ZAVRATEC - 12. julija je državljan ZRJ, ki živi v Sloveniji, v Župe-lavcu prevzel kombinirano vozilo zelene barve, ki je imelo s sprednje strani nameščeno ljubljansko registrsko oznako, z zadnje pa krško. Policist, ki je vozilo zaustavil v naselju Zavratec, je ugotovil, da je voznik v njem prevažal osem državljanov Turčije, ki so k nam prišli ilegalno. Vozniku so odvzeli prostost, napisali bodo kazensko ovadbo, tujce pa so vrnili v Republiko Hrvaško.
Zasegli skoraj dva kilograma konoplje
Kočevski policisti si plen iz dveh lanskih akcij prištevajo med večje uspehe - Z zadostitvijo potrebam Schengena bodo sedanji prostori postali neustrezni
KOČEVJE - Na območju PP Kočevje so bile v preteklem letu, kot ocenjuje komandir postaje Robert Sontensary, varnostne razmere stabilne. Eden temeljih ciljev, ki so ga policisti zasledovali in mu sledijo še letos, je bil približati policijo javnosti, predvsem z objektivnim in sprotnim obveščanjem o dogodkih in delu, posebno pozornost pri svojem delu pa so namenili problematiki s področja zlorab prepovedanih drog, saj se število teh kaznivih dejanj in prekrškov povečuje.
NEUSTREZNI PROSTORI - Predvidena kadrovska okrepitev Policijske postaje v Kočevju zaradi zagotavljanja varnosti državne meje po kriterijih Schengena je tolikšna, da prostori v vili Sclileimer-Roethel na Ljubljanski 9 (na posnetku), v kateri domuje kočevska PP, ne bodo ustrezali delovnim pogojem popolnjenega kolektiva. Prostori so že sedaj neustrezni in policistom ne zagotavljajo izvedbe varnih postopkov, zato kočevski policisti že sedaj opozarjajo, da bodo potrebovali nove prostore. (Foto: M. L.-S.)
Kočevski policisti so v letu 2000 obravnavali za 23 odst. več kaznivih dejanj kot v letu poprej. S področja splošne kriminalitete so obravnavali 585 kaznivih dejanj, med katerimi je bilo največ, in sicer 167, primerov tatvin, sledijo pa velike tatvine v 78 primerih, poškodovanje tujih stvari v 55, goljufije v 23 itd. Obravnavali so tudi 4 kazniva dejanja ropa in 1 kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe, poskus umora in poskus posilstva. V 85 primerih so bili storilci kaznivih dejanj mladoletniki, ki so izvršili tudi 8 kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog, 60 kaznivih dejanj, kar predstavlja 21,7 odst. vseh, pa so izvršili Romi.
S področja gospodarske kriminalitete so obravnavali 25 kaznivih dejanj, od katerih sojih 16 zaključili s kazensko ovadbo, obravnavali pa so tudi primer ponarejanja denarja, pri katerem je šlo za storilce, ki so se organizirano ukvarja-
li z razpečevanjem ponarejenega denarja. S področja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi so obravnavali dve kaznivi dejanji in 37 prekrškov, s področja zlorabe prepovedanih drog pa so obravnavali 24 kaznivih dejanj in podali 62 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Za večji uspeh si štejejo, da so v dveh primerih zasegli obakrat po skoraj kilogram konoplje.
Zaradi porasta kriminalitete s področja prepovedanih drog in večanja socialne ogroženosti občanov, kot posledice še vedno ene najvišjih stopenj brezposelnosti v državi na eni in nizkih osebnih dohodkov zaposlenih na drugi strani, lahko po Somensaryjevi oceni v Kočevju pričakujejo, da se bo ogroženost občanov in njihovega premoženja v prihodnje še povečala. Somensary zato opozarja, da bi policisti nujno morali dobiti dodatna materialno-tehnična sredst-
va za opremo za odkrivanje in preprečevanje lokalne in regionalne problematike ter migracijskih tokov, ki potekajo skozi.območje, ki ga pokrivajo.
M. L.-S.
Ukradel mercedes
NOVO MESTO - Neznanec je 13. julija ponoči na parkirišču na Ulici Slavka Gruma ukradel osebni avto - mercedes 160 A, srebrne barve, z registrsko številko NM 65-80, last M.
N.	iz Novega mesta. Policijska uprava prosi občane, ki bi morda videli ukradeni avto ali kar koli vedeli o njem, da obvestijo policiste na številko 113.
Izgubil oblast nad vozilom
KRASINEC - B. P. iz Podzemlja je 15. julija zvečer pri Krasincu zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom. Najprej je zapeljal na desno bankino, nato v odvodni jarek.in na travnik, kjer se je večkrat prevrnil. Pri tem se je hudo poškodoval njegov sopotnik S. G. s Krasinca, ki so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Popravki in odgovori j
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne(objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Hecanja je bilo več kot dovolj
DL št. 27, 5. julija
Naslov vašega članka ne bi mogel biti boljši, kot je, še posebno za zgodbe, ki jih bom opisal.
Na občini Sevnica so dobili za cel zaboj gradiva o gradnji HE Boštanj. Tajnik občine g. Košmerl je bil precej nesrečen ob njeni vsebini, kamen se mu je odvalil od srca, ko je zaboj izročil tajniku KS Boštanj Petru Simočiču. Ta je zaboj z mešanimi občutki predal mag. geodezije v Radečah, ki gaje, tako kot ga je dobil, prinesel nazaj.
Gradivo bi morali v prvi vrsti brati vsi člani samooklicane komisije KS za gradnjo HE Boštanj s predsednikom sveta KS Jožetom Udovčem. Če bi še jaz opravljal to nalogo, gradiva ne bi le prebral, ampak bi imel o njem tudi svoje mnenje. To bi se oblikovalo sproti, kot je gradivo nastajalo, sedaj bi
razne datoteke v računalniku le potegnil skupaj in imeli bi soglasja KS. Želel bi si le, da bi bila ta obogatena tudi s stališči ostalih članov komisije. Minilo je namreč šest let, o vsem pa v KS nimajo niti enega napisanega stavka...
V spremnem dopisu na vrhu zaboja piše. da je časa dva meseca. In dva meseca bo ta škatla še lahko stala pod mizo tajnika KS Boštanj.
Naj bom na kraju še malo konstruktiven. Bodoča HE Boštanj bo potrebovala mnogo čiste hladilne vode. Lahko bi odprli pipo pri boštanjskem vodovodu. Bolj smiselno bi bilo izvrtati vrtino v Globovškem in dobiti nekaj vode še za Sevnico. Treba je poiskati nov vir za vodnjak, iz katerega pijeta vodo vasi Šmarčna in Kompolje. V študiji prof. dr. Franca Lobnika o talni vodi na Kompoljskem in Šmarčenskem polju je mnogo resnic.
Povedano kaže, kakšna naloga čaka vse v KS Boštanj. Naj zato podvomim o Vseh samooklicanih članih komisije. Škoda, da v ustrezni občinski komisiji ni več nekdanje marljive gospodarstvenice Marinke Pucelj-Aranjelovič. V krajevno bi poleg sebe predlagal še upokojenega ravnatelja OŠ Boštanj Ivana Šnuderla. Naše delo naj pregleda zbor krajanov. Zatem pa veselo na gradnjo. Lahko nas poslušajo ali pa tudi ne. Če ne, bomo veljavnost gradbenega dovoljenja oporekali na pristojnih sodiščih, vprašanje pa je, če bo hotel elektrarno sploh še kdo graditi.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Fotografski natečaj
KRŠKO - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti razpisuje ob dnevih evropske kulturne dediščine fotografski natečaj Arhitektura 20. stoletja v Krškem. Razpis velja izključno za črno-bele fotografije, ki naj bodo formata 20 x 30 ali 30 x 45 cm, tema natečaja pa je stavbna dediščina prejšnjega stoletja v mestu Krško in okolici. Prijavnico lahko naročite na JSKD OI, CKŽ 23, 8270 Krško ali na tel. 07/48-81-650. Najboljše fotografije bodo nagrajene, izbor pa razstavljen na razstavi konec septembra.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Poletje - čas za pivovarne
Pripojitveni in združitveni procesi so v potnem zamahu. Če se to dogaja z delnico, ki kotira na borzi, je njena rast toliko bolj občutna. Še vedno vlada negotovost o prevzemnem partnerju Banke Koper. Vsi, ki so ohranili delnice omenjene banke, lahko iztržijo solidne kapitalske dobičke, saj se njihova vrednost giblje krepko nad 80.000 SIT in je presegla že celo 85.000 SIT.
Zadovoljni so prav gotovo tudi imetniki delnic Pivovarne Union in Pivovarne Laško. Seveda je zadovoljstvo toliko večje pri izbrancih, ki so imeli za prodajo na voljo večje količine in so bili izbrani za prodajalce. Pri Unionu se je cena svežnjev povzpela celo nad 58.000 SIT in pri Laškem krepko čez 5.000 SIT za delnico. Pivovarna Laško je namreč kupila preko 28-odst. delež konkurenčne družbe. Nekaj delnic Uniona je poplačala s svojimi delnicami, še vedno pa je kupnina za delnice Uniona presegla 6 milijard tolarjev. Nekaj tega denarja se bo zagotovo vrnilo na kapitalski trg. Vse dogajanje še vedno pozitivno vpliva na delnice obeh pivovarjem zato se njihova vrednost krepi.
Kot posledica izjemne poslovne uspešnosti pri obeh farmacevtih se živahno trguje z Lekom in Krko, če-
prav sta se tečaja ustalila, in sicer pri Krki nekaj nad 26.000 SIT in pri Leku rahlo nad 45.000 SIT. Oba namreč napovedujeta veliko ugodnejše poslovne rezultate, kot sta jih načrtovala. Do izvensodne poravnave je prišlo tudi pri Salusu, zato se tudi vrednost delnic te družbe izboljšuje in je že presegla 36.000 SIT.
Še vedno so solidni tudi tečaji Intereurope in Istrabenza, saj se njihov tečaj giblje blizu 2.900 SIT oz. 3.500 SIT, medtem ko je tečaj Luke Koper pri 3.000 SIT še vedno nizek. Rastejo tudi vrednosti skoraj vseh delnic na prostem trgu, vendar mnogo počasneje. Nhjbolj so pridobile delnice Kmečke družbe, sledijo pa ji delnice Atene, s katerimi se trguje okoli 36 SIT, Infonda (malo nad 40 SIT) in Maksime (okoli 40 SIT). Med t.i. enkami dosega še vedno najvišjo vrednost PMIN (okoli 113 SIT), TGIN (okoli 110 SIT), NF1N (okoli 97 SIT), ZMIN (okoli 78 SIT) in ZVIN (okoli 72 SIT). Cene dvojk so dokaj izenačene in se prodajajo okoli 32 SIT.
UUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška
družba Novo mesto Tel. 07/371 82 22, 371 82 28
A/,(K V L A?*-TAKO KtSE-L D&fZAZ Z
SzAfrA? pa



-x-
XtA»OLJCG>'
HtAKLE/KlZ* A K&škt O
$
HKVASK.O VARČEVALO' PAVKE

Nelegaliziran moto-cros poligon
Grozili so mi z razlastitvijo, če ne podpišem - S prahom in hrupom ogrožajo krajane vasi Prilipe - Upravna enota Brežice izdaja dovoljenja za dirko - Še zmeraj na kmetijskem zemljišču
Leta 1971 se je moto-cros steza, katere uporabnik je AMD Brežice, preselila s Čateža na Prilipe. Brez strokovnih ogledov so stezo zgradili na kmetijskih zemljiščih. Za del zemljišča so lastnika razlastili proti njegovi Volji. Tudi meni so grozili z razlastitvijo, če ne podpišem zakupne pogodbe. Takratna občinska skupščina Brežice je naložila AMD Brežice kot uporabniku poligona, da si v enem letu pridobi lastništvo za celotni poligon in lokacijsko-gradbeno dovoljenje. Aktivnosti na moto-cros stezi so trajale tri leta, nato je sledila desetletna prekinitev. Med prekinitvijo je prenehala veljavnost zakupne pogodbe. Leta 1985 je dejavnost na poligonu zopet zaživela.
S prahom in hrupom ogrožajo krajane vasi Prilipe. Ob prireditvah obiskovalci zaparkirajo dovozne potiski peljejo v vas, naša hiša pa je povsem blokirana z avtomobili. Naj omenim, da nimajo lastnih parkirnih prostorov, ampak koristijo ceste in javne poti ter privatno lastnino ob cestah. Prišlo je do inšpekcijskih ukrepov, ki niso bili nikoli uresničeni. Na pobudo občine je bil sklican
sestanek na kraju samem, ki se ga predstavniki AMD Brežice niso udeležili. Svoje neudeležbe se jim tudi ni zdelo vredno opravičiti. Tako so se razmere zaostrovale. Svoje nezadovoljstvo so izrazili tudi ostali krajani vasi Prilipe s podpisom protestne note, ki je bila naslovljena na varuha človekovih pravic. Med tem časom so bile opravljene meritve nedovoljenih emisij škodljivih delcev v zraku in hrupa na moto-cros poligonu Prilipe, ki jih je izvajal ZZV Novo mesto. Rezultat meritev je pokazal štirikratno prekoračenje dovoljenih emisij.
Omenjeni poligon je še dandanes v naravnem okolju na kmetijskih zemljiščih brez lokacijsko-gradbene-ga dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo o odstranitvi objektov na moto-cros poligonu. Upravna enota Brežice izdaja dovoljenja za dirko, kljub temu da je seznanjena z negativnimi vplivi na okolje in opozorjena, da naj pretehta upravičenost izdaje dovoljenj.
