leto LXV_PoSfafa« ptafana t got<^ni_ff Ljubljani, v forelc, dne 5. oktobra 1937	M 228 i Cena 1.50 Din
mmmmmmmammtmmmmmmmt^rnm^^mmm—mm—mmmmmtmmmmm^mm—m^
Naročnina mesečno ^^^ ^ ^^^^^^^^	^ ^^^^ Cek. račun: Ljub-
za ^^^ W ^^^^^^^	^^^ ^ ^^^^^^^ ljana št
^^^^^ ^^m w ^^m HL m	m ^^m ^^m ^ 10.349 za
inozemstvo 120 Din M^K ^^M	M
je t ^^^^	^^^^ ^B^^ JHL^ JBh^ ^^^^^ Uprava: Kopitar-
Kopitar jevi nI. 6/I1I	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva io uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
I'
Boj za svobodo Palestine
Kakor znano, je Zveza narodov 22. julija leta 1922 proglasila Palestino kot britsko mandatsko deželo, to se pravi, da njeno vrhovno upravo vodi začasno Anglija, dokler se s soglasjem Zveze narodov ne ustvari definitivno stanje, kakor bi pač dežela in njeno prebivalstvo napredovalo in se usposobilo za neodvisno državno življenje.
Treba je obžalovati, da je že leta 1920, ko je Anglija Palestino po porazu Turčije upravljala kot vojaška sila, ki jc po zmagi generala Allenbya nad turško armado zasedla sveto deželo, angleška vlada pod velikim židoljubom Balfourjem sklenila, da Palestino zopet izpremeni v središče judovstva, ki naj bi se počasi preselilo v Palestino in tam ustanovilo svojo državo. Vsa zgodovina Palestine kot angleške mandatske dežele je namreč dokazala, da je to protežiranje židovstva rodilo do danes samo žalostne rezultate in da bodo prizadevanja Anglije za požidovljenje sv^te dežele končno obsojena na popoln neuspeh.
Palestina je pod angleškim mandatstvom, ki mu načeljuje visoki komisar ali guverner v Jeruzalemu, sicer v gotovi smeri gospodarsko močno napredovala, toda politično so se razmere v sveti deželi zaradi židovskega naseljevanja, ki ga Anglija z vsemi silami pospešuje in podpira, zelo poslabšale. Treba je pomisliti, da je več kot 70% >alestinskega prebivalstva arabske krvi, dočim je iidov samo 18%, ostali so Evropejci, od katerih bo skoro vsi uradniki Angleži. Arabci ne morejo dovoliti, da bi se najrodovitnejši del dežele samovoljno odstopal Židom, ki kupujejo zemljo za mal denar in dobijo ves inventar pod najugodnejšimi pogoji na posodo od angleških bank. Na ta način se ustvarja židovsko veleposestvo v najrodovitnej-ših krajih svete dežele, dočim so Arabci politično zapostavljeni in od židovskega kapitala eksploati-rani. Zato je čisto naravno, da je odpor proti Balfourjevemu načrtu, ki ga Anglija trmasto izvaja, čedalje bolj naraščal in da je danes vsa dežela zaradi tega do dna zrevolucionirana.
Že prve naselbine Židov v Palestini so bile izpostavljene neprestanim napadom od strani arabskega prebivalstva. Protižidovski pokret je bil od začetka popolnoma elementaren in ni bil organiziran ter je njegovo vodstvo bilo zdaj v teh, zdaj v onih rokah. Ker je bila angleška politična upravna oblast pristransko vedno na strani Židov in ker vse pritožbe arabskega prebivalstva niso ničesar pomagale, se je začel odpor Arabcev počasi politično oblikovati. Angleška oblast je na ta način dosegla, česar gotovo ni nameravala, da se je namreč arabsko prebivalstvo začelo politično zavedati in organizirati ter pridobivati zase moralno oporo v vseh arabskih deželah in v muslimanskem svetu sploh. Razumljivo je, da so tudi simpatije kristjanov, kolikor niso angleške anglikanske Cerkve, na strani doinorodnega arabskega prebivalstva, ki je zemlje lačno in potrebno posebno v svojevrstnih klimatičnih razmerah svete dežele, kjer mora politična uprava z vsemi silami podpirati kmetiča, da iztisne iz zemlje toliko, da more pošteno živeti. Pod Angleži pa je vseskozi favorizirano židovstvo, ki si je sedaj zasužnjilo še arabskega siromaka, da mu kot najemnik obdeluje pridobljeno zemljo in zanj gara, dočim se židovsko prebivalstvo, kakor je to njegova narava, rajši peča z veliko iu malo trgovino ter kramarijo, pa s kupičenjem kapitalov, odiranjem in špekulacijami. To seveda le pospešuje in jači odpor arabstva, ki ima danes dobro politično vodstvo in je zapredlo vso deželo v svoje verske in politične organizacije, ki imajo samo en cilj, da se namreč dežela ne osvobodi samo židovske nadloge, ampak angleškega mandatskega go-sj>odstva sploh. Zakaj Angleži, ki so izpočetka zaradi gospodarskega elana, ki so ga prinesli s seboj in so z njim začeli vzbujati in dvigati vse gospodarske sile dežele, uživali simpatije, se Arabcem danes predstavljajo kot nasilni gospodarji, ki tlačijo domorodno prebivalstvo v prid z vseh štirih vetrov priseljenim Židom. Razume se, da spričo take politične napetosti igra največjo vlogo versko nasprotstvo med Muslimani in Židi, ki so si od samega začetka, ko je začel Mohamed oznanjati tako sveto mesto Židom kakor Arabcem. Zato je svoj nauk, največji sovražniki. Jeruzalem je prav tudi vodstvo arabskega protiangleškega in proti-židovskega političnega pokreta v rokah vodstva muslimanske verske občine v sveti deželi.
Iz posamičnih napadov na židovske naselbine so postale prave orgaiizirane vstaje 1. 1929 in 1933, leta 1936 pa so Arabci proglasili generalni štrajk, ki naj bi pretresel redni gospodarski obrat v državi v škodo Zidom. Vse te nemire je vodil vrhovni verski poglavar Arabcev v Palestini, Hadži Emin el Hussein, ki je bil izvoljen leta 1922. v Jeruzalemu. Hadži Emirn je politik izredne energije in ogromnega vpliva ter je Angležem samim zelo nevaren zaradi svoje neuklonljive volje, svojega nacionalizma, ki ne jx>zma nobenih kompromisov in svojega plemenitega pokoljenja, ki izhaja iz samega preroka Mohameda. Vsi Arabci so danes združeni v Huseinovi trt ran ki, tako da nekaj arabskih oportunisitov ne igra nobene važne vloge. Hadži Emin je predsednik muslimanskega verskega vrhovnega sveta in kot tak upravlja naravnost ogromno premoženje, ki daje skupno s sirotinjskim denarjem nad 100.000 funtov dohodka na let«. Tako obvlada jeruzalemski muftii, kakor se dostojanstvo Hadži Emina zove, Muslimane versko, politično in tudi finančno, ker je obenem poglavar cerkve vseh avtonommh muslimanskih sodišč in muslimanske premoženjske uprave. Kraljevska preiekovaLna komisija za Palestino, ki je letos preiskovala vzroke arabskih nemirov (kakor da bi jih ne jx>znala) pravi v svojem poročilu: »Mufti predstavlja tako moč v deželi, da se spričo podpore, ki jo dobiva po narodnih odborih, ki prepregajo vso Palestino, sme jx> pravici imenovati poglavar neodvisne države poleg angleške mandatske uprave.«
Kakor Arabci niso mirovali lanskega leta, tako tudi letos ne mirujejo, ampak gredo sedaj čisto očitno brez vsake rezerve za tem, da stresejo s sebe jarem angleškega mandata. Septembra meseca tega leta so začeli Arabci s terorjem, in sicer je bil njihov načrt tak, da ubijejo vise načelnike angleške uprave v Palestini. Pred dnevi so neznanci ubili nedavno imenovanega okrajnega komisarja za Galilejo in nekega angleškega policista, še prej pa so poizkusili atentat na generalnega inšpektorja («i-lestinske policije, generala Spicerja. Umor nazaret-skega komisarja predstavlja zelo neprevidno teroristično dejanje, ki so ga moraii Arabci nami javno obsojati, Angležem [>a .je dal povod za odločen na-
Preosnova vlade
5 ministrov odstopilo, 6 novih imenovanih
Dosedanji prosvetni minister postal minister za javna deta
Belgrad, 4. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki z ukazom z dne 4 t. m. sprejeli odstop, ki so ga predložili gg. pravosodni minister dr. N i k o S u b o t i f , gradbeni minister dr. Marko Kožni j. minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister D o -brivoje štošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Josip Rogič, in jih postavili na razpoloženje. Imenovali so pa: za pravosodnega ministra podpredsednika senata Milana Simonovi č a,
za ministra za gozdove in rudnike bana vrbaske banov. Bogoljuba K n j u n d j i t a, za gradbenega ministra ministra na razpoloženju in narodnega poslanca Dobrivoja štošoviča,
za ministra brez listnice narod, poslanca dr. Nika Novakoviča,
za ministra za telesno vzgojo ljudstva narodnega posl. dr. Vjekoslava Miletiča, za poštnega ministra podpredsednika narodne skupščine Vojka Cvrkiča,
za prosvetnega ministra pomočnika prosvetnega ministra v j>ok. Dimitrija M a -garaševiča.
Novi ministri
Novi minister za provosodje Milan S i m o -n o v i č se je rodil 17. avgusta 1881 v Varvarinu. Prvič je postal minister v vladi Nikole Pašiča leta 1924 kot minister za agrarno reformo. V Pašičevem kabinetu leta 1925 je bil minister za javne zgradbe. Zopet v Pašičevem kabinetu leta 1926 je bil minister za socialno skrbstvo, kar je ostal tudi še v Uzunovičevi vladi od aprila 1926 do aprila 1927. Leta 1931 je bil izvoljen za poslanca, leta J932 pa za senatorja v moravski banovini.
Novi minister za telesno vzgojo dr. Veko-slav Miletič. po poklicu odvetnik, je bil rojen leta 1886 v Ražancu pri Biogradu na moru. Kot član radikalne 6tranke se je pridno udejstvoval od leta 1931, ko je bil izvoljen za poslanca v Živko-vičevi narodna skupščini. Pri Jevtičevih volitvah 1935 je bil izvoljen zopet za poslanca na otoku Rabu. Znan je kot strokovnjak v pomorskih vprašanjih.
Novi minister za pošte, brzojave in telefone Vojko čvrkič se je rodil leta 1898 v Rošci v
ljubiškem okraju. Po poklicu je odvetnik s sedežem v Cačku. Pripadal je izvršnemu odbora radikalne 6tranke. Pri Jevtičevih volitvah leta 1935 je bil izvoljen za poslanca ljubiškega okraja. Vojko Cvrkič je znan izza časov avstrijske okupacije v svetovni vojni, ko ie nastopil proti tiraniji tuje oblasti v senzacionalnem govoru na grobu svojega učitelja, zakar je bil poelan v zapor in v dolgo konfiiiacijo. V narodni skupščini zavzema mesto podpredsednika.
Novi prosvetni minister Dimitrije M a -garaševič se je rodil leta 1888 v Sremskih Karlovcih. Študiral je med drugim v Belgradu, Zagrebu in na Dunaju. Služboval je kot gimnazijski profesor, nakar je [»stal gimnazijski ravnatelj, prosvetni inšpektor in načelnik v prosvetnem rrri-nistrstvu. V tem svojstvu je postal tudi [»močnik prosvetnega ministra in je bi! kot takšen tudi upokojen.
Novi minister za gozdove in rudnike Bogo-
ljub Kujundžič se je rodil leta 1887 v Li-jevnu v Bosni. Študiral je v Zagrebu iu na Dunaju. Po poklicu je odvetnik, po političnem opredeljevanju pa je vstopil v radikalno stranko, ki ga je poslala tudi v narodno skupščino. Kujundžič je bil tudi predsednik glavnega odbora Zveze prostovoljcev kraljevine Jugoslavije. Pod sedanjo vlado je bil postavljen za bana vrbaske banovine.
Novi minister brez listnrice dr. Niko Novakovič, ki je jx> jx>klicu zdravnik, se je rodil leta 1875 v Kninu. Študiral je v Zadru, Zagrebu in na Dunaju. Med svetovno vojno je kot vojaški zdravnik storil veliko dobrega zatiranemu jugoslovanskemu živi ju v avstrijski vojski. Takoj jx> vojni je vstopil v radikalno stranko, jiostal član izvršilnega odbora in poslanec, pri volitvah lota 1923 in 1925. Pri Jevtičevih volitvah leta 1935 je bil v tretjič izvoljen za poslanca kninskega okraja.
Nova vlada bo zaprisežena jutri, dne i». oktobra ob 10 dopoldne.
Španski begunci
morajo iz Francije
Pariz, 4. oktobra. TG. Pariški listi veliko pišejo o ukrepu notranjega ministra Dormoya, ki je izdal uredbo, da morajo španski begunci obeh taborov, ki se ne morejo iz lastnih denarnih sredstev preživljati — zaposlitev je prepovedana — nazaj v Španijo. Listi so notranjega ministra vj»rašali, čemu ta odredba, ki bo prizadela 50.000 do 60.000 španskih beguncev. Notranji minister je odgovoril, da j« to postalo potrebno s stališča ohranitve miru in reda v državi. Begunci imajo na prosto dano, da povedo, kam hočejo, ali v rdečo ali v nacionalistično Španijo.
Časopisi poročajo zelo obširno o raznih težavah, ki so jih španski begunci povzročali v Franciji sami. Stali so Francijo milijon frankov na dan (dva milijona din). Delati ne 6mejo, torej živijo ^udno življenje, ki je podobno kazenskim taboriščem z vsem, kar takšna skupnost v brezdelju rodi na področju morale. Na več krajih so španski begunci vprizorili celo upore, kot na primer ob priliki zavzetja Bilbaa po nacionalistih. Nekatere
Srditi boji za Sangaj
Orožje, pogum, zvijača — vse v pogona
Šangaj, 4. okt. b. Včeraj se je na severnem bojišču ves dan bila huda bitka okrog Šangaja. Jaf>onci so zavzeli nekatere dele v bližini Lotiena in Ljuhanga in hoteli prodreti v glavni kitajski štab. Niso pa imeli posebnih uspehov, ker so Kitajci večino izgubljenih jx>stojank zopet zavzeli nazaj ter nuditi tak odpor, da je bilo vsako napredovanje nemogoče. Japonci so trenutno zavzeli Ljuhahg, ki so ga spremenili v razvaline, kmalu nato pa so Kitajci v lepem protinapadu te razvaline zopet zasedli in pregnali Japonce v njihove položaje.
Vso noč so Japonci Kiangvan in Pacang imeli pod težkim topniškim ognjem. Zarana je 21 ja-jx>nskih bombnikov poletelo nad Čapej. Devet jih je bombardiralo Kiangvan, 12 pa zadnje kitajske položaje. To bombardiranje je trajalo dolgo časa in so Kitajci utrpeli številne izgube. Okrog 9 dopoldne po krajevnem času se je pričel močan topniški dvoboj, ki se je razširil pozneje na vso fronto okrog Šangaja. Intenzivno obstreljevanje smatrajo vojaški in politični strokovnjaki kot začetek nove velike japonske ofenzive. Kmalu za prvim napadom se je nad Kiangvanom in Ta-cangom pojavilo zopet 40 japonski h letal, ki so jx>dpirala napad japonske pehote s strojniškim ognjem. Ob istem času so Japonci pričeli strahovito obstreljevati s toj>ovi Taeang in Čapej. Kakor poročajo Japonci, se je njihovim četam posrečilo južno od Ljuhanga zasesti 26 vasi. To je povsem verjetno, ker Kitajci sami priznavajo, da so se na odseku med Lotienom in Ljuhangom iz stra-tegičnih razlogov umaknili. Na reki Huangpu ob izlivu Jangcekjanga je zasidranih veliko število
vojnih ladij. Tu se nahaja okrog 50 ameriških vojnih ladij ter veliko število angleških, francoskih, nizozemskih in italijanskih vojnih ladij. Japonci imajo pred Šangajein 10 mšilcev, 2 topni-čarki in 7 transjx>rtnih ladij.
Borbe za Šangaj so se tudi danes nadaljevale z vso srditostjo. Japonci so zoj>et zbrali številne čete, ki napadajo Čapej, da bi končno zavzele severni kolodvor in s tem onemogočil vsako preskrbo kitajske divizije. Že 48 ur se Japonci trudijo, da bi prodrli skozi Čapej do severnega kolodvora. Vsi njihovi naj>ori in vse številne žrtve pa so bile doslej zaman. Kitajci se tudi tukaj hrabro držijo in ne pustijo jajx>nskih vojakov niti za pedenj naprej, čeprav imajo tudi sami težke izgube zaradi neprestanih letalskih napadov. Kitajske baterije s severnega kolodvora še vedno sejejo smrt v japonskih vrstah. Japonci so naravnost divji, ker ne morejo odkriti teh baterij, ki so jim f>ovzročile že toliko izgub, poleg tega pa so zmetali okoli severnega kolodvora na tisoče težkih letalskih bomb, ker so mislili, da bodo baterije uničili. Toda kakor hitro jajx>nska letala odletijo, se te baterije takoj zopet javijo in obstreljujejo japonske položaje. Navzlic temu, da imajo Japonci dobro organizirano vohunstvo na Kitajskem, še vedno niso mogli priti na sled baterijam, ki so bržkone skrite pod zemljo, kadar je napovedan prihod japonskih letal. Dalje delajo velike preglavice Jajx>ncem tudi kitajske baterije pri Putungu. Tudi tukaj so Japonci zmetali že nad tisoč težkih letalskih bomb brez vsakega uspeha. Pri Putungu pa se poslužujejo Kitajci taktike postavljanja neresničnih baterij, ki jih Jajx>nci ob-
stop. Dočim je do sedaj angleška vrhovna uprava postopala napram arabskemu političnemu vodstvu obzirno, je sedaj sam ministrski predsednik Neville Chamberlain sklenil, da je treba nastopili z vso odločnostjo proti arabskemu političnemu vodstvu 6amemu ter da se mora terorizem na vsak način onemogočiti in ščititi avtoriteta angleške vlade z vsemi silami. Muftija samega Angleži še niso zaprli, ker se skriva v Omarjevi niošeji. ki je najsvetejši kraj vsega muslimanskega sveta, pač_ pa so aretirali tajnika vrhovnega arabskega pouličnega sveta, jeruzalemskega župana, ki je tudi član tega sveta, fKvtem vodjo arabskega mladinskega pokreta in so več drugih centralnih in lokalnih voditeljev, tako da znaša število vseh aretiranih že par slo oseb. Pet voditeljev arabskega pokreta pa je angleška križarka >Sussex« odj>eljala na Sey-chellske otoke v Indijskem oceanu v internacijo. Če bi se začeli kakšni nemiri, bo angleška uprava takoj razglasila obsedno stanje, zaradi česar so bile ojačene tudi britake fvomorske in kopne sile. Do danes se pa mir ni niti najmanj kršil. Arabci se boje, da ne bi angleška uprava zasegla premoženja arabskega verskega sveta in mu t.iko vzela njegov veliki politični vpliv. Tudi se zdi. da Arabci ni-
majo moža, ki bi mogel nadomestovati muftija Hadži Emina.
Anglija je najbrže komaj čakala na ta trenutek, da bi mogla nemoteno izvesti svoj načrt, ki je kakor znano ta, da bi se Palestina razdelila na tri dele: severno Palestino, to je Galilejo in ozko palestinsko obalo od Akke nekako do Gaze naj bi dobili Židi kot samostojno državo, dočim bi dobri dve tretjini dežele obdržali Arabci, ki bi so s Transjordanijo združili v eno arabsko državo. Saj je bil odpor Arabcev v zadnjem času poglavitno usmerjen v to, da bi se ta razdelitev, ki p<ušča Angliji ozek vezni pas med Jaffo preko Jeruzalema, zato da bi ne izgubila svoje zveze * Irakom oziroma Mezojiotamijo, ki je zanjo važna jiosebno zaradi preskrbe njenega brodovja z nafto, ne izvršila. Po-j litično je ta angleška zamisel zelo pometna, kon-' čno j>a bo le privedla do tega, da bo Palestina j>o-stala jioix>lnonia arabska in da bo Balfourjev načrt doživel svoj končni brodolom. Odločni ukrepi Anglije bodo cilje arabskega jiokrota samo nekaj časa zadržali, jih pa na noben način ne bodo moglii onemogočiti. Kakor je postal neodvisen Egipt, tako bo ttioc ve j ^ država twdi Palestina pof' arabskim vladslvoni.
revnejše občine so se »španske nadloge«, kot to stvar v Franciji imenujejo, znebile na ta način, da so predpisale red, po katerem bodo begunci danes pri tej družini, jutri zopet pri drugi nepovabljeni gostje pri kosilu in večerji. Tudi je dognano, da so zlorabljali prostovoljne darove, ki so bogato prihajali v prid beguncev. Posebno španskim ženskam očitajo, da so kaj rade podeljeno jim denarno podporo znosile v brivnice za »trajno« ali pa za razne dišave. Moški pa so denarno podporo znosili v številne kantine, kjer 6e prodaja dobro francosko vino. Vseh beguncev, ki živijo v južnem delu Francije, so naiteli okrog 80.000, od katerih jih bo pa precej, za katere bodo skrbeli francoski prijatelji a{i ki imajo sami sredstva, da se na svoje stroške prežive.
Razumljivo pa je, da vlada med španskimi begunci, ki so za izgonsko uredbo zvedeli, veliko vznemirjenje. Po dosedanjih vesteh se bo večina beguncev odločila, da se vrne v nacionalistično Španijo. Vračali se bodo čez postajo Cerbere, če bodo hoteli v rdečo Španijo; ako bodo želeli v nacionalistični del države, pa čez obmejno postajo Latour de Carol.
Desničarsko časopisje napada vlado, da je izdala tako brezsrčen ukrep, levičarsko pa se je potuhnilo, ker očividno ni ponosno na ta poslednji socialni ukrep vlade ljudske fronte.
sipajo 7. dragocenimi bombami, ne da bi dosegli kakšen efekt. Prave baterije streljajo Jaj>onceni v hrbet in ogrožajo njihove jx>stojanke pri Huanghu.
Šangaj. 4. okt. b. JajHmci^ že celih 36 ur ob-streljavajo vso kitajsko fronto pred Šangajem ter skušajo prodreti v nekatere dele mesta. Vsi dosedanji najiori so bili zaman in vselej, kadar hočejo Jajionci j)reili v napad, jih sprejme j>eklen-ski ogenj kitajskih strojnic ter morajo lakoj nazaj.
