Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in dnevih po prazniku. Naročnina na mesec j« 12 Din. Ia tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica fit 1. telefon 38-55, Rokopisov ne vračamo, Št. 230. LJUBLJANA, sobota 21. decembra 1935. Leto L Neguš s krono na fronti Sveti Aksum so Abesinci iztrgali Italilanom z božio pomočjo Pogreb pariških načrtov London, 20. decembra, n. Mirovni predlogi, ki jih je Baidwin proglasil za mrtve, se smatrajo tudi v Abesinijl za pokopane. Zato pričakujejo abesinski politični krogi, da se bodo v najkrajšem času pričeli na vseh frontah hudi boji in da se bo vojna z vso ogorčenostjo nadaljevala, ker je zaenkrat izključeno, da bi prišlo v doglednem času do novih pogajanj. Uspehi, ki so jih posamezni abesinski oddelki dosegli v borbi proti Italijanom ob reki Takazi, so silno dvignili moralo abesinskih vojakov, ki zahtevajo od svojih poglavarjev, da jih za vsako ceno povedejo v napad proti centru sovražne vojske. Splošno sodijo, da je še ta teden pričakovati novih abesinskih operacij na severni fronti. Po še nepotrjenih vesteh so Abesinci ponovno zavzeli sveto mesto Aksum. V Desiju so se med tem zaključile priprave za cesarjevo pot na fronto. Njegovo spremstvo bo sijajno. Cesar bo povedel s seboj poleg svojih spremljevalcev in stražnih oddelkov ter potrebnega trena tudi 20 arabskih konjev, ki so posebej izvežbani za ježo v goratih krajih. Dva konja, ki bosta na razpolago le cesarju, bosta vsa v zlatu. Cesar ima s seboj tudi svojo dragoceno krono. Za cesarjevo spremstvo je določenih 150 abesinskih konjev, za gardo 150 mezgov. Vsi konji in mezgi bodo odeti v temnordeča pokrivala. Cesarja bo spremljal prestolonaslednik. Proti diktatu velesil London, 20. decembra, n. V toku zunanje-politične debate je delavski poslanec Dalton ostro kritiziral govor ministrskega predsednika Baidwina, češ da ni mogel nikogar prepričati. Na žalost, je dejal Dalton, dobivamo vedno bolj vtis, da se svobodna Velika Britanija boji fašistične Italije. Mi bi radi vedeli, ali bo Velika Britanija ponovno pokrenlla vprašanje petrolejskih sankcij In ali smatra vlada za potrebno, da ne stori ničesar, kar bi lahko ogrožalo fašistični režim v Italiji. O govoricah glede reforme DN je Dalton dejal, da se nadeja, da so te govorice popolnoma Izmišljene, ker niti noče pomisliti na to, da bi bil mogoč načrt o ustanovitvi direktorija, v katerem bi sodelovala Italija, a bi bile izključene Poljska, Rusija, demokratske skandinavske države, Mala antanta in angleški dominioni. Nato je govoril Neville Chamberlain. Odgovarjal je na interpelacijo, ali so bile vse države že konsultirane glede njihovega zadržanja v primeru italijanskega napada na Anglijo. Dejal je, da bi moglo priti do takega napada trenutno le na Sredozemskem morju. Zato je važno za Anglijo, da ve, kakšno bo v takšnem primeru zadržanje sredozemskih držav. Najvažnejša izmed njih je Francija. Kar se tiče petrolejskih sankcij, je Chamberlain dejal, da bo Anglija sodelovala pri petrolejskih sankcijah, če se bodo odločile za to akcijo vse članice DN. Končno je zbornica zavrnila predlog delavske opozicije s 397 proti 165 glasovom. Tudi Lavalu se male stolček Rim je sedal močno oprezen Rim, 20. decembra, a. Italijanski uradni krogi so snoči naglasak, da stališče