3?8
takega pesnika, ki je globoko med nas postavil nov dokument nae samobitnosti in ki je bolj kakor kak drug pesnik vez med starejo in mlajo generacijo.
V bistvu so vse pesmi te zbirke religiozne, vidno se spaja z nevidnim, a Gradnik se ni pognal v kake mistine sfere naemu vsakdanjemu ivljenju je dal boji pridih, kar daje tem pesmim posebno lepoto.
B. Jakac je mojstrsko ilustriral te pesmi, ki jih bomo razmiljali utrujeni romarji, da si okrepimo hrepenenje po bojem Jeruzalemu, ki jih bo v srcu nosil kmet, ko bo pobono stopal za plugom, ki jih bo v mehko meseno no ponavljalo dekle, ko bo med nagelji in romarinom akalo svojega dragega.
Mnogo se bo e pisalo o tej zbirki, strani in strani bi e lahko napisal, a ne bi mogel napisati niti ene obsojajoe besede. Tone okan
Joa Lovreni: Legenda o Mariji in pastirici Uriki. Ljubljana, 1938. Str. 38. Sveta gora pri Gorici, koliko in kaknih spominov nam vzbuja! Kaj je pretrpela v svetovni vojni! Kaken peklenski hrup je divjal nad njo no in dan! Pred tiri sto leti pa je v Skalnico tako so menda tedaj goro imenovali dan za dnevom gonila past ovice srenje Grgarja Urika Ferligojeva. In nekega dne se ji je prikazala Marija v zlatem oblaku ter ji naroila, naj pove ljudem tam okrog, da sezidajo na vrhu gore cerkev v ast Materi boji. To Marijino naroilo je deklica, eprav ob velikem nasprotovanju gosposke trikrat so jo vrgli v jeo, pa jo je Marija udeno reila zvesto izvrila. Zgodovina pie, da je bila res cerkev 1. 1544. dozidana in izroena v varstvo franikanom. V znanem narodnem ritmu in slogu kakor n. pr. Valjavec v legendi O nebeki gloriji je na J. L. za 400 letnico te stare slovenske boje poti obdelal ljubko legendo v 400 rimanih, ljubkih verzih in s konno pronjo:
O daj, uslii pronji glas:
e v ta preteki, bridki as
ohrani nas, ohrani nas ... Dbv.
Bolgarske novele. Izbral, prevedel in uvod napisal Tone Potokar. Mohorjeve knjinice zv. 96. Celje. 1937.
Uvod nam tono pove, da so trije mogoni initelji vplivali na razvoj bolgarskega naroda: Bizantinci (grka ali pravoslavna cerkev), Turki, evropski zapad. O tem trojnem vplivu govore tudi Bolgarske novele. Vpliv Bizan-tincev: leta 1014 so;> preslepili bolgarskega vojvodo Zvenico, da je izdal vojsko carja Samuela v bitki na gori Belasici: Zvenica (N. Rajnov); bizantinsko duhovino oznauje Elin-Pelin v novelici Na onem svetu. Turki: sijajno je oznaen ali Jaar, kova, veren moslim v Pesmi koles (Jordan Jovkov); deklici Nevena in Pelagija izgubita svoja enina, ki morata beati pred Turki in poturenci Sence (A. Straimirov). Evropa (in Amerika): oe ubije iz pohlepa sina Amerikanca, ki nespoznan prenouje pod domao streho. Denar (VI. Poljanov); politini uradniki se igrajo s lovekim ivljenjem Zdravnikova pripoved (strana satira!). Dobro nam odpre
379
pogled v bolgarsko vas Stari Panko Knez, v mesto Sestra, v grozo praznoverja, da treba v novo stavbo (most!) vzidati senco najljubega, kar ima stavbenik na svetu, Rosiki kamnitni most, v udnogrozen znaaj dekleta Igne, v duo starcem, ki hvalijo samo stare ase, Ded Nestor (Ivan Vazov), v strahoto balkanske vojne Umik. Kakor bi brali naega Iv. Cankarja, obutimo ob Priakovanju in Grehu.
Na lanski pedoloki razstavi v Ljubljani je bila bolgarska mladinska knjiga najlepa. Potokarjev izbor kae, da imajo Bolgari tudi sicer globoke noveliste. J. Dbv.
Jeronim Korner: U hramu Cistercija, liturgija Uznesenja Marijina. Pesmi. Zaloba Narodna Prosvjeta. Zagreb, 1938. Strani 73.
Pesmi, ki so jih navdihnili tihi samostanski hodniki, molitve pred kipom alostne Matere boje, krasna cistercijanska liturgija na praznik Vnebovzetja. V zavesti obestva svetnikov je pesnik zdruen z angeli in z nami vsemi, ko moli po Mariji h Gospodu. Trenutni zunanjosti da nadnaraven pomen. Iz molitve zase se dvigne v molitev za narod:
I na moj se ozri narod, uvaj ga grijeha i strasti! Jer netko nema ni kruha, a drugi ivi u slasti.
Pesmi razodevajo otroko pobonost in vdanost Mariji, ki kakor druga Judit uva nad nami. V hrepenenju po Njem, igar neizraznost skua izraziti z nasprotji, bi se rad odtrgal odtod. V zavesti otrotva bojega se udi lepoti stvarstva, ki mu je Kristusovo trpljenje dalo e lepi sijaj. Zbirki, ki smo je sicer veseli, se preve pozna, da je nastala u jednom dahu. Motivi se preve ponavljajo. Lep pa je ovitek knjige: Hodnik v samostanu.
Tone okan
Erich Kastner: Pikica in Tonek. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1937.
Knjiga lepe zunanjosti in zabavnih slik med tekstom. O starih, ki nimajo asa za svoje otroke, ker jih drubene obveznosti veejo bolj ko dom. Zato pa ivi Pikica popolnoma svoje ivljenje. Seznani se z revnim Tonkom in zaenja se zanimivo ivljenje. ola se menjava s pononimi ulinimi sprehodi, idilinost z vlomom, junatvo s pobalinstvom, kar dela knjigo zabavno in zanimivo. Pisatelj pa zna s prijetnim kramljanjem neprisiljeno pouevati otroke o vsem. Kona se seveda vse sreno. Tonek je reen skrbi za bolno mater, ki po ozdravljenju postane Pikiina vzgojiteljica, da gre ivljenje zopet po pravem tiru naprej. Za odrasle pa pisatelj pove med vrsticami marsikatero trpko.
Pisatelj dobro pozna psihologijo otroka, tudi prevajatelj, da je nael primeren izraz, zato je prevod soen in lep, le tu in tam moti kaka napaka {se suka). Prevoda smo veseli, e bolj veseli bi pa bili takih domaih del.
Tone okan
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si