Tudi gospodarska
vojna v teku
lz Tokia prihajajo vesti, da jjovzroča v vladnih in jx>lil.ičnih krogih vedno večjo zmedo resolucija ženevskega [»svetovalnega odbora 23-ili, ki določa, da se energično nastopi proti Jajx>n-ski, če ne bi prenehala z bombardiranjem kitajskih mest in umaknila svojih čet s kitajskega ozemlja. Akoravno je vojni minister v soboto izjavil, da se Ja|X>nska ne bo ustrašila nobene grožnje, najmanj pa grožnje Zveze narodov, pa je verjetno, da bo v kratkem prišlo do sankcij proti Japonski, ki Itodo za nje hud udarec. Jaf>onska je navezana na uvoz materiala za vojno vodstvo in bi jx)menila že omejena uporaba sankcij skrajno škodljive jx>sledice za njo. Zaradi te nevarnosti se je Jajionska že sedaj jx>brigala za surovine, ki jih kupuje v velikih množinah. Zaradi mogočnega [»vpraševanja pa so svetovni špekulanti povišali cene bakru in drugim surovinam, ki so potrebne za vojno industrijo, za 100—200%, tako da mora Japonska danes plačati material dva- do trikrat dražje kakor prej. To bo vsekakor zelo draga vojna in je veliko vprašanje, če jo 1» lahko vzdržala. PoIok tpfca je Tokio zelo v skrbeh zaradi informacij«, da je Kitajska naročila v Sovjetski Rusiji 600 letal, med katerimi je tudi mnogo letal najnovejšega tipa, ki so se odlično obnesla v zadnjih letalskih borbah nad Šangajem. Japonski politični krogi računajo, da bo Japonska za primer u|>orabe sankcij alhko vzdržala največ lelo dni. na kar bi morala [»[»Inoma kapitulirati ter se odreči vseh svojih naporov in uspehov, ki jih jo imela do sedaj, v korist Kitajske. Prihajajo tudi vesti, da vlada na Japonskem precejšnje nerazpo-loženje proti sedanji vladi, ki je povzročila vojno.
Knez - namestnik
v Belgradu
Relgrad, 4. okt. AA. Nj. kr. Vin. knez namestniki Pavle, je danes ob !l prispel v Belgrad.
Na topčiderski železniški postaji so ga sprejeli predsednik ministrskega sveta iu /.unanji in i nister dr. Milnn Stnjuiliiini ie s eluni kraljevske vlade in lasehni vojaški dotn Nj. Vel. kralja.
Protikonkordatno vrenje
V ugledni zagrebški reviji -Život«, ki jo izdajajo oo. jezuiti, je izšel kaj použen članek o Smislu protikonkordatnega vrenja«. »Opazovalec*., kakor se je člankar podpisal, najprej razčleni krilatico »pravoslavje je v nevarnosti, srbstvo v stiski«, pod katero so se vsi znani dogodki odigravali. Čudi se, da še v tolikih pravoslavnih cerkvenih krogih prevladuje mnenje — ki so ga nekateri prejšnji režimi sistematično vzgajali — »po katerem bi pravoslavje moralo biti privilegirana vera Jugoslavije, da. njena državna vera: država naj bi služila srbsko-pravoslavni cerkvi, srbsko-pravoslav-11 a cerkev pa državi, nihče pa tu ne vpraša milijonov katoliških Hrvatov in Slovencev«. Značilno in ne brez usodnosti je tudi to, pravi, da so se ti krogi ob tej priliki najtesneje zvezali s tistimi posamezniki, skupinami in društvi, ki so se, ko so bili »na vladi«, pri reševanju narodnih, državnih, verskih in socialnih vprašanj tako radi ali celo mislimo, da je ta okoliščina ena najbolj resnih, izključno posluževali sile. »Naravnost povedano, kaže, da je v nekik krogih srbsko-pravoslavne cerkve zelo ukoreninjeno tisto mišljenje, ki je dolgo razjedalo bivšo rusko pravoslavno cerkev, dokler je ni uničilo: ujo iu Rusijo. Službena ruska cerkev se jo naslonila na nasilue režime in njihovo silo. Tej sili je celo dajala potuho, ko je nasilno >reševala« pekoča verska, socialna in politična vprašanja stare Rusije. Sama se jo na to silo naslanjala, njo je smatrala za svojega vrhovnega varuha, za najmočnejši dokaz. Sila pa je popustila, t. j. preselila se je, obrnila se je proti cerkvi.« lu prav tisti ruski emigrantski krogi, ki se iz zgodovine nič ne marajo naučiti, so imeli pri vsem tem pri nas »prav nesrečen vpliv«.
Najbolj žalostno pri vsem tem metežu pa je — zveza uekih cerkvenih krogov s pristaši rdečega nasilja. »Na vse zadnje pa to ni tako čudno. Če kdo že ljubimkuje z nasiljem, ni ravno bistveno, ali je to nasilje rdeče ali belo. Zelo značilno je — moglo bi biti tudi usodno — da neki pravoslavni cerkveni krogi tega ne vidijo. Pridružujejo se marksistom — povejmo kar naravnost: komunistom — v gonji proti katoliški Cerkvi. Ali niso istočasno slišali, kako marksistični voditelji po Bel-gradu govore: »Da le obračunamo s katoliško Cerkvijo, s pravoslavno bo lahko.«
»Da, srbsko pravoslavje je v nevarnosti, pa ne od konliordata, ampak prav od svojih dveh časnih ;zaveznikov«: pristašev belega in rdečega nasilja.
Ako 68 srbski cerkveni krogi odločijo, da bodo z ramo ob rami šli r. belini — ali rjavim — nasiljem prejšnjih režimov, da bi sebe s silo proglasili za državno vero in s silo »reševali« vsa socialna iu narodna vprašanja, potem zavestno gredo na pota stare Rusije. Naj potem nihče ne pretaka solza: iste tračnice peljejo na isto postajo.« Zanimivo je tudi, na kakšen odziv je protikonkordat-lia gonja naletela v inozemstvu. Angleška, Italija, Francija so se držale ob strani, tretje cesarstvo in Rdeča zveza pa kar nista mogla prikriti simpatij iu veselja nad dogodki. Oba sta imela vmes svoje emisarje, ki so gledali na vreme: eden za svoj »Drang nach O.-tenc, drugi za svojo diktaturo nad balkanskim proletariatom.
Ti dogodki so tudi odkrili, kako silno nevarna je lahkovernost množic, če jih je z nekaj frazami, nikjer utemeljenimi, mogoče tako razhuditi, ne da bi kdo sploh kaj vprašal po dokazih. Vse laži je množica požrla. »Nt> samo preprosto ljudstvo, celo »inteligeucija« je prisegala na njihovo resničnost. Nastala so cela gibanja, pokreti. V nekih bosanskih vaseh so se ljudje poslavljali od doma, kakor da gredo v vojno. Te množice so zmožne, da jutri prav tako slepo, prav tako divje planejo za drugimi parolami, ki jih bodo vrgli isti ali pa drugi ciniki.« — Tako članek pogumno pogleda v globino teh dogodkov, kjer se vidi, da ta voda ni čista.
Naj nam bo ob tej priliki dovoljeno, da ponatisnemo iz olomuškega »Našinca« majhno sličico, ki dobro pove, kako cinična je bila propaganda in kako nesramno je računala na nepoučenost množice. »Našinec« je objavil tole kratko zgodbo, pogovor med srbskim kmetom in »popom«:
Kmet vpraša popa: »Kaj pa je to konkordat?« Pop: »Kako ti je ime?« Kmet: »Jovan.« Pop: »Od sedaj naprej se ne smeš imenovati Jovan, ampak Ivan. Ali praznuješ domačega patrona?« Kmet: »Praznujem sv. Arhangcla (Mihaela).« Pop: »Od sedaj naprej ne smeš praznovati nobenega praznika več. Ali imaš kolač o veliki noči?« Kmet: s>Vsako leto.« Pop: »Tudi tega ne sme več biti! Kdo ti pa krsti otroke?« Kmet: »Srbski pop.« Pop: »Odslej se sploh ne smeš več približati pravoslavni cerkvi. Otroke pa mora krstiti katoliški duhovnik! To je konkordat! Nič več ne boš pravoslavni Srb!« Tak konkordat pa preprostega kmeta že zbega, zato je pa krivda tistih, ki narod zapeljujejo, toliko večja.
Barikade so postavili v Londonu
London, 4. okt. TG. V Londonu je sinoči priilo do precej ostrih spopadov med skupino protifahi-stov in komunistov, ki je na vsak način hotela preprečili javno parado angleških fašistov, in londonsko policijo, ki je sledeč starim navadam, hotela skrbeti ca red, da bi mogli fašisti korakali po vlicah, kot je lo dovoljeno vsakemu gibanju, ki hoče paradirati, pod pogojem, da javnega reda ne violi. Zbralo sv je takoj nekaj sto ljudi komunističnega razpoloženja, ki so postavili čez ulico barikade, da preprečijo fašistični sprevod, ki ga je vodil sam poveljnik sir Osicald Mosle;i. Na barikadah so razvili rdečo zastavo. Policija je takoj nastopila in začela aretirati mavifestante. V kratkem času jih je pospravila okrog 2j0. I' zaporih jih je ostalo vsega 100, ki so bili vsi obsojeni na krajšo ali daljšo kazen. Največ je dobil neki komunistični kolovodja Rkhard llobins, ki je pretepal ljudi v sprevodu. Zagovarjal se je, >da se mu je kar zatrmnilo pred očmi. ko je videl parado prijateljev tistih ljudi, ki so pobijali čene in olroke s strojnimi puškami«. Zaprli so tudi nekaj iensk, ki so bile tako razjarjene, da so skočile policistom za vrat in jih skušale zadaviti. Danes vlada v Londonu, zopet popoln mir.
London, 4. oktobra. AA. (Reute.r) Dopoldne se je v Bourmothu začel 37. letni kongres delavske stranke, šest do sedem tisoč odposlancev te stranke bo ves teden razpravljalo o zelo obsežnem dnevnem redu. Predsednik Dalton je ob otvoritvi kongresa izjavil med drugim, da orožje, naj bo še tako močno ali potrebno, ne prinese nobene odločitve, zato mora biti zunanja politika takšna, da ho obnovila spoštovanje pred mednarodnimi zakoni. Dalton priznava, da je danes spričo resnega položaja potrebno, da je Velika Britanija oboro-
Ostra napetost
v Palestini
London, 4. okt. b. Jeruzalemska policija je izvršila hišno preiskavo v prostorih Arabske banko in zaplenila večjo število dokumentov, zaradi česar se lahko pričakujejo hudo arabsko demonstracije. Predsednik te banko Emir paša je bil že deportiran. Jeruzalemski veliki verski poglavar ie izdal proglas na arabske trgovce, naj v nnak protesta proti Angležem zapro trgovine danes in jutri. Novi jeruzalemski župan bo imenovan v kratkem. Omenja se, da bo to predsednik trgovske zbornice g. Edgar Shelley.
Jeruzalem, 4. okt. AA. (Štefani). Ustanovil se jo odbor Arabk, ki misli priredili proteslno zborovanje vzlic prepovedi manifestacij. Angleška oblastva so izvršila preiskavo, da doženo, odkod jo sklad 100.000 funtov šterlingov, ki ga je pred kratkim razdelila Arabska banka na račun arabskega agitncijskega odbora.
Vse arabske trgovine razen prav redkih so ■zaprte. Promet se pa vrši normalno in tudi tržišča so odprta. Nekega Arabca, ki so o njem mislili, da je v službi policije, so snoči neznanci napadli in ranili v Acru.
Avstrija in Poljska se približujeta
Dunaj. 4. oktobra. TO. Poljski zunanji minister polkovnik Bo ek sc je na svojem povratku iz Ženeve nazaj v Varšavo mimogrede ustavil tudi na Dunaju, kjer je takoj obiskal avstrijskega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta. Razgovor med obema državnikoma je bil zelo dolg in je politične kroge presenetil. Zanimivo jo namreč, da prihaja ta sestanek takoj za razgovorom, ki sta ga imela avstrijski kancler Schuschnigg in češkoslovaški predsednik vlade dr. Hodžn. V političnih krogih so izrazili mnenje, dn gre morda z« posredovalni poskus. da bi vendar enkrat prišlo do popolnega raz-čiščenja med Češkoslovaško in Poljsko. Minister Beck o svojih razgovorih s Schniidtom ni črhnil besede, samo toliko ie povedal, da je avstrijskega zunanjega ministra Schmidta povabil, naj v kratkem obišče Varšavo in da bo pri tej prilojnostl podpisana pogodba o medsebojnem kulturnem sodelovanju med Avstrijo in Poljsko. Verjetno je. d* bo Schmidt obiskal Varšavo prihodnjitedon.
General Milch
obišče Pariz
Berlin, 4. oktobra. Pomočnik letalskega ministra in poveljnika vsega nemškega letalstva generala Giiringa, državni tajnik letalski general Milch je bil od francoske vlade povabljen, da obišče Pariš. Odpotoval je danes ob 1. popoldne. F njegovem letalu se nahaja tudi sloviti nemški letalec Udet, ki je imeitopan za novega letalskega atašeja Nemčije v Parizu.
Kalinin hoče
biti ,,usmiljen
a
Iiondon, 4. okl. b. Listi poročajo iz Moskve, da so bili v zadnjih 24 letih ustreljeni zopet številni pristaši Trockega v zadnjih delih sovjetske Rusije. Vse obsodbe so bile izrečene na temelju dokazov o sabotažnih dejanjih.
»Daily TelegraplK poroča iz Moskve, da je predsednik centralnega odbora sovjetske unije g. Kalinin izdal novo kazensko naredbo za sovjetsko Rusijo. Po tej naredbi se v bodočo ne IkmIo več izrekale smrtne kazni, temveč se bodo obtoženci kaznovali s 25 letno težko temnico ali pa s prisilnim delom. Ta naredba je v zvezi s številnimi aretucijaml, ki so se morale v zadnjem času v sovjetski uniji izvršiti in bi morali biti skoraj vsi obtoženci po dosedanjem običaju obsojeni na smrt. Ta naredba je izšla zaradi obsodb sovjetskega režima v inozemstvu.
London. 4. okt. b. Davi je odpotoval v Nemčijo nemški poslanik von Ribentrop. Njegov nenadni odhod spravljajo v zvezo z raznimi vzroki. Ribentropa je Hitler klical, nuj nujno pride v Berlin.
Nove telefonske zveze
Belgrad, 4. oktobra. AA. Z odlokom ministrstva za ptt. ee uvede telefonski promet v spodaj navedenih relacijah s pripadajočimi pristojbinami za enoto govora:	» #
Bled—Cortlnn d'Ampezzo, Kamnik—Opatija 2.25,Krško—Trst 2.25, Ljubljana-Loran 2.25, Ljubljana—Monte Spino 2.25, Radovljica—Trst, Rakek — Isola na Istri 2.55, Rateče na Gorenjskem—Trst 2.25, Rateče—Benetke 3, Stari trg pri Rakeku— Opatija 2.25, Šmarje pri Jelšah—Trst 2.25. Uvede se tudi telefonski promet Crikvenica—Oorteno, Kranjska gora—Benetke, Kranjska gora—Reka, Rateče na Gorenjskem—Postojna.
Francosko- jugoslovanska slovesnost
Pariz. 4. oktobra. A A. (Havas) Včeraj je bila v Reimsu velika manifestacija jugoslovansko-fran-coskega prijateljstva ob priliki 19. obletnice premirja na bolgarski meji ter tretje obletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. Tej manifestaciji sta prisostvovala poslanik Purič in vojni ataše Pavlovič. Jugoslovanski vojaški ataše Pavlovič je pritrdil na zastave bojevniških društev iz Reimsa, Salona in Epernaya odlikovanja, s katerimi je jugoslovanska vlada ta društva odlikovala. Poslanik Purič pa je prižgal svečo ter položil cvetje na grob padlih vojakov. Nato je bila gostom na čast posebna seja na magistratu. V katedrali je bilo svečano opravilo za pokoj vseh mrtvih na vzhodnih bojiščih ter za pokoj rajnkega kralja. Temu cerkvenemu opravilu je prisostvoval tudi kardinal Suhard.
Usoda sporazuma
zopet v Betgradu
Belgrad, 4. oktobra, m. Danes dopoldne sta se sestala šofa bivše demokratske stranke Ljuba Da-vidovio in bivše zemljoradniške stranke Joca Jo-vanovič. Razpravljala sta o razgovorih, ki jib je v njunem ter v imenu Ace Stanojeviča vodila v Zagrebu delegacija takozvane srbijanske združene opozicije. Na domu Stanojeviča je bila danes širša konferenca staroradikalskib prvakov iz Belgrada. Na konferenci je poročal Božidar Vlajič o razgovorih, ki jih je imel le dni z dr. Mačkom.
Thessalonifii — ne Šolan!
Belgrad, 4. oktobra. AA. Opozarja se občinstvo, da je grška vlada pred kratkim razglasila, da ne bo dostavljala naslovljeneem pisem in poštnih pošiljk, ki bodo namesto uradnega naziva »Thessalo-niiri« imele tuje nazive, n. pr. doslej običajni francoski naziv »Salonique«.
O zdravju zagrebškega nadškofa
Zagreb, 4, okt. b. Zdravje prevzv. nadškofa dr. Ant. Bauerja se je nekoliko popravilo. Bolnik Čita časopise in se je pričel zanimati tudi za dnevne dogodke.
Glavna Zadružna zveza
Belgrad, 4. okt. in. V četrtek, dne 7. t. m., dopoldne bo seja plenuma glavnega odbora Glavno
zadružne zveze. Na seji so bodo razpravljala tekoča vprašanja, ki so v zvezi z novim zadružnim zakouom. ■■
Hitler odlikoval našega strokovnjaka za telesno vzgojo
Bolgrad, 4. oktobra. AA. Na predlog retorenla državne akademije za telesno vzgojo v Berlinu jo nemški kancler Hitler odlikoval g. Draga Ulago, šefa strokovnega odseka ministrstva za telesno vzgojo, z olimpijskim redom 2. stopnje jza zaslugo o priliki mednarodnega športno pedagoškega kongresa, ki je bil v Berlinu mod Olimpiado
Belgrad, 4 oktobra. AA. Danes sc je začel šesti tečaj obvezne telesne ozgoje ministrstva za telesno vzgojo. V tečaj je sprejetih 114 učiteljev iz osnovnih šol vseh banovin. Po končanem tečaju in skušnji bodo delali v svojih občinah kot učitelji obvezne telesne vzgoje na nedeljskih tečajih.
O Kmetijskih zbornicah
Belgrad, 4. oktobra. AA. Na povabilo kmetijskega ministrstva so 6e danes v kabinetu kmetijskega ministrstva sestali zatopniki kmetijskih zbornic. Na dnevnem redu je bila razprava o temeljnih načelih zborničnih pravil, ki naj v najkrajšem času izidejo v smislu uredbe o kmetijskih zbornicah, nakar se bodo mogle zbornice dokončno konstituirati in delovati. Razpravljali so tudi o glavnih delovnih smernicah teh docela novih ustanov, da bi činibolje ustrezale svojim nalogam in opravljale svojo delo v korist kmetijstva in njegovih koristi. — Kmetijski minister Svetozar Stankovič je danes odpotoval v notranjost dežele na inšpekcijo. Njegovo potovanje bo trajalo pet do šest dni. Spremljata ga n jegov pomočnik Milan Novakovič in nadzornik kmetijskega ministrstva Milorad Stefanovič.
Belgrad, 4. oktobra. AA. Glavno ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da bodo posebni vlaki za mednarodno pariško razstavo vozili samo še tn mesec vsako soboto. Poslednji vlak na to razstavo odpelje iz Belgrada v soboto, 30. oktobra, ob 14.25.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 4. oktobra. AA, Havas: Po poročilih iz vrhovnega nacionalističnega poveljstva je slabo vreme preprečilo skoraj vse vojaške operacije na asturskem bojišču.
Na leonskem bojišču je neka nacionalistična kolona, ki je prodirala iz Telirame, zavzela hrib Muliosima.
V odseku pri Rionu so. nacionalisti zavzeli vse nasprotnikove postojanke pri krajih Grande in Siqrre Rumpion.
Na aragonskem hojišču so nacionalisti odbili napade vladnih čet pri Pieji Maior.
Berlin, 4, oktobra. AA. DNB poroča iz Moskve,
da je tjakaj prispelo nad tisoč otrok iz Španije. Poslali jih bodo v razna ruska mesta.
Berlin, 4. oktobra. AA. DNB: Vojni minister von Blomberg odpotuje dane6 na počitnice. Obiskal bo Funclv4 na Madeiri in Ponte del G&dojjaiAzorih.
San Sebastian, 4. oktobra. AA. DNF: General Franco je podpisal ukaz o kovanju novega denarja za nacionalistično Španijo.
London, 4. akt. b. V mednarodnih:.itfomat-skih krogih je ecnaacionelno vplivala vest Telegraplia«, da sta Francija in Britanija pripravljeni razpravljati o umiku tujih prostovoljcev v Španiji v nevtralnem odboru.
Letalska zveza Rim — Bukarešta posluje
Belgrnd, 4. okt. m. Danes je bila vzpostavljena zračna zveza Rim—Belgrad—Bukarešta. Davi ob 7.50 so je dvignilo z rimskega letališču letalo družbe »Ala Litloria« ter je prispelo v slabih treh urah čez Jadransko morje na zeinunsko letališče, kjer je pristalo. V Bukarešti ee Jo pa dvignilo letalo letalske družbe »Larepč ter je istočasno kakor italijansko lotalo priletelo na ze-munsko letališče. V obeh letalih so potovali danes samo uradni predstavniki obeh letalskih družb. Tako je v italijanskem letalu iz Rima priletel kot zastopnik italijanskega letalskega ministrstva
Osebne vesti
Belgrad, 4. okt. AA. Premeščen je s kraljevim ukazom na postajo Rakek za nadzornika 7. ekup-pine Rudolf Soklič, doslej na postaji na Prager-skem.
Upokojena sta strojevodja 7. skupine Franc Orehek in višje tehniški uradnik 7. skupino Franc Itrat(?), oba pri žel. ravnateljstvu v Ljubljani.
Premeščen je k tehničnemu oddelku pri okr. načelstvu v Mostarju za tehničnega višjega pristava 7. skupine inž. Dinko Volarič, doslej višji pristav v gradbenem ministrstvu.
Premeščena sla k okr. sodišču v Ljubljani Josip Tomee, sodnik okrajnega sodišča ti. skupine v Kamniku, k okrajnemu sodišču v Kamniku pa dr. Stanislav Leskovic, sodnik okrajnega sodišča 7, skupine v Krškem.
Belgrad, 4 oktobra, m. Odlikovani so z redom jugoslovanske krone IV. stopnje: Fran Vidic, vlad-in svetnik v pokoju in član banskega sveta iz Kamnika, ing. Alojzij Štrancar, višji gozdarski svetnik pri gozdnem odseku banske uprave v Ljubljani; z redom sv. Save IV. stopnje: ing. Janko Urbas, višji gozdarski svetnik na gozdnem odseku banske uprave v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje: ing. Krsto Mozetič, gozdarski svetnik na okrajnem načelatvu v Sinju, ing. Ernest Bratui, gozdarski svetnik na okrajnem načelstvu v Šibeniku, ing. Fra-njo Rajner, višji prislav n* gozdarskem odseku banske uprave v Banjaluki, Josip Jurle, posestnik in župan v Rušah, Jakob Rozman, posestnik in župan v Bohinjski Bistrici, ing. Ivan Vrhnjak, posestnik in župan v Pamečah.