Italije glede an-gleško-franeoskih predlogov o ureditvi abesinskega vprašanja še ni določeno in da je ostala situacija s tega vidika neizpreme-njena. Mussolinijevega govora v Pontiniji ni mogoče sprejeti kot odgovor Italije na pariški odgovor, kakor so ga v tem smislu razumeli v tujini. Veliki fašistični svet bo bržkone šele v soboto zaključil proučevanje pariških predlogov. Kakor politični krogi, je bil tudi tisk včeraj zelo oprezen. Listi niso objavili nikakih komentarjev, niti o Francosko-angleškib predlogih niti o zasedanju Velikega fašističn. sveta. Laval izigran Pariz, 20. decembra. Agencija Havas poroča: Listi se bavijo danes s »poslednjo fazo pogreba načrtov Hoara in Lavala v angleškem parlamentu«, kakor pravi naslov enega izmed uvodnih člankov francoskih listov. Pri tem opozarjajo na to, da se je sir Samuel Hoare na včerajšnji seji spodnje zbornice držal zelo pogumno. Vsekakor je Mussolini s svojim govorom v Pontiniji zelo razočaral tudi francosko javnost. »Figaro« je mnenja, da je Mussolini s svojim govorom v Pontiniji zaigral celo simpatije svojih n a j več jih pristašev v Franciji. Med Francozi sedaj menda ni nobenega več, ki bi odobraval zadržanje francoskega ministrskega predsednika, ki so ga v Rimu tako gladko izigrali. Italija mora sedaj računati, da Francija ne bo ostala pasiven opazovalec, v pri-ineru, da bi Italija napadla Anglijo in da se bo v celoti solidarizirala s svojo sosedo na drugi strani Rokavskega preliva. Španski ministrski svet je odobril izreden kredit 6.4 milijona peset za nabavo protiletalskih topov in streliva za te topova. Havas poroča: Velika vznemirjenost, ki jo je izzvala včeraj dopoldne demisija predsednika ra-dikalno-socialistične stranke Her-riota je popoldne nekoliko pone hala, vendar so na hodnikih po-ianske zbornice še vedno živah- no komentirali notranjo in zunanjo politično situacijo. Po mnenju francoskih parlamentarcev je pričakovati zaradi Herrio-tove in Hoareove ostavke resne politične posledice. Vsekakor so prepričani, da je Hoareovo ostav- ko povzročil Mussolinijev govor v Pontiniji in zavrnitev pariških predlogov od abesinske vlade, Herriotovo pa ne le incident na seji izvršnega odbora radikalno-socialistične stranke nego še drugi globlji politični vzroki. Splošno se je izražala želja, da bi se v Ženevi čimprej spet pričela mirovna pogajanja na novi osnovi. Opozicijski poslanci pa so glede na notranje-politični razvoj v Franciji poudarjali, da bo morala vlada v najkrajšem času podati ostavko. Po mnenju nmer-nejših krogov, bi morala sedaj Francija zavzeti povsem nevtralno stališče in čakati na razčiščen-nje poLžaja. Prijatelji vlade pa so bili mnenja, da še niso izgubljene vse nade. Herriot, ki je dal zelo lojalno izjavo napram Lavalu, je z njo znatno ojačil položaj celokupne vlade. Če ne bo prišlo do nepredvidenih dogodkov v notranji politiki, vlada lahko mirno pričakuje zunanjepolitično debato, ki je napovedana za 27. decembra, ker se bo dotlej gotovo že pomirilo vse vznemirjenje, ki so ga izzvali poslednji dogodki. Dober dan zimski*-------> Lutz Vreme Novi Sad. Prevladovala bo oblačnost po vsej kraljevini manjšimi vedrinami, sneži v Sloveniji, em-peratura je padla po vsej državL Najnižja temperatura Ljubljana —6, najvišja Divulje +16 stopinj Celzija. Dunajska