V Dolenjskem listu je bilo objavljenih že nekaj člankov z neresničnimi trditvami. Najbolj nesramne in
“Slovenija na balanci”
Oddaja o slovenski dediščini - Uroš Sever s kolesom odkriva manj znane zanimivosti, običaje, hrano
lažne obtožbe pa je izjavil predsednik AMD Brežice v letošnji 19. številki Dolenjskega lista, zato bi rad javnost seznanil z resničnim dogajanjem na nelegaliziranem moto-cros poligonu na Prilipah.
STANKO HRIBAR
Vlom v vikend
DRENOVEC - Neznanec je junija skozi okno vlomil v vikend v Drenovcu pri Bukovju, preiskal kletne prostore in odnesel Jonseredovo kosilnico na laks in motor za kosilnico. Vikend je zapustil skozi garažna vrata, ki jih je odprl na silo. Lastnik ima za okoli 100 tisočakov škode.
SPET NA TRIGLA VU - Tradicionalnega 16. pohoda na Triglav se je udeležila 10-članska skupina novomeška Združenja slovenskih častnikov. Novo-meščani, ki se jim je pridružil tudi prijatelj škocjanskega župana Janeza Povšiča predsednik Milan Kučan, so se v lepem vremenu povzpeli na našega očaka. Na Kredarici so udeležencem pohoda podarili 100 litrov pristnega dolenjskega cvička iz Povšičeve kleti. (Foto: Pavle Golob, besedilo: Branko Dukič)
NOVO MESTO - Na stotine kilometrov kolesarskih poti in mnogo zanimivosti ob njej bodo scenarist in voditelj Uroš Sever, asistent Janez Pangerc in režiser in producent Matjaž Fistravec povezali v deset polurnih oddaj z delovnim naslovom “Slovenija na balanci”, ki bodo v začetku pomladi predvajane na TV Slovenija. Z njimi želijo povedati tisto, kar niso že vsi, zato odkrivajo običaje, naravno in kulturno dediščino ter zanimive ljudi.
Film, v katerega je s projektom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine vključena tudi Območna gospodarska zbornica Novo mesto, nastaja že od sredine junija. “Vozimo se po Sloveniji in s kolesa stopimo, ko opazimo kaj zanimivega, a manj znanega. Tako smo obiskali romarske cerkve Žalostno in Veselo goro, Stopno in Zaplaz, muzej na prostem v Pleterjah, hodili po Baragovi poti, na drugi strani Gorjancev pa smo obiskali Rosalnice, Veliki Nerajec, izvor Krupe...” je pripovedoval kolesar, scenarist in voditelj Sever. Dolenjski in Beli krajini sta namenjeni peta in šesta oddaja, pri izboru zanimivosti iz teh dveh regij pa je televizijcem pomagal tudi dr. Marko Koščak, ki deluje v koordinacijskem
S KOLESOM NA POT - Scenarist in voditelj-kolesar Uroš Sever je na svoji poti opazil veliko zanimivosti.
odboru Po poteh dediščine. V peti oddaji skupaj s prvo cvičkovo princeso Leo Colarič nastopa tudi Anglež Michael Dower, ki je svetovalec pri Evropskem parlamentu za razvoj podeželja in načrtovalec projekta Po poteh dediščine.
Snemanje oddaje, ki bo po mnenju režiserja in producenta Fistrav-ca prispevala k spodbujanju odkrivanja naše dediščine, se bo končalo sredi septembra. Spomladi pa bo jasno, kako zelo je veljal njihov delovni rek: “Vija vaja, dediščina nam na-gaja-uhaja,”
M. R.
Dvojno
označevanje cen
Tudi cena na enoto proizvoda
V prodajalnah, večjih od 500 kv. metrov, morajo biti izdelki označeni tudi s ceno na enoto proizvoda (kilogram, liter, meter, kv. meter...), določa najnovejša dopolnitev Pravilnika o načinu označevanja cen blaga in storitev, ki ga je na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov pripravil Urad RS za varstvo potrošnikov. Dvojno označevanje omogoča lažje primerjanje cen izdelkov, ponujenih v različnih velikostih pakiranja.
Cene za enoto prodajalcem ni treba označevati, če je enaka prodajni ceni ali če to ne bi bilo smiselno zaradi npr. prodajanja različnih izdelkov v isti embalaži. Cena izdelka mora biti nedvoumno, prepoznavno, čitljivo in na vidnem in dosegljivem mestu za potrošnika označena na izdelku ali pa na policf, v ceniku, katalogu... Dvojno označevanje lahko poleg večjih trgovin uvedejo tudi tiste, ki so manjše od 500 kv. metrov.
Urad za varstvo potrošnikov
Uničujoče malenkosti
Metliška mladinska igralska skupina Osip Šest je bila pred leti zelo dejavna, toda njen propad je povzročila banalnost brez primere. Ko so pripravili dekleta in fantje srečanje dolenjskih in belokranjskih literatov, si je gost, znani slovenski pisatelj, ob večerji v hotelu Bela krajina zaželel kozarec francoskega konjaka. Dobil ga je in to je bilo usodno. Pri pregledu računa so to opazili metliški politični veljaki in naredili so škandal v stilu: mularija zapravlja delavski denar za iz kapitalizma uvoženo žganje. Pritiski so bili tako močni, da so vodilnim pri Osipu Šestil popustili živci in so poslali vse v maloro.
Nekaj posebnega doživljajo pripravljala mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad. Ker ni večjih kiksov, je treba napihniti nepomembne stvari. Na primer: pozabljen kozarec v poročni dvorani, kjer se pripravljajo nastopajoči. Cigaretni ogorek na okenski polici. Prižgana luč na grajskem dvorišču. Odtisnjen podplat športnih copat na
steni v podhodu na grajsko dvorišče. Med predstavo prižgan ventilator v grajski točilnici. Stranišče, do katerega morate mimo odra. Kapljanje vode v žlebu. Pozabljeno stojalo...
Na to in še na podobne drobtinice telefonsko opozarjajo Anico Kopinič, predsednico prireditvenega odbora, po končanih uspešnih predstavah, na katerih se je zbralo štiristo, petsto ljudi. Veliko enostavneje bi seveda bilo ugasniti luč, pobrati čik, odnesti kozarec... Toda ne: živce je treba piliti tistim, ki se razdajajo, treba je biti nezadovoljen, kritičen, ponosen, saj bi ti lahko telebnila z glave krona, če bi se sklonil in pobral papirček, odvržen na dvorišče. Najlaže je stati ob strani in zafrkavati, to nič ne stane.
Dobro je, da pripravljalni odbor ne bo nasedel provokacijam, sicer bi bilo grajsko dvorišče že naslednji julij in avgust zapuščeno, na sredini bi bil parkiran le Ančkin avto.
TONI GAŠPERlC
DRŽAVNI PRVAKI IZ ZBUR - Člani Društva podeželske mladine Zbure so bili najboljši na 15. državnih kmečkih igrah, ki so bile 7. julija v Lenartu. Zburjani so na igrah zastopali Dolenjsko in Belo krajino, kot drugouvrščeni na regijskem tekmovanju pa so v Lenartu nastopili tudi Semičani, ki so se uvrstili na 14. mesto. Pred začetkom tekmovanj je potekala okrogla miza "Prihodnost mladih na kmetijah", na kateri je sodeloval tudi minister Franci But. 16 ekip se je pomerilo v šestih igrah: predstavitev običaja v narečju in narodnih nošah, košnji, grabljenju, metanju bale, molži krave ter igri presenečenja. Zburjani bodo drugo leto gostitelji 16. državnih kmečkih iger.
PIKNIK Z UČENCI - Harmonikarji in klaviaturisti, ki jih poučuje Tina Lenart, so prvo julijsko nedeljo izkoristili za piknik in zaključno srečanje v gostilni Pirkovič v Šmarjeti. Zbralo se je skoraj 30 od štiridesetih učencev, na družabno srečanje pa so povabili tudi starše in sorodnike. Vsi so bili navdušeni, ko so muzikantje zaigrali skupaj, vse pa je prav prijetno presenetila najmlajša učenka Franja, ki bo šele v jeseni začeta obiskovali osnovno šolo. Tina Lenart v Tomažji vasi poučuje diatonično harmoniko in električne klaviature že šest let, z glasbo pa se ukvarja tudi profesionalno in nastopa s skupino Kresničke.
KMEČKE IGRE NA DOLENJIH SUŠICAH - Društvo podeželske mladine Novo mesto, ki združuje tudi mlade iz topliške doline, je v nedeljo popoldne na Dolenjih Sušicah pripravilo kmečke igre. V sestavljanju voza, hoji na smučeh, t.i. pajsanju hloda, vrtenju okoli stebrička in prenašanju krompirja ter v pobiranju jabolk iz vedra se je pomerilo pet ekip, izven konkurence pa sta se jim pridružili še dve ekipi, ki ju je sestavil župan Franci Vovk. Najbolj spretna je bila ekipa DPM Novo mesto, za njo pa ni dosti zaostajala ekipa Podeželci Dolenjske Toplice. Tretji po uspešnosti so bili mladi domačini iz ekipe Šice (Sušice), medlem ko sta si zadnji dve mesti delili ekipi Sv. Trojica in Semič. (Foto: B. D. G.)
SUHA KRAJINA IMA NOVO AVTOCISTERNO - Suha krajina je od minute sobote bogatejša za novo gasilsko vozilo Man 19-414 z 8.000-litrsko avtoci-sterno. Prostovoljni gasilci iz Žužemberka so ob prevzemu vozila pripravili slovesnost z gasilsko parado, v kateri je sodelovalo kakih 100 gasilcev iz domače občine, Loga in Črnomlja ter novomeška godba. Na slovesnosti so sodelovali tudi žužemberški rogisti. Po besedah predsednika PGD Žužemberk Marka žajca je avtocisterna velika pridobitev za gasilce in sploh za občane, saj marsikje še nimajo pitne vode in jo je potrebno dovažati. Župan Franc Škufca, ki je tudi poveljnik občinskega poveljstva gasilcev, se je zahvalil donatorjem, saj so le z njihovo pomočjo zmogli 33 milijonsko naložbo. (Foto: S. M.)
USPEŠEN RIBIČ IN EKOLOG - Štirinajstletni Jan Pavšič, član Ribiške družine Črnomelj, je sicer doma v Zagorju. A izkoristi vsako priložnost za obisk pri stari mami v Črnomlju, takrat pa je najraje ob vodi. Vedno mu uspe ujeti kakšno ribo, 5. julija pa je v Dobličici na trnek nataknil kar 6,2 kilograma težkega in 76 centimetrov dolgega krapa. Pohvalno je, da je mladi ribič tudi zelo ekološko osveščen, tako da velikokrat prinese z ribolova domov polno vrečko smeti, ki jih „ ljubitelji" narave tako radi puščajo za seboj. (RD Črnomelj)
TEKMOVALI RIBIČI INVALIDI - Zaključnega tekmovanja ribičev invalidov v Prilipah pri Brežicah se je udeležilo 30 najboljših tekmovalcev - članov Zveze delovnih invalidov Slovenije in 30 najboljših ribičev Zveze paraplegikov Slovenije. Eni in drugi so se pred tem že pomerili na območnih tekmovanjih. Naj povemo, da se z ribištvom ukvarja nekaj stp članov omenjenih invalidskih organizacij, ki si na ta način pestrijo svoj vsakdanjik. (Foto: M. Vesel)
KRIŽ OBLJUBE IN SPOMINA - V zahvalo staršem in v spomin na desetletnico osamosvojitve Slovenije je Ignac Konte (na sliki z ženo in škofom Uranom) pod rojstno vasjo Žvirče v Suhi krajini postavil križ na mestu, kjer ga je že pred 100 leti prvič postavil njegov stari oče Jakob Konte. Vsi štirje Kon-tetovi otroci so odšli po svetu za kruhom, najstarejši Ignac pa že 34 let živi v Kanadi, kjer seje močno zavzemal za mir in mednarodno priznanje Slovenije, organiziral srečanja z vplivnimi politiki ter zbiral tudi denarna sredstva. V ponedeljek, 9. julija, je znamenje blagoslovil škof Alojz Uran, kije pred lem v prisotnosti domačega župnika čirila Murna in drugih duhovnikov maševal v cerkvi .sv. Maksimiljana Kolbeja. (Foto: S. Mirtič)
Cerkev ubranili pred propadanjem
Kočevarska cerkev sv. Elije na Planini pod Mirno goro dobila novo ostrešje in kritino - V nedeljo maša z blagoslovom
PLANINA - Cerkev na Planini pod Mirno goro, posvečeno preroku Eliji, ki stoji ob pokopališču, na katerem so nekdaj pokopavali pokojne iz osmih vasi, od lanskega 1. septembra temeljito obnavljajo. Celotno delo pa so, razen dveh tesarjev, opravili prostovoljno, medtem ko je za material prispevala 700 tisočakov semi-ška občina, denar za ostrešje pa se-miška fara.
Cerkev na Planini je po nekaterih podatkih edina v Sloveniji posvečena sv. Eliji. Dve ali tri z istim patro-nom so bile nekdaj na Kočevskem, a jih danes ni več. Leta 1771 je, ko se je odcepila od črmošnjiške fare. Planina postala samostojna. Ob štetju leta 1921 je imela 303 nemške in 15 slovenskih prebivalcev. Svojo samostojnost je ohranila, dokler ni pred 13 leti umrla zadnja planinska faranka Rezka Žnidaršič. Takrat je cerkev sv. Elije postala podružnica semiške župnije.