Upokojeni so naslednji učitelji(ice) v dravski banovini: Anion Mušič, v Hočah pri Mariboru; Ulrih Hauptman, Ribnica na Pohorju; Franc Le-bar, Hrastnik: Silva švar-šušteršič, Log-Zaplana; Aladar Vertež, Hodoš; Anton Turk, Drenov grič pri Ljubljani; MiloS Roš, Hrastnik; Peter Jankovič, Jo|nik; Ivan Kuraž, Dravograd; Jul. Kmet, Ribnica pri Kočevju; Janko Levstik, Zagorje; Avgust Cajuko, Gor. Petrovec; Ana Mali, Primskovo; Janko Roje, Škofja Loka; Janez Pirnal, Kostanjevica; Franc K«r*ič: Šmartno pri Kranju; Adela Fabiani, Žtcčc pri Konjicah; Marija Ješovnik, Pobrcr.je pri Mariboru; Izidor Koh, Zgor. Šiška; Karol Kobale,
Podčetrtek) Elija Kukovee. Toprce pri Šmarju; Alojzij Bučar, Trbov]|e-Vode; Leopoldma Baudek, Vinica; Franc Bole, Ponikva, Ivan Černe, Gorice pri Gornjem gradu; Josip Gosak, Teharje; Josip Gole, Št, Jurij pod Kumom; Karel Mavric, Gor. Radgona; Tereza Potočnik, Laško. Postavljena sla za učitelja Leopold Merčun v Nemški Loki in Matilda Zupaaek v Bodovem pri Mariboru. Na lastno prošnjo sta prestavljeni Doroteja Janežič iz Zemuna v Ljubljano ter Angela Cerar-Stamenkovič iz Nemške Loke v Jakov v zemunskem okraju.
Z odlokom glavnega ravnateljstva državnih železnic so prestavljeni; Franc Hrovatin, prometnik IX. skup., z Rakeka na Jesenice, Frančišek Pele, uradniški pripravnik, z Brežic na Bled-jezero, Kare! Naveršnik, prometnik IX, skup., iz Zidanega mosta na Jesenice, Konrad Vodenik, prometnik VIII. skup., iz Trbovelj v Ljubljano-gor. kolodvor.
Poviiani sot
Za višjega tajnika v peti skupini Edo Eichman, tajnik poštnega ravnateljstva v Ljublj»ni, Emil Pej-čična pošti Maribor 1, Franjo Bota na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, vsi višji kontrolorji 6. skupine;
za tehnične inšpektorje 5, skupine v 10. sekciji v Mariboru Franc Zmazek, višji kontrolor 6. skupine;
za višje kontrolorje 6. skupine na pošti Ljubljana 2, Franc Držaj, na pošli Maribor 2, Dragotin Bicanič, na pošti Ljubljana 4, Vida Kušar, na pošti Krško, Josipina Vidmar, Maribor 2, Ivan Plau-stajner in Franc Šuman, na pošti Kranjska gora, Hilda Čop, vsi kontrolorji istih ustanov;
za kontrolorja 7. skupine na pošti Ljubljana 1, Franc Pipan in Stanko Pristcvšek;
na glavni carinarnici v Mariboru za višjega carinskega kontrolorja 6. skupine Josip Amon, do-sedaj v 7. skupini; za carinskega kontrolorja v 7. skupini Julij Tot, Adolf Rijavec, Vjekoslav Slavič, Viktor Kobal in Stepan Galaso, carinarji 8. skupine;
v Gornji Radgoni za carinskega inšpektorja 6, skupino Lovro Miklavčič, carinski kontrolor v 7. skupini; za carinskega kontrolorja 7, skupine Mi-hajlo Papič, carinar v 8. skupini.
polkovnik Pirotti in kot zastopnik lelalske družbo »Ala Littoria« ravnatelj to družbo Venturini. Z njim sta prispela tudi uradnika italijanskih dnevnikov »Giornale d'Italia^ in »Popolo d" Jta-lia«. Z romunskim letalom jc prispel v Belgrad zastopnik notranjega ministra, poslanec Tanasesru. kot zastopnik letalsko družbe pa Jonoscu. Poleg teh je z romunskim letalom priletelo šo več tehničnih uradnikov in pomožno osebje. Na aemun-skom letališču so zastopnike italijanske in romunske letalsko družbo pozdravili pomočnik poveljnika letalstva goneral Milojko JankoviS, dalje načelnik štaba poveljstva letalstva polkovnik Dam-njunovlu, italijanski poslanik Mario lndeli z vsem osobjem poslaništva, romunski poslanik dr. Ka-dere, ravnatelj »Aeroputs^i naš poslanik v Rimu Boško Hristie, zastopnik zunanjega ministra načelnik Prodie in drugi. Linijo Bukarešta—Bolgrad —Rim bosta menjaje vzdrževali romunska letalska družba in »Aeroputc. Zračni promet med Rimom, Relgradom in Bukarešto bo trajal še dva meseca ter se bo znova olvoril prihodnje leto meseca aprila.
Obenem je bila danes vzpostavljena zračna zveza med Bukarešto, Belgradom, Zagrebom in MIlanom. Promet, se bo vršil trikrat na teden: ob ponedeljkih, sredah in petkih v Italijo; ob torkih, četrtkih in sobotah pu iz Italije v Zagreb in v Bukarešto.
Kongres zobotehnikov
Zagreb, 4. okt. Včeraj popoldne je v prostorih časnikarskega doma zboroval kongres Zveze nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije, na katerega so prišli zastopniki iz vse države. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki politične oblasti. Delavske zbornice in drugih javnih ustanov. Glavna referata sta itnela Gustav Žuuec, iz Ljubljani in Marjan Krasnik iz Zagreba, ki sta tolmačila zakonski načrt k zakonu y zdravnikih-specjalistih za ustne in zobne bolezni z dne 18. nov. 1980 (glavno vsebino tega predloga jo »Slovenec« že objavil pretekli teden. Opomba uredil.). Po referatu sc jo razvila strokovna debata, nakar jc kongres sprejel dve resoluciji, v katerih prosi merodajne oblasti, naj spremenijo dosedanjo zakonodajo in vrnejo nesamostojnim zobotehnikom pravice, ki so jim bile vzele. V drugi resoluciji zahtevajo zoboteliniki, da dobijo pravice do pokojninskega zavarovanja javnih nameščencev. Obe resoluciji sla bili enodušno sprejeti od vseh prisotnih 300 zobotehnikov, nakar se jo odpeljalo v Belgrad posebno odposlanstvo, da resolucije predloži na merodajnib mestih.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, večinoma jasno z lahnimi oblački in jutranjo meglo. Podnevi toplo, noči hladne.
Zrmunska vremenska napoved. Prevladovalo bo jasno vreme z jutranjo meglo ponekod. V m-padnih predelih pričakujejo manjšo pooblačitev. Tam utegne tudi nekoliko deževati. Toplota se bo dvignila.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno iu vedno bolj hladno.
Kraljica kumovala deveti hčerki
Svetinje. 3. oktobra.
Lepe Svetinje v kraljestvu Jeruzalemskih goric so to leto, kakor da si ne morejo oddahniti od navdušenja, da javno pokažejo svojo zavest in odločnost. Za nami je veličastni tabor mož in fantov, v nedeljo, dne 3. oktobra, pa se je sredi trgatve-nega razpoloženja ponovno na tej rajski razgledni točki odigrala v vsej prisrčnosti in iskremosti prleškega značaja lepa manifestacija vdanosti prleškega prebivalstva visokemu kraljevemu domu, ki se je razvila v pravo patriotsko navdušenje.
Nj. Vel. kraljica Marija je kumovala deveti hčeri svetinjskega župljana Ivana Kosija. Završalo je med ljudstvom, ko je zvedelo za naklonjenost Nj. Vel., o Sije materinski dobrotnosti je bilo že zdavnaj prepričano. Okoli 8 predpoldne se je pripeljal na svetinjski hrib avto z odposlancem Nj. Vel. kraljice Marije. Pred cerkvijo je bila zbrana blagoslovljena Kosijeva družina, množica občinstva, ki ee je za trenutek odtrgala od goric, šolski otroci, četa fantov in gasilcev, ki je preglušila pritrkava-vanjo zvonov e pozdravnimi vzkliki visokemu odposlanstvu. Iz avtomobila je stopil odposlanec Visoke kumice, komandant mesta Ptuja major gospod M. Markovič z gospo soprogo in tako priljubljeni, vedno toplo pričakovani načelnik ptujskega okraja %. dr. Vidie. Pred gospoda odposlanca je stopil dekan g. F. Bratušek in mu v imenu svetinjske žup-
nije izrekel toplo dobrodošlico, ki je prihajala naravnost iz srca navzočnih in nenavzočnih faranov. Nato mu je predstavil navzočne, med njimi prelata g. M. Slaviča, univ. prof. iz Ljubljane in družino Kosijevo. V imenu svetinjske občine je izrekel dobrodošlico župan Miloš Pučko, ki je bil neprestano prekinjan po vzklikih navdušene množice, kakor je imenoval Nj Vel kraljico in člane kraljevskega doma. Pozdravil je v enako iskrenih besedah gospoda zastopnika še šolski upravitelj g Peter Kociper, pa je stopil pred gospoda majorja načelnik strumno postrojesne čete fantov akademik Stanko Kociper v kroju in v kratkih, pa krepkih besedah zagotovil pripravljenost slovenskih fantov čuvati naso milo domovino Jugoslavijo in vdanost Nj. Vel. kraljici, materi najvišjega pokrovitelja slovenskih fantov kraljeviča Andreja, nakar so fantje s trikratnim gromkim »Bog živi!« odposlanca strumno pozdravili. Gospodu odposlancu je mala učenka Janžekova izjročila lep šopek vrtnic, nakar so v svetinjski cerkvi kratili dete na ime Marija Olga, ki je dobilo v spomin od vzvišene kumice zlat nov-oič in zlat križec. Po sveti maši je povabil vse navzočne odličnike in vse Kosijeve gospod dekan v svoje znano gostoljubno župnišče na obed, kjer je prišlo ponovno in ponovno do prisrčnih izlivov vdanosti in ljubezni prleškega naroda dobrotni, visoki maši skupni materi, Nj. Vel. kraljici Mariji in vsemu kraljevskemu domu.
Delavsko okrevališče
v Karavankah
Glavna bralovska skladni ca bo pod Golico gradila okrevališče V nedeljo so se fom zbrali delegati 14 krajevnih skladnic
Jesenice, 4. oktobra.
V nedeljo zjutraj so se na Jesenicah zbrali delegati in zdravniki vseh bratovskih skladnic iz Slovenije na sestanek, sklican na posestvu, ki ga je kupila Glavna bratovska 6kladnica pri Sv. Križu nad Jesenicami. Okrog pol enajstih so se delegati zbrali na posestvu, kjer jih je pozdravil dr. Obersnel. Omenil je namen tega sestanka na tem kraju ter kratko orisal načrt za zgraditev modernega okrevališča na posestvu. Ta higienska in soci-alno-politična ustanova je v programu Glavne bra-tovske skladnice že nekaj časa. Z nakupom tega posestva se je pristopilo k realizaciji. Poleg okrevališča za članstvo bratovske skladnice obsega načrt še zgraditev počitniške kolonije za otroke. Že letos je bratovska skladni ca uredila tu provizorij s 14 posteljami, vendar odziv ni bil poln, ker krajevne bratovske skladnice niso vedele, kaj posestvo nudi. Zato je Glavna bratovska skladnica sklicala sestanek na tem mestu.
Sestanka so se udeležli delegati vseh krajevnih bratovskih skladnic iz Slovenije, dalje zdravniki brat. skladnic, predsednik Gl. brat. skladnice iz Ljubljane gen. dir. R. Skubec s člani glavnega odbora, ravnatelj L. Dular, dr. Cizelj v svojstvu šefa-zdravnika Gl. brat. skladnice. Sestanek je osebno posetil tudi rudarski glavar inž. Močnik.
Sledil je ogled prostorov in posestva, ki 6o ga vodili funkcionarji jeseniške kr. brat. skladnice dr. Obersnel, upravnik bolnišnice g. Šetinc ter številni odborniki. Jeseniška bratovska skladnica je dala namreč pobudo in opozorila za nakup tega posestva.
Posestvo leži na južnem pobočju Golice, obsega krasne smrekove gozdove, travnike, pašnike in nekaj njiv. V gornjem delu sega prav na vrh Golice do državne meje. Poslopja stojijo na višini 1050 metrov. Do posestva je napeljana električna razsvetljava, ki je na tem mestu govoto najvišja v državi. Dohod do posestva je lahek, saj leži le kakih 10 minut od ceste, ki pelje od Sv. Križa proti Savskim jamam in je sposobna za avtomobilski promet.
Sv. Križ nad Jesenicami je po izjavi zdravnikov »zaradi svoje višinske in zaščitne lege, zaradi obširnih smrekovih gozdov v neposredni okolici, zaradi iz zdravstvenega vidika ugodnih vremenskih prilik in kot izhodna točka najkrasnejših krajših in daljših izletov v dravski banovini, eden najprimernejših krajev za gorsko zdravilišče in to ne le v poletju, nego v vseh štirih letnih dobah. Ko imamo v dolinah hud mraz, kaže pri Sv. Križu v visokem snegu na solncu toplomer plus 20 do plus 30 stopinj C in tudi več ..,« Na takem mestu leži posestvo, kjer bo zgrajeno moderno okrevališče in otroška počitniška kolonija.
Po ogledu posestva je bilo pri Sv. Križu prirejeno skupno kosilo, kjer je delegate nagovoril predsednik Glavne bratovske skladnice gen. dir. R. Skubec. Pozdravil je posebej rudarskega glavarja inž. Močnika, ki zastopa nadzorno oblast rudarskega zavarovanja. G. predsednik je omenil, da stopa ta naša najstarejša socialna ustanova k četrti panogi dela za svoje članstvo — organizacija okrevališča, ki je bila že dolgo v načrtu. Kratko je omenil uspešno delovanje Brat. skladnice v pogledu bolniškega zavarovanja, ki najlepše uspeva ter je omenil lastne bolnišnice in ustanove v Trbovljah, na Jesenicah in v Mežici, kakršnih nima noben drug socialni zavod. V redu posluje važno nezgodno zavarovanje, rešitev je najdena tudi za poslovanje pokojninskega zavarovanja. Za novo panogo — okrevališče je tudi že zbran denar. Zbrala so ga podjetja v najtežjih časih in so prostovoljno votirala v te namene, zbrali so ga delavci »kljub vsem tcikočam, tako da jc možna ta itojšaja pristopitev k realizaciji načrta. Zbranih
je okrog dva in pol milijona dinarjev. Gospod predsednik se je obrnil do zastopnikov delavskih delegatov s pozivom: To je vaše. Ta nova ustanova naj služi članstvu, da si pridobiva novega zdravja. Podjetja imajo interes, da se denar čimbolj koristno naloži. V tem slučaju je ta interes najbolj dosežen, saj gre za zdravje in delazmožnost delavstva. G. predsednik je poudaril, kako soglasje biva v tej naši ustanovi, kar ji daje sposobnosti koristnega dela. Že desetletja sem ni bilo nobenega bojnega glasovanja, vedno je vladala soglasnost. Taka ustanova potem lahko koristno dela.
G. Murn, podpredsednik Glavne brat. skladnice se je zahvalil jeseniški brat. 6kladnici, ki je največ pripomogla, da se je pristopilo k nakupu tega lepega posestva. S tem je napravljen najvažnejši korak za realizacijo načrta. Po kosilu so delegati odšli na Jesenice. Tisti, ki so bili prvič v tej krasni prirodi, se kar niso mogli načuditi lepotam, ki jih hrani vznožje solnčne Golice.
Dr. Krekove slovesnosti v Ljubljani
V petek, dne 8. oktobra, poteče 20 let od dneva, ko je zapustil svoj narod veliki voditelj, borec za narodno in socialno pravico, dr. Janez Evangelist Krek. Vsa Slovenija 6e bo ta mesec na številnih spominskih prireditvah poklonila v globoki hvaležnosti slovenskemu narodnemu velikanu in sograditelju svobodne države. Ljubljana, ki uživa čast, da ima na svoji zemlji poslednje počivališče Evangelistovo, bo svojo dolžnost storila z zunanjimi svečanostmi na predvečer Krekove 6mrti in s slovesnim cerkvenim opravilom na sam smrtni dan.
Poklonitev na grobu. V četrtek, 7. oktobra, ob šestih zvečer se zbero organizacije in drugi Krekovi častilci ob Evangelistovem grobu na pokopališču pri Sv. Križu. Moški pevski zbor »Ljubljane« bo tam odpel primerno pesem, spominsko besedo pa bo govoril vseuč. profesor dr. Fr. Ks. Lukman.
Spominska akademija v Unionu. Na predvečer smrtnega dne, t. j. v četrtek ob osmih zvečer, bo v kino-dvorani hotela Uniona velika spominska akademija s sledečim sporedom:
1.	Slavnostna uvertura. Fanfara.
2.	Fr. Ferjančič: Himna delu. Kantata a zmo-ški zbor s solo vložki in s spremljanjem fantare. Besedilo dr. Krekovo. Izvaja zbor »Ljubljane« pod taktirko prof. dr. A. Dolinarja.
3.	Dr. Jan. Ev. Krek in njegova skrb za ljudsko izobrazbo. Spominski govor. Govori dr. Vinko Brumen.
4.	Naša zastava. Simbolični nastop fantov.
5.	Zarja. Simbolične slike.
6.	Slovenskemu katoliškemu narodu. Govorski
NAJNOVEJŠI VZORCI
ZA JESENSKE PLAŠČE IN OBLEKE
A.&E.SKABERNE
LJUBLJANA
zbor po besedilu dr. Kreka s spremljevanjem fanfar in bobnov.
Vstopnice za spominsko akademijo se že dobijo pri blagajni kina Union in vsakomur toplo priporočamo, da si jih takoj nabavi.
Žalna služba božja se bo darovala v frančiškanski cerkvi v petek, dne 8. oktobra ob pol osmih zjutraj.
Vabimo vse Krekove častilce — in to 6o vsi dobri Slovenci — da se vseh svečanosti udeležite v čim večjem številu.
Malarija na Dravskem polju
domači ali pa le recidivna obolenja malarije, nale-zene drugje. Zdravniki so bili opozorjeni na važnost takega opazovanja in pa na to, da naj se zaradi točne ugotovitve bolezni poslužujejo preiskav krvi v laboratorijih. Taksa za take preiskave se je ukinila. Tako se je dognalo, da so slučaji v letošnjem letu napram prejšnjim letom sicer narastli, vendar pa ne kažejo take obsežnosti, da bi mogli zaenkrat opravičiti uvedbo posebne protimalarične kampanje, ki je, kakor znano, zvezana tudi z ogromnimi stroški ter se mora raztegniti na daljšo vrsto let. Zdi se nadalje, da jc Slovenija za splošno razširjenje malarije neugodna, njena hladnejša klima, ostrejše zime, bister in nagel tok voda, ne daje dobrih pogojev anofelesu za razvoj. Da sc je zadnje čase mogla malarija razširiti, se je pa le moral komar namnožiti, posebno v za to ugodnih delih murskega in dravskega polja, kar je brez dvoma v rvezi s spremenjenimi klimatskimi prilikami zadnjih let, z milejšimi zimami in deževnimi poletji s poplavami in prelivi rek. Med prebivalstvom se je poleg tega gotovo moralo pomnožiti število takih, ki nepopolno ozdravljeni nudijo vir anofelesu za prenašanje. Bržkone pripomore k temu dejstvo, da naše prenatrpane bolnišnice ne morejo obdržati bolnika do popolnega ozdravljenja ter ga zboljša-nega in z navodili za nadaljno zdravljenje odpuste, bolnik pa navodil ne upošteva. Med prijavljenimi slučaji malarije je pa tudi mnogo vojaških obveznikov, ki so se po odsluženju roka vrnili nepopolno ozdravljeni ter zboleli na malaričnem recidivu v svojem domačem kraju.
Vprašanje je, ali bod o klimatske prilike še nadalje ostale take kot zadnja leta. V tem primeru bi bilo potrebno uporabiti vsa še tako draga sredstva za omejitev malarije, torej protimalarično borbo v vsej njeni obsežnosti in kompliciranosti v izogib škodi na ljudskem zdravju in narodnem gospodarstvu. Ako se pa vrnejo za naše kraje navadni vremenski pogoji, je upati, da se bo malarija omejila zopet na par primerov letno kot običajno, za katere zatiranje je do sedaj popolnoma zadostovala organizacija naše zdravniške službe in bolniške nege. Potrebno je pa vsestransko preudariti in budno opazovati karakter pojavov malarije pri nas, da se ne bi zagrešili prenagljeni in nepomembni ukrepi. Nujno je želeti, da se dela za osuševanje močvirnega ozemlja in uravnavanje toka lenih rek, na katerih se že več let vrše regulacijska dela, pospešijo v svrho ekonomskega izboljšanja kakor tudi iz zdravstvenega ozira. Obolelim civilistom in vojakom je pa potrebno v njihovem lastnem interesu kot tudi v interesu zatiranja malarije v epidemiološkem 6mislu poskrbeti popolno okrevanje.
Dr. Josip Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru.
Maribor, 2. oktobra,
V	letošnjem letu je bilo v nekaterih krajih Slovenije izredno število obolenj za malarijo. Število se pa še poveča radi tega, ker ljudje v takih krajih preradi smatrajo marsikatero drugo bolezen, ki poteka z zvišanjem telesne toplote, za malarijo. Tako nastopa panika, pretirava se število slučajev, krožiti pričnejo pretirane vesti, ki javnost le še bolj begajo. Zdi se zato potrebno, dati nekaj pojasnil k temu vprašanju.
V	podonavskih deželah stalno nastopajo posamezni slučaji malarije, posebno v južnejših krajih, ako so močvirni ter prepreženi z gostim tokom plitvih in lenih rek. Anofeles, komar, ki edini posreduje prenašanje malarije, zahteva namreč za svoj razvoj ugodno temperaturo, plitvo vodo in pa z rastlinjem obrasle bregove, poleg tega pa še len vodni tok oziroma stoječo vodo. Pri nas v Sloveniji se, kakor znano, stalno kažejo posamezni slučaji malarije ob toku Mure od državne meje proti Med-murju, dalje ob toku Drave od Medmurja do Ormoža in celo do Ptuja. V tekočem poletju in spomladi 6e je malarija v teh pokrajinah pomnožila, poleg tega pa tudi teritorijalno razširila onstran Ptuja po Dravskem polju navzgor, v posameznih slučajih celo do Maribora.
Kaj je vzrok temu in kakšni ukrepi za pobijanje malarije bi bili potrebni? Prvi pogoj malarije v kakem kraju je prisotnost komarja anofelesa v večjem številu. Poleg tega se komarju mora nuditi prilika, da se lahko nasrka krvi bolnika, ki vsebuje povzročilce malarije ter nato s pikom zdravih na te prenese bolezen. V obdravskih in obmurekih krajih, ki sem jih navedel zgoraj, so 6e vedno pojavljali posamezni slučaji malarije, kar pomeni, da je anofeles stalno bi! tod. Slučaji bolezni so pa ostali omejeni na redka posamezna obolenja, kar znači, da so bolniki povečini dobro ozdraveli ter tako prenehali biti vir za nadaljna okuženja in pa da se komar anofeles radi manj ugodnih klimatskih prilik ne bi mogel posebno namnožiti.