napoved: Popoldne bo snežilo, jutri pa se bo vreme zboljšalo, posebno v zapadnih krajih. Borza Curih, 20. dec. Beograd 7.02, Paris 20.3475, London 15.2050, New York 308.625, Bruselj 51.9750, Milan 24.82, Madrid 42.16, Amsterdam 209, Berlin 123.90, Dunaj 57, Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kopenhagen 67.9250, Praga 12.77, Varšava 58.15, Ateno 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.7050, Buenos-Aire* 0.83375. yradftiitvo našega spravnega aparata Skupno število 437.972 Ljubljana, 21. decembra. »Statistični godišnjak« za leto '1933 navaja med drugim tudi podrobne podatke o tem, koliko je v naši državi državnih in samoupravnih uradnikov. V prora- l cunskcm letu 1933-34 je bilo skupno 207.130 državnih uradnikov, nasproti 186.737 v proračunskem letu 1932-33, kar pomeni, da se je število državnih uradnikov povečalo za 20.393. Banovinskih uslužbencev je bilo v proračunskem letu 1933-34 skupno 11.878 nasproti 10.556 v prejšnjem proračunskem letu. Tu znaša porast samo 322. Zanimivo je. da je bilo v Dravski Lanovi banovinskih uslužbencev 1134. Mestne občine so imele v letu 1933 skupno 18.530 uslužbencev in vpokojencev mestnih občin, z letnimi dohodki 309,846.000. Po- deželske in vaške občine pa so zaposljevale v letu 1933 66.224 uslužbencev vštevši z upokojenci, katerih letni dohodki so znašali 251,358.000. Tu je zlasti zanimivo, da se za občinsko upravo in osebne izdatke izda največ v dunavski banovini, najmanj pa v dravski banovini, ki je imela 1964 občinskih uslužbencev z dohodki 7.6 milijona dinarjev. Število invalidov je znašalo 1. julija 1933 79.788, letna vsota invalidnine pa 103.4 milijona dinarjev. Osebnih upokojencev je bilo po proračunu za leto 1933-34 37.013, rodbinskih 22.926, skupaj 53.939. Skupno je bilo v 1. 1933 državnih in samoupravnih uradnikov, upokojencev in invalidov 437.972, ki so na leto sprejeli 7 milijard 104 milijone dinarjev. Skupen narodni dohodek pa je znašal 30 milijard Din. Ega«» ------------------------ llaribor Narodno gledališče. Sobota, 21. decembra ob 20. uri: »Vest«. Premijera. Red B Nedelja, 22. decembra ob 15. uri.' »Malomeščani«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Majda«. Znižane cene. Na obe nedeljski predstavi opozarjamo okoličane, ki imajo lepo priliko, da si ob znižanih cenah ogledajo dve najuspelejši uprizoritvi letošnje sezone. Šahovska simultanka bo danes zvečer v Gambrinovi dvorani. Priredi jo nadarjeni in mnogo obetajoči šahist Ivo Lešnik. Začetek ob 20. uri. Jutri trgovine odprte! Po sklepu Združenja trgovcev v Mariboru, bodo jutri v nedeljo, 22. t. m. trgovine v Mariboru veš dan odprte. Grajski kino. Danes »Neustrašni Tarzan«. Popolnoma nov film, ki presega vse dosedanje. — Ob 14. uri matineja: » F ra n kenstei nova neve- sta«. Kino Union. Sijajna veseloigra »Njegova visokost — postrežček«. — Naš božični spored: »Mazurka« Vse državne oblike so enako dobre, da le varujejo državljanu najdrngoeenejšo dobrino: osebno svobodo. Napoleon. VERZIJE O KONGRESU JRZ. Po informacijah iz krogov JRZ se bo še v tem mesecu izvedla intenzivna akcija za organiziranje krajevnih, okrajnih in banovinskih odborov te vsedržavne stranke, da bi se tako že najkasneje v prvi polovici januarja sestal strankin kongres, ki bo najbrže na pravoslavni