Danes je planinska cerkev edina tako dobro ohranjena kočevarska cerkev v semiški občini. Pa vendar je bila pred desetletji tudi ta cerkev obsojena na ruševine. Kot je zapisal Štefan Rauh. ki je iz glasila Pot iz nemščine prevedel zapis o Planini pod Mirno goro, je bila “cerkev po vojni, če ne že med vojno opustoše-na in je služila za prenočevanje, hlev in senik. Leta 1965 pa sojo bogoslovci poltretji mesec obnavljali". Vendar je do danes ostrešje že tako dotrajalo, da se gre le letošnji mili zimi zahvaliti, daje streha vzdržala. Če bi bil debel sneg, bi se gotovo sesedla vase.
Zato pa so morali možakarji pod vodstvom Stanislava Pluta iz Kota pri Semiču kar pošteno pljuniti v roke, da so, kot rečeno, udarniško zamenjali ostrešje in streho na novo prekrili, pritrdili nov strop, na zvoniku postavili betonsko ploščo ter pritrdili ograjo na linah. V minulih dneh so v cerkvi opravljali še nujna zidarska dela, medtem ko jih konec avgu-
Mnenje pravnih strokovnjakov
SODRAŽICA - Svetniki občine Sodražica so z dnevnega reda 18. redne seje umaknili odlok o ustanovitvi javnega komunalnega podjetje Komunala Ribnica, sprejeli pa so odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica in javnega zavoda Lekarna Ribnica. Svetniki so soglasno odločitev utemeljili s pojasnilom, da ne gre za ustanovitev novega javnega zavoda, ampak za spremembo odloka že ustanovljenega zavoda. Sodraški župan Andrej Pogorelc je povedal, da ne razume svetnikov, ki niso imeli pripomb pri sprejemu odloka o ustanovitvi dveh zavodov, pri tretjem pa so mu obrnili hrbet. Ker morajo vse tri občine, torej Ribnica, Loški Potok in Sodražica, pri ustanovitvi javnih zavodov sprejeti enako besedilo, bodo o sodraškem "spodrsljaju” počakali na mnenje pravnih strokovnjakov.
♦	MG.
sta čaka beljenje. Jutri namreč goduje sv. Elija, zato bo v nedeljo, 22. julija, ob 10.30 v cerkvi na Planini maša ter blagoslov nove strehe. Skupina prostovoljcev, ki je opravila večino obnovitvenih del, se zaveda, da bi bilo potrebno v cerkvi opraviti še marsikaj, a je težko, ker cerkev preprosto nima faranov. Zato so zadovoljni, da sojo za zdaj obvarovali vsaj pred nadaljnjim propadanjem.
M. B.-J.
Vodstva o nadaljnjem delu
Pretekli ponedeljek smo imeli predstavniki občinskih odborov LDS Črnomelj, Metlika in Semič delovni sestanek. Udeležila sta se ga tudi tajnik izvršnega odbora LDS Peter Jamnikar in lokalni koordinator Borut Grmšek, ki sta nas seznanila z razmerami v vladni koaliciji. Potrdila sta naša razmišljanja, da je nujno potrebno sprejeti sporazum o maloobmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško pred uveljavitvijo šengenske meje in zagotovila, da bodo o njegovem sprejemu poslanci odločali na eni od julijskih sej. Beseda je tekla tudi o nadaljnjem delu, predvsem pred občinskimi volitvami v prihodnjem letu, o spremembah v vodstvu LDS po odhodu generalnega sekretarja Gregorja Golobiča ter o sodelovanju med centralo stranke v Ljubljani in belokranjskimi občinskimi odbori.
MINKA KOČEVAR, predsednica OO LDS Metlika
Sveti Duh v Velikem Trnu
Revija cerkvenih zborov
VELIKI TRN - Sončnega nedeljskega popoldneva 10. junija je bila v svetoduški cerkvi revija cerkvenih pevskih zborov leskovške dekanije. Prvikrat seje zgodilo, da so pevci od drugod nastopili na najvišjem kraju te dekanije, na višini 476 m. Sproščeno in navdušeno je vsak zbor zapel svoji dve pesmi; pesmi so bile ob letošnjem izboru posvečene svetnikom. Pevci sojih po večini zapeli kar na čast vsak svojemu farnemu zavetniku.
Na koru je ubrano predvajala akorde prof. Angela Tomanič, domači zbor pa je na citrah spremljala še-stošolka Petra Vovčko. Ko so na koncu združeni zbori zapeli pod vodstvom dr. Eda Škulja dve pesmi, je manifestacija ubranega petja dosegla veličasten višek, ki ga številni poslušalci, ki so zapolnjevali cerkev, nikoli ne bodo pozabili.
Nastopilo je 8 zborov z 250 pevci. Veliko truda in ljubezni do lepega petja so vložili v svoja prizadevanja, da pomagajo pri bogoslužju dvigati duha domačih vernikov k večnemu, lepemu in dobremu.
Revijo je organiziral domači organist Janko Gabrič v sodelovanju z župnikom Metodom Oblakom ter predsednikom KS Francem Lekše-tom. Aktiv kmečkih žena je poskrbel za pogostitev, pri napovedovanju in strežbi pa so bili v veliko pomoč fantje in dekleta iz mladinske skupine.
M. K.
Vse se vrti okrog gasilcev
Črmošnjiško prostovoljno gasilsko društvo, ki je praznovalo 95-letnico obstoja, predstavlja steber življenja v vasi
ČRMOŠNJICE - Iz knjige 12. kongresa Gasilske zveze Slovenije, izšle leta 1993, je razvidno, da prostovoljno gasilsko društvo Črmoš-njice obstaja od leta 1906. S pomočjo ustnega izročila se je ohranilo, da je bil pobudnik in soustanovitelj društva, enega najstarejših v semiški občini, črmošnjiški župnik Jakob Lebar.
O delovanju društva do konca 1. svetovne vojne nimajo podatkov. Ponovno je zaživelo leta 1919,.konec leta 1941, ko seje večina tamkajšnjih prebivalcev Kočevarjev odselila, pa je zopet nastalo zatišje. Med drugo svetovno vojno je pogorela orodjarna s stolpom, oprema pa je bila uničena. A ker brez društva niso mogli, so ga novembra 1949 na novo registrirali. Z izkupičkom od veselic so nabavljali opremo, s pomočjo črmošnjiške poslovne enote Gozdnega gospodarstva pa urejali dom ter v zadnjih letih tudi vzorno uredili okolico. Seveda ni šlo brez prostovoljnega dela, prisluhnila pa jim je tudi nova semiška občina. Kot je na slovesnosti ob 95. obletnici društva preteklo soboto poudaril predsednik Štefan Šketa, je njihovo PGD steber vseh dogajanj v vasi. Ob tem je po-
tarnal, da operativna enota še ni opremljena tako, kot zahtevajo standardi, saj je modernizacija opreme draga. Vendar društvo, čeprav je med manjšimi v občini, pokriva veliko. pretežno gozdnato in težje dostopno območje. Zadovoljni pa so, da se število članov zadnje čase povečuje. Tako imajo 10 starejših gasilcev, 19 članov, 8 članic ter 11 mladincev in pionirjev.
Predsednik Gasilske zveze Semič Alojz Derganc je dejal, da so kot operativci ponosni na črmošnjiško društvo, ki z razvojem Smučarsko-rekreacijskega centra Rog-Črmoš-njice širi svoje operativno območje, dokazalo pa je že, da lahko pogasi tudi večje požare. Semiški župan Janko Bukovec pa je PGD Črmoš-njice, ki “pokriva” kar 40 odst. občine in s tem 11 katastrskih občin, pohvalil za pridnost v letošnjem letu, S pohvalami ni skoparil niti na račun prejšnjega predsednika Draga Zupančiča, ki je pričel z obnovo gasilskega doma, končano prav ob jubileju. Zupančiča je Gasilska zveza Slovenije za dolgoletno delo v gasilstvu in uspešno vodenje PGD Čr-mošnjice odlikovala s plamenico 1. stopnje.	M. B.-J.
PROSTOVOLJCI V CERKVI - Večino prostovoljnega dela pri obnovi cerkve sv. Elije na Planini pod Mirno goro so opravili Štefan Rauh, Alojz Rogelj, Jože Beršič, Toni Plut, Jože Turk, Anton Gimpelj in Stanislav Plut. Ni jim bito namreč vseeno, kakšna bo usoda še edine tako dobro ohranjene koče-varske cerkve v semiški občini. Še najmanj pa so si želeli, da bi končala v ruševinah. (Foto: M. B.-J.)
HIŠICA ZA OTROKE - Za večino se je šolsko leto zaključilo že proti koncu minulega meseca, za otroke Dnevnega centra za otroke s težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami Novo mesto, enote Centra Dolfke Boštjančič Draga, pa šele pred kratkim. Skupno srečanje s starši in otroki so združili z otvoritvijo hiške za poletne vroče ali deževne dni. Hišica je nastala pod okriljem novomeškega društva Sožitje oz. pod vodstvom njenega predsednika Janeza Jankoviča in tajnice Ane Bevc, sredstva zanjo pa so prispevali različni pokrovitelji. Ob tej priložnosti je zbranim zapel Vinogradniški oktet iz Šentjerneja. (Foto: M. Žnidaršič)
LAHKIH KOLES NAOKROG - Kolesa pomagajo nogam. V Presladolu pri Brestanici to velja še toliko bolj, saj je v kraju malo ravnice. Sandi Radič se naokrog zapelje kar s "formulo". (Foto: M. L.)
OB VETERANIH VETERAN - Če bi se tako na blizu srečala na cesti, bi to verjetno že našlo prostor v kroniki nesreč, ker sta se dva velika našla na letališču, dogodek sodi med zanimivosti. Posnetek je nastal v Cerkljah ob Krki ob največjem veteranskem srečanju po slovenski osamosvojitveni vojni. Tudi helikopter je veteran, saj ga je nekoč imela jugoslovanska zvezna armada. Zdaj več ne leti, po tleh ga premikajo ljudje, kar se je dogajalo tudi tokrat. (Foto: D. Erhovnic, besedilo: M. L.)
TEŽKO PRIČAKOVANI SPLA V - Trije možje so na splavu, da niti ne govorimo o drugih osebnostih znamenitega kostanjeviškega Prforcenhausa, ki v teh dneh vsak po svoje vsak na svojem kraju trpi za novo lokalno rečno plovilo! Fotografija, upamo, zgovorno sporoča, da se bo po zaslugi kostanjeviških mojstrov, veščih uporabe vseh vrst orodja, že v naslednjih dneh zazibal na Krki nov splav. Po ..tehničnem"prevzemu, ki bo verjetno naporen, bodo pripravili uradno otvoritev 21. julija. Takrat bo v mestu tudi tradicionalna Ko-stanjeviška noč s srečanjem pustnih skupin iz Slovenije, z nočno vožnjo okrašenih čolnov, s polletnim občnim zborom Prforcenhausa in polnočnim ognjemetom. (Foto: M. L.)
TELEVIZIJSKI SPORED
-13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakonv Los Angelesu, nan. -15.45 Oprati show -16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. -
18.20	Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu. nan. - 22.10 Zlata krila, nan. -
23.00	Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Tu-«, ristična oddaja -18.00 Kmetijski razgledi -18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur-20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike, pon.
-	21.40 Iz združenja lokalnih TV - 22.10 Avtomobilistično zrcalo - 22.45 Nas poznate? -
23.00	Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Čarovnija, nan.
-10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Letni program -16.20 Glasba -16.30 Naravni parki - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Morje-18.35 Kolo sreče-19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Skupaj do zvezd - 21.lo Nad obročem, film - 22.50 Odmevi - 23.10 Seks in mesto, nad. - 23.40 Družina Soprano, nad. -
0.30 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.20	Urgenca, nan. -18.05 Naša zemlja, nad. -
19.00	Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nad.
-	20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila -
21.10	Zabavna oddaja - 22.15 Pravi čas - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 21.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Na liniji; Odraščanje, kanadski film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila -13.25 Bila sva mlada oba -13.55 Mostovi -
14.30	Pod piramido - 15.00 Peggy Su, film -
16.30	Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare - 18.20 Novi raziskovalci, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Legenda o sivi sovi - 21.55 Oko viharja, dok. nan. - 22.25 Murphy Brovvn, nan.
-	2155 Poročila - 23.25 Oz, nad.