Da so 6e zadnja leta, predvsem pa letos, slučaji malarije pomnožili, je znak, da so se morale spremeniti prilike, ki so za širjenje malarije mero-dajne. Ali se je število anofelesa pomnožilo, ali je ostalo vedno več bolnikov nepopolno ozdravljenih, ali pa oboje. Zdravstvene oblasti so seveda postale pozorne na pojave malarije ter 60 si skušale predvsem predočiti objektivno sliko o številnosti slučajev ter si odgovoriti na vprašanje, ali so slučaji
Sodba zoper
ponarejevalce denarja
Maribor, 4. oktobra.
Nenavadno zanimanje je vladalo za razglasitev sodbe v velikem procesu proti ponarejevalcem denarja, ki je bil v soboto pred kazenskim senatom okrožnega sodišča. Po mestu so sc širile govorice, da bodo kazni zelo ostre, pa se je zaradi tega nabralo danes dopoldne ob 10 v razpravni dvorani polno ljudi. Ob 10 so privedli vse osumljence, senat pa je vstopil v dvorano ob pol 11 ter je predsednik takoj začel čitati sodbo: Franc Rupnik se obsoja na 6 let in 2 meseca robije ter
na trajno izgubo častnih pravic. Gašper Potočnik dobi 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic; Franc Majcen 1 leto in 8 mesecev robije in 3 leta izgube častnih pravic; Mihael Medved 1 leto in 6 mesecev robije, 2 leti izgube častnih pravic. V. Postržin 1 leto in 8 mesecev robije ter 3 leta izgube častnih pravic; Franc Greif na 9 mesecev strogega zapora, Mirko Kolman na 6 mesecev strogega zapora, izgube državne službe ter na izgubo častnih pravic za 2 leti; njegova žena Ana Kolman je dobila 5 mesecev strogega zapora, pogojno

Odposlance Nj. Vel. kralja Petra II. general Hristič izroča častno sabljo, kraljevo nagrado poročniku g. Stanku Podboju, ki je najbolje dokončal 37. letnik višje tole vojaške akademije
na 4 leta ter 2 leti izgube častnih pravic; Ivan Mlakar je dobil 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta, njegova žena Ana Mlakar 4 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta. Oproščeni sta bili Antonija Postržin in Ana Vinter. Po razglasitvi 6odbe je Rupnik prijavil pTiziv proti odmeri kazni. Tudi Postržin in Majcen sta prijavila priziv. Vsi drugi obsojenci pa so 6i pridržali tridnevni rok za premislek.
— Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoju krvoloka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Zločinci prevrnili
i4 nagrobnikov
Jezica, 4. oktobra.
V noči od nedelje 3. t. in. na ponedeljek 4. t. m. je bilo na pokopališču na Črnučah jire-vrnjenih 14 nagrobnih križev in kamnov. Med podrtimi spomeniki je tudi spomenik pokojnega črnuškega župnika Mekinca. Samo po sebi je razumljivo, da je ta stvar zelo razburila ne samo svojce, ki so spomeniki njihovih pokojnikov bili podrti, marveč tudi vse župljane naše fare. Težko je razumeti, odkod tolikšna posurovclost, ki se ne ustavlja niti |>red svetim prostorom poko|>ališču.
Stvar pa je še toliko hujša, ker to ni edini slučaj. Ni še pol leta od tega, kar je bil podrl vaški križ na poti med Črnučami in vasjo Jezo Nedolgo potem sla bili onečaščeni kapelici v Pod-borštu in na Črnučah. V zadnji kapelici je bil takrat s kolom osuvan kiji Srca Jezusovega. Niti o prvem niti o drugem slučaju nismo pisali. Zadnji primer pa očitno dokazuje, da je sodelovala večja skupina ljudi in da je bilo njihovo delo s premislekom pripravljeno. Bog daj, da bi se varnostnim organom posrečilo priti na sied zločincem, ki gotovo zaslužijo najbolj občutno kazen.
Drobne novice
Koledar
■bra: Placid in
Novi grobovi
Torek, 5. oktobra: Placid in tovariši, mučeuci; Flavijana.
f Ivan Trošt
V nedeljo, dne 3. oktobra popoldne je za Bežigradom umrl g. Ivo Trošt, nadučitelj v pokoju ter znan pisatelj. Dočakal je 72 let starosti. Doma je bil iz Vipavske doline, študiral pa je Kobaridu in v Kopru, 'kjer je dovršil učiteljišče, Ze v dijaških letih je pričel sodelovati pri »Edinosti«, »Vrtcu« in Zvončku«, pozneje pa še pri »Učiteljskem tovarišu« pri Mohorjevih Večernicah in Mohorjevem Koledarju, pri Zabavni knjižnici Slovenske matice, v -Domu in svetu« in v »Ljubljanskem Zvonu«. Njegov psevdonim v »Ljubljanskem Zvonu« ]e bil Slavoljub Dobravec. Služboval je najprej po raznih kraševskih krajih, leta 1901 pa je bil premeščen v Tomišelj pod Krimom, kjer je službovat 24 let do leta 1925, ko je bil upokojen. Pokojnik zapušča štiri sinove in dve hčeri, ki jih je dobro vzgojil, ter ženo, gospo Alojzijo. Pofreb pokojnega zaslužnega g. Trošta bo danes ob četrt na 5 izpred hiše žalosti Bežigrad 15. Ivo Troštu ohranimo časten spomin! Žalujočim naše iskreno «ozal;el
+ G. Ivan Lipovšek, upokojeni zelezmski uradnik, je izdihnil včeraj, star 78 let. Pogreb bo iz hi se žalosti, Celjska cesta 19, v sredo ob 4. popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim in svojcem naše iskreno 60Žalje!	. . __•
+ V Osjeku je umrla ga. Franja Zobec, roj. Gorše, bivša trgovka v Novem mestu. Pokopali so jo 30. septembra. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim in svojcem naše iskreno sožalje!
Osebne cesfl
— Iz policijske službe. ZvauiČnica pri pred-slojništvu mestne policijo v Mariboru Tinca Terezija je bila premeščena k upravi policije v
Ljubljan^ ,mnovinske službc_ zdravnik združene
zdravstvene občine Roguška Slatina dr. Munda Josip je napredoval v VIII. polozajno skupino.
= Napredovali so v čin poročnika bojnega broda i. razr. poročnik bojnega broda II. razr. Franc Potočnik; v čin poročnika v pehoti podporočniki Božidar Plavšič, Ivan Gerzina, Fran jo Peter, Ivan Petrič, Zlatko Novotni, Radivoj Faj-diga, Jožef Javornik, Božo Kaza, Vinko Tkalec, Georgij Vahtelj, Josip Sper, Josip Zorič in Ernest šijanec; v topništvu: Radomir Gaspar, Miroslav Cala Bojan Presečnih, Ivan KIS in Josip Janiček; v konjenici: Koloman šaler; v in/., stroki: Franjo Graf Bojan Seršen, Dalibor Hanzelek in Pdter Peršen; v zrakoplovstvu; Vladimir Gaberc in Stevši od G. septembra 1937 v čin poročnika bojnega broda II. razr. poročnik fregate Ivo Ruljan.
= Imenovan je za pogodbenega uradnika v inženjerskem oddelku v štabu dravske divizijske oblasti arhitekt Valentin Kazanski.
= Odlikovana sta z redom Jugoslovanske krone V. razr. poročnik bojnega broda I. razr. Stanislav Abram in s kolajno za vojaške vrline poročnik bojnega broda I. razr. Stanislav Cvirn.
Blago
z« damske plašče, širina 140 cm
od 40'- do 180.- dinarjev
MANUFAKTURA, KOM. D., LJUBLJANA Mestni trg 17
-	Duhovne vaje za it. gg. duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega J, od 18 do 22. oktobra. Začetek prvi dan ob 6 zvečer. sklep zadnji dan zjutraj. - Duhovne vaje bo vodil p. Pate Rudolf S. J. - Oskrbova nina za vos čas 120 din. — To bo letos zadnji tečaj skupnih duhovnih vaj za gg. duhovnike.
—	Nočni napad na Jezici. V Mali vasi na Jezici je nekdo 7. nožem napadel 17 letnega mehaničnega vajenca Ivana Pančurja ter mu obrezal roke.' Pančur je moral v bolnišnico.
_ Kako sodi tujina o Ciril - Metodovem zboru Aničdče Oastond, predsednik francoskega društva za muzikologijo, učenjak svetovnega ,slovesa posebno slaven strokovnjak za gregorijan-sko. bizantinsko in klasično polifono cerkveno clasbo, ki spada med ustanovitelje slavne »Scholae cantorum« v Parizu, je napisal o koncertih Urii-Metodovega zbora v Parizu: Nenavadno «em srečen da sem imel priliko slišati petje Cinl-Meto-dovega zbora. Poznam dobro to vrsto glasbe, ba-vil sem se s študijem staroslovenske glasbe, mnogo sem lega v svojem življenju slišal na tem polju, toda redko, redko kedaj kaj tako dobrega in lepega.
Zbor bo isti spored z istim ognjem, ki ga kritike poudarjajo, odpel pri svojem koncertu dne 11. t. m ob 20 v Uniomi. Vstopnice so v predpro-daji pri blagajni kina v Unionu.
_ Vojaška registracija poljskih državljanov. Konzulat republike Poljske v Ljubljani poziva vse na ozemlju dravske banovine bivajoče poljske državljane, ki letos dovršujejo 18. leto m 20. leto življenja, da se tekom meseca oktobra in novembra zal ase na konzulatu zaradi vojaške registracije osebno ali pismeno in po možnosti* pred oze dokumente, ki jih imajo. Prav tako naj se zglose oni poljski državljani v starosti od 18 do oO let, ki doslej niso izpolnili te dolžnosti in šc nimajo potrdila o registraciji.
—	Sprememba zakona za meščanske šole. tri prosvetnem ministrstvu v Belgradu posluje «e vec
• dni posebna komisija za spremembo zakona o meščanskih šolah. Iz dravske banovine sta v tej komisiji R. dr. Sušnik, načelnik prosv. oddelka in g. Hočevar Maks, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani.	. , .	!!«..«
—	Izprenienibo rodovinskega imena je do\o-lila kraljevska bonska uprava dravske banovine Antonu Merjasec, roj. v Zgornjih Pirnicah, članu občine Šmartno pod Šmarno goro, okraj Ljubljana. v »Merkun«.	„
—	Vremenska napoved. Evropa: Zmerno hladni zrak z delno oblačnostjo in moglo prekriva evropsko celino. Slaba depresija nad Nemčijo l>o-vzroča v zahodni Nemčiji, vzhodni Franciji tn v območju Alp slabše vreme. Ju gosi a v j a : De-lotna oblačno v primorskih krajih. Slaboten dež v okolici M oltarja. Jasno in delna jutranja megla v ostalih delili države. Toplota se jn zvišalo na zahodu, znižala pa v notranjosti. Temperaturo: minimalno Kollnovik 7, maksimalna Mostor 29. Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno vreme z delno jutranjo meglo. Na zahodu nekoliko oblačno 7. dežjem. Toploto se 1k> zvišalo.^
v»i vnmi reil ■»i.ksnros ie izšel, inovi
Nadalje vsebuje vozni red vseh avtobusnih podjetij v Sloveniji, ki je sestavljen na podlagi podatkov kr. bonske uprave v Ljubljani. Končno pri-načo tudi vozni red paroplovnih družb na našem morju. Cena lični knjižici, kateri je priložena tudi karto prog, jo 10 din. Dobi se povsod.
—	Popust T Avstriji za predajo prtljage. Avstrijske zvezno železnice so zovedle popuste za predano prtljago in to po sledečem enostavnem obračunu: za vsakih začetih 5 kg in za vsakih 50 km 10 grošev. Stroški se računajo za najmanj 25 kg. Stroški manipulacije se ne računajo. Razen tega ni doplačila za ubrzane in brze vlake. Od sedaj se bo točno pazilo, da potnik ne nosi kot ročno prtljago več kot 26 kg prtljage s seboj in to po osebi. Tudi edini komod prtljago ne smo biti težji od 25 kg. Sprevodniki so dolžni preveč težko prtljago ali pa poedine komade prtljage, ki težijo več od 25 kg, prenesti v vagon za prtljago in do za to naplačajo dvojno normalno tarifo in da zaračunajo stroške manipulacije. N. pr. 30 kg prtljage od Spielfeld-Strass do Dunaja stane na temelju tarifskega popusta somo 3.00 šil.
—	Zakon o gospodarskih zadrugah (Zadružni zakon od 24. septembra 1937), ki je temeljni zakon za vse vrste zadrug, zadružne delavce, odvetnike in sodišča je izšel v hrvaščini s predgovorom dr. Vinka Esiha. Vezan stane 15 din, Če se pošlje denar naprej; s povzetjem stane 22.25 din. Naroča se pri Tipografiji d. d. v Zagrebu. »
—	Kodio je danes največja pridobitev moderne tehnike našega stoletja. Poslužujejo se ga privatniki, šole v učne svrhe, jx>litika v propagandne namene, vsi pa v največje zadovoljstvo. Vsak radio-amoter, ki želi dobiti kot začetnik potrebne nauke o elektriki in radiotehniki, bo vzel v roke najboljšo slovensko knjigo na tem polju: Radio, katero je spisal prof. Leopold Andree. Knjiga ima 241 strani in 214 slik med besedilom, ki ponozorujejo posamezna poglavja to knjige. Cena: broširana 20 din, kartonirana 25 din, vezana v platno 30 din. Knjiga ima nanien vzbudili zanimanje za radio, podati osnovne pojme, da radio-aniater lahko zasleduje strokovno literaturo, popisuje delovanje enostavnih aparatov ter razloži, kako se sestavijo. Tudi ^šolski radio« se je obnesel nepričakovano ugodno, postal je najmodernejše učilo sodobnosti. Vsaka učiteljska knjižnica bi morala imeti to, za učiteljstvo važno knjižico. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Večerni trgovski tečaj na Kongresnem trgu 2-II vpisuje in daje pojasnila dnevno. Začetek pouka 15. oktobra.
—	» Putnik « Ljubljana priredi dvodnevni avtobusni izlet v Tret od 10. do 11. t. m. za ceno 120 dinarjev. Informacije v biletarnicah »Putnika«,
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joset grenčice«.
—	Večerni trgovski tečaj na trgovskem učili-šču »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta št. 15, se prične 7. oktobra. Vpisovanje dopoldne, popoldne in zvečer do 8. Pojasnila ustna, pismena, brezplačni prospekti na razpolago. Pouk knjigovodstva, računstva, korospondence, pisarniških del. stenografije, 6trojepi6ja, nemščine. Šolnina zmerna. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije.
—	Z avtobusom v Trst dne 10., 24. in 25. oktobra, m od 30 oktobra do 1. novembra. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana, Hotel »Slon«, telefon št. 26-45. Vhod iz Prešernove
ulice- .. . •• •
—	Center esperantskega gibanja za Slovenijo je
Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7, I. Tu se prijavite za tečaje, tu dobite praktično učno knjigo in vsa pojasnila.
—	Potovanje v Prago ali Švico za BO din. Udeležite ee pismenega esperantskega tečaja, ki traja samo 4 mesece in stane samo 30 din. Izmed tisoč udeležencev se izžreba nagrada v znesku^ 1250.— dinarjev, izžrebancem pa se podeli brezplačna kongresna karta za 20. jubilejni mednarodni katoliški esperanteki kongres, ki ec bo vršil drugo leto v Ljubljani. Učite ee pridno esperanto, pa ec go boste lahko udeležili še Vi. Prijave pošljite na naslov: Jugoslovanska Katoliška Esperonlska Liga, Jesenice—Fužine na Gorenjskem. Priložite znamko za odgovor!
skem je padla s kolesa 25 letna strežnica Brfgita Blatnlkova iz Ljubljane, ki se je močno poškodovala na nogah in po vsem telesu. — Na Masary-kovi cesti je včeraj padel s kolesa ter so poškodoval na nogah 20 letni zasebni uradnik Jožef Kovič. — Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico.
Za preprogo trajna
SMYRNA VOLNA
Toni Jager, Kongresni trg 1, Ljubljana
1 Dekliški krožek Prosvetnega druitv« Trnovo
ima drevi ob 20. v društvenem domu — Karunova ulica 14, svoj redni sestanek. Predaval bo g. dr. J Pogačnik. Za članice je udeležba dolžnost; vljudno pa vabimo tudi druga dekleta, ki želijo vstopiti v našo vrsto. Odbor,
1 Prvenstveni turnir šahovskega kluba »Lovšin«, Ljubljana, Gradišče 13, prične z žrebanjem v torek, dne 5. t. m. Takoj po žrebanju se igra I. kolo. — Odbor.	„ v .
I Nevaren trk z vlakom. V noči na včeraj so je s kolesom zaletel v vlak 28 letni sluga Franc Lukač. Pri padcu si je zlomil levo nogo.
Vašemu ukusu in Vašemu žepu
bo ustreženo, ako kupite blago odlične kvalitete iu modernih vzorcev, v ina-nufakturni trgovini
BRATA VL Al, Wolfova nI, S
1 Esperantski tečaj. Drevi ob 8 se začne prvi večerni tečaj za mednarodni jezik esperanto na Cankarjevem nabrežju 7-1. Esperanto je najlažji in najpraktičnejši jezik na svetu, ki vam odpre vrata v svet. Učnimi mesečno 15 din, za dijake 10 din. Vabi vas Klub esperantistov, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1.
1 Starši! Ce sedaj potrebujete dobrih in vestnih inštruktorjev, obrnite se pismeno na naslov: Društvo brezposelnih prof. kandidatov, Ljubljano, univerza, ali pa se zglasite osebno ol> sredah in sobotah od 10 do 11 v vratarjevi loži na univerzi. - DBPK.	„ , Y.„
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarcic, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus. Moste.
1 Nameščence trgovin in raznih drugih podjetij, uradnike itd. opozarjamo na večerni trgovski tečaj pri Chri6tofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zahtevajte pojasnila in prospekte.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 7. oktobra v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša. ob pol šestih pridiga, ob šestih sv.^ masa z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. — Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri sv. Jožefu v Ljubljani ima prvi letošnji shod v torek 5. oktobra ob petih. — Vse članice iskreno vabljene!
Gledališče
Drama. Začetek ob 20.:
Torek, 5. oktobra: Zaprto.
Sreda, 6. oktobra: »Beraška opera«. Red Sreda.
Četrtek, 7. oktobra: »Tarelkinova smrt«. Pre-mierski abonma.
Petek, 8. oktobra: (Gostovanje v Celju: Matura.)
Opera. Začetek ob 20.:
Torek, 5. oktobra: »Vrag na vasi«. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja ter dela zagrebškega baleta. Izven.
Sreda, 6. oktobra: »Vrag na vasi«. Uostovanje Pie in Pina Mlakarja ter dela zagrebškega baleta.
Izven.	_ , ,
Četrek, 7. oktobra: »Bohcme«. Red Četrtek. Petek, 8. oktobra: Zaprto.
Tabor v Si. Janzu
Trebanjsko prosvetno okrožje priredi ob priliki 20 lotnice smrti dr. J. E. Kreka v nedoljo, dne 10. oktobra, prosvetni tabor v St. JanŽu.
Spored: 1.) Ob 8 sprejem gostov na postaji. 2.) Sprevod v Št. Janž. 3.) Ob 10 sveta maša, blagoslov petih praporov. 4.) Po cerkvenem opravilu ljudski tabor, na katerem govorita dr. Basaj in dr. Terseglov. 5.) Ob 2 večernice. G.) Ob 8 telovadni nastop z govorom ministra dr. Kreka, nato prosta zabava.
Pričakujemo vas v Št. JanŽu, da počastite pokojnega voditelja Slovencev dr. Kreka.
organom je bil sicer oproščen, ker tudi tu ni imelo sodišče zadostnega dokaza^ njegovi krivi izpovedi.
c Trboveljski slavčki ▼ Celju. V mali dvorani Celjskega doma so v nedeljo popoldne nastopili z izbranim sporedom Trboveljski slavčki, ki so želi burne aploVze. Solistka gdč. Rezi Koritnikova je navdušila občinstvo in jo morala več pesmi ponavljati. Na klavirju jo je spremljal operni dirigent. dr. Švara. Zbor je izvajal vse točke precizno in enotno, za kar gre gotovo v največji meri zasluga požrtvovalnemu dirigentu g. Suligoju. — Želimo, da bi se ^Slavčki« kaj kmalu zopet oglasili in jim želimo Obilo uspehov!
c Smrtna nesreča pri delu. V četrtek, dne 30. septembra, je padel v globino 12 m v tovarni Lignolit v Radečah 27 letni delavec iz Dobravo pri Radečah. Pri nesrečnem padcu si je zlomil desno roko in dobil težke notranje poškodbe. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. Včeraj ob pol 1 popoldne pa je podlegel poškodbam. Naj počiva v miru!
Maribor
m Roko mu ja imlelv. Iz Očke vasi na Pohorju so pripeljali v mariborsko bolnišnico 13-leluega posestnikovega sinb Julija Germavca. Fant je po nesreči dobil roko med mlinska kamna, ki sta mu zadala strahovite poškodbe ter mu zdrobila vso roko do ramena.
m Zagonetna smrt. Včeraj zjutraj so našli na cesti, ki vodi iz Vrhovdola v Limbuš, Pavlo f!eh mrtvo. Ležala je sredi ceste ter je' bila vsa modra v obraz. Ljudska govorica je takoj raznesla vest, da je bila čeliova zadavljena. Zaradi tega je odredilo državno pravdništvo obdukcijo trupla po-kojnice.
m Mladi nacionalisti na plan! Pod tem naslovom je sobotni »Večernik« objavil bombastični oklic na JNS-arsko mladino ter jo rotil, naj se polnoštevilno udeleži zborovanja v dvorani pri Zamorcu, na katerega jo poleg odbora kliče tudi domovina. Po vzpodbudo za sveto nacionaluo stvar je prišlo 30 mladih jeenesarjev, katerim so govorili o črni in rdeči fronti, proti katerima se bojda borijo. Ker je »Večernik« napisal, da ne sme biti mladega nacionalista, ki se zborovanja ne bi udeležil iu ker vemo, da ti mladi zvesto sledijo »Večernikovinu pozivom, bo poč res, do se je odzvala vsa armada, če smemo skupinico 30 ljudi tako imenovati. Ali so udeleženci za spomin dobili iz dveh enakih slik sestavljen pogled na del množice, ki je v »veliki« dvorani zborovala, žal nismo mogli ugotoviti.
Ljubljana
1 Frančiškanska prosveta v Ljubljani otvori v lorek, dne 5. oktobra, ob S zvečer v novi frančiškanski dvorani svojo dramsko sezijo 1937/38. Otvoritvena predstava bo ta večer »Igra apostolov« od M. Mella v škerljevem prevodu in pod režijo gosp. Milana Skrbinško, režiserja Narodnega gledališča v Ljubljani. Delo ima prolog in epilog in je po svojem osnovnem čustvu resnejše, umetniške' vrednosti ter ima poleg prelepih, glo-lx)Uo občutenih scen tudi mnogo živahnosti, ki ga delajo bolj prikupno in prijetno. Nekateri prizori pa so ganljivi in pretresljivi. Preskrbite si pravočasno vstopnico v predprodaji, v pisarni »Pax et bonuiiK v frančiškanski pasaži in sicer sedeže po 8, 6 in 5 din, stojišča po 3 din. Člani z legitimacijami imajo na vseh sedežih po 2 din, na stojišču pa 1 din popusta. Dijaška stojišča 2 din. Začetek ob 8, konec pred 10 zvečer. Prijatelji naše pro-svete vljudno vabljeni!