praznik Treh kraljev, ki so zaščitniki radikalske stranke. Ce bi pa to do tedaj še ne bilo mogoče, bo kongres nekaj dni kasneje. Zagrebška organizacija JRZ je v zvezi z govoricami, da se v Zagrebu širi letak ožjega glavnega odbora bivše radikalne stranke, dala izjavo, v kateri zatrjuje, da ji o tem ni nič znanega. * Spremembe občin. Notranji minister dr. Korošec je podpisal uredbo o izločitvi Zagojičev v okraju Maribor — desni breg iz občine Markovci in priključitvi k občini Ko-rošnica ter uredbo o ustanovitvi občine Radvanje na ta način, da se iz občine Studenci izločijo kraji Gornje in Spodnje Radvanje ter Nova vas in se iz njih osnuje nova občina Radvanje s sedežem v Spodnjem R-'-an ju. Razglas Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje mizarska dela, centralno kurjavo, instalacijo vodovoda s sanitarno opremo, keramične tlake, dela iz umetnega kamna ter dela iz terazza za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se morajo oddati najkasneje do 7. januarja 1936 do II. ure na Mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70 XXIX. z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznosu š^/o, od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure 7. januarja 1936 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu naprav-nib stroškov v mestnem gladbenem uradu, drugo nadstropje, soba št. 2, počenši s 23. decembrom 19.35. Predsednik dr. Juvan 1. r. Slepar velikega kalibra aretiran v Mariboru Maribor, 20. dec. Pri vratarju hotela »Zamorec« v Gosposki ul. se je v sredo zvečer zglasil elegantno oblečen mlajši moški. Najel je eno najlepših sob, v hotelsko knjigo pa se je vpisal kot 29 letni trgovski potnik Julius Friedmann, doma nekje iz Banata. Policija obveščena. Naslednjega jutra je nameraval neopaženo popihati iz hotela, ne da bi plačal prenočnino. Ko ga je vratar zalotil, je dejal, da mora vsak čas prispeti zanj neko denarno pismo, ki ga mu bo poslala neka njegova znanka. V hotelu so se s takim sporočilom zadovoljili, zaradi previdnosti pa so o elegantnem gostu, ki nima denarja, obvestili policijo. Policija je doslej pri takih sumljivih poslih imela zelo srečne roke, zato se je tudi tokrat pozanimala za elegantnega gosta pri Zamorcu. Uspeh je bil presenetljiv. Ugotovili so, da Julius Friedmann ni nihče drugi kot davno zasledovani mednarodni slepar. O njegovih nečednih podvigih je bila obveščena tudi mariborski policija. Pustolovec s 30 iemni. Usodno za Friedmanna je bilo, da se je javil v Mariboru pod svojim pravim imenom. Ko je potoval po Italiji, Franciji, Nemčiji, Belgiji in Avstriji, se je pri svojih sleparskih podvigih poslu- Kraike politične vesti Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je bil na širši konferenci JRZ v Nikšiču izvoljen za predsednika tamkajšnje krajevne organizacije JRZ. Kapital v zimi »------->. Lutz Eden izmed zagrebških voditeljev izvenpurlamentarne opozicije, dr. Šutej, je po konferenci izvenparla-mentarne opozicije v Banji Luki namignil, da namerava Dragoljub Jovanovič v kratkem izdajati svoj list, ki bo v prvi številki prinesel obširno in karakteristično izjavo. Dr. M. Kožni, narodni poslanec na Jevtičevi listi, je za 26. t. m. skii-val veliko politično zborovanje v Narodnem gledališču v Šibeniku. Dr. Živko Topalovič je podal demisijo na svoje mesto generalnega tajnika Delavskih zbornic. Dr. Topalovič je po lastni izjavi v Sarajevu podal ostavko zato, ker se misli popolnoma posvetiti političnemu delu v jugoslovanskih socialističnih vrstah. Izjavil je, da je svoj sklep storil v soglasju z merodajnimi faktorji jugoslovanske socialistične stranke. Kot naslednik ua njegovem mestu v tajništvu Delavskih zbor-\ nie se imenuje Bogdan B. Krekič, politični in socialni somišljenik To-paloviča. zeval vedno drugačnih imen, ka-. terih je imel v zalogi okoli 30. Bil je Weiss, drugič zopet Kol-goezi, včasih se je izdajal za doktorja ali profesorja, kakor je bilo pač potrebno. Po vseh že omenjenih državah je izvrševal razne sleparije, zelo nevaren pa je bil tudi tuji lastnini. Eleganten ženin. Sukal se je vedno elegantno oblečen v najboljših krogih, vsako ugodno priliko pa je izrabil, da je prišel do denarja in zlatnine in je potem neopaženo izginil. Nastopal pa je tudi kot bogat ženin in je tako osleparil za večje vsote več po zakonskem življenju hrepenečih deklet. V Italiji, Franciji, Belgiji in Avstriji so mu večkrat prišli na sled in je bil že tudi večkrat kaznovan. Nazadnje je bil v Beogradu, ko so mu pa postala tla prevroča, se je napotil v Maribor, kjer je upal najti novo torišče za svoja sleparska nagnenja. Okraden Žid. Spotoma je še v vlaku pri Zagrebu izvabil od nekega Žida 100 lir, ki mu jih je ta izročil, da mu jih zamenja za dinarje. Fried-mann je neopaženo izginil, z njim pa tudi denar. Pri zaslišanju na policiji Friedmann priznava vse svoje grehe. Za zdaj so visokega gosta nastanili v »Grafu«, po končanem zaslišanju pa bo moral pred sodišče. Narodni poslanec dr. Šutej je v dvorani Hrvatskoga doma v Banji Luki imel konferenco s ptistaši bivše HSS, na kateri je med drugim izjavil: Radikali so govorili o Nikoli Pašiču, v katerega je imel srbski narod neomejeno zaupanje: Zna Baja što radi. Jaz pa vam povem, da tudi dr. Maček ve, kaj dela. Hrvati imajo enega samega voditelja, ki je dr. Maček, in narod mora biti discipliniran. Če bo narod nestrpen, ne bomo mogli izvršiti svojega dela. Zvočni kino Sokolski dem v Šiški, Telefon 33-87 Kaj bi napravile žene, da imajo v svoji oblasti edinega in poslednjega moškega na svetu? Na to Vam na duhovit način pove veleopereta Blažen med ženami Krasna inscenacija. — Opojne melodije. — Plesi. — 100 lepih žena. — Poje Španec Raoul Ronlien. Prvič v Ljubljani! V dopolnilo Paramountov zvočni tednik in črtana šaloigra. Predstave v soboto ob 7. in 9., nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri. Znižane cene. Predelana aparatura. V nedeljo ob It. uri dopoldne opereta: Lažne ustne. Vstopnina Din 3.—. Ušle© s© nalil ¥ blagajno „Dese*‘ yssdua beseda 1® padla v Pslinlku rm! Liiil© Ljubljana, 20. dec. Včeraj smo objavili senzacionalno vest, da ie ženska ničemur-nost izdala vlomilca v blagajno «Dese», kjer je zmanjkalo v noči od 28. na 29. novembra okrog 65.000 Din v bankovcih. Danes se nam je posrečilo zvedeti nekaj silno zanimivih podatkov o aretaciji vlomilca Pepeta Škerla. Kako so odkrili vlom. V soboto 30. novembra je skladiščnik podjetja «Dese» na Tyr-ševi cesti zjutraj okoli pol 6. ure prvi opazil, da je blagajna v pisarni odprta. Takoj je alarmiral policijo in lastnike podjetja. Detektivi so takoj prišli v