SLOVENIJA 2
10.20	Tedenski izbor: Videospotnice; Caroline vvelemestu; Murphy Brown, nan.: Jasno in glas-*no; Slovenska polka in valček -13.45 Povabilo na blues -15.00 Osamljen planet - 15.55 SP v latinskoameriških plesih -16.50 Atletika -19.30 Videospotnice - 20.05 Italijanka v Alžiru - 22.30 Praksa, nan. - 23.20 Sobotna noč
KANAL A
10.15	Najbolj nora ladja, ameriški film - 12.00 Beverly Hills 90210 - 13.00 Pop'h'roll - 14.00 Mladoporočenci -14.30 Komedija zmešnjav -
15.00	Na sever, nan. - 16.00 Skrita kamera -16.30Težak posel, film -18.05 Hughleyjevi, nan.
-	18.35 Beverly Hills 90210, nan. -19.30 Hugh-leyjevi, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. -
20.50	Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Roka zakona, film - 23.30 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 12.00 Predsednikov svetovalec, film -13.40 Zakon v Los Angelesu, nan. -14.30 Prva izdaja, nan. -15.20 Lepo je biti milijonar -16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 Ljubezen po smrti, film - 19.15 24 ur - 20.00 Hudičevki, film - 22.00 Nevarna radovednost, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport mundial - 18.00 Iz združenja LTV - 18.30 Posavski obzornik -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas -
21.00	Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Pogovor z... - 22.10 Rezerviran čas - 23.00 Novice
HTV 1
8.00	Žiži, film -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Glasbena oddaja-13.00 Prizma-13.55 Poročila
-	I4.050prahshow-14.50Nadnaravno -15.25 Zlata dekleta, nan. - 15.55 Žena z imenom Ja-ckie, nad. -17.20 Risanka -17.50 Zabavno-infor-mativni program - 19.30 Dnevnik - 20.10 Rajsko leto, film - 22.05 Moške svinje, nan. - 22.35 Poročila - 22.45 Serijski zločini, nad. - 0.15 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
13.05	Čarovnije, nad. - 16,25 Risanka - 16.50 Hišni ljubljenci - 17.40 Mambi, film - 19.30 Policija, nan. - 20.10 35 let mednarodne folklore
-	22.05 Svet zabave - 22.40 Večer dalmatinskih pesmi - 23.50 Umetnine svetovnih muzejev
Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik -
20.05	Ivana Orleanska, koprod. nad. - 21.40 Talk show - 22.30 Poročila - 22.50 Jeruzalem, film
SLOVENIJA 2
9.45 Tedenski izbor: Videospotnice; Plemstvo, nad.; Obljubljena dežela; Policija; Naša pesem -13.00 Plenilci, nad. -15.25 Povabilo na blues
-	16.15 Pasijon, film - 18.25 SP v plavanju -
19.30	Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 20.55 Nadaljevanka - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti
KANAL A
10.20	McHaleovi mornarji, ameriški film -12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 PopVroll - 14.00 Komedija zmešnjav - 14.30 Na sever, nan. -
15.30	Legenda izgubljene grobnice, film -17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Hughleyjevi, nan. -18.35 Melrose Plače, nad. - 19.30 Hughleyjevi, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Ljubezen in ostale katastrofe, film - 23.10 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke -12.00 Ne brez moje hčere, film -
14.00	Globoka pustolovščina, film -15.-20 Lepo je bili milijonar -16.30 Gorski zdravnik, nan. -17.20 Preko roba, film - 19.15 24 ur - 20.00 Bruc, film
-	21.50 Tat za vedno, nan. - 22.40 Beli fant, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka -18.10 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Posavski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Vulkani Evrope -
23.00	Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 23.7.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Risanka; Rdeči grafit; Ole Aleksander, nad.; Svet divjih živali; Zgodbe iz Amerike; Na vrtu; Novi raziskovalci; Dok. oddaja - I3.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub -15.30 Podoba podobe -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Tomažev svet -16.50 Telebajski -17.15 Radovedni Taček - 17.45 Hoja za lučjo, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -
19.00	Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.50 Brez reza - 23.30 Michael Pa-lin predstavlja Hemingwaya, nad.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -14.00 Videospotnice - 14.35 SP v plavanju - 15.35 Skrito življenje mačk. dok. oddaja - 16.30 Rad imam Lucy, nan,-17.00 Dr. Quinnova, nan. -18.00 Petahiša na levi, nan. - 18.30 Štafeta mladosti - 19.30 Videospotnice - 20.05 Mogočne konstrukcije, .nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Med sosedi, nan. - 22.30 Metropolis - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Zvezdne steze, nan. -17.10 Providence, nan. -18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -
19.00	Jack in Jill. nan. - 20.00 Otok dr. Moreauja. ameriški film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Zvezdna vrata, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. -13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.450prahshow-16.40 Obala ljubezni,nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. - 22.10 Možje v belem, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 19.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Enciklopedija znanja; Svet narave, nad.; Vino moje dežele; Umetnost bivanja; Gradovi -13.00 Poročila -13.30 Intervju -14.25 Zapisano v krvi. nad. -16.00 Slovenci po svetu - 16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.10 Na liniji - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -18.10Oddajaoznanosti-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Na vrat na nos, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Podoba podobe - 23.20 Federico Garcia Lorca, dok. oddaja - 0.35 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.35 Naše 20. stoletje, nad. -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinnova, nan. -
18.00	Umetnikov mladostni portret, angleški film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.55 Poseben pogled, film - 22.15 Sopranovi, nad. - 23.05 Zločinski tango, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan.-15.15 Ricki Lake-16.15 Zvezdne steze, nan. -17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Jack in Juli, nan. -
20.00	V delirju, ameriški film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show-16.40 Obala ljubezni, nan.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.50	Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. -22.10špiclji, nan. - 23.00 Teksaškimož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 18.00 Pogovor z... - 18.50 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.20	Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro. Hrvaška - 9.00 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Letni pregled -16.25 Glasba -16.35 Risanka - I7.05 Hugo -17.30 Hrvaška danes -
18.00	Dok. oddaja - I8.35 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik ■ 20.10 Hrvaške planine - 20.40 Kulturno poletje - 21.40 Euroma-gazin - 22.20 Odmevi - 22.40 Seks v mestu, nad.
-	23.05 Družina Soprano, nad. - 23.55 Nikita, nad. - 2.20 Nočni program
HTV 2
16.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.15	Poročila za gluhe in naglušne -17.20 Nema priča, nan. -18.05 Naša zemlja, nad. -19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Čarovnije, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Urgenca - 22.05 Nevidni človek, nan. - 22.50 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 20.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Pod pekrsko goro; Oddaja za otroke; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Na liniji; Slovenski pesniki in pisatelji; Oddaja o znanosti; Slovenski magazin; Pet minut nežnosti, drama - 13.00 Poročila -
13.15	Alpe-Donava-Jadran -14.15 Na vrat na nos, nan. - 15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit -
17.15	Ole Aleksander, nad. - 17.45 Zgodbe iz Amerike - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan.
-	21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice -15.35 Mogočne konstrukcije, nan. -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Quinnova, nan, nan. -18.00 Zamolčana uspešnica, film -19.30 Videospotnice - 20.00 Atletika - 22.40 Plemstvo, nad. - 23.30 Smrt v vesolju, nemški film -0.55 Zgodbe Ruth Rendell, nan. -1.45 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Poptfroll-14.15 Skrita kamera-14.45 Princ z Bel Aira,nan,-15.15 Ricki Lake-16.15 Zvezdne steze, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Jack in Juli, nan. - 20.00 Padec v vodo, ameriški film - 22.00 Felicity nan.
-	22.50 Rock v Riu, koncert - 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.00	Z glavo na zabavo - 8.30 Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10TV Dober dan, nan.
NEDELJA, 22.7.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Krtek; Mali leteči medvedki; Promenadni koncert; Pomagajmi si; Srečanje z živalmi; Obzorje duha; Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila - 13.50 Pod klobukom -14.40 V dobrem in slabem, nan. - 15.30 Fina gospa, nan. - 16.00 Umetnost bivanja - I6.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran - I8.I5 Vino moje dežele - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota - 19.00
Nagrade v Radovljico, Cerklje in Škocjan
Do roka smo prejeli 141 rešitev in žreb je izmed reševalcev 27. nagradne križanke izbral Petra Zupana iz Radovljice. Tilko Turšič iz Cerkelj ob Krki in Janeza Rangusa iz Škocjana. Zupanu je pripadla denarna nagrada, Turšičeva in Rangus pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 30. julija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 29”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate vt nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 27. križanke
Pravilna rešitev 27. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STRATUS, PRALINE, RODANID, GOLOB, KA, OŽA, ATAL, ANALI, AMATO, PETEL1NAR, ABONENT, AK, RIN, CARINIK, ANOA, NINIVE, TANA, AMASIS.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani- 17.00 Posnetek dogodka-18.10 Športni pregled -18.35 Brezskrbne počitnice - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pogovor z... - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... -
22.00	Športni pregled - 22.20 Veriga uspeha -
23.00	Novice
TOREK, 24.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni , šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Hoja za lučjo, dok. oddaja; Pomagajmo si; Klinika pod palmami, nan. -13.00 Poročila - 14.15 Michael Palin predstavlja Hem-ingwaya, nad. -15.05 Gore in ljudje -16.00 Prisluhnimo tišini - 16.30 Poročila -16.45 Oddaja za otroke -17.15 Izpodnebnik, nad. nad. - 17.45 Luis Bunuel, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tramontana, francoska nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi
-	22.50 Ulica je naša, nizozemska drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 13.55 Videospotnice -14.30 SP v plavanju -15.30 Studio City -
16.30	Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinno-va, nan. - 18.00 Dvorni svetnik Geiger, film -
19.30	Videospotnice - 20.05 Venček narodnozabavnih - 21.00 Božanska, film - 22.50 Sopranovi, nan. - 23.35 Milagros, slovenski film -
23.50	Tigrero, slovenski film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princz Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Zvezdne steze, nan. -17.10 Providence -18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. - 20.00 Presežna moč, film - 21.30 Seinfeld, nan. - 22.00 Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan -13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan.
-	15.450prahshow-16.40 Obala ljubezni,nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. - 22.10 Možje v belem, nan. - 23.00 Teksaški mož postave, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.20 Dober večer, gospod predsednik! -
18.20	Športni pregled - 18.50 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Obsedenost, film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled -22.25Na obisku pri Romih - 22.50 Nas poznate?
-	23.00 Novice
SREDA, 25.7.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Luis Bunuel, dok. oddaja; Tramontana, nad. -13.00 Poročila - 13.55 Obzorje duha -14.05 Odraščanje, kanadski film - 15.30 Aktualno -
16.30	Poročila - 16.45 Pod klobukom - 17.25 Enciklopedija znanja -17.45 Svet narave, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 23.00 Komorni ansambel Slovenicum
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -13.55 Videospotnice - 14.30 SP v plavanju - 15.30 Turistična oddaja - 16.00 Policija -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Quinnova, nan. -18.00 Zdravnik v stiski, angleški film - 19.30 Videospotnice -
20.05	Športna sreda - 23.00 Sopranovi, nad. -
23.50	Umori, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake - 16.15 Zvezdne steze, nan. -17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Jack in Jill, nan. -
20.00	Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad.- 12.10TV Dober dan,nan,-13.30 Bolnišnica upanja, nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah show - 16.40 Obala ljubezni, nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV
Dober dan, nan. - 20.50 Nikita, nan. - 21.40 Seks v mestu, nan. - 22.10 Špiclji, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani - 17.30 Veriga uspeha - 18.00 Klepet z... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Agencija za šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Brez panike -21.40 Turistična oddaja - 22.20 Smo dobri gospodarji? - 22.40 Brezskrbne počitnice - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Nocoj vabimo ob osmih zvečer pred male zaslone vse, ki želijo zvedeti, kaj je novega v občini Mirna Peč. Tokrat se bo v studiu v oddaji v živo z županom Zvonetom Lahom pogovarjal Uroš Florjančič. Če vas zanima karkoli iz te občine, lahko pokličete po telefonu na število 07/39 30 868 in župan vam bo odgovoril. Tisti, ki zaradi kakršnega koli vzroka oddaje ne boste videli, si jo boste lahko ogledali v ponovitvi v petek ob isti uri.
•	Posavski obzornik bomo zavrteli v soboto ob pol sedmih zvečer. V zanimivi oddaji boste lahko med drugim spoznali grad Pišece, ki v zadnjem času precej sameva. V njem so pred kratkim postavili na ogled razstavo del mladih likovnikov, ki so na svoj način doživljali nekdanjo slavo lepega gradu.
MODNI KOTIČEK
Moda v slovarju
Pod črko P najdemo nekaj uporabnih modnih izrazov.
Pahljača - je ročna priprava za hlajenje zlasti obraza. Na koncu 15. in v začetku 16. stoletja so zgibljivo pahljačo prinesli v Evropo s trgovino z Vzhodom. V 18. stoletju so pahljače dosegle vrh priljubljenosti, saj so bile elegantne, večinoma ročno poslikane z mitološkimi in biblijskimi figurami pa tudi s pastirskimi prizori, za katere so bite značilne ptice, živali in cvetlice. V19. stoletju je slikanje nasledil tisk in nastale so mnoge spominske pahljače. Izdelovali so jih iz sandalovine, slonovine, biserne malice in želvovine, zgi-balne deščice pa so bile okrašene s peresi, živalskimi koža-
mi, svilo, papirjem in čipkami. V 20. stoletju je njihova priljubljenost postopoma upadla.
Parfum - je raztopina dišav ali zmes dišav in eteričnih olj v alkoholu. Nekateri kreatorji so poleg oblačil visoke mode začeli izdelovati tudi parfume, ki pa so navadno precej dragi.
Podveza - je trak, navadno iz okrasne elastike, za pritrjevanje nogavic, hlačnic, in se nosi okoli stegna. V 80. letih 19. stoletja je podveza z uvedbo pasu za nogavice počasi prešla iz rabe, a se je kot inod-na muha vrnila v 30. letih prejšnjega stoletja.
Puli - je tanjši pulover z visokim, navzdol zavihanim okroglim ovratnikom, s kratkimi ali dolgimi rokavi, ki sega čez pas. Zvečine je pleten iz bombaža ali umetnih vlaken. Zeto priljubljen je bi! v 60. letih 20. stoletja. JERCA LEGAN
	NAGRADNA KRIŽANKA 29											
					DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	STANJE OSTARELEGA ČLOVEKA	KRAJ PRI RADOVUICI	ROKOVNJAČ	POZITIVNA ELEKTRODA	ANGLEŠKO MOŠKO IME	NEKDANJI TURŠKI PREMIER (BULENT)	VELIKA TOVORNA JADRNICA
					MANJŠI OGRAJEN PROSTOR							
					SLONJA SAMICA							
					ELEKTRIČNI ŠTEVEC STARORIM. HIŠNI BOG							
					>					OKR. ZA VOLTAMPER IT. LUKA V TARENTSKEM ZALIVU		
	AVTOR: JOŽE UDIR	STAREJŠI IZRAZ ZA OBRAMBO	DAVNI ROD	NASLASILO, PRIJETNO DRAŽILO PESNIŠKA KITICA, STANCA								
	OPORE- KANJE								OCE GR. MIT. SIN AGAMEMNONA IN KLITAJ-MNESTRE			V
	DLAKA POD NOSOM				SREDOZEMSKI GRM (ZAČIMBA) GR. MIT. LETALEC						MESTO V BOSNI (BOSANSKI ... )	ZDRAVILO
	RAZUM						KAR KAJ SPODBUJA, RAZVIJA					
	MEJNA - REKA (KAZAHSTAN IRAN)						OCVIRK ANTON	AZIJSKI RAKUNJI PES ROBERT REDFORD				
	UVAJANJE NOVEGA											
	ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC					POKRAJINA V FRANCIJI						
Prireditve v Kostelu
KOSTEL NA ROLERJIH 2001 je rolanje rekreativcev, katerega start bo v soboto, 21. julija, ob 19. uri na dvorišču osnovne šole v Fari. Pomerili se bodo v štirih kategorijah: otroci, mladina, odrasli do 35 let in nad 35 let. Cilj bo na Žagi, kjer bo po rolanju tudi družabno srečanje v okrepčevalnici Samsa. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo nagrajeni.
TEKMOVANJE KOSCEV z ročnimi (klasičnimi) kosami, drugo po vrsti, bo 28. julija ob 18. uri na parcelah pod vasjo Hrib. Vsak udeleženec bo kosil 5 minut. Kakovost košnje bo ocenjevala komisija. Najboljši trije kosci bodo nagrajeni s pokali in praktičnimi darili, vsi udeleženci pa bodo dobili spominke.
JAKOLJE (JAKOBOVO) - praznik Banjaloke, bo 29. julija, ko bo po maši srečanje z veselico. Dovoljenja za postavljanje stojnic in nudenje gostinskih uslug bo izdajala občina.
TAMBURANJE VA KOSTELE bo za Veliko mašo (15. avgust). Gre za etnološki festival, ki bo potekal od 11. do 15. avgusta, na katerem bodo nastopale kulturne skupine iz Kostela in okolice. Na sam praznik bo tudi maša v farni cerkvi pri Fari.
ŠOLA VESLANJA v kajaku, kanuju in raftu na mirnih in divjih vodah se bo začela 6. avgusta ob 10. uri in bo trajala do 11. avgusta, ko bo preizkus znanja. Potekala bo na Kolpi pri Fari.
Kostelski rižni
ŠOLA VESLANJA - Še je čas, da se pri TŠD Kostel ali Športni zvezi Kočevje prijavite za udeležbo na veslaški šoli za kajake, kanuje in rafte. Organizirata jo oba omenjena od 6. do 11. avgusta in dajeta tudi podrobnejša pojasnila. Šolnina znaša 20.000 tolarjev na osebo, kdor nima lastne opreme, pa ga bo nekaj veljal še najem opreme.
NAJLEPŠE HIŠE - Do 20. julija bodo fotografirali, snemali za TV, strokovna komisija pa si bo ogledala hiše, vikende in poslovne prostore, ki so jih lastniki prijavili za letošnje “lepotno” tekmovanje. Nekateri urejajo tudi javne površine, križišča itd., zato bi bilo prav, da bi prihodnje leto v tekmovanje razen hiš vključili tudi tekmovanje za najlepše urejeni kraj.
TURISTI KR1VOLOVCI - Ob Kolpi se je začela turistična sezona, predvsem ob sobotah in nedeljah prihaja veliko kopalcev. Pred kratkim so že prijavili prve krivolovce, ki so s podvodnimi puškami lovili ribe.
TURISTIČNI NADZOR - Ta deluje od L julija. Kontrolor nima določenega delovnega časa, se pravi, da opravlja nadzor tudi ponoči, saj so med turisti tudi tatovi po njivah, izletniki, ki kurijo na neprimernih mestih, krivolovci, divji odlagalci odpadkov, pa taki, ki parkirajo ali taborijo na nedovoljenih krajih itd.
ZAHVALA
Mama, rada delala si, za družino, dom, skrbela si, sedaj odpočij trudne si roke in še enkrat hvala ti za vse.
Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena.
V 90. letu starosti je tiho odšla od nas naša draga mama, stara mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in botra
MARIJA BOŽIČ
iz Gabrja, Kandija 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala družinama Vovk in Nose, dr. Husseinu, dr. Ivki, dr. Kavčiču, sestram Travmatološkega oddelka, govorniku g. Martinu Luzarju za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine, g. patru Mihi z Brezij za pogrebno sveto mašo, praporščakom ZB NOV in DU Gabrje ter pogrebni službi Oklešen. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vse življenje trdo si garala,	sledi za tabo ostale so povsod
vse za svoj dom in družino dala,	od dela tvojih pridnih rok.
V 96. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
ANTONIJA TRŠINAR
roj. Verbič
1905 - 4.7.2001 iz Prekope pri Kostanjevici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in dobrim sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Za poslovilni obred se zahvaljujemo g. župniku, pogrebni službi Žičkar in izvajalcu Tišine. Posebna zahvala dr. Cepičevi in patronažni sestri "Vlasti za obiske na domu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi
Pl
.A.
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le naša duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Mnogo prezgodaj nas je v 45. letu po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oči, brat, zet, svak, boter in stric
ANTON KRAŠOVEC
iz Velikih Brusnic 104
Poslovil seje od nas, za seboj pa pustil praznino v vseh, ki smo ga imeli radi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu v zadnje slovo darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala družini Hudoklin, govorniku Antonu Deželanu, Splošni bolnišnici Novo mesto - Kirurškemu oddelku, Preventu Mirna, sodelavcem Podgorja, učencem 3. b Kemijske šole Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke ter izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Mateja, sin Toni in vsi, ki so ga imeli radi
V SPOMIN
22. julija minevajo tri leta žalosti in bolečine, odkar si nas zapustila, naša
najdražja
MARIJA MILIČ
roj. Bradač
iz Meniške vasi
Večno boš živela v naših mislih in srcih. Pogrešamo te! Hvala vsem, ki se je spominjate.
Mož Tonko, mama Marija, hčerki Jadranka in Zdenka z družinama
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Dvoru, ča-teških Toplicah, Gabrijelah, Družinski vasi
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani
•	APARTMAJE: več enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, Gorenji vasi pri Šmarjeških Toplicah, Vinjem vrhu
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Novem mestu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Brš-Ijin - Rialto, Hedera), Straži
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica), v Beli krajini
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE
Pionirska cesta 35, 8350 Dolenjske Toplice
razpisuje za šolsko leto 2001/2002 prosto delovno mesto
• SVETOVALNEGA DELAVCA
Začetek delaje 1.9.2001, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Zavod za prestajanje kazni zapora
Dob pri Mirni, 8233 MIRNA
objavlja prosto delovno mesto:
1. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA
Pogoji:
K točki 1.
• srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2. leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
Za objavljeno delovno mesto se delavec obvezno vključi v dodatno pokojninsko zavarovanje, za kar prispevke plačuje delodajalec.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
Na podlagi 7.3. točke statuta družbe Kremen d.d., Industrija in rudniki nekovin, Novo mesto, Topliška cesta 2, 8000 Novo mesto, sklicuje uprava družbe
3. skupščino
družbe Kremen d.d. Novo mesto,
ki bo v sredo, 22.8.2001, ob 10. uri v sejni sobi družbe, na Topliški cesti 2 v Novem mestu, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev skupščine in predhodna ugotovitev navzočnosti.
Uprava otvori skupščino in ugotovi, da je na skupščini zastopanih toliko delnic, da skupščina lahko zaseda.
2.	Izvolitev delovnih teles skupščine.
Predlog sklepa: Skupščina izvoli za predsednico skupščine go. Natašo Mahne, za preštevalca glasov pa g. Danila Korena in g. Jožeta Černiča.
Skupščini prisostvuje vabljeni notar.
3.	Obravnava in sprejem letnega poročila o poslovanju družbe v letu 2000.
Predlog sklepa: Skupščina sprejme letno poročilo uprave o poslovanju družbe v letu 2000 z mnenjem pooblaščenega revizorja in mnenjem nadzornega sveta družbe.
4.	Razporeditev dobička za leto 2000.
Predlog sklepa: Skupščina na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta sprejeme sklep:
- dobiček iz leta 2000 v višini 19,682.633,67 SIT ostane nerazporejen.
5.	Sprejem sklepa o imenovanju revizorja.
Predlog sklepa: Na predlog nadzornega sveta se za revizorja družbe za poslovno leto 2001 imenuje revizijska hiša Elstar Consulting d.o.o. Velenje.
6.	Sklepanje o izvolitvi članov nadzornega sveta.
Predlog sklepa: Zaradi poteka mandata skupščina imenuje nova člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev: Nataša Mahne, Darinka Jagarinec, za mandatno obdobje dveh let od dneva skupščine dalje. Skupščina se seznani z imenovanjem člana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih.
Udeležba na skupščini
Skupščine se lahko udeležijo delničarji, njihovi pooblaščenci in zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Pooblastila za zastopanje na skupščini družbe je potrebno deponirati v tajništvu družbe, kjer mora biti hranjeno ves čas trajanja pooblastilnega razmerja. Vsak delničar ali njegov pooblaščenec naj prijavi svojo udeležbo na skupščini družbe v pisni obliki, najkasneje do vključno 18.8.2001.
Udeleženci skupščine naj se prijavijo ob prihodu na skupščino pred vstopom v sejno sobo, kjer bodo s podpisom potrdili svojo navzočnost in prevzeli ustrezno gradivo.
Popolno gradivo za 3. skupščino družbe je delničarjem na vpogled pri direktorju družbe ali pri vodji ekonomskega sektorja družbe, in sicer vsak delovni dan od objave sklica skupščine do dneva zasedanja skupščine, od 8. do 9. ure.
Delničarje vabimo, da utemeljene nasprotne predloge k posameznim točkam dnevnega reda pisno sporočijo v sedmih dneh po objavi sklica skupščine upravi družbe ter ji tako omogočijo pravočasno pripravo njenih stališč.
Če ob napovedani uri skupščina ne bo sklepčna za odločanje, se bo ponovno sestala eno uro kasneje, z istim dnevnim redom. V tem primeru bo skupščina veljavno odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala družbe.
Kremen d.d. Novo mesto Uprava
Likovniki so bili Skednju
RAŠICA - 18 slovenskih likovnikov seje udeležilo 19. srečanja likovnih umetnikov na Trubarjevi domačiji na Rašici, razstava ustvarjenih del pa je bila na ogled v galeriji Skedenj. Kolonijo je organizirala podružnica Slovenskega protestantskega društva Ljubljana na Rašici, vodila jo je in pripravila razstavo Helena Grebenc-Gruden. Likovniki so ustvarjali dela na temo Trubarjevi kraji, izbira tehnike, motivov itd. pa je bila prepuščena avtorjem. Na razstavi so se s svojimi deli predstavili slikarji Jože Centa, Skender Bajrovič, Lojze Adamlje, . Miki Beer, Lucijan Bratuš, Martina Koritnik-Fajt, Zdenko Huzjan, Boris Jesih, Suzana Komel, Samo Kovač, Dušan Laharnar, Polde Oblak, Milan Razboršek, Tone Seifert, Dane Tudji-na, Veljko Toman in Anton Zidar ter kipar Aleksander Arhar.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
xO
*

V času od 1. do 13. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Helena Resnik iz Anž - Marka, Cvetka Škoberne s Senovega - Katjo, Indira Maslič s Senovega - Ermina, Mateja Omerzel iz Sel pri Dobovi - Klaro, Mihaela Hode z Brežine - Davi-
da, Hermina Vučajnk iz Dobove -Benjamina, Leona Gošek s Sedma -Taja, Stanka Brilej s Kokotca pri Senovem - Sama, Kerstin Kodrič iz Velike vasi - Patricio, Alenka Sintič iz Prušnje vasi - Evo, Lidija Lakov-šek iz Brežic - Marušo, Katarina Ku-kovičič-Unetič iz Krškega - Barbaro, Vesna Zakšek iz Brestanice - Niko in Mirjana Stojanovič iz Brežic -Lauro.	Čestitamo!
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric, nečak, svak in bratranec
FRANC
MIHALIČ
z Rateža 121
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala pevcem iz Šmihela, pogrebni službi Oklešen, izvajalcu Tišine, g. Ravbarju za besede slovesa, Erjavčevim ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
£
\'
V 71. letu starosti je bil poklican k večnemu počitku
JOŽE NOVAK
Smrečnikova 24, Novo mesto
NOVA MAŠA PO 33 LETIH - Potem ko je pred 33 leti v črnomaljski župnijski cerkvi sv. Petra maševal novomašnik Alojz Dragoš, so verniki šele preteklo nedeljo končno spet dočakali novo mašo. Tokrat je prvič samostojno maševal Igor Stepan z Rožanca pri Črnomlju, ki je bil kot edini z Dolenjske in Bele krajine posvečen v duhovnika v ljubljanski stolnici 29. junija. Na novi maši je bilo 28 duhovnikov iz vseh belokranjskih župnij in od drugod, v povorki od župnišča do cerkve pa so poleg njih Stepana spremljali še najbližji sorodniki in povabljeni gostje ter folkloristi z Vinice in Gorenjske. Dan pred novo mašo so Igorju Stepanu, ki bo služboval v Ribnici, domači farani pripravili sprejem, zapeli podoknico in mu izročili darila. Na fotografiji: Stepana (prvi z leve) so v črnomaljski farni cerkvi pred začetkom maševanja pozdravili tudi najmlajši. (Foto: M. B.-J.)
LAHKIH NOG NAOKROG - Pod tem naslovom je Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto že drugo leto pripravilo mladinski tabor na Plešivcu pod Uršljo goro. V prečudovitem okolju je imelo trideset otrok možnost dejavno in ustvarjalno preživeti prečudovitih devet dni, spoznavati sebe, druge in odnose, v katere so vpeti. Na taboru smo to počeli v delavnicah, različnih igrah, ob pogovorih... Skupaj smo ustvarjali v delavnicah “Mali TV voditelj”, naravo okoli nas smo spoznavali v “Herbariju, ” v ustvarjalnih delavnicah so delali z različnimi materiali, hodili na dolge pohode, ustvarjali z glasbo in plesali, peli in napisali kakšno novo pesem, socialne veščine pa smo razvijali v socialnih delavnicah. Še posebej pestri so bili večeri ob glasbi, zmenkarijah, tabornem ognju in modni reviji. (Besedilo: Andreja Luštek, Foto: Aleš Plantan)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi ati, stari oče, pradedek, tast, brat in stric
LUDVIK
BIZJAK
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi
JOŽEF
ŠUKLJE
iz Mrzle Luže 3, Velika Loka
z Dolnje Lokvice 13
Zahvaljujemo se Oddelku za intenzivno medicino na Internem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za trud, da bi še odložili to težko uro odhoda. Zahvala župniku g. Trpinu iz Šentjerneja za darovanje sv. maše, pogreb in tople besede o pokojniku. Hvala pevskemu zboru Ajda in pogrebni službi Oklešen. Iskrena hvala vsem prijateljem, ki ste nam nudili oporo, pomagali pripraviti slovo, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se z nami poslavljali. Pogrešali bomo moža, očeta, starega očeta, brata in prijatelja, dokler se z njim zopet ne srečamo v nebeški slavi.
Žalujoča družina
ZAHVALA
V 63. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
FRANC
JARC
Pristava 5, Trebnje
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna hvala kolektivom Trimo, Gimpex in Telekom, Društvu upokojencev Trebnje, govorniku g. Kotarju za ganljive besede ter župniku za lepo opravljen obred. Hvala za vsestransko pomoč!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 63. letu starosti se je od nas poslovila naša draga
ŠTEFANIJA
LUŠTEK
s Kuzarjevega Kala 4
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za vso pomoč ter spremstvo pokojne k zadnjemu počitku v tako velikem številu. Posebno se zahvaljujemo sosedi Marinki Doberdrug za ganljiv govor ob odprtem grobu. Hvala tudi pogrebni službi Komunala za lepo organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Tatjani Remec, predstojnici Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, govornikom za poslovilne besede, pevcem, izvajalcu Tišine in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi Mrzla Luža, 11. julij 2001
ZAHVALA
V 76. letu starosti me je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož
JOŽE BAJC
Zameško 14, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujem g. dr. Glucksu in g. dr. Himoviču ter osebju Pljučnega oddelka Novo mesto, obema družinama Kušljan, družinam Pirkovič, Kovačič, Medvešek, sosedi Ivanki Rabzelj in g. Karlu, prijateljicama Lojzki in Tončki. Iskrena hvala Zvezi borcev, Društvu upokojencev, Združeni listi Šentjernej, Dr«štvu invalidov Orehovica in Novo mesto, g. Hribarju za izrečene poslovilne besede ob grobu, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebnemu zavodu Oklešen. Vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča žena
ZAHVALA
Dolgi so dnevi, dolge noči, ko tebe med nami ni.
Živimo v upanju, da spel vidimo se.
V 92. letu starosti nasje zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
ANTONIJA ZORAN
iz Šmarjeških Toplic 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam stali ob strani, pokojni darovali sveče, cvetje in sv. maše. Posebna zahvala sodelavcem in kolektivu Adria Mobil, župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in pevskemu zboru. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, gasilcem z Lokvice, pevcem in izvajalcu Tišine.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi ate, dedek ip pradedek
FRANJO ŠOT
iz Metlike
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem. ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Metlika, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Piškurič in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman le išče...
V 77. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama in stara mama
DANI HOSTNIK
roj. Anžur
z Roj pri Čatežu 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Lepa zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pogrebni službi Novak, domačim pogrebnikom, župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Čatež, Trebanjskemu oktetu za zapete žalostinke, obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu in izvajalcu Tišine. Hvaležni smo vsem tistim, ki ste ji ob njeni kratki bolezni stali ob strani in ji pomagali. Hvala sovaščanom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, še posebej družinama Babič in Smrke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
m rasra ms 2agqdw
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA ♦ ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE ♦ ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 19. julija - Vincenc Petek, 20. julija - Marjeta Sobota, 21. julija - Danilo Nedelja, 22. julija - Majda Ponedeljek, 23. julija - Branislav Torek, 24. julija - Kristina Sreda, 25. julija - Jakob
Lunine mene
20. julija ob 21.46 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 19. do 22.7. (ob 19. uri) Tečnoba v hlačah. Od 19. do 21.7. (ob 21. uri) Stari, kje je moj avto? 20. in 21.7. (ob 23. uri) ter 22. in 23.7. (ob 21. uri) Doberman. 23.7. (ob 19. uri) in 24.7. (ob 21. uri) Biti
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
-F	’
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
John Malkovich. 25.7. (ob 19. uri) Shrek. 25.7. (ob 21. uri) V pajkovi mreži.,
ČRNOMELJ: 20.7. (ob 20.30) in 21.7. (ob 21. uri) Škrlatne reke. 22.7. (ob 20.30) Dungeons & Dragons.
GROSUPLJE: 20.7. (ob 20. uri) Možje časti.
KOČEVJE: 21. in 22.7. (ob 20.30) Možje časti.
KRŠKO: Od 19. do 22.7. (ob 20. uri) Zelena milja. 25.7. (ob 20. uri) Zamujena priložnost.
METLIKA: 22.7. (ob 20.30) Škrlatne reke. 25.7. (ob 10. uri) Dajmo punce.
NOVO MESTO - Dom kulture:
Od 19. do 25.7. (ob 19.30) Shrek. Od 19. do 25.7. (ob 21.30) Čokolada.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 19. do 25.7. (ob 20.30) Izgubljene duše.
KMETIJSKI STROJI
NOVO kosilnico BCS, TIP MF 622 VT88, KW 09,8, prodatn. B(07) 30 79 914.	1570
ŽITNI kombarij FAHR M 66 F in ajdo za seme ali za v mlin prodam. (07)3078029. 1561
POSEST
KMETIJO v Prapretnem 22, Radeče, oddam brezplačno za vselitev ali kot vikend, s tem, da vzdržujete 1 ha zemlje in poslopje. Svojo telefonsko številko pošljite pod šifro: Prapret-no.	1514
NA TRŠKI GORI nad Krškim prodam obnovljen del hiše, 80 m2 bivalne površine, podstrešje in klet. Cena 3.800.000 SIT. B (041) 532-397.	1564
V	KRAJU ŠENTJANŽ prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1500 m2 z vso potrebno dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Parcela leži na lepi sončni lokaciji na robu naselja. Informacije na telefonu B (041)470-232.
V	NOVEM MESTU prodam dvostanovanjsko
samostojno hišo, odlična lokacija. B (0049) 9112879040.	1573
NA VELIKI LOKI pri Trebnjem prodam gozd, dve parceli v izmeri 16261 m2 in 8898 m2 ter njivo v izmeri 7049 m2. B(041)263-328.	1576
PARCELO, 6000 m2, v obrtni coni Šentjernej, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. B (07) 30 81 558.	1584
HIŠO v Novem mestu v tretji gradbeni fazi prodam. B(041 >945-155.	1558
ŠKOCJAN, Zloganjska gora, parcelo 70 arov, primerno za vikend ali hišo, prodam. Informacije od 19.do 20. ure. B (07) 3081643.
PRODAM
KAKOVOSTNO rdeče in belo vino z območja Pišec (Bizeljsko) prodam. B (07)4965526 ali (041)823-938.	1463
JEČMEN, koruzo in slamo v balah prodam. B(041)859-936.	1557
DRVA bukova, kalana, lahko tudi razžagana, z dostavo na dom, prodam. B (041)693-219. CISTERNO za gnojevko, 2200 L, prodam. B( 041)738-355.	1567
SEME mnogocvetne ljuljke, letošnje, poceni prodam. B(07)30 7 3 5 52.	1578
MOTORNA VOZILA
LAGUNO, 1,8, RT, break, letnik 96/97, prodam. O 041/730 151.
' PREPIS VOZIL"
041/546-159
R EXPRESS, letnik 1994, 105.000 km, drugi lastnik, registriran do 6/02, zelo dobro ohranjen, prodam. B (041)559-735 ali (041)385-669.	1131
KUPIM
ZIDANICO - vikend na relaciji Kot-Podreber (Semič) kupim, (07)3067-216.	1566
RAZNO
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)3930262.	1386
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. Bf041)642-762. 1492
PREŽIVITE ugoden in poceni dopust v Ližnjanu pri Puli! Otroci brezplačno! B (00385)5257 8398.	_	1510
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek - Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)3930262.	1521
APARTMA v Savudriji oddajam. B(01)787-28-10,(041)696-227.	1563
USPEŠNO inštruiram matematiko, ftziko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. B( 07)30 59 527, B(041)544 510.	1583
miioBlvo
Jože Zupančič s.P.
Sevno 12a, 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice Telefon: 07/30-99-262
GSM: 041/682-512
SUZUKI
¥//A
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto
3 07/30 24 791
Promocijska ponudba: LIANA FAMILY s klimo za 2,900.800 tolarjev in darilo: brezplačne počitnice
Št. 29 (2708), leto Lil • Novo mesto, četrtek, I9. julija 2001 • Naklada 16.046 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Noro mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaii 240 tolarjev,- naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev. za tujino ielno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev),-za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV Mali ogias do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto:
11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510. mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info.@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo,
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 30 210 040/ 202 663
AOUARIUS
salon za zdravje in nego telesa Adamičeva 57, Novo mesto Tel, 07/33 41 086 GSM: 041/415 377
NOVO
Terapija na področju odprave celulita:
•	endodermna terapija
•	ročna in strojna limfna drenaža
•	medicinska ročna masaža in drugo
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8, do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7 do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8, do 12. ure: samopostrežba Bršljin
\______________________________________S
F1ESA - ugodno polni penzion za odrasle 4.400,00 do 5.500,00 sit, do 12 let 3.400,00 do 4.200,00. Informacije B(01)5l53-576 ali (031)692-227.	1569
V	KOPRU oddam 4- ali 5- posteljni turistični
apartma. B(05 >6284-636. po 19. uri. 1574 HLADILNIKE, zamrzovalne skrinje in omare vseh znamk popravljamo na domu. Menjamo tudi izolacije na skrinjah, če puščajo vodo. B(041 >4144)78.	1577
V	CENTRU Metlike oddam dve sobi s soupo-
rabo kopalnice, primerni tudi za poslovni prostor - pisarno. B( 01 )43 25 250. B(01 )43 61 852.	1580
DEPONIJA- brezplačno. B(031 >833-978.
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO izkušene komercialiste za trženje oglasnega prostora v uveljavljeni strokovni reviji s področja gostinstva in turizma. B(041)647-383. Prošnje pošljite na naslov: Cedra CO, d.o.o., Dolenjska 105, ljubljana.
FAMILY FROST, d.o.o.
Tacenska 20 1000 Ljubljana
Zaposlimo več delavcev za prodajo zamrznjenih živil na področju Dolenjske.
Inf.: Paradiž 9, 8230 Mokronog Tel.: 07/34-99-563
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
STANOVANJA
V NOVEM MESTU prodam trisobno stanovanje, 66 m2, KATV, plin, telefon. B(041 )416-337.	1560
1,5- SOBNO stanovanje na Jakčevi v Novem mestu, 46 m2, 3/5 nadstropje, vsi priključki, velika dnevna soba z izhodom na balkon, prodam. B(041)276-003, Dečman nepremičnine, Podturn 52, Dolenjske Toplice. 1565
ENOSOBNO ali 1.5- sobno stanovanje vzamem v najem v Novem mestu v bloku (z opmljeno kuhinjo). B(041 >508-150.	1568
DVOSOBNO stanovanje v mirnem delu Novega mesta oddam za daljše obdobje. B (041) 414 123.	1581
ŽENITNE PONUDBE
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER,
moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo na © (01)28 110 37, Jupiter, s.p„ Ljubljana.	1382
ŽIVALI
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111.1402 PSIČKE bernardinke. čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, ugodno prodam. B(041) 384-045,01 7231-651.	1553
KRAVO sivko, brejo v 9. mesecu, prodam. Janez Brulc, Hrušica 10, B(07)30 85 511. TELIČKA,črno-belega.starega 10 dni, prodam. B (041)863^35.	1555
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, ter telico simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. B(07)33 44184.	1554
KRAVO simentalko prodam. B (07)3325 676.	1556
RACE in gosi prodam. B(07)3071-389. 1575
DOLENJSKI LIST
Vaše delo je
med najboljšimi!
Naš mednarodni uspeh temelji na premišljeni in dosledni strategiji podjetja. Eden izmed ciljev te strategije je pridobivanje in podpiranje prvovrstnih sodelavcev.
Za našo novo prodajalno V Črnomlju zaposlimo:
poslovodjo
Pogoji:
-	dve leti Izkušenj z vodenjem poslovalnice
-	V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (ekonomska oz. poslovodska šola)
-	urejenost, komunikativnostln poštenost
2 prodajalki
Pogoji:
-	vsaj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (aranžerska, trgovska oz. ekonomska šola)
-	urejenost, komunikativnost in poštenost
Z izbranimi kandidatkami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Za zasedbo delovnega mesta prodajalke lahko kandidirajo tudi pripravnice.
Kandidatke vabimo, da pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 20 dni po objavi na naslov:
dm-drogerie markt d.o.o., Šmartinska 152,
1000 Ljubljana (za razpisjatf matej.kovacic@dm-drogeriemarktsi	n
O izbiri bomo kandidatke obvestili	Ojttl
v roku 30 dni po končanem postopku. <
fcUVUJEM TAM
KJER nekaj VELJA**
servis
pooblaščeni servis - prodaja vozil in rezervnih delov
SLAVKO GRILI
ŽUPNCA3 NOVO MESTO / tel./fax: 07/3376500 /
•	Najstarejši pooblaščeni servis
FIAT in LANCIA
•	Kleparske in ličarske storitve 10% popust do konca avgusta za vse preventivne in redne
servise za vozila Fiat, Lancia in Alfa Romeo.
FIAT avto leta 2001!

P1
lo-t
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM .IF NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
‘H’ 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice
ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
o
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K---------------------
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):____________________________________L-----------------
Pošta:__________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
vam podarimo
• Pri nakupu
popust pri nakupu kolesarski oblačil ali obutve nad 15.000 SIT popust za delo serviserja
Možnost testiranja


MŠPORT
TEDEN KOLESARSTVA
Ponudba volja od 20. do 28. julija 2001.
MERKUR, trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
Prodajni center podov
PCP PUREBER!
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
28. julija gremo v Logarsko dolino
V soboto, 28. julija, bomo ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje Novo mesto krenili na naš enodnevni izlet po Logarski dolini. Pot nas bo vodila mimo Krškega do Laškega, kjer bo naš prvi postanek, in nato naprej do Šempetra in Logarske doline. V Solčavi, kjer potekajo od petka do nedelje Dnevi turizma, si bomo ogledali razstavo ročnih del, zdravilnih zelišč in domačih jedi. V Logarski dolini, eni najlepših evropskih alpskih dolin, si bomo na planšariji Logarski kot privoščili kavico in sendvič ter se pod strokovnim vodstvom odpravili na naravoslovno etnografsko pot. Zanimiv bo ogled oljcar-ske bajte in lesne riže ter filma o tamkajšnjih lepotah in življenju domačinov. Sprehodili se bomo še do slapa Rinka in si okoli treh popoldne privoščili obilno kosilo na turistični kmetiji. Okoli 18. ure se bomo po dolini Kamniške Bistrice odpravili proti domu in prispeli v Novo mesto predvidoma okoli 22. ure.
Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.900 tolarjev in za ostale 6.700 tolarjev. Cena vsebuje: avtobusni prevoz, oglede po programu, razen naravoslovno-etnografske poti z multivizijo, sendvič, kosilo, vodenje, vstopnino v Logarsko dolino, cestnine, nezgodno zavarovanje potnikov, organizacijo izleta in DDV.
Zadnji rok za prijavo je ponedeljek, 23. julij, oziroma do zasedbe avtobusa, na tel. številkah: 07/ 33-21-115, 33-25-477.
DOLENJSKI LIST
■V4AN42*
turistična, agencija
	PROTEKT SINTAL d.d.	
CpROTEK T/	družba za varovanje	
/P\ V NOVO MESTO J	Seidlova 5, 8000 Novo mesto tel.: 07/3 325 325	
	faks: 07/3 917 305	SINTAL
ELEKTRO LJUBLJANA, PE NOVO MESTO obvešča
odjemalce električne energije na območju Bele krajine,
da se bodo v drugi polovici avgusta izvajala dela na 110 kV dvosistemskem daljnovodu Novo mesto - Črnomelj, preko katerega se z električno energijo napaja Bela krajina.
Dela bodo potekala na dveh odsekih.
Na prvem odseku bodo dela potekala od sobote, 11.8.2001, do četrtka, 16.8.2001, vsak dan od 6. do 22. ure. V tem času bodo na območju, ki se napaja iz RTP Črnomelj, to je na območju občine Črnomelj, slabše napetostne razmere ter motena oskrba z električno energijo. V času od 22. do 6. ure zjutraj bodo napetostne razmere normalne.
V sredo, 15.8.2001, od 13. do 15. ure pa bo 110 kV daljnovod za Belo krajino odklopljen, kar pomeni, da bo v tem času na celotnem območju Bele krajine izredno motena oskrba z električno energijo.
Na drugem odseku bodo dela potekala od ponedeljka, 20.8.2001, do petka, 31.8.2001, vsak dan od 6. do 22. ure. V tem času bo zmanjšana zanesljivost napajanja odjemalcev na celotnem območju Bele krajine, napetostne razmere bodo normalne.
Vse odjemalce prosimo, da v času izvajanja del.na prvem odseku planirajo v dnevnem času čimmanjšo porabo električne energije in nam s tem olajšajo dobavo električne energije za najnujnejše potrebe.
Elektro Ljubljana, PE Novo mesto, se opravičuje za motnje, ki bodo nastale, in hkrati prosi za razumevanje.
TRIMO, d.d. Trebnje, inženiring in proizvodnja montažnih objektov
Naša vizija jo postaU vodilni evropski f montažnih jeklenih objektov.
Našo vizijo bomo dosegli z znanjem In ustvarjalnostjo zaposlenih.
Če ste ambiciozni, ustvarjalnega duha in želite delati v rastočem podjetju, potem Vas vabimo, da se nam pridružite!
1.	VODJA PROJEKTOV
za vodenje zahtevnih projektov doma In v tujini
2.	KOMERCIALIST V NABAV! ALI PRODAJI
POGOJI pod št. 1 in 2: - univ. VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne, gradbene ali ekonomske smeri
-	najmanj tri leta delovnih izkušenj
-	aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
3.	VODJA GRADBIŠČ
POGOJI:	- VI. ali VII. stopnja izobrazbe gradbene smeri
-	pet let delovnih izkušenj
-	strokovni izpit oziroma pogoji za vpis za pooblaščenega ing.
-	znanje vsaj enega tujega jezika
4.	RAZVOJNI TEHNOLOG
za področje razvoja In prenosa tehnologij
POGOJI:	- VII. stopnja strojne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	znanje enega tujega jezika
5.	VODJA CENTRALNEGA PLANA
POGOJI:	- VII. stopnja tehnične ali ekonomske smeri
-	znanje enega tujega jezika
-	3 leta delovnih izkušenj na področju planirala procesov ali večjih projektov
K sodelovanju vabimo tudi PRIPRAVNIKE Vll.stopnje strojne, gradbene, ekonomske In elektro smeri za dela na področju komerciale, projektlve, proizvodnje, informatike In kakovosti.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom.
Pisno prijavo z dokazili in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: TRIMO. d.d.. Prijatljeva 12. 8210 Trebnje.
ROLETARSTVO
n€6L€
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
TINO! « MAR
'ROLETE ALU IN PVC 'ŽALUZIJE
'VERTIKALNE ŽALUZIJE ■ PLISEJI ROLOJI ■TENDE ’ K0MARNIKI 'MONTAŽA IN SERVIS
#IIH
Odlična oprema, omamna cena.
Mazda Premacy l.8i I6V, 114 KM
(3.454.792 siiaii 30.500 dem)
www. mazda.mms.si
Mazda Premac/ je gotovo najboljša možna izbira ta hip. Bogata serijska oprema vas bo navdušila. Da o ceni sploh ne govorimo. Zato pohitite v salone z vozili Mazda in izberite najboljše.
M
MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 12
manap
turistična agencija
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite, poslali vam bomo brezplačni izvod.
10 LET Z VAMI!
faks: 07/33 42 136
Kandijska 9, Novo mesto ^E
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 ■
Stoto Smm i/l
■-m
ir
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
.SOLri (AvK)
GOSTILNA-PRENOČIŠČA
•B 07/30-85-603
RATEŽ
i i pri Novem mestu
f"**
i Sut-j
AKCIJA!
Likalnik, PHILIPS
HI 535.
15.900	.
14.9908,71
Sušilnik las, PHILIPS
HP 4834.
6.200 .
5.390 S,TI
Ponudba velja od 13. do 28. julija 2001.
Hladilnik, GORENJE
R 274 TB.	1
70.104 ~	.	|
63.090 S,TI	I
s
Dvovratni hladilnik,	^
GORENJE	Š
K 25 THYLB.
89.989	.
80.990 SITI
Trgovski center MERKUR Tovarniška 10, BREŽICE, tel.: 07 496 25 93 ObiSčite nas med tednom od 8. do 19. ure, v soboto med 8. in 13. uro.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
PORTRET TEQA TEclNA
Ksenija Khalil
V soboto sedma Semiška ohcet
Na največji turistični prireditvi v semiški občini se bodo poročili trije pari
Delo Črnomaljke Ksenije Khalil se od leta 1984, ko je postala neprofesionalna tajnica Zveze kulturnih društev Črnomelj, nenehno prepleta s črnomaljskim kulturnim dogajanjem. V glavnem sicer ljubiteljsko, če odšteje nekaj let, ko je bila na občinski upravi referentka za izobraževanje in kulturo ter zadnja leta, ko je zaposlena kot vodja na črnomaljski območni izpostavi Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
A kultura je tudi njen konjiček, zato bi si skoraj upali trditi, da je tudi služba njen velik hobi. S kulturo se namreč ukvarja tudi izven delovnega časa. Sicer pa je vprašanje, kdaj je njen delovni čas. Dopoldne, popoldne, zvečer, ob koncih tedna? Vedno. Takrat, ko jo potrebujejo snovatelji in porabniki kulturnih dobrin. Tudi med poletnimi dopusti Khalilova nima počitnic. Zveza kulturnih društev Črnomelj je namreč pred šestimi leti na njeno pobudo pričeta pripravljati kulturne večere z naslovom “Poletje v Črnomlju ”, s katerimi sedaj nadaljuje območna izpostava sklada. V letošnjem poletju se bo zvrstilo sedem prireditev. Več jih ni bito nikoli. Ksenija pa ves čas vztraja pri enakem konceptu: pri klasični in etno glasbi ter jazzu.
“Ljudi želimo spoznati z etno glasbo, izvedeno na modern način, saj bi radi navdušili Belokra-I njce, ki imajo tako lepo ljudsko \ glasbo, da bi se poskusili tudi v , tovrstni zvrsti. Jazza v Beli krajini ni in zato želimo na ta način ugoditi ljubiteljem. Pri klasiki se trudimo predstaviti tudi inštrumente, ki so nekaj posebnega, “ našteva Ksenija, ki si prizadeva,
da bi bila na ..Poletju v Črnomlju “ le kakovostna glasba. “Veselic je že tako dovolj. Z našimi prireditvami dostojno dopolnjujemo ponudbo v Beli krajini. Nasproti gremo tistim, ki jim je bolj kot bučna pri srcu umirjena, resna glasba. Prav gotovo dobrodošlo dopolnilo predstavljamo tudi metliškim poletnim prireditvam, “je zadovoljna Khalilova, ki sicer priznava, da krog ljudi, ki obiskujejo črnomaljske poletne večere, ni velik, zato pa zvest in vztrajen. Dobro pa se zaveda, da si zaradi prostorske omejenosti ne morejo privoščiti večjega števila nastopajočih. Boji pa se, da v Črnomlju še lep čas ne bo prostora za nastop večjih ansamblov. Za komorne nastope čakajo na obnovo cerkve sv. Duha, rešitev pa so za zdaj poleg atrija črnomaljskega gradu našli še v Pastoralnem centru.
Sicer pa je Poletje v Črnomlju “, ki ga sofinancira tudi ministrstvo za kulturo, le eden od številnih dodatnih programov črnomaljskega sklada, ki ga vodi Ksenija. Idej za ta program, pri katerem imajo proste roke, je veliko, a morajo njihovo uresničevanje prilagoditi denarju, ki ga dobijo od pokroviteljev, lokalnih skupnosti, ministrstva. Žal opaža, da se celo pri obveznem programu zapirajo pipice z denarjem in tako je vse manj možnosti, da bi spodbujali nove dejavnosti. Pa vendar so letos na skladu v Črnomlju načrtovali v obveznem programu kar 39 projektov.
Khalilova se je kot ljubiteljska kulturnica pred leti lotila temeljite raziskave prehrane v Velikem Ne-rajcu in predlani izdala knjigo Nerajska prehrana, kakršne bi bili gotovo veseli v vsaki slovenski vasi. Sedaj v študijskem krožku še z nekaterimi Črnomaljci raziskujejo delo mestnih mlinarjev in pekov, potem pa ima v načrtu še obdelavo kulinarike v vsej Beli krajini.
Ne taji, da ima idej še veliko. Vesela je, da jih ne manjka tudi v društvih, težko pa ji je pri srcu, ko mora priznati, da ni denarja. Zaveda se, da so ljudje brez idej mrtvi, cilj pa je dosežen šele, ko so udejanjene. A zatrjuje, da se bo neutrudno borita, da bo s somišljeniki uresničila čim več zamisli.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
SMUK, SEMIČ - S fantovščino in dekliščino na Smuku nad Semičem se je pretekli teden že začela Semiška ohcet, osrednja etnograf-sko-turistična prireditev v občini. V soboto, 21. julija, bodo namreč po starih običajih v Semiču sklenili zakonsko zvezo trije pari, doslej pa se jih je na Semiški ohceti poročilo že 16. Prireditev je letos že sedmo leto zapored, vendar so na prvi zgolj prikazali, kako so se nekdaj poročali.
V soboto bo po slavnostnem kosilu ob 15.30 na prireditvenem prostoru pri semiškem gasilskem domu zaplesala folklorna skupina Društva upokojencev iz Kamnika. Sledila bosta prošnjačenje in prevoz bale, potem pa se bo povorka voz z nevestami, ženini, njihovimi pričami, svati ter semiškimi folkloristi podala proti trškemu jedru na poroko. A še preden jih bosta poročila semiška župan Janko Bukovec in župnik Janko Štampar, bodo morali za neveste plačati pri šran-gi. Med poroko bosta na priredit-
venem prostoru plesali folklorni skupini Trta iz avstrijske Žitare vasi in folklorna skupina iz Adleši-čev. Ko pa se bodo na prireditveni prostor vrnili mladoporočenci, se bo svatbeni obred nadaljeval. Za dobro voljo bodo do polnoči, ko bodo razrezali poročno torto, poskrbeli tudi ansambel Vasovalci, tamburaši dragatuške folklorne skupine in humorist mama Manka.
Poleg ohceti so prireditelji, semiška občina in Turistično društvo Semič, pripravili v gasilskem domu in ob njem kulinarično razstavo članic Društva krnečih žena Semič, razstavo domačih izdelkov članov Društva upokojencev Semič ter razstavo slikarja Antona Gerkšiča "Kako smo živeli”. Slikarka samoukinja Marija Mavsar z Vrtače pri Semiču bo razstavljala v galerijskem prostoru semiškega muzeja, nagrajena semiška vina pa bo mogoče poskusiti v vinoteki v kleti muzejske hiše.
M. B.-J.

PREDSTAVITEV POROČNIH PAROV - Pretekli petek so se na Smuku nad Semičem na fantovščini in dekliščini predstavili pari, ki se bodo poročili na letošnji Semiški ohceti. Stane Longar in Suzana Bartolj iz Dečje vasi pri Trebnjem, Ivan Fišer iz Siteža pri Majšperku in Marija Merslavič iz Primoža pri Šentjurju ter Klemen Krstič in Evelin Lukek iz Ljubljane (na fotografiji z leve) so med drugim občinstvu pokazali, kako spretni so pri mesenju rezalcev, žaganju hloda in plesu. (Foto: M. B.-J.)
Trški dnevi v Žužemberku
V okviru poletnih grajskih prireditev letos prvič tudi Trški dnevi v Žužemberku
ŽUŽEMBERK-Turistično društvo Suha krajina iz Žužemberka si je letos prvič na ramena naložilo tudi organizacijo Trških dni v Žužemberku in tako je bilo ves
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
V Mirni Peči sredi kraja vozijo na kup zemljo in ta material po mnenju domačina ni v okras občinskemu središču - Slaba cesta v Presladolu na krško-sevniški občinski meji - Ime
Krajan iz Mirne peči je sporočil, da se domačini v Mirni Peči pritožujejo, da v središču kraja nastaja veliko odlagališče zemlje. Tja na-važajo material in ga niti ne poravnajo. “Krajane ta kup moti. Mi se trudimo in urejamo hiše in okolico, zraven pa je tako razrito. Da bi se to uredilo, bi moral posredovati mirnopeški župan,” je rekel krajan iz Mirne Peči. Zvone Lah, župan Mirne peči, ki smo ga obvestili o zadevi, je povedal, da je odlagališče zemlje na zasebnem zemljišču. Obljubil je, da bo občina posredovala za ureditev omenjenega odlagališča. Občina, ki se že dogovarja o sanaciji, bo pomagala urediti kup. Na tisti kraj v Mirni Peči so sicer začeli zemljo navažati
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
pred 10 leti ob gradnji kanalizacije. Krajevna skupnost je takrat zemljo poravnala, vendar prostora niso dokončno uredili. Pozneje so tja začeli zemljo izvažati znova in zdaj je po županovih besedah, tam materiala verjetno že več, kot ga bodo lahko poravnali brez škode za okolje. Zasebnik je tja zemljo v zadnjem času navažal še tudi po tistem, kot pravi župan, ko se je občina z njim že dogovorila, kako se bodo lotili dotlej navoženega materiala. Kot poudarja župan, je odlagališče na zemljiščih več zasebnih lastnikov, kar spet lahko oteži dokončno ureditev prostora.
Jože Okorn iz Presladola je sporočil, da je razočaran nad krajevno skupnostjo Blanca in občino Sevnica, ker po 32 letih nista pomagali urediti ceste od Selc nad Blanco do Presladola. Cesta je razrita, na njej težko vozijo in sam je že poškodoval avtomobil. "Moram se zahvaliti občini Krško za pomoč na delu ceste, ki je v krški občini. Kar so ljudje z občine v Krškem obljubili, so tudi naredili. S sevniško stranjo pa se ne morem dogovoriti.” Okorn, kot je rekel, od občine Sevnica in KS Blanca pričakuje cevi za odvajanje vode in jaške, gramoz in prevoznike bo dobil sam. Tudi taka njegova ponudba, kot je rekel, pri sevniški strani ne zaleže. Mogoče se bosta krajevna skupnost Blanca in občina Sevnica ob branju tega zapisa znova spomnili na Okorna, ki stanuje nekako na sevniško-krški občinski meji. Okornu ob takih raz-
merah kaj radi verjamemo, da mu je po malem žal, da sije kot začasni delavec v Nemčiji naredil hišo v Presladolu.
Poklical je Stanko iz Pivke. Opozoril je, da gaje Dolenjski list v 27. številki v rubriki Halo preimenoval v Francija. Stanko zahteva opravičilo za napako. Razumemo njegovo nejevoljo, a hkrati upamo, da našega zvestega naročnika iz Pivke napaka le ni tako zelo užalila. Novinarji, kot še mnogi drugi, se namreč iz dneva v dan srečujemo z veliko imeni in potem niti ni potrebna posebna nepazljivost, da kako ime včasih zaide v zapisu k napačnemu priimku ali k nepravemu kraju. Take napake so, upamo, prej redka izjema kot pravilo. No, vseeno še enkrat opravičilo Stanku iz Pivke, ki ga je časopisna rubrika Halo že sprejela nekako za svojega znanca.
M. L.
Harmonikarice za državno prvenstvo
BRESTANICA - Turistična agencija BooM Krško in Turistično društvo Brestanica bosta organizirala 18. avgusta na gradu Rajhenburg v Brestanici 4. tekmovanje harmonikarje z diatonično harmoniko za državno prvenstvo. Vsaka tekmovalka se bo predstavila z dvema skladbama. Prve tri po odločitvi žirije bodo dobile pokale, obiskovalci pa bodo izbrali najprikupnejšo harmonikarico. Prijave za tekmovanje sprejema turistična agencija BooM Krško.
minuli konec tedna pri žužember-škem gradu pestro. V soboto so se že od 15. ure dalje predstavljala turistična društva in kulturne skupine iz Straže, Dolenjskih Toplic, Mirne Peči, Otočca in Žužemberka. Peli so domači pevski zbori in skupine, odprli so likovno razstavo, ki jo je pripravilo KUD Žužemberk, ter razstavo ročnih del, vmes pa umestili še izbirno tekmovanje za Martina Krpana, najmočnejšega Slovenca. Med odmori je turistični vodnik Janez Gliha pravil o zgodovini kraja.
Sobotno prireditev, ki jo je po oceni predsednika TD Suha krajina Vlada Kostevca obiskalo okrog 1000 gostov, so zaključili s prevzemom novega gasilskega vozila in nastopom godbe na pihala ter izredno dobro obiskano suhokranj-sko veselico, ki jo je pripravilo PGD Žužemberk.
Nedelja je bila v znamenju srednjega veka: sredjeveške tržnice in takratne gospode, vitezov in konjenice, viteških veščin in bojev ter tudi srednjeveške glasbe in plesa. Tržnico so odprli ob 9. uri dopoldne, ko sta na grajskem dvorišču prisotne pozdravila žužemberški vitez in graščak, sledil pa je mimohod gospode in vitezov ter konjenice. Ob 10. uri so pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata darovali mašo v počastitev viteškega turnirja, popoldne pa so pri gradu prikazovali viteške veščine, predvsem streljanje z lokom, mečevanje in boje s sekiro. Grajska gospoda se je močno potila v nedeljski vročini, ki je v hladu domov zadržala tudi marsikaterega obiskovalca. Pozno popoldne se jih je opogumilo več, za obisk večernega koncerta Tinkare Kovač z gostom Andražem Hribarjem pa organizatorjev sploh ni skrbelo. Prireditev so zaključili z nočnim ognjemetom.
B. DUŠIC GORNIK •
• Davkarija in delodajalci se držijo izreku: Kdor tarna, mu je treba vzeti!
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Metulj jamamaj
V vročih julijskih nočeh priletijo k razsvetljenim oknom naši največji, rumeni in čokoladno rjavi nočni metulji jamamaji (Antheraea yamamai). Priseljence z Japonske je davnega leta 1866 na Veliki Slatnik prinesel Johann Mach. Moravski Čeh si je na stara leta pod porjanci kupil posest in se med drugim ukvarjal tudi s svilogojstvom. S sviloprejci jamamaji, ki so bili tisti čas novost v Evropi, je Mach želel dvigniti družinsko blagostanje. Žal se mu reja ni posrečila, zato pa so se lepi metulji iz njegovega hrastovega gozda na Machovem hribu postopno razširili po precejšnjem delu jugovzhodne Evrope.
Jamamaj v svojem kratkem življenju, ki ne traja več kot teden dni, poišče in oplodi samico, ta pa odloži do sto jajčec, najraje na hrastove veje. Do zime v vsakem jajčecu nastane drobna gosenica, ki pod trdno lupino preždi zimo. Spomladi se prerinejo iz jajčec in se pričnejo
neutrudno prehranjevati z listi. Po dobrem mesecu vsega 3 mm velike in 6 mg težke gosenice po nekaj levitvah zrastejo v prave velikane, dolge do 8 cm in težke okoli 11 g, kar je 1800-krat več kot na začetku svojega življenja.
Odrasle gosenice se z izločanjem do 5 km dolge svilene nitke zapredejo v nekaj cm dolge rumeno zelene kokone. V njih se mirujoče gosenice v 30 dneh preobrazijo v odrasle živali. Iz bub običajno v poznem popoldnevu prilezejo metulji. Najprej se dvignejo v zrak samci. Njihovo poglavitno opravilo je oploditev samic, ki jih iščejo z veliki tipalkami, na katerih je tisoče vonjalnih čutnic. Z njimi zaznajo samice tudi na velike razdalje. Po združitvi odletijo v noč tudi samice, saj morajo poskrbeti, da pridejo jajčeca na primerne rastline in krog je tako sklenjen.
ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto
Enota za varstvo narave
OKOLI GRADU VES KONEC TEDNA PESTRO - Na žužemberškem gradu in na trgu pred njim so se v soboto popoldne predstavljale kulturne skupine in turistična društva, v nedeljo pa je tam zaživela srednjeveška tržnica. Na stojnicah so ponujali izdelke lončarjev in pletarjev, izdelke iz ročno tkanega platna in pletenine iz domače volne, izdelke iz domače kisarne ter spominke. Precej pozornosti je zbudila tudi bogata ponudba starin, starih orodij in pripomočkov, ki jih mlajše generacije ne poznajo več. (Foto: B. D. G.)
DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
OSREDNJI KONCERTI
Četrtek, 19.7. ob 20:30, Brežice, London Baroque, Enima Kirkby
Petek, 20.7. ob 20:30, Grad Mokrice, Ensemble Unicom
Sobota, 21.7. ob 20:30, Brežice, Mpsica Florea
Nedelja, 22.7. ob 20:30, Brežice, I Solisti di Cremona
Ponedeljek, 23-7. ob 20:30, Brežice, La Bergamasca
Torek, 24.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, Cappella Pratensis
Sreda, 257. ob 20:30, Brežice, Anner Bylsma
Četrtek, 26.7. ob 20:30. Brežice, Trio Eroica
Petek. 27.7. ob 20:30, Brežice, La Stagione Frankfurt
Sobota, 28.7. ob 20:30, Brežice, II Gardelino
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 31.7. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 1.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg Četrtek, 2.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 3«. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica Nedelja, 5.8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje Torek, 7.8. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajhenburg Četrtek, 9.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajhenburg Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 21.7 ob 16:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov:
Barbara Schlick (baročno petje), Hans-Maria Kneihs (kljunasta flavta), Andreas Kroper (prečna flavta), Shalev Ad-EI (basso continuo)
DRUGI DOGODKI
Torek, 24.7. ob 16:00, Terme Čatež, Anner Bylsma - predstavitev knjige
PRODAJNA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvtlt borcev 7, tel. 07 496 50 56.	«
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 11 11
Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74	>
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si
Neodplačna objava