1 Dve nesreči. Ljubljanska reševalna postaja je v noči na včeraj in včeraj dopoldne posredovalo v dveh primerih. Blizu Šmarja na Dolrnj-
Celje
c Duhavniški sestanek bo v četrtek 7. t. m. v opatiji.	.
c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico je danes, 5. oktobra, od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritličje-levo.
c Zadnji letošnji pregled motornih vozit bo v sredo 6. t. m. ob 13 pri mestni garaži na Spodnjem Lanovžu.
c .Šahovski lumir. Celjski šahovski klub razpisuje splošen turnir, ki se bo začel v sredo ti. t. m. Pravico udeležbe imajo vsi klubovi člani, razen glavnih igralcev. Za zmagovalce so razpisana lepa darila.
c Zanimiva razprava. Pod tem naslovom je pisala celjska »Nova doba o razpravi proti znanemu prijatelju tuje lastnine Francu Centrihu iz Trobnega pri Laškem, ki je bil obložen, da jo lažno izpovedal, da so ga organi mestne policije v Celju ob priliki aretacije pretepali in zlostav-ljali. Pripomniti moramo, da sodišče policijskim organom tega dejanja ni jlokazalo, da pa je bil imenovani kaznovan že večkrat in da sedi v sod-nijskih zaporih. Glede kleveto proti policijskim
Glavni zdravniki delavskega zavarovanja zborujejo v Ljubljani
Ljubljana, 4. oktobra.
V nedeljo se je pričela v Ljubljani konferenca šefov zdravnikov posameznih okrožnih uradov iz vse države, ki so se posvetovali o izboljšanju zdravstvene in zdravniške službe o delavskem socialnem zavarovanju. Konferenco je vodil novi direktor zdravstvenega oddelka SUZOR-|a dr. Niko .Mrvoš, ministra za socialno politiko je zastopal načelnik Dragoljub Jankovič, navzočm pa so bili kot zastopniki SUZOR-ja Avsenek, Kozamermk in Anton Rojina, ljubljanski OUZD pa jc zastopal podpredsednik Jonke. Ta konferenca je ena izmed rednih, ki so jih uvedli šefi-zdravniki okrožnih uradov, ker je potrebno, da ee vsaj enkrat na leto
sestanejo.	.	.
Konferenca »e je začela v nedel|o zjutraj ob 8. v veliki dvorani Delavske zbornico ter je prvi govoril dr. Mrvoš. Iz njegovega poročila in iz obravnave, ki je sledila, jc bilo razvidno, da se šefi-zdravniki zavedajo pomanjkljivosti v zdravniški službi delavskega socialnega zavarovanja ter skušajo te pomanjkljivosti odnrsviti.
Zelo mnogo so sc zdravniki posvetovali o preventivni zdravniški službi, ki jc še bolj važna kakor kurativna. Govorili so o zdravstvenem nadzorstvu v obratih in o delavski higieni. Popoldne ob 4. se je seja nadaljevala v dvorani OUZD. Specialist dr. 1. Černe je govoril o potrebi ustanovitve posebnih oddelkov za zdravljenje in spoznavanje srčnih bolezni, ravnatelj ljubljanskega OUZD dr. Bohinec pa je govoril o protijetičnem boju.
Zdravniki so nato obravnavali smernice zdravstvene službe, kakor jih je nakazal dr. Mrvoš, nato pa vprašanje preventivne higiene in zdravstva. Zdravniki so uvedli v bolezensko in socialno zavarovanje novega duha, tako da je upati, da se bo zdravstvena služba izboljšala.
Konferenca se je nato nadaljevala v ponedeljek v Delavski zbornici, popoldne ps so vsi zdravniki odšli v Kranj, kjer so si ogledali tamkajšnji zdravstveni dom in razne tekstilne tovarne. Prihodnje dni »i bodo ogledali še druge zdravstvene in socialne ustanove v Sloveniji,
Prva mariborska prodajalna M RHngrlg in izposojevalnica klavirjev * Gosposka 56, priredi oktobrsko ugodnost. Vsi v tejn mesecu na posodo vzeti klavirji preidejoVlasf jzpo-sojevalcev, kadar doseže plačana najemnina višiiio cene. Prost ogled. Najemnina 80—150 din mesečno.
m Mariborska protilubefkulozna liga se zahvaljuje klubu mariborskih lekarnarjev, ki je name-stvo venca na grob pokojnemu primariju dr. Ro-biču daroval za protituberkulozni fond 200 din.
m Učiteljski abilurijenti imajo v soboto, dne 9. oktobra popoldne ob treh v prostorih Pedagoške centrale svoj občni zber.
m Tretja, premiera v gledališču bo jutri, v sredo zvečer. V Malčevi režiji se uprizori Schillerjeva tragedija »Marija Stuartc. Naslovno vlogo igra Starčeva, kraljico Elizabeto Kraljeva, Mortimerja Verdonik, Burleigha Kovič Pavle, važne vloge pa še igrajo Savinova, Grom, Gorinšek, Kušič in dr.
m Abonenti v gledališču se še sprejemajo, ker je veliko zanimanje za abonma. Prijave sprejema dnevna gledališka blagajna.
m Mariborsko bogoslovno uiiliiie je včeraj pričelo z rednim poukom. V prvi letnik bogoslovja je vstopilo 10 gojencev.
m Voz in konji v Dravo. Nenavadna nesreča se je včeraj dopoldne ob 10. zgodila na Ruški cesti. Strmo, okrog 30 m visoko dravsko obrežje se je nasproti tekstilne tovarne Doctor in drug vdrlo, pa sedaj ta vdor zasipujejo z zemljo, da bi obrežje znova utrdili. Zemljo vozijo gradbeni podjetniki s svojih stavbišč. Okoli 10. dopoldne je pripeljal hlapec stavbenika Nassinibenija Henrik Meglič dvovprežon voz, naložen z zemljo. Ko je obračal na cesti voz, je pripeljal mimo tovorni avto. Da bi napravil avtomobilu prostor, je hlapec pognal konje ritenski, pri tem pa so zadnja kolesa voza zašla čez pobočje in so potegnila konje za seboj. V hipu je voz s konji zdrvel po strmini ter je vse skupaj zagrmelo na obrežje reke. Po čudežnem naključju pa so konji ostali živi iu niti ranjeni niso bili, pač pa se jo voz razletel na drobne kose. Konje so spravili požarniki z obrežja zopet na cesto.
m Požar je nastal včeraj zjutraj ob treh na gospodarskem poslopju viuičarije posestnika Alojza Rebernika na Meljskem hribu 49. Mariborski gasilci so navzlic hudi strmini spravili motorko na hrib ter se jim je posrečilo obvarovati hišo pred ognjem. Požar je povzročil 20.000 din škode.
m Novorojenček na travniku. Roški potok je naplavil ob priliki zadnjo povodnji na travnik posestnika Legata v Bohovi truplo novorojenčka. Našli so ga šele sedaj, ko je že skoraj povsem razpadlo. Orožniki preiskujejo.
m Francoski tečaji. Pouk v otroškem vrtcu in vseh tečajih za šolsko mladino in odrasle se začne ta teden. Dnevi in ure posameznih tečajev so razvidni na lepaku francoskega krožka v Gregorčičevi ulici 4. Prijave sprejemajo še »a teden v kurzili samih.
m Katoliška mladina je začela v nedeljo novo sezono v svojem domu v Cvetlični ulici s Finžgar-jevo igro Razvalina življenja«. Predstava je pokazala, da ima ta mlada igralska družina v svoji sredi odlično igralske sile.
ni Drevi koncert Trboveljskega slavčka. Opozarjamo občinstvo na koncert slovitega mladinskega pevskega zbora »Trboveljski slavček«, ki nastopi drevi ob 20 v veliki unionski dvorani.
m Dr Itudoif Lonec zopet ordinira Slrosi-majerjeva ulica S.
m Nogavice, jopice, dežniki! Hibarič, Ilolovt.
Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Torek. 5. oktobra: Zaprlo zaradi koncerta Trboveljskih slovčkov. Sreda, ti. okt., ob 20: »Marija StuarU. Premiera.
dolgovi
tolmačenja, po 1. odst. SI. 20 in 2. odst. €1. 40 pravilnika za izvrševanje uredbe. V kolikor posamezne zadruge, odn. njih zveze v navedenem roku tega ne store, bo prenos izvržila sama Priv. agrarna banka po stanju v svojih knjigah. — Vse terjatve, katere imajo posamezne od teh zadrug in njih zveze do Priv. agrarne banke (oddelku za likvidacijo kmečkih dolgov) na podlagi 51. 10 in 11 uredbe, se vežejo v korist Priv. agrarne banke do popolnega njib plačila po prvem odstavku tega pojasnila.
Avtentično tolmačenje je izšlo dne 2. oktobra 1937 in je od tedaj v veljavi.
3% obresti za likvidacijo kmetskih dolgov
Iz Belgrada poročajo, da bo oddelek državnih dolgov pri fin. ministrstvu izročil Priv. agrarni banki prvo partijo 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov. Gre za 200 milij. din imenske vrednosti. Priv. agrarna banka bo razdelila to prvo partijo denarnim zavodom.
Kot znano, služijo nove obveznice za plačilo davčnih zaostankov na neposrednih davkih do konca 1932 in dopolnilne prenosne takse do konca 1935. Vzamejo pa lahko te nove obveznice tudi od vlagateljev pri zaščitenih zavodih, seveda po imenski vrednosti. Pričakuje se, da bodo nove obveznice uvedene tudi na borzah in da se bo njih tečaj gibal okoli 40—45% imenske vrednosti.
niSkega zakona postaviti 1. do 150 čuvajev gozdov položajne grupe fclužiteljev, 2. do 50 gozdnih in-ženjerjev — uradniških pripravnikov počenši od 8. položajne grupe, 3. 4 uradniške pripravnike pravna stroke počenši od 8. položajne grupo iu 4. 12 uradniSkih pripravnikov računsko finančne stroke počenši od 9. položajne grupe. Svoje prejemka IkkIo ti uslužbenci dobivali za proračunsko leto 1937-38 iz sklada za pogozdovanje, za naslednja leta pa se imajo v proračun vnesti potrebni krediti.
Potrjena poravnava. Breznik Tomaž, trgovec z mešanim blagom v Ptuju, Prešernova ulica 11, za 40% terjatev v 4 mesečnih obrokih.
Iz tekstilne industrije. Prva medniursk.i tkalnica v Čakovcu izkazuje za 1936 pri glavnici 2.0 milij., bilančni vsoti 2.7 in brutodohodkih 1.3 milij. izgube 0.5 milij. din. Zaradi tega predlaga uprava delničarjem na občnem zboru dne 9. oktobra znižanje glavnice za 0.5 od 2.0 na 1.5 milij. din in zopetuo povišanje na 2 milij. din.
Borza
Dne 4. oktobra 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.61—8.71, v Zagrebu na 8.595—8.695, v Belgradu na 8.5692-8.6692.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.715 do 30.415, v Belgradu 29.65—30.35.
Italijanske lire eo nudili v Zagrebu po 2 din.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.60
Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, ITel-singfors 9.45, Buenoe Aires 130.25.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. posojilo »2—9», agrar.il 53.50—54.50, vojna Skoda promptna 411—'113, begi. obveznice 77—78, 4"o sev. agrarji 51—53, 8% Ble-rovo posojilo 94—95, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101, Trboveljska 250 blago.
Zagreb: agrarji 52—54.50, vojna škoda promptna 411—411 (410), begluške obveznice 76 deuar, dalin. agrarji 75 denar, 4% sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 92.50—94, 7% Blerovo posojilo 84—85.50. — Delnice: Nar. banka 7.300 denar, Priv. agr. banka 197 denar. Trboveljska 250 blago, Nar. šumska 20 blago, Isis 30 blago, Gutniann 50—56, Sladk. tov. Bečkerek 600—650, Osj. 6ladk. tov. 195 blago, Osj. livarna 200 blago, Dubrovačka 420—440, Jadranska plovba 420—110, Oceania 275 denar.
Belgrad: 7% investicijsko p os. (98.50), agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 412 do 412.50 (411.50), begluške obveznice 77.75 denar (77.75), dalm. agrarji (75.75), 8% Blerovo posojilo 95 bi., 7% posojilo Drž. hip. banko 100.25 denar. — Delnice: Narodna banka 7.600 blago (7.550), Priv. agrarna banka (200.50).
Dunaj. Borza je bila danes zelo mirna brez poslov in 60 tečaji večinoma oslabeli. V kulisi so bili v kasnejšem poteku borze tečaji nižji kot v začetku. Znatnejši je bil padec pri Alpine iu Sal-go, dočini sta se okrepila VVaagner in Seinperit. Z zagradi so bili posli slabi in so tečajnne razlike bile zelo majhne. Popustil je v večji meri Ie Dynamit Nobel. Beležili so (v oklepajih so-
ll/\lwi t n n o ii 1 • FlAnrifTclrA cn^rf«	in i-i«*nnr<1.n r\ 1 »n « «» , »
rednih in izrednih prireditev posvetnega, nabožnega, znanstvenega ali drugega značaja, ki s'užijo istemu cilju; in £e dodamo številnim notranjim in zunanjim pogojem Italije za privlačnost tujca še okolnost, da je bila prav Severna Italija prizorišče težkih bojerv v svetovnem klanju in da so žalostni znaki iz tiste temne dobe še vidni, da spominjajo na akterje tega klanja številni spomeniki padlim vojakom (ai cadutti nella guerra mondi-ale ...), je razumljivo, zakaj ima dežela pomaranč, rož in sonca toliko tuijcev.
Odkod {e največ tujcev v Severni Italiji.
Italijanski gosti iz juga prevladujejo mesec dni, t. j. od IS. julija do 15. avgusta. Ves ostali čas dajejo gros Nemci (Rajhovci in Avstrijci), katerih je po cenitvah 60 do 80%. Vse druge narodnosti eo v manjšini, pač pa so Jugoslovani letos menda precej narasli in bo naloga naše statistike tujcev, da dožene, ali smo mi sorazmerno dobro odrezali z italijanskimi turisti.
Za turiste nemSke narodnosti utegne imeli Italija še svojo posebno privlačnost.
t
Sklepna beseda.
V Italiji posega vlada v svojo avtoriteto povsod in mestoma dalekosežno v razvoj turizma. Turizem uživa tudi veliko podporo vlade, moralno in gmotno. Zdi 6e,da je to tej panogi, ki jo tam visoko cenijo ne 6amo z gospodarskega, marveč tudi s političnega in moralnega stališča, samo v korist. Mislim pa, da se po dobljenih vtisih ne motim, £e trdim, da zasebna iniciativa ne zaostaja v podjetnosti, gibčnosti, smotrenem delu, vztrajnosti, pa tudi v požrtvovalnosti pri pospeševanju turizma; cagavosti, neodločnosti ali malodušnosti in zlasti tiste komodnosti, ki ima pri nas vse preveč »vremena« za resno delo in tekmovanje v borbi za obstoj, nisem nikjer videl, da niti pri ljudeh, katerih podjetja ne uspevajo najbolje — tudi takih je tam — ali ki so sicer v neugodnem položaju, politično ali drugače.
Strokovni odbor ca gozdne proizvode. Minister za trgovino in industrijo je podpisal pravilnik o strokovnem odboru za gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Ta odbor tvorijo vsakokratni načelnik oddelka za zunanjo trgovino iu trgovinsko politiko trgovinskega ministrstva kot predsednik, šef industrijsko-komer-cialnega odseka gozdnega ministrstva je. podpredsednik, tajnika pr odreja trgovinski minister iz vrst uradnikov oddelka za zunanjo trgovino. Nadalje so člani delegati industrijsko-obrtnega oddelka trg. min., komercialnega oddelka glav. ravn. drž. železnic od prometnega ministrstva in bančno-valutnega oddelka fin. ministrstva. Nadalje imenuje v ta odbor minister trgovine in industrije v sporazumu z gozdnim ministrstvom po enega predstavnika zainteresiranih strokovnih organizacij lesnega gospodarstva.
Novi uslužbenci v gozdarski stroki. Izšla je uredba ministrskega sveta o zaščiti državnih gozdov in pospeševanju državnega gozdnega gospodarstva. Uredba pravi, da je minister za gozdove in rudnike pooblaščen v interesu zaščite državnih gozdov in pospeševanju državuega gozdnega gospodarstva, da sme v teku proračunskega leta 1937/38, v smislu odgovarjajočih predpisov urad-
aenar, v Zagrebu na 13.00—13.70, za sredo oktobra so beležili 13.435—13.635. za konec novembra 13.20—13.40, za sredo decembra 13.35—13.55, za sredo marca 1938 12.90—13.10. V Belgradu so beležili 13.50—13.70.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4 milil. 891.026 din.
Ljubljana — tečaji • p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2399.66—2414.25
Berlin 100 mark...... 1740.53—1754.41
Bruselj 100 belg	730.70— 735.76
Curib 100 frankov...... 996.48- 1003.52
London 1 funt ....... 214.55— 216.61
Newyork 100 dolarjev.....'1306.—4342.32
Pariz 100 frankov ..... 142.27— 143.71
Praga 100 kron.......151.78^- 152.88
Trst 100 lir........ 227.75— 230.83
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.325, London 21.57, Newyork 435.25, Bruselj 73.325, Milan 22.93, Amsterdam 240.725, Berlin 174.75, Dunaj 79.80 (89.90) Stockholm 111.25, Oslo 108.40, Kopenhagen 96.30, Praga 15.235, Veršava 82.25, Budimpešta 86.25,
i-v-v i f . uuuu v oiwoa » onu-juui aiio^u	a
obligacije 63.75 (64.70), delnice: Creditanstalt-Bankverein 279 (277), Nar. banka 165.25 (165.25), Ferdinandova severna železnica 1.120, Steg 27.05 (28.10). Ste\veag 28.80, Trboveljska 28.07 (28.30), Alpine 49.50 (50.75), Steyr-Daimler-Puch 233.00 (235), Semperit 82 (81.45).
Žitni trg
Novi Sad: V6e neizprenicnjeno. — Tedenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Živina
Dunajski goveji sejem 4. oktobra. Na današnji sejem je bilo prignanih 589 volov, 402 bika in 588 krav, skupno 1579 glav, od tega iz Avstrije 1328, iz inozemstva pa 251. Vse cene so v primeri s prejšnjim tednom narasle. Tako so se voli vseh vrst podražili za 3—5 grošev, dobre krave za 5, Ia. biki za 3, ostali za 5, klavna živina pa za 5 grošev pri kg. Cene so bile naslednje: voli 0.97—1.52, biki 0.90—1.15, krave 0.90—1.20, klavna živina 0.70—0.89 šil. za kg žive teže.
Potreba nove cerkve v Trbovljah
Trbovlje so naš največji industrijski okraj v Jugoslaviji. Prebivalstvo sestavlja večinoma samo delovno ljudstvo, ki je izpostavljeno raznim nevarnim vplivom. Naš delavec potrebuje v svojem trdem boju za obstanek trdne verske in moralne podlage, da more vzdržati. Potreben je tolažbe, ki jo more najti samo v cerkvi. Vendar pa je naše trboveljsko ljudstvo te venske in moralne opore dosedaj težko pogrešalo.
Število vseh prebivalcev v Trbovljah znaša po zadnjem ljudskem štetju 17.166, za verske potrebe tolikih prebivalcev pa je dosedaj brez dvoma bila premalo dosedanja župna cerkev sv. Martina v Trbovljah. Cerkev je tako majhna, da more sprejeti vase vsega skupaj samo 575 ljudi, Kljub temu, da sc je sv. opravilo opravljalo ob praznikih petkrat na dan, jc bilo vseeno deležno sv. opravila samo 2875 vernikov. Ker pa je tudi v Hrastniku ta čas zasilna cerkev »Kristusa Kralja« z dvema cerkvenima opraviloma in se tudi v Hrastniku trudijo, da zgrade novo cerkev, pride za novo župno cerkev v Trbovljah v poštev ta-le okolica s številom prebivalcev. Trbovlje z 885 verniki, Gabersko s 193, Knezdol—Rov te—Svine s 297, Planina z 88, Klek Ceste z 209, Globušak s 152, Loke z 7691, Retje z 2943, Sv. Marko z 216, Sv. Katarina z 318, kar da skupno 11.213 prebivalcev.
Dokaz, da je sedanja cerkev v Trbovljah premajhna, je v tem, da se more od vseh teh vernikov udeležiti službe božje samo 2875 vernikov, ali ena četrtina. Značilno je, da je župna cerkev tako majhna, da ne more sprejeti vase niti vseh trboveljskih šolarjev in sta potrebni dve sv. opravili za vsako šolo posebej. In kljub temu je cerkev obakrat natlačeno polna. Razumljivo je, da mora zavoljo teh razlogov trpeti skrb za duše, k? je skoraj prav zavoljo tega čisto nemogoča. Nekateri verniki sploh ne morejo v cerkev, ker ni dovolj prostora, v sami cerkvi pa je takšna stiska, da ni ljudem mogoče niti poklekniti,
Jasno je, da je zategadelj v Trbovljah potrebna nova župna cerkev. Dosedanja cerjcev se ne da razširiti, ker ni za to zadostnega prostora, drugič pa je tudi preoddaljena od glavnih delavskih naselbin. Tako ima šola na Vodah nad pol ure, veliko število vernikov, zlasti iz Retij pa celo eno uro daleč od sedanjo župnijske cerkve. Preostaja torej samo ena rešitev, da sc sezida nova cerkev in to v Lokah, na zemljišču, nasproti stare bolnišnicc, ki ga je žc odkupila župna cerkev. Na ta način bo nova cerkev res stala 6redi delavskih naselbin. Ztipni urad in duhovščina bi ostala pri župni cerkvi, kakor sedaj in bi iz Trbovelj osltrbovala službo božio pri podžupnijski cerkvi v Lokah.
Za zgraditev nove podžupnijske cerkve sta bila prdeložena dva načrta, ker pa bi gradnja po teh dveh načrtih bila predraga, bo najbrž potreben nov načrt, po katerem bo 6tala nova podžup-nijska cerkev okrog pol milijona dinarjev. Z novo cerkvijo bi bilo verskim potrebam Trbovcljčanom v precejšnji meri ustreženo,
Dalmatinska Zagora dobi vodovod
Znano je, da je dalmatinska Zagora pokrajina brez vode ter da morajo prebivalci pogosto po ure in ure hoditi po vodo. Sedaj bodo začeli graditi velikanski vodovod za to pokrajino ter bodo vodo vzeli iz jezera Torak. Vodovod bo veljal kakšnih 22 milijonov dinarjev ter bo oskrboval vse vasi do Šibenika z vodo. Prihodnjo nedeljo bo slovesna blagoslovitev temeljnega kamna za ta vodovod, ki ga bo blagoslovil šibeniški škof dr. Mileta. Blagoslovitvi bo prisostvoval tudi gradbeni minister dr. Kožulj.
Kmetski
Avtentično tolmačenje uredbe
Pravosodni minister Je objavil v »Službenih novinab« naslednje avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov:
Avlentilno tolmatenjc odsl. 1 11. 1 uredbe: Postopek za ugotovitev vrednosti bipotekarnega kritja končno odpisanih terjatev po odredbah pra-viluika o načinu cenitve vrednosti zemljišča in ostale imovine dolžnika v zvezi z odst. 2 Čl. 2 23 pravilnika za izvrševanje uredbe bodo sodišča načela tudi na zahtevo denarnih zavodov. Katastrske uprave morajo dostaviti sodišču na njih zahtevo katastrske posestne listine in ostale podatke, potrebne za to cenitev. Stroške tega postopka nosi ustanova, na katere zahtevo je bil uveden postopek.
Odtt. 1 ti. 15 uredbe: Rok iz odst. 1 čl. 15 uredbe z ozlrom na odst. 1 čl. 26 pravilnika za izvrševanje uredbe in čl. 24 točka 5 odst. g. fin. zakona za 1937-38 začne teči od 1. junija 1937, v kolikor je bil dokument predložen do tega roka.
Odst. 1 11 32: Glede terjatev od zadružnikov, ki izpolnjujejo pogoje uredbe, cediranih, lombar-diranih, odn. reeskontiranih pri Priv. agrarni banki izvzemški terjatev od članov zadružnikov za kmečki kredit se porablja odst. 8 čl. 3 uredbe. — Te terjatve bodo Priv. agrarni banki (oddelku za likvidacijo kmečkih dolgov) posamezne zadruge odn. njih zveze izročile po predpisih 3. poglavja uredbe najdalj za 3 mesece od uveljavljenja tega
Organizacija tajskega prometa v Italiji
Turistična propaganda.
Turistična propaganda je predvsem v rokah Enita (Ente Nazionale per le Industrie Turistiche) in Cita c Compagnia Italiana Turismo) za vsak turistični kraj pa še tako imenovani Aziend di Cura, Soggiomo e Turismo.
Veliko in uepešno se udejstvuje na propagandnem polju italijanski Touring klub. Kot važen propagandni činitelj in obenem nepogrešljiv vademe-cum vsakemu tujcu pa so tudi lažni vodniki, ki so zajeli turistično Italijo do vseh podrobnosti, 6e sproti izpopolnjujejo in 6e njih nove izdaje kar vrste; tako ima Baedecker že 20. izdajo o Severni Italiji, 21. pa 60 pravkar pripravlja; Meyer ima 12. izdajo itd.
Cit vrši propagando potom svojih potovalnih in informacijskih pisarn, ki so — lahko rečem — naravnost luksuzno opremljene in urejene, se nahajajo vedno na najprometnejših točkah, imajo zelo verzirano osebje, ki je po evoij številčni zasedbi kos danim nalogam tudi ob največjem navalu. Pisarne Cita obratujejo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih; irven delavnikov v skrčenem obsegu. Skoraj povsod imajo posebne organe za avtomobilsko službo.
Turistični propagandni material.
Je v splošnem dober, praktičen, zanimiv, po umetniški strani dostikrat na izredni višini. Po formatu pa je ta material zelo različen; podoba je, da prevladuje švicarski favoritni format 10X22 cm.
f Pgkkcni krogi se prizadevajo, da bi se izdajal za "vsak turistični center samo 1 prospekt, ki pa naj bi bil reprezentativen in 6novno izčrpan; temu naj bi se prilagal kot vložek spisek gostišč s podatki, ki bo navedeni v hotelskem vodniku. Gostišča — prihajajo itak le večja v poštev — naj bi se zadovoljila z enostavnejšim, cenenim, vendar dovolj ličnim prospektom manjšega formata, ki ga neposredno dele med zanimance, prilagajo snubil-nim pismom itd.
S to prakso naj bi se dosegla — in se tudi doseže! — večja smotrnost v propagandi, zmanjšanje stroškov odnosno ekonomičnejša izraba proračuna za reklamo, v prvi vrsti pa kakovostno zboljšanje reklamnega materiala.
Nekateri reklamni prospekti imajo klavzulo o aprobaciji s strani ministrstva za tisk in propagando (zdaj ministrstva za narodno kulturo).
Poleg reklamnih prospektov in drugih tiskanih načinov reklame v Italiji izhaja turistično propagandna revija »Italia«, slična naši »Jugoslaviji«, dalje »Rivista delle Stazioni di Cura, Soggiorno e Turismo« kot organ zdravilišč, lastne, sezonske publikacije pa izdajajo poverjeništva večjih turističnih središč. Tako ima n. pr. Cortina d' Ampezzo svoj sezonski informator »Notiziario di Cortina« in poleg tega vzorno urejevano mesečno revijo »Cortina«, v kateri se publicira tudi imenik gostov vseh gostišč.
Drugi propagandni načini.
Ne 6amo privabiti tujca v Italijo, marveč ga tam tudi čim dalje zadržati, v tem so Italijani iznajdljivi in tudi praktični. Kdo bi našteval vse popuste in ugodnosti, ki se turistu nudijo, koliko je
Kulturni obzornik
Pino Mlakar: Misli o plesa
(K današnjemu gostovanju v operi.)
Človeka tvorita dva svetova: duhovni in telesni, vsak z neštetimi komponentami, ki se vežejo in prepletajo in katerih rezultante so dejanja. Konec tega procesa vidim, začetek pa je nedognan. Iz duševnih impulzov se rodijo telesni gibi in iz telesnih nastrojenj čuvstvena. Telo je izrazno sredstvo naše osebnosti.,.
Vsaka umetnina je avtonomen izraz naše du-ševnosti. Ta izraz je lahko pesem ali slika ali simfonija ali ples. In vendar je prav za prav besedna, glasbena in likovna umetnost v svojem početku in bistvu ples. Rajanje, ki je rojeno iz duševnega impulza in se javlja v telesnem gibu. Vsaka beseda je cel niz telesnih gibov: če za-pojem lestvico, lahko čutim, kako se ožijo glasilke. In roka slikar jeva pleše in riše krivulje in črte. Torej vse telesni gibi. Preskok iz duševnega akta v telesnega je isti, le s to razliko, da je pri plesu v ožjem smislu razlit na vse telo, medtem ko je pri besedi ali tonu ponavadi lokaliziran. In zato je pesnik, slikar, glasbenik in končno vsak človek plesalec v najširšem smislu besede ...
Ples je igra z ravnotežjem. Ta igra^ živi v plesnem človeku kot skrivno bivajoča draž, ki ga sili, da na vtise od zunaj in od zuotruj odgovarja z jezikom telesnih gibov. Pogoj plesa je zato doživetje gibanja, ples sam pa je oblikovno gibanje in razgibana oblika.
V plesu se srečujeta biološka in osebna duša. Obe sta iracionalni, toda v nobeni drugi umetnosti ni biološka duša tako prvotno in močno udeležena pri oblikovanju kakor pri plesu. Iz lega prihaja posobnost in svojskost plesa: njegova demonska povezanost, ki mu siccr omejuje kraljestvo prosiosti, ki ga pa tudi usposablja za uc-odjenljivo premost.
Prvina plesa je gibanje. Vendar ne vsako, temveč le smiselno oblikovano gibanje. Smiselno zato, ker mora njegov nagon biti psihofizičen, ne zgolj mehanski. Oblikovano gibanje z ozirom na prostor in čas ...
Sestavina plesa: izžarjanje človeka v prostor in narobe, naponi telesa vase, ter ritem ...
Gibi plesalca so postavljeni v prostor. Njegovo telo zahteva tri dimenzije, šest glavnih smeri gibanja (gor-dol, levo-desno, naprej-nazaj) in osemkrat tri diagonalne variante. To vse tvori kristalni lik, ikosieder. Ikosieder je plesalcev barvni spektrum in tonova lestvica. Plesalec lahko občuti najbližjo prostornost, to je svoje telo, bližnjo okolico v tipanju in tretjič prostor vsemirja...
Obliko plesnemu gibu dajeta plesalčevo telo in prostor. Za razvoj in izvedbo svojih gibov potrebuje ples časa, ker ni njegov lik postavljen v prostor kakor kip, temveč se pred nami razvija tudi časovno ...
Resnična mera za ples je ritem. To je telesna godba, neznani, silni, prvotni iu iracionalni zakon, ki ima v sebi le toliko časovnega, kolikor se njegov naglas ponavlja v kakem določenem razdobju. Ritem urejuje in brzda gibanje, ga pa tudi neti in stopnjuje do opojne besnosti...
Ples je doživetje, ki ga je treba tudi telesno občutiti, ne samo videti. Ne moremo ga uživati po razumski poti, niti po čuvstveni, niti po iz-kustveuo plastični, kakor dojemamo literaturo, glasbo ali likovno umetnost. Zato ples ni realizacija muzikalnega ali literarnega teksta, temveč je prvotnejši od teh ...
Glasbeniku omogoča šele orkester s svojo raznobarvnostjo in polnostjo brezštevilnost umetniških izrazov, močno širino Izživljanja in velike skladbe prihajajo do nas, poslušalcev, vprav šele po orkestru. Velika koreografska skladba potrebuje tudi nekega takega orkestra, ki jo izvaja: to je plesni orkester, ansambel, to je plesni zbor. Plesni zbor povečuje razne možnosti, ker je sestavljen iz različnih ljudi, to se pravi, specifično-
individualnih sposobnosti, in omogoča po svoji številčni moči mnogo več razpletljajev in rešitev, kakor pa je to mogoče samo v solu ali duetu. Plesni zbor pomnožuje po eni strani do _ne-izčrpnosti pestrost, a po drugi strani spet moč v enovitosti. In na teb prvinah se da zgraditi mnogo več, kakor so nam pokazali različni baleti, na teh prvinah se dajo graditi koreografske drame, komedije in koreografski oratoriji. Prva zahteva, ki jo mora izpolniti vsak godbenik v orkestru, je ta, da obvlada svoj instrument, svoj čisto glasbeni part in da ima končno še tisto inteligenčno-glas-beno sposobnost in umetniško zmožnost, da se more vživeti v vlogo, ki mu je dana v takem orkestru. Analogne zahteve so tudi za plesni zbor.
Ples ni samo plastično podajanje muzikalne kompozicije. Je sicer lahko, a je možen tudi brez vsake glasbe. In tak ples je absolutni ali svobodni ples. Težko, a vendar najsilnejše jo doživljanje takega plesa.
Za pravo uživanje plesne umetnine mora biti tudi gledalec sorodno uglašen. Tudi literatumega motiva ne moremo doživeti, če je čisto tuj naši duševnosti. Gledalec, ki hoče plesno umetnino intenzivno uživati, jo mora tako rekoč sam plesati, sam doživljati vse psihofizične impulze, napone in popuščanja. Samo to je čisto »razumevanje« plesa. Vsako drugo uživanje, bodisi samo panto-^ mimno, bodisi muzikalno ali estetsko, jc le okrnje-* no, delno.
Kritika je najbolj vzgojeni, najobčutljivejši gledalec. Kritika je most med umetnikom in ljudstvom. Pri nas plesne kritike sploh še nimamo. Plesna kritika mora ločiti med plesalcem-umetni-kom in plesalcem-kričačem. Mora ločiti med morjem in gnojnico, med umetnino in šundom. Plesna kritika mora vzgojiti publiko tako, da bo izžvi 1 žgala vsakogar, ki bi želel prodajati svojo meso ali kazati svoj diletantski ples. Ob času novih odkritij nam je potreben goreč in Jasen sodnik. Plesna umetnost nre danes čisto nova pota. Publika pa živi še pri starih opernih iu operetnih baletih.
Ples je najveselejša umetnost, ker se v njeni poraja soglasje med biološko in osebno dušo, izenačevanje splošnega in individualnega življenja v psihofizično celoto. To je bil cilj grškega človeka, njegova hkratnost lepote in dobrote. Harmonija je ravnotežje in ples je igra z ravnotežjem.
(Iz »Kroga.)
Muzej Julesa Verna. V rodnem mestu slavnega francoskega pisatelja Julesa Verna v Nan-tesu so ob priliki 75 letnice slavne knjige »Pot na mesec« odprli muzej, kjer so razstavljeni vsi tehnični izumi, ki jih je fantastični francoski pisatelj prerokoval v svojih romanih. Razstavljeni so tudi prvi zasnutki, rokopisi in drugi spomini. L. 1871). je bil roman *80 dni okoli sveta*, ki smo ga požirali v svojih mladih letih vsi, še utopija. Danes je že zdavnaj prekoračen tudi ta sen. Razstavljeni so n. pr. v tem muzeju slike in načrti letal, ki so to pot preletela v 30 dneh ter tako premagala tudi Vernovo fantazijo. Poleg teh letal jc videti tudi moderne podmornice, ki jih je Verne opisoval kot »Navtile« davno pred iznajdbo. Edina Vernova fantazija, ki še ni bila uresničena, je njegov sen o »poti na mesec;, toda tudi začetki tega uresničevanja so razstavljeni v podobi planetarnih raket, ki jih streljajo v vsemir.
Denar in politika je naslov češki knjigi (Pe-nize a politika), ki jo je spisal Jaroslav Kolafik (str. 598, Borovy Praha) in ki nosi značilen podnaslov: »Kari Englii, bojevnik za stabilizacijo*. Kakor je videti iz tega, hoče Kolafik dati predvsem pravo podobo o ravnatelju državne banke in bivšem ministru tei svetovnem denarnem strokovnjaku dr. Englišu ter ob njegovi osebi sporočiti tudi razvoj dvajsetletnice finančne politike češkoslovaške države. Ker jc dr. Engliševo delo »O denarju■r prevedeno tudi na slovenski jezik in je tako avtor znan tudi širšemu krogu slovenskih gospodarstvenikov, ki jih gotovo zanima tudi fi-uančna politika prijateljske države, opozarjamo na to monografijo, ki stane 60 K5.
Prožna, nihajoča cesta
Novo nemško veleletiilo: Focker-Wul! »Condor«, ki ima 1 motorje, je vos iz kovine in leti i brzino :i45 km na uro. V obeli prostornih kabinah se more peljati 26 potnikov. Letalo bo prevažalo potnike
po mednarodnih zračnih potih.
Uporaba propelerja
V nemškem zdravilišču Bramstedt so napravili posebno novost, ki je doslej še ni bilo na svetu: prvo prožno cesto.
Brainstedtska -nihajoča cesta , to najmlajše dete moderne gradnje cest, ne služi javnemu prometu. To cesto so naredili v olajšavo revmatičnim bolnikom tega zdravilišča. Znano je, da bolniki, ki imajo trganje v členkih, jako bolestno občutijo tresljaje pri hoji. Vodstvo bramstedtskega zdravilišča se je že dalj časa bavilo z načrtom za gradnjo ceste, ki bi se stopinji noge vdala, ki bi bila prožna, nihajoča. Treba je bilo večletnih poskusov, dokler niso iznašli sestave posebnih plasti, ki so ustrezale lastnostim bolniško- ceste, lznajditelj take ceste si jp z imenom Bramstedtska nihajoča pot« pridobil skoraj po vseh kulturnih državah svoj patent.
Prožna cesta ne sme biti izumetničena naprava, ampak je prožna že po naravi, slično, kakršna so prožna pota na barjih. Prožnost temelji na preprostih prirodnih zakonih in je zalo n e o in e j e n o trpežna in je ni treba kdaj kasneje obnavljati. Lahko računamo z njo tudi za 11)0 let.
Spodnja plast prožne poti sestoji iz ono snovi, ki je sicer najhujši sovražnik pri gradnji cest: to je talna voda. Na talno vodo pride plast ilračja, vrh toga pa plasti šote. Z valjem obdelan pesek pa je prav na vrhu. Ta pametna sestava povzroči, da dračje vsrkava vlago talne vode in trajno namaka z njo vrhnjo plast šote. s čimer postane cesta zmeraj prožna in nihajoča. Ce ni talno vode, so napelje voda po ceveh pod plastjo dračja in pri tem je celo mogočo urejati prožnost ceste: več moče — več prožnosti; manj moče — manj prožnosti. Nihanje je trajno.
Seveda jo taka cesta blagodejna za bolnike z bolnimi nogami, a tudi s slabimi živci. Prav tako pa bodo prožna tla ko nalašč za športne prireditve, za skoke v višino. In res si je član odbora za
LoTd Peel. pobornik za razdelitev Palestine, je 70 let star umrl v Petersfieldu pri Londonu. Trikrat je hil minister za Indijo in je vodil razgovore za novo indijsko zakonodajo. Kasneje je bil predsednik >Koniisijc za Palestino«, kjer je zastopal razdelitev te dežele
flrof Rossi. ki je dosegel svetovni rekord z motornim čolnom v Detroitu. in sicer hitrost 152.983 km na uro
ja[ionsko olimpiado že ogledal branistedtsko prožno pot. da bi na ta način priredili tla športnih igrišč na olimpiadi v Tokiju I. 1940. Ali pa bodo take coste prišlo tudi v niesta,^ zlasti za hodnike ob hišah, je še vjirašanje bodočnosti.
Za sledovi v ledu in temini
Norveški ribiči so nnšli na Spitzbergih ostanke nemške znanstvene ekspedicije, ki se je bila pred 25 leti smrtno ponesrečila. To je bila znana eks|ie-dicija Schrddor-Schranz, ki je bila 1. 1912 dobro opremljena odpotovala na Spitzberge, da bi v pokrajini Svalbard dognala vremenske poskuse.
Zdaj so na Norveškem odpravljajo na ekspe-dicijo, da bi se natančno poučili o vzrokih nesrečnega konca omenjene nemške ekspedicije.
A koliko žalostnih primerov imamo o raznih ekspedicijah! Zgodovina raziskovanja polarnih krajev pozna mnogo žrtev in pozna tudi več slučajev, ko je minilo več lot, preden je bilo moči zvedeti kaj več o ponesrečenih ekspedicijah. Najslavnejši in mogoče najbolj žalostni primer vseh časov je bila pač Franklinova ekspedicija. Leta 1845 je odšlo več izborilo opremljenih ladij pod Frankli-novini vodstvom v polarne kraje, da bi — če bi se dalo — odkrili severni tečaj. Franklin je že imel sijajno, svetovnoznano ime. S te velike ekspedicije se pa nihče ni več vrnil! Številne ekspedicije, zlasti od angleške mornarice, so se odpravljale v polarne kraje, da bi dobile kako sled za ponesrečenci. A ničesar niso našle. Šele čez dvanajst let kasneje je Mac Klintockova ekspedicija našla v »Deželi kralja Viljema« zapiske, ki jih je bil napisal Franklin; iz teh so zvedeli, da so Franklin in tovariši zmrznili in od lakote pomrli.
Pretresljiva je tudi usoda Andrčeja in njegovih tovarišev Strindberga in Frankla. Dne 11. julija lota 1897 so na Spitzbergih odleteli z balonom, da bi po zračni poti našli severni tečaj. Dasi so bili dobro pripravljeni in opremljeni, se vendar niso nikoli več povrnili. Preteklo je 35 dolgih let, preden so 1. 1932 našli ostanke drznih iskalcev severnega tečaja. Iz zapiskov je razvidno, da so se morali že kmalu spustiti na tla in so ostali v brezmejnih ledenih pustinjah živi dotlej, dokler so imeli kaj živeža.
Še zdaj pa ni razvozljana usoda Amundsena, ki jo odkril južni tečaj. Tedaj, ko je bil ves svet v skrbeh za ekspedicijo Italijana Nobila z zračno ladjo, je Amundsen z lotalom odplul v ledene pustinje, da bi pomagal rešiti ponesrečence. Nikoli več se ni vrnil in doslej tudi ni bilo mogoče najti o njem nobenih sledi. Mogoče bodo tudi v tem primeru minila leta in desetletja, dokler ne bodo našli kaj, kar bo spominjalo na smrt enega od največjih polarnih raziskovalcev.
Nehaj velikih številk
Znanstveniki! pravijo, da je v naši zemlji še 7400 milijard tou premoga na razpolago. Vsako leto se te zaloge zmanjšajo samo za 1500 milijonov to. — Nafte je v zemlji 6150 milijard ton, a iz vseh petrolejskih najdišč se na leto načrpa samo 184 milijonov ton. Po vsem tem bi imeli na svetu še za 5000 let premoga, a nafte še za 33.000 let. — Vodne sile, reke in slapovi, imajo tako moč, da bi nam na leto dajale v električnih centralah krog pol milijarde konjskih sil. Zdaj izkoriščamo na leto samo 33 milijonov konjskih sil. — Sonce
Propeler (vijak) ima pri letalu nalogo, da energijo motorja prenese v gibanje zračnih plasti. Soveda moremo vzeti tudi obratno pot. Iz premikajočega 6e zraka, vetra, se s pomočjo vijaka lahko od vzame energijo. To odvzeto energijo lahko porabimo za pogon drugih naprav. To ni nič novega, saj poznamo že stoletja mline na veter in klopotce po goricah.
Odkar so se prvi letalci dvignili v zrak, so začeli vijaku posvečati več in več pažnje. Raziskali so v laboratorijih delovanje vijaka in izboljšali profile. Tako deluje vijak danes neprimerno bolje, kako v prvih dobah razvoja. Medtem, ko prvi vijaki niso izrabili niti ene tretjine energi je, izrabi danes propeler do 85 odstotkov energije motorja. Moderni vijaki so zgrajeni tako, da morejo obračati svoja krila in na" ta način menjati naklonski kot kril. S tem je mogoča najbolj racionalna izraba moči ne samo pri vodoravnem letenju, ampak tudi pri strmem dviganju.
Nič manjša pa ni uporaba vijaka tam, kjer se da sila zraka izkoriščati. Pri letalih in avtobusih je enostavneje in ceneje urediti 6eealke za olje, diname za razsvetljavo itd., tako da jih poganja vijak, ki prejema energijo od »vetra«, ki nastaja zato, ker se vozilo giblje skozi zračne plasti. Na ta način odpadejo komplicirani in dragi prenosi z osi
| daje zemlji 150.000 krat več toplote, kakor jo daje ves premog, ki ga rudarji na vsem svetu izkop-I ljejo. če bi mogli, na primer, izkoristiti samo tisto množino sončne toplote, ki jo sonce pošilja na Švico, bi imeli dovolj sile za pogon vseh električnih naprav in tovarn, vozil in ladij na vsem svetu.
Od povsod
Zastrupil se v vinski kleti. I
Na neki vinski gorici blizu Budimpešte sta šla dva posestnika v vinsko klet, kjer sta omedlela. Trije sosed je so jima prihiteli na pomoč, a so tudi omedleli. Slednjič se je ljudem le posrečilo spraviti vseh pet na varno, vendar so bili trije že mrtvi, dva pa sta morala v bolnišnico. Zastrupljenje so povzročili plini iz alkohola.
Francosko letalo se je izgubilo. Iz Pariza poročajo, da žo več dni pogrešajo dvoniotorno francosko prometno letalo, ki je prevažalo potnike na črti Dakar—Pointe Noire v Zahodni Afriki. Pilot je moral med Mac Mahonom in EI Goleo zasilno pristati, kjer je pustil potnike in je potem sam odletel v EI Cioleo. Toda letalo ni prispelo še tjakaj in ee je brez dvoma ponesrečilo.
»Vi pa niste videti zdravi!« »Ko bi vedeli! Jetra niso v redu, želodec me boli, grlo je vneto in jaz sam sem ves bolan!«
motorja na stroj. Pridobimo tudi na teži 5n lahko namestimo dinamo n. pr. na poljubnem mestu.
Med leve je zavozita
Strašne minute je preživela neka Angležinja, ki se je s svojim avtomobilom peljala skozi zaščiteni živalski park Namanga v Tanganjiki v Afriki. Nenadoma je tik pred seboj zagledala sredi ceste pet mladih levov, ki so ee veselo igrali in se tudi na trobentanje avtomobila niso umaknili. Počasi je privozila do levov, ko je zapazila, kako se ji grozeče bližajo levinje. Tedaj je Angležinja na vso moč pognala avtomobil in fiosrečilo se ji je z največjo previdnostjo peljati tik mimo mladičev, a zdaj se je iznenada prikazal mogočen lev. Planil je k avtomobilu, a Angležinja je naglo zavozila v stran in dasi je eno kolo zdrknilo v obcestni jarek, ji je vendar uspelo zdrčafci mimo leva. Lev, levinje in vseh pet mladičev je začelo teči za njo, a ker ni zadela Angležinja na nobeno zapreko več, je bila čez nekaj minut divje vožnje vendarle na varnem.
Čebula,
zdravilo zoper raka?
Češke »Lidovč Noviny« pišejo, da je pariški profesor dr. Lakovski, znan strokovnjak bolezni raka, nedavno izjavil, da mu življenjske skušnje potrjujejo mnenje, da je surova čebula dobra zoper raka. Dognal je, da ima čebula še posebno dosti radioaktivnih snovi, če jemo surovo. Dr. Lakovski je na podlagi statističnih podatkov spoznal, da v tistih krajih, kjer ljudje pojedo dosti čebule, rak sploh ni znan. V Rusiji in Poljski je mnqgo judovskih okrajev, kjer jedo večinoma le kruh in čebulo (in naši Bosanci!), pa ni ondi še nikoli nihče imel raka. Tudi na Balkanu in Kavkazu, kjer vsak dan jedo čebulo, skoraj ne poznajo bolezni raka.
Merjenje lokov z altramikroskopom
Z ultramikroekoponi je mogoče poti vodnih ali pa zračnih tokov fotografirati. Ta merjenja se izvršujejo v laboratorijih na posebnih modelih. Če raz. svetljavo, ki osvetljuje tok v enakomernih razda-dobjih prekinjamo, dobimo ostro omejene orte, iz katerih lahko izmerimo hitrost in ugotovimo smeri gibanja. Ugotovimo torej lahko smer in hitrost toka in vrtince v toku, ne da bi v tok morali vstaviti kak instrument, ki bti nam pokvaril prvotno sliko. Tako je mogoče zasledovati tudi gibanja, ki jih z dosedanjimi instrumenti niso mogL
Rakete v stratosfero
Poizkueni urad ameirikan6ke »Raketne družbe« je končal raziskave nad raketnim načinom pogona. Ugotovil je, da eo možni pri gradnji raket trije načini. Modeli, ki so jih zgradili za raziskavanje ozračja so dosegli višino dvanajst tisoč metrov.
Vpliv lal na sile, hi naslajajo pri letenja
Merjenja na letalih so pokazala, da je vagon, t. j. sila, ki nastaja, ko se letalo giblje skozi zračne plasti in ki »drži« letalo nad zemljo, večja, če letimo v bližini tal, kakor pa, če letimo visoko v zraku.
Kakor so pokazala fotografska merjenja, ki so jih izvršili z 6.7 ton težkim vodnim letalom, ta pojav ni samo posledica gostejšega zraka v nižinah, anvpak tudi vpliv bližine zemeljske površine, saj ai lahko predstavljamo, da se v bližini zemeljske f>ovršine zračne plasti ne morejo tako hitro odmikati izpod kril, kakor v višinah.
Letalo, s katerim so izvršili merjenja, je letelo prvič v višini 2.7 m nad morsko gladino, drugič pa v višini 30.5 m nad gladino morja. Pri letenju 2.7 metra nad vodo ee je nosilna sila letala povečala za 30 odstotkov, t. j. skoraj za eno tretjino.
»Kakor zdaj ljudje živijo, ni Sudmo, da tako mladi umrjejo. Če dobiš še kje kakega starega človeka je gotovo šo od prej!«
ftlovrsui sprejem Mitssolinij«. ko je i« Nemčije srečno prispel r Rim. Spremlja ga tunnnji minister
-«of CiaiM
Din S.OOO-
DAJEMO ZA NA) BOLJŠE IDEJE
Citajte našo objavo pojutrišnjem, dne 7. t. m.	DIS
DOMAČA INDUSTRIJA 2ARNIC
Šport
Jugoslovanska zimskošportna iveza (službeno). 3. rodna plenarna, seja upravnega odbora z Ulic 1-1. septembra 1937.
Predsednik, sporoča <ia jo prodsedništvo ob priliki rojstnega dno častnega predseduika uaše Zveze. Nj. 'Vel. kralja Petra II., izvršilo vpis v knjigo čestitk pri Bauski upravi.
Nadalje sporoča, da so jo o priliki avaaimaua čestitalo komandantu dravsko divizije, generalu To-niču toi generaloma Nediču in Iliču, ki t>o vsi naši dobri prijatelji ia poboruiki smučarstva v vojski.
Nadalje se spominja smrti češkoslovaškega pre-zidentii Osvoboditelja Tomaža G. Masaryka in predlaga, da se bratskemu češkemu Svazu Lyzaru ob tej priliki izreče našo sožalje. Soglasno sprejeto.
Uc misija blagajnika tov. dr. Iviaute in načelnika ZSlž g. 1'olana nam je bila sporočena, iu sc z obžalovanjem sprejme ua znanje.
Zapisnik zadnje seje je bil razmnožen in razpo-slau vsem odbornikom. Predsednik da zapisnik v razpravo iu se sprejme s sledečim popravkom. Na seji prisoten je bil mr. Piccoli. opravičeno odsoten je bil dr. Souvan.
Poročilo isvršnega odbora poda generalni tajnik. Predlog za odlikovanja je bil odposlan. Zveza HLAK, Zagreb nam sporoča, da jo načelno pripravljena nam
odstopiti tronerja Kuismo za zimsko mesece. Podpredsednik dr. Pire bo v soboto v Zagrebu in bomo pismeno prosili g. Dobrina, da se sestauo z uašim podpredsednikom, da se ustmono definitivno dogovorita v pogojih, pod katerimi bi odstopili trenorja Kuismo. Poročilo je bito sprejeto na znanje in odobreno.
Poročilo generalnega tajnika. MFVN nam sporoča, da nima ničesar proti prireditvi mednarodne tekme Trst—Sušak. voudar sporočamo Zagrebški podzvezi, da ima v princip usa.mo Zveza, pravico prirejati mednarodne tekme, podzvoze in klubi pa samo s predhodnim odobreujeni Zveze. Dopis, istega ministrstva glede kinematografsko razstave v Milanu z dne 31. avgusta 1TO7 smo vzeli na znanje In bomo skušali dohiti primerne filmo, vendar jo loroiiu 10. september tako kratek, da bo težko dobiti material.
Ministrstvo trgovine opozarja vsa člane Zveze, da naj ne auousira jo r inozemskih časopisih, ki pi-
šejo neprijateljsko o uaši državi. Tozadevno se sporoči v okrožnici vsom podzvezam in klubom.
SSS Zagreb so je na svoji zadnji plenarni seji bavil s skrajno neugodnim finančnim položajem vseli športnih zvez. S svojim dopisom z duo :)0. avg. t. 1. nas prosi, da mu »poročimo sledeče podatke: Našo finančno situacijo v lotu 1037, predvidena podpora MFVN za leto 1937/38 in kateri znesek smo od to podpore jfo dobil 17 Težkoče ki jih imamo radi pomanjkanja denarja? Nujne potrebe v letu 1937/38! Načrt za 1937/88! Kateri klubi so dobili direktuo podporo od MFVN in koliko) V koliko so pripravljajo športno lii denarno za olimpijado v Tokiju oziroma za prvenstvo FIS-el Na ta vprašanja smo jim takoj odgovorili, da je piedvide.ua podpora Zveze lOO.OOtl din. da pu do danes nismo dobili izplačanega ničesar. Radi tega so vsi računi ueplačani (lokal, pisarniška moč. računi iz prošlo sezono). Kar se tiče podpor klubom direktno, nam ni zna.n noben slučaj, da bi bila kaka podpora izplačana. Za olimpijado v Tokiju so ne pripravljamo, ker so jo uajbržo ne bomo udeležili, pač pa bomo začeli Čimprej« s treningom za FIS-o.
Sokol Kraljevine Jugoslavije. SSKJ nam jo odpovedal stari sporazum in predlaga novega, ki ima sledečo najvažnejše točke. SSKJ priznava JZSS za edinega predstavnika zimskih športov v tu in inozemstvu. Tekmovalcem naj so dovoli, da. se do 31. do-eombra 1937 odločijo, za. katero Zvezo hočejo biti vo-rifieirani. Sokol želi, da ima pravico verificiranja svojih članov, ki bi bilo obvezno tudi za nas. Tov. Kunstelj sporoča, da jo ta odpoved prišla že pred skupščino s predlogom, da skupščina razpravlja o novem osnutku dogovora. Ker jo skupščina zavzela znano stališče, ki jo za nošo Zvezo najboljše, je vendar on smatral za primerno, da zaenkrat sklepa skupščiua in ni sporočil SSKJ. Ker pa smo sedaj prejeli ponovuo dopis in predlog od SSKJ, predlaga, da se ua današnji seji zadevo reši. V debato posežejo: dr. Pire, prof. Kozak, mr. Piccoli, Kunstelj, Profenik, Kosec, dr. Prodan, Predalič, Sklene so sporočiti SSKJ sledeče: Zvozna glavna skupščina je sklonila da ni potreba uobotiib posebnih dogovorov, ker pač. naša pravila že sama dajojo največ možnosti za složno sodelovanja s Sokolom. Vsako sokolsko društvo jo lahko
Resnica o Španiji
(Dalje.)
Vojna v Španiji nj, pravijo, nič več kakor epizoda (vtaknjeu dogodek) v vesoljnem boju med demokracijo in samovlastno državnostjo Zmaga narodnega gibanja bo spravila narod v sužnost države. "Španska Cerkev — tako čitamo v nekem tujem listu — je morala izbirati, ali naj se odloči za preganjanje po madridski vladi ali za sužnost pod tistimi, ki zastopajo politična stremljenja, katera nimajo na sebi nič krščanskega, pa si je izbrala sužnost. — Ni bila (a izbira postavljena Cerkvi v naši državi, ampak tale: Cerkev stoji pod popolnim propadom v rokah komunizma, kakor se je zgodilo v pokrajinah, koder jc komunizem zavladal, varuje pa jo oblast, katera je doslej zagotovila osnovna načela sleherne družbe; to Cerkev ozira na njene politične "težnje.
■ "K.if "pa zadene bodočnost, ne moremo prero-ko v a tir "k a j se bo zgodilo na koncu borbe. PaČ tj^tffortfOe vojna ni začela zato, da bi se kak-^■tf&ttibflilniška država postavila -'nad ponižan narod. marveč zato- da spet vstane narodni duh z močjo in krščansko svobodo nekdanjih časov. Zaupamo v previdnost mož, ki so v vladi, da za ob; likovanje bodoče španske države ne bodo hoteli sprejemati tujih kalupov, marveč bodo upoštevali zahteve globoko narodnega življenja, in pot, ki jc zaznamovana po preteklih stoletjih. Vsaka dobro urejena družba temelji ua trdnih načelih in živi od njih, ne pa od prinesenih tujih pritiklin. ki so v nasprotiu z narodnim duhom. Življenje je močnejše ko programi, in moder oblastnik ne bo nalagal državi programa, ki bi delal silo notranjim močem naroda. Mi bi bili prvi. ki bi obžalovali, če bi se neodgovorna samovlada parlamenta nadomestila s še strašnejšo samovlado diktature, ki nima korenin v narodu. Gojimo upravičeno upanje, da ne bo lako. Prav to. kar je Španijo rešilo v najrevnejšem sedanjem trenutku, je bila trajnost vekovitih načel,, ki so oblikovala naše življenje, in pa dejsivo, da se je velik del naroda dvignil v njih obrambo. Bila bi zmota, če bi prelomili z duhovno smerjo naroda, in ni misliti, da bi v to zmoto zabredli.
Voditelje narodnega gibanja dotee podobnih zločinov, kakršne so zagrešili ljudje iz Ljudske fronte. :Bela vojska«, beremo v veljavnem katoliškem listu i i tujine, -uporablja neopravičljiva sredstva, proti katerim mor.Wlo ugovarjati . Zbir-ka podatkov, ki jih imamo, naznanja, da v nacionalistični Španiji beli teror (strahovanje belih)
gospoduje z vso strahoto, ki jo kažejo skoraj vsa revolucionarna nasilja ... Spričo okrutnega divjanja, ki je organizirano po načrtu, kar kaže skušnja pri četah, se doseženi uspehi zde vredni prezira.« — Spoštovani člankar je zelo slabo obveščen. Vsaka vojna ima svoje izgrede; nedvomno jih bo imela kaj tudi v narodnem gibanju; nihče se blaznih napadov brezsrčnega sovražnika ne brani s popolno mirnostjo. Ko v imenu krščanske pravice in ljubezni obsojamo vsak izgred, zagrešen bodisi po zmoti, bodisi po podrejenih ljudeh, in ki ga je tudi tisk po načrtu povečava), pa hkrati povemo, da se sodba, katero popravljamo, ne sklada z resnico; trdimo, da je izredno velika, nepremostljiva razdalja med eno in drugo stranjo v načelih pravič-nosti, v nje uresničevanju in oblikah njenega uveljavljanja. Bolje bi rekli, da je bila pravičnost Ljudske fronte ena sama strašna zgodovina nje kršitve, obrnjene proti Bogu, proti družbi in po-edincem. Nemogoče, da bi bila pravičnost tam. kjer izločujejo Boga, temelj pravičnosti. Ubijati zaradi ubijanja, uničevati zaradi uničevanja, pleniti nasprotnika, ki se ne vo;skuje, in to postavljati kot načelo za državljansko in vojaško udej-stvovanje: fo je listo, kar se more o enih utemeljeno trditi in česar drugim ne moremo prisojati brez krivice.
Nekaj besed o vprašanju baskovskega nacionalizma. tako nepoznanega in potvarjanega in iz katerega so kovali orožje proti narodnemu gibanju. — Z vso iskrenostjo občudujemo državljanske in verske kreposti naših baskovskih bratov. Vsa naša ljubezen velja veliki nesreči, ki jih tare in ki jo imamo za svojo, ker je nesreča domovine. V dno srca nas boli zatemnitev, ki ie zadela nekatere njihove voditelje v resnem trenutku njihove zgodovine. Toda z V6o odločnostjo obsojamo, da niso poslušali glasu Cerkve in se niso zavedali resničnosti papeževih besedi v okrožnici o komunizmu: »Agentie uničevanja, ki niso tako številni- izkoriščajo ta nesoglasja (med katoličani), jih zaostrujejo iu nazadnje vržejo v boj katoličane druge proti drugim.« — »Tisti, ki delajo na to. da bi pomnožili nesoglasja med katoličani, jemljejo tiase strašno odgovornost pred Bogom iti pred Cerkvijo.« — »Komunizem je v bistvi) in do dna perverzen in ni mogoče dopustiti, da bi na kateremkoli področju Z njim sodelovali tisti, ki hočejo rešiti krščansko omiko.« — »Kolikor bolj se pokrajine, v katerih nadaljuje komunizem 6 svojim prodiranjem, odlikujejo po starosti in veličini svoje krščanske omike, toliko boli uničujoče se bo tam pokazalo sovraštvo brezbožnikov.«
Vozni red veljaven od 4. oktobra
Brzovlaki so zaznamenovani s črko B.
Odhodi vlakov iz Ljubljane s
Proti Gorenjski:
Tržič (samo ob delavnikih)
Bistrica-Bj.-Rateče-Planica-Tržič
Jesenicc-Mlinchen-Salzburg (B)
Bistrica-Bj.-Planica-Tržič
Jesenico-Rateče-Planica-Tržič
Tržič
Bistrica-Bj.-.Iesenice-Tržič Jesenice-Miinchen-Pariz (B) Jesenice
Proti Kamniku:
Kamnik mesto Kamuik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto
5.50 7.15 9,14 11.48 15,45 17.30 18.40 20.48 23.30
5.29 8.05 11.30 13.45 16.05 18.25
član Zveze lu se mora vsako včlaniti zase. Verifikacije in vse ostalo se mora vršiti po naših pravilih iu pravilnikih. Izjema se uapravl v tem. da se sokolskim četam, ki so prav za prav odseki večjih društev, ni potrebno posebej včlaniti, kor se s članstvom njegovega društva smatra, da je član tudi četa sama. Vsak tokmovaleo Jo lahko verificiran samo za ono društvo, včlanjeno v naši Zvozi, bodisi za Sokola ali pa za kako drugo športno društvo. Pri internih saiuosokolskib tekmah lahko nastopijo za posamezna sokolska društva vsi pri naši Zvezi verificirani tekmovalci in veljajo takrat določil« SSKJ. Za vso člane Sokola na naših tekmah veljajo seveda uaša določila. Soglasno sprejeto.
Blagajniško poročilo. Blagajuik dr. Kiauta jo podal ostavko na to mesto ostane pa nadalje namestnik P-St. O. Tov. Knuslelj poroča, da jo zvezna hlagajue prazna in da je za najnujnejšo posodil denar predsednik tov. dr. Pavlin, ki so nahaja sodaj v Belgradu in bo izvršil vse potrebne introvenelje. Za novega blagajnika se ni moglo najti primerne osebe, in naj se do prihodnjo seje poišče novega blagajnika In se ga prodlaga v imenovanje.
Tehnični odbor. Načelnik tov. Predalič poroča, da odsek izdeluje pravilnik za domačo trenerje, letošnji smuški koledar in imenovanje mednarodnih sodnikov.
Mladinski odsek. Načelnik prof. Kozak sporoča, da jo sklical sestanek vseh zainteresiranih za. četrtek, Ifi. t. m. in bo na tem sestanku sestavil Mladinski odsek Oriše še e.nkrat načrt, dela, vendar pravi, da jo brez denarnih sredstov vsako delo iluzorno. Podpredsednik tov. dr. Pire poroča, da lahko sigurno računamo s podporo din ino.oon in da so bo od te vsoto sigurno lahko dotirnlo MO s primernim zneskom. Tov. Kunstelj predlaga, da prekinemo dosedanjo prakso dela na kredit in da izvršimo samo ono delo, za katero prejmemo podporo. Prof. Kozak poroča, da je najvažnejše za mladino priroditi zvezni tečaj za mladinske vodnike. Totem so ho lahko začelo organi-zatorno delo. Z novo naredbo se šolska mladina luhko druži v šolah v šolsko družino s ciljem telesne vzgojo tako, da jo sedaj podana baza za uspešno delo med šolsko mladino. Nadaljo prosi, da se potoni okrožnico fipzovejo vsi klubi, da čimpreje pošljejo poročila o avojoni dosedanjem delu za mladino, Okrožnica bo po-waua najbržo še ta teden.
Zdraviliški odsek. Načelnik tov, dr. Prodan predlaga člane Zdr. O. poleg ua skupščini izvoljenega načelnika dr. Prodaua in namestnika dr. Ilreeelja še Člaue: docent dr. Seliškar, doeent dr. Skerl liozo, dr. Bonač Franc, dr. Del Cotl Rudolf dr. Kuralt Vou-čina Mira, dr. Novak Franc, Ptraouel Jožica, mr. Piccoli. Načelnik sporoča, da bo Zdr. 0. delal po načrtu prejšnjih Zdr. O. Razposlali bodo tiskovine. Prosi za dotacijo denarja za nabavo potrebnega materiala. Kooptaolju soglasno odobrena.
Propagandno.Statistični odsek. Načelnik tov. mr, Piccoli prodlaga poleg na skupščini izvoljenega načelnika mr. Piccolija in namestnika dr. Klauto člano tega odseka: Nagy Viktor, Boštjandžifl Agan, dr. Bogdan Brecejj, Kermavncr Ivo, ing. Korenini Jožko, prof. Josip Kozak, dr. Josip Prodan, Zemlič Fran, firamel Bogo. Svetovalci: gg. Kobentar Frane. Parma Bruno, dr. 2ižak Ciril.
Propaganda 1. predavanja in članki (popisi) splošnega značaja (zdravstvenega, vzgojnega, idealnega Itd.), sntuško tehničnega značaja (oprema, gimnastika, poodiao smučarske panoge, trening, lekme, to-čftji itd.), tujsko prometnega značaja (turizem, izleti Itd.); izdelajo člani odseka ali drngl. milo Jih odsok /.hira, odobri ali pa odkloni. Predavanja iu članki se ilustrirajo z rlzbami ali fotografijami. Opredcle sc na standard predavanja s skloptifniml slikami - (izdelava tekom sezono), na radio predavanja iu članki v ciklu-stil. Končno se lahko zbere dobljeni material v brošurah. — 2. prireditve: sportno-propagandne In družabno osnutku (razpise in programe), sestavi in dostavi podzvezam za evont. izpeljavo.
Statistika. Odsek vodi statistiko o zvoznem delu in o razvoju smučarstva v državi s pomočjo poročil, vprašajuih pol in kartotek.
Zbor smuških učiteljev. Načelnik Velim Slano podaja pismeno ostavko radi stališča upravnega odbora, da je ZSTT popolnoma podrejen Zvezi, katerega odsek jo in radi dezenteresiranosti smuških učiteljov na dolu, Naprosi se plsmouo namestnika g. Cernlča, da vodi ZSU.
Proti Dolenjski:
St. Janž-Novo mesto-Kočovje-Karlovac KoČovje-Št. Janž-Novo mesto Novo mcsto-Karlovae Kočevje-Št. Janž-Novo mesto
Proti Vrhniki: Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhuika trg
Proti Rakeku:
Trst-Ventimiglia-Roma-Pariz (B) Trst-Reka-Venezia-Koma (B) Postojna-Trst Trst-Milano-Pariz (SO) Trst-Reka-Milauo-Pariz Postojna-Trst
Trst-Reka-Veutimiglia-Roma (B) Postojna
Proti Mariboru in Zagrebu:
Maribor-Zagreb
Zagreb-Sušak-Split-Belgrad (B)
Maribor-Zagreb
Maribor
Zagreb-Bolgrad (B) Wien-Budapest-Praga-Zagreb (B) Maribor-Zagreb Maribor-Zagreb
Zagreb-Sušak-Split-Belgrad (B) BeTgrad-Bukarešta-Ištambul-Atene (SO) Wien-Budapest-Berlin-Varšava (B)
7.50 13.33 16.15 19.30
7.45 11.40 14.00
18.30
1.40 5.58 6.15 8.37 10.00 13.40 17.07 18.20
0.45 4.30 5.30 8.00 9.13 13.00 13.35 18.23 20.00 21.48 23.55
Prihodi vlakov v Ljubljano:
Z Gorenjskega:
Tržič (samo ob delavnikih)	7.10
Bistrica-Bj.-Ratoče-Planica-Tržič	7.40
Pariz-Miinchen-Jesenice (B)	8.50
Rateče-Planica-Jesenicc-Triič	12.17
Bistrica-Bj.-Ratcče-Planica-Tržič	15.38
Jesenice	17.56
Tržič	19.25
Miinchen-Salzburg-Jeseniee (B)	19.42
Bisl rica-Bj.-Rateče-Plauica-Tržič	20.35
Iz Kamnika.:
Kamnik mesto	6.46
Kamnik mesto (samo ob delavnikih)	7.35
Kamnik mesto	10.54
Kamnik mesto	13.28
Kamuik mesto	15.43
Kamnik mesto	18.08 Kamnik mesto (ob nedeljah in praznikih) 20.30
Z Dolenjskega:
Novo mesto	6.50
Karlovac-Novo mesto-St. Janž-Kočevje	9.05
Karlovac-Novo mesto-St. Jauž-Kočevje	15.00
Karlovac-Novo mesto-St. Janž-Kočevje	20.37
Z Vrhnike:
Vrhnika trg	6.55
Vrhnika trg	0.20
Vrhnika trg	1^.14
Vrhnika trg	17.50
Z Rakeka:
Pariz-Roma-Ventimiglia-Trst (B)	4-17
Postojna	7.06
Roina-Vontimiglia-Trst-Reka (B)	12.59 Postojna
Pariz-Milano-Trst-Reka	19.15
Pariz-Milano-Trst (SO)	21.38
Postojna	20.08
Roma.Venezia-Trst-Reka (B)	23.50
Iz Maribora in Zagreba:
Belgrad-Split-Sušak-Zagreb-Maribor (11)	1.27
Wien-Budapest-Berlin-\Varšava (B)	3.54
Zidani most.	7.03
Istambul-Alene-Bukarešt (OS)	8.2»
Maribor-Zagreb	9.00
Belgrad-Spht-Sušak-Zagreb (B)	9.34
Maribor-Zagreb	13.18
Praga-Wicn-Budapest-Zagreb (B)	17.01
Maribor-Zagreb	18.09
Belgrad-Zagreb (B)	20.24
Maribor-Zagreb	20.22
Agnes Giinther:
108
Dušica«Rožam ari j a
Ko je kneginja prejela vest, da 6toji otroška posteljica v spalnici staršev, se je ves dan temu
Cosmehovala. Kako malomeščansko! Rožamarija o torej ponoči sama vstajala iu se brigala za otroka! No, mogoče pa bo pri tem shujšala in poslala grda! Plavolaska ovene najprej! Kneginjo je ves dan ogrevala ta vest.
Knez je Harra sprejel izredno nemiloslno. Harro je klonil glavo in poslušal ukor kar najbolj vdano.
Da, fo je res, Toda v Thorsteinu so bile ženske že v premoči. Oscrn proti njemu in Martu. ker Henrik še ne šteje. Polastila se ga je bila bojazni. Sicer pa Rolamarija doslej še ni bila opravljala ponočtie službe. To je bila njegova zadeva. Zanima ga namreč duša prav malih otrok in jo namerava proučevati. To pa more storiti le ob živem predmetu. Na tem j>odročju se še ni nihče udejstvoval.
Knez ga nekam dvomljivo pogleda ter odgo-vori na njegova izvajanja:
»To mi je povsem novo, Harro. Mar se ue udejstvuješ že na premnogih področjih?«
»Tudi meni je nekaj novega,oče. Toda kdaj
te mogoče bolj točno proučevati dušo. čc ne tedaj, ;o 6e začne la vzbujati? Tudi nc smem dovoliti, da bi motile moja vzgojna načela slabo vzgojene tako zvane gospodične, po domače goske. Ni mi neznano, kaj hoče reči. oče. toda z vzgojo ne začenjamo nikdar prezgodaj. In pol kilograma je že postal težjil Sicer bi te pa rad nekaj posebnega prosil.
Rožamarija ie vendar ?e premlada za vse fo. kar se od nie zahteva. Rad bi preprečil, da bi radi neprestanega aaianja ne utrpela škode...«
»Seveda. Harro! In prav radi tega...«
»... bi ji rad pripravil posebno ugoden položaj in zato sem si nekaj zamislil Pri tem bi se lahko tudi povsem nemoteno ukvarjal e prouče-vanjem mlaae duše.«
Tu se je knez hudomušno namuzal. Harro pa nadaljuie:
»Prosil bi te za lovsko hišico na rimskem travniku. Tam bi lahko preživeli ve6 dan v gozdu. Rožamarija je vsa navdušena za ta načrt. Zjutraj bi se lahko vozila tja, vračala pa bi se na večer. Toda hišico bi bilo treba nekoliko popraviti. Ali te smem za to prositi? Na našem hribu je še prevetrovno iti pravi gozd je preoddaljen, da bi mogli nemoteno živeli v njem.«
Harro je dosegel popoln uspeli. Knez se je peljal.kar z njim na rimski travnik in odločila sta se še za prizidek zasteklene verande. Gori ima lovska hiša majhno spalnico in dvoranico s štu-kalurnim stropom in sedmimi okenci. Spodaj tia .je majhna kuhinja 6 prastarim kamnitnim štedilnikom. :zba za slugo, hlev za šestero konj a, kaj''
velika zaloga sena, kajti odtod so krmili pozimi divjačino.
Kneza zmeraj osrečuje, ako more s čim vzra-dosliti svojo hčer.
Hišica v gozdu je pripravljena s petnajstim majem. Zeleno pleskana veranda se ob stari, ere-broosivi. ledeni hišici malce čudno podaja. Dvoranica je belo pleskana. Vsako slikarijo je Harro odklonil, češ da je neprimerna. Dvoranica je opremljena s svetlim pohištvom iz vrbovja Zaves ob okencih ni saj zre v hišo gozd in cvetoči travnik. Zadi za hišo. proti 6everu, je visoka hojna stena, za hlevom se odpira širok, dvojen bukov drevored, proti jugu in zahodu pa oklepa hišico travnik Mogočne kostanjevo drevo ?toji ob robu travnika. Pravkar nosi bogat božični okras belih svečic in ljubeznivo naslanja svoje veje na ere-brnoslvo. s skodlami krito streho. Pod tem kostanjem sloji zdaj na visokih nogah špleltna posteljica Henrika Friderika. Ptički žvrgotc, me
tutjčki se love nad njim in okoli njega brenče druge pridne živalice.
Večeri so postajali krasnejši in milejši in Rožamarija si želi, da bi vsaj enkrat v snu slišala šumljauje gozda. Harro je na to že čakal. Brž 60 pripeljali še dvoje poslelj za spalnica
Harro je nadarjen človek in mojster v urejevanju. Njegovo glavno načelo: ,Čim manj slug, katerim se mora" zopei streči\ je zmagoslavno prodrlo.
Vsako dopoldne ob enajstih pripelje iz Thor-sleina voziček Lizo in dve veliki zaprli košari. V eni teli je spravljeno še toplo kosilo, katero je bila Liza že snoči pripravila, v drugi pa je čisto perilo za mater in olroka. Rožamarija namreč še nc ve da lahko oblečemo perilo po dvakrat, da moremo spati v istih rjuhah tudi po večkrat.
Ob treh popoldne zopet odpelje voziček. Liza je bila med tem uredila in pospravila sobi, pripravila vse za noč in znova napolnila košari.
Večerja je vselej mrzla in preprosta Roža-marijo veseli, ako more sama pogrnili in ozaljšati mizo v dvoranici ali pa na verandi.
Nihče ne sluti pravega vzroka, čemu si je uredi! Harro to življenje v gozdu iu na travniku, zikaj je preuredi! vzgojo svojega sina ter ji dal drugo smer. Prvič v svojem življenju je bil pri-moran privoščiti si malo odmora. Pričela se ga je namreč lotevati omedlevica, pred očmi se mu je začelo blišča ti in prišel je do prepričanja, da ue sme več delali brez vsakega oddiha kot doslej. Zelo ga je prestrašilo to njegovo odkritje.
Toda kako naj miruje v Thorsteiuu, dokler je še toliko sten praznih! Rožamarija o vsem tem ne sluti ničesar Neizrekljivo se raduie, ker si je njen soprog nepričakovano dovolil malce brezdelice.
2e čez nekaj dni se je izboljšalo Harru. Ble-ščenje ga je jiopolnoma minilo. Zdaj šele se je začel zn Rožamarijo pravi krasni maj. Komaj deset korakov od hišice cveto v skupinah šinarrtice. Kukavica ie neulrudliiva iu tisočero življenje se pojavlja po travniku in gozdu. Ko bi ne bila tako
dobre volje in bi ji mali Henrik Friderik pripravljal bolesti, bi bila to najlepša in najpopolnejša slika Genovefe.
Otrok spi ali pa se pase ob materinih prsih ali pa zre s svojimi 6vetlimi očmi v čudoviti, zeleni. lahno razgibani svet nad seboj.
Harro pa v svojem 6ivop!atnenem jopiču in kratkih hlačah lezi iztegnjen v travi ter motri sinje nebo skozi prozorno kostanjevo krono. Kravate v gozdu ne pozna.
Otrok ima več imen: pohlepnež, razkošnež, trinog, črviček in če hoče Harro svojo Rožo malce podražiti ga zove ubogega otroka.
Ob večerih prijezdi knez in sicer prihaja navadno brez spremstva Ne dovoljuje pa, da bi mu Harro oskrbel konja, ampak si ga sam povede v hlev. Potem spravijo trinoga spat. »Pri tej priliki se pojavljajo prvi znaki vzbujajočega sc otroškega duha. Zdi se namreč, kakor bi otrok zahteval, da se izvrši z njim neki obred, katerega spored 6i je gotovo moral že zapomniti.«
Tako pojasnjuje Harro v najizbranejših izrazih svojemu tastu.
»To zahtevan je pa je utemeljeno v celi vrsfi zelo važnih duševnih pojavov kakor so: spomin, čvrsta volja in drugi.«
Med tem predavanjem pa Harro obrača v svojih spretnih rokah malo telesce ter ga obdeluj« s praškom in z gobo.
»Zdaj se jasno prikazujejo znaki neugodja, oče. Toda tudi to je že minilo in polagoma pripravlja svoje duševno razpoloženje na radosti, ki ga še čakajo. Zdaj pa sledi obred.«
ll.irro položi svojo glavo na blazinico in že se utrinja vesel nasmešek na malem obrazu. Maha in tipa z tiožicami in rokicami in kondio se mu ie vendarle posrečilo. Ulovil je Ilarrov kodre, da k-rikne od radosti. Istodobno pa obdelujejo očetova lica njegovi majčkeni, malce na znotraj zaviti podplati. In vsak dan iiuaide kak nov giasck. da izraža z ti jim svojo rado*!.
Triperesna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sede).
Ob studenčku, ki je izviral izpod nizke skale, *o 6i utešili žejo in se nato lahkih nog spuščali po pobočju navzdol.
Že so se prve večerne sence prihuljeno plazile iz samotnih gozdov in sotesk, ko 60 z zelenega grička zagledali pred seboj v dolini velik trg.
»Meni 6e zdi, da smo že na Hrvaškem,« je rekel Peter.
»Ne verjamem.« je Nande zmajal z glavo. »Tako blizu pa tudi ni hrvaška meja «
»Pogleita, poglejta. kaj pa je tamlel?« je nenadoma vzkliknil Jožek in pokazal z roko v sredo ■trga, kjer se je dvigal proti nebu velik šotor.
Nande in Peter sta nekaj časa napeto upirala oči v zaznamovano 6mer. potem pa je Peter glasno plosknil in zakLical:
»Naj me brcne koklja, če ni to cirkus!«
»Res je cirkus!« je pritrdil Nande.
»Joj, pojdimo ga gledat!« je navdušeno predlagal Jožek.
Nandetu in Petru tega ni bilo treba dvakrat reči. Na vso sapo sta jo ucvrla v dolino, Jožek pa za njima...
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek S. oktobra: 11 Šolska ura: Obramba in r.a ščita našega živalstva (g. Rafael Bačar) — 12 Pisana šara (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 t:as, spored, obvestila - 13.15 Koncert Kad. ork. - 14 Vreme, borza — 1* Mozaik (plošče) — 18.4« Uavčne oprostitve in olajšave (g. dr. Vladimir Murko) — 10 fas, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.30 Nac. ura: Balkanski sporazum Idr. Milorad Radovanovič) — 10..»« Zabavni zvočni tednik — 20 Akademski pevski kvintet -20.45 Koncert ltnd. ork. — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert tamburaškega scksteta.
Drugi programi t
Torrk, s. oktobra: ReUjrad: 1S.50 Poljudni zvoki; 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20.00 Operni prenos - Dunaj: 19.40 Filmska glasba; 21.10 Igra; 22.30 Dunajski zvoki — Rudapcšta: 19..KI Igra; 20.50 Orkestralni koncert: 22.30 Plošče - Trst-Milan: 20.40 Pestra glasba: 21.0« Simfonični koncert — Rim-Barl: 20.4« Pestra glasba; 21 HO Romeo jn .lulija. opera — Praga: M.L5 Operne siike; 20.115 Poljudni koncert, iz Brna; 22.55 Varša\a- J2.15 Plošče — Variava: 19.30 Kitar.'; 2(1.00 Simfonični koncert; 22.10 Plesna glasba — Vsa Nemčija: 20.00 Začetek zimske pomoči 1937-1938 (prenos iz Berlina)._
Kranj
Težka nesreča kolesarja. Ko se je peljal e kolesom včeraj popoldne 16-letni vajenec Dušan Piš iz Ljubljane v Kranj na tombolo, je padel na ce6ti pri Medvodah in dobil pri padcu pretres možganov. Kljub temu se je še pripeljal v Kranj, kjer pa mu je postalo slabo, da so ga peljali k zdravniku g. dr. Novoselskemu, ki mu je dal injekcijo, nato pa odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico.
Župna cerkev je dobila dve novi okni. Pretekli teden je napravila tvrdka Klein iz Ljubljane za župno cerkev v Kranju dve novi okni, kateri je izdelala po načrtu ge. prof. Helene Vutmik. Okni sta krasno izdelani in se lepo prilegata h krasnemu oltarju župne cerkve.
Fantovski spopad na sejmišču v Kranju. Nedeljska tombola je privabila v Kranj več kot 20.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. Kdor je gledal to veliko množico, ko jc odhajala v razne smeri, je že moral pričakovati, da se bo kaj zgodilo. Med tombolo je bilo vse v redu, toda pozneje, ko so se mnogi opijanili, je prišlo na več krajih do pretepa. Do večjega spopada je prišl na sejmišču v Kranju, ko se je skupina štirih fantov v ponedeljek okrog treh vračala domov. Ti fantje 60 se med seboj prepirali v pijanosti, ker je vsak izmed njih drugemu očital, da mu je bič ukradel. Na sejmišču je prepir dosegel višek, nakar je eden pograbil nož in mahnil t. njim Grilca Antona, 25-letnega delavca iz Javornika, in sicer v bližino srca. V istem pretepu je dobil tudi Kozina Ivan iz Cirčičev več zabodlja-jev v glavo. Ljudje, katere je prepir zbudil iz spanja, so poklicali policijo in zdravnika, ki je ugotovil na Grilcu smrtnonevarno poškodbo in odredil takojšen prevoz v bolnišnico, drugega pa je oddal v domačo oskrbo.
Dekliški krožek Prosvetnega društva ima 6e-slanek v sredo 6, oktobra ob 20. v knjižnici Ljudskega doma. Vabljena vsa dekleta!
Med spiritisti. »Včeraj se nam je na 6piritistični seji javil Beethovem.« — »In kaj je rekel?« ■— »Prosil jc mojo ženo, naj ne igra več njegovih sonat.«
Proti vročini. Da človek ne omaga zaradi vročine, je po nasvetu zdravnikov zelo dobro uživati mnogo soli in sicer, da se jedi zelo sole, ali pa se dene sol v pi60 ali vodo ter pije. Sol je zelo odporna 6ila proti vročini.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dia l-—; ienftovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek «» malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega anačaja se račona enokolonska S nun riaoka petitno vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloilB znamko.
	m	HEBRB rnttrgg	i
TEl. 22-21
UNION
Kuharica
poštena, pridna, išče me sto pri boljši družini. — Nastopi lahko 15. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15.909.	(i)
Službodobe
Sposobno služkinjo
za stanovanjska dela ln hišnika sprejmem. Upokojenci imajo prednost. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.917.	(b)
Trgovski pomočnik
manufakturne stroke, dober prodajalec, delaven in pošten, so takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen pomočnik« št. 15.934. (b)
Iščem
zanesljivega, poštenega, zdravega in močnega, vojaščine prostega, samskega skladiščnega delavca za takojšen nastop službe. Fantje z dežele ln le s temi lastnostmi imajo prednost. Naslov, kamor se naj vse ponudbe s potrebnimi podatki pošljejo, pove uprava »Slovenca« pod št. 15.091.	(b)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjib cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulic^it. 3
Nalvečjl zgodovinski film
Marija Stuart
v glavnih vlogah Halarln« Hepburn ln fredrlch riarch
Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žreb bo dobil modern damskl klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona Truda. Klobuk je razstavljen v Unionu.
TEl.
27-30
SLOGA
Drama slovaške lepotic« )e prikazana v najlepšem glasbenem pevskem filmu
Maryša
z nalboljSln-i umetniki praškega narodnega gledališča Jifina stepnlftKova, jaroslav Volta ln Vladimir Boruky
TEl.
21-24
MATICA
Premiera 1 Sijaj in nISine Pariza
v velefllmu genijalnesa režiserja
Zločinec Iz Eden Dara
Harry Baur — Inklšlnov
Q\udjt>haAx. 06:21.,s W -
™II
Vajenka
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Nastop takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.924. (v
20 let star fant
se želi izučiti v pekovski obrti. Najraje na Gorenjskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.916. (v
Za frizerko
se želi izučiti 17 let staro dekle, najraje v mestu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.915.	(v)
Vajenca
za krojaško obrt sprejmem takoj. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Zdrav in marljiv« P 15.918. (v)
Učenko
za šivanje mem takoj.
perila sprej-
Kopallška 12.
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov trg 10. tel. 87-62
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE
bank In hranilnic, kupuje vrednostno papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni.
Zahvala
Ob nenadni izgubi naše drage soproge, sestre, lete itd., gospe
Leopoldine Šetina
izrekamo tem potom za številne izraze sožalja, daljo vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, ter vsem onim, ki so ji poklonili cvetje, vence in šopke — našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni izreči preč. duhovščini, g. finančnemu direktorju Sedlarju, 8. pomočniku finančnega direktorja Satlerju, gg. šefom odsekov in ostalemu uradništvu, Ljubljanski nogometni podzvezi. Odboru zveze slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani, SK Ljubljani, nogometašem SK Ljubljane ter vsem športnikom za. častno spremstvo, rk. pevcem bežigrajskega pevskega društva pa. za lepe žalostinke. — Sv. maša zadušnlca se bo brala v sredo. fi. oktobra 1937 ob fi v župnl cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Vsem še enkrat — Iskrena, hvala.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1937.
FRANC SETINA, soprog — in ostalo sorodstvo.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni ln takojšnjemu Izplačilu — I z p o s 1 u J e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. as. bančnih poslov
LJUBLJANA Beethovnova nlies 14/1. Telefon S5-10,
Srednje posestvo
v Savinjski dolini kupim. Prevzamem tudi prevžit-karje. - Informacije daje gostilna Matko, Sv. Peter v Savinjski dolini. (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obražent posredovalec — Cesta 29. oktobra tt. S, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiS ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodil cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p
Stanovanja
ODDAJO:
Petsobno stanovanje
ronovirano. v središču mesta, oddamo. • Naslov ,v upravi »Slovenca« pod št. 15.900.	(č)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj poceni oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.913.	(s)
VSE JE DRAŽJE
samo kurjava je
cenejša, ako kurite s
ZfPHIR PEČMI
Zahtevajte brezplačni prospekt od
tvornice .ZEPHIR' d.d.,Subotica
Samoprodaja za: Ljubljano: Venceslav Breznik, Celje: D. Rakusch, Maribor: Pinter & Lenard Ptuj: Anton Brenčič Brežice: Ldschnigg & Schmidt
IE	fffffffffll
Lep	jedilni kostanj
rešetan,	nudi najceneje
Artur	Nachbar, Radeče.
Jabolka
raznih vrst prodaja na vagone, avtomobile ln zaboje Petor šetina, Sevnica ob Savi.	(!)
Širite »Slovenca«!
Tekače (tepihe)
največjo izbiro, meter od 15 din naprej, nudi nova trgovina Goričar, Sv. Petra cesta 30.	(1)]

NaJbolJSf trboveljski
premog
brez praha
koks, suha drva I. Pogačnik
hliiittmS TalaFon 20-SB
Po dolgi in mučni bolezni je mirno v Gospodu zaspala ljubljena mati, babica, tašča, sestra, teta in svakinja
Franja Zobec roj. Gorse
Ilivša trgovka v Novem mestu
Predrago pokojnico smo pokopali dne 30. septembra 1937 na osiješkem trdnjavskem pokopališču.
Osijek, Murska Sobota, dne 30. septembra 1937.
Žalujoči: Marija Si mir, vdova po vlastel. uprav., hči; ing. Ivo Zobec, ginin. ravnatelj, sin in ostali sorodniki.
Jabolko
Vse vrste namiznih Jabolk kupuje
And. Suppanz - Maribor
Nakupovale! se sprejmejo Javiti: Aškerčeva ulica 3 Telefon 21-10.
Zapustil nas je za vedno, okrepljen s tolažili sv. vere, naš dobri soprog, preskrbni oče, stari oče in tast, gospod
IVO TROST
nailuritelj v pokoju, slovenski pisatelj, imejitelj reda sv. Save V. stopnje itd.
v 72. letu starosti. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 5. oktobra ob 16.15 iz hiše žalosti, Bežigrad št. 19, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 6. oktobra ob 8 zjutraj.
Vsemogočni mu bodi pravičen plačniki
L j u b 1 j a n a - S a r a j e v o - B e o g r a d , dne 4. oktobra 1937.
Užaloščeni:
Alojzija, soproga; Vlado, Olga, Janko, Milo, Mirni in Lndo, otroci; Josipina in Marija, sinahi; Slavica. vnukinja, iu ostalo sorodstvo.
Umrl je naš tajnik, gospod
IVAN LIPOVŠEK
uradnik III. kat. v pokoju
Mnogo let je marljivo delal v društvenem odboru in ga bomo ohranili v častnem spominu!
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 6. oktobra ob 16 s Celjske ceste 19 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. oktobra 1937.
PODPORNO DRUŠTVO ŽEL. USLUŽBENCEV IN UPOKOJENCEV V LJUBLJANI
Naznanjamo žalostno vest, da nas je danes ob 12 po kratki in mučni bolezni v 78. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Ivan Lipovšek
uradnik drž. železnic v pokoju
Pogreb bo v sredo, dne 6. oktobra ob 16 iz hiše žalosti Celjska cesta 19.
Maša zadušnira se bo darovala v sredo, dne 18. oktobra ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
izdajatelj: Ivan Kakovec
Urednik: Viktor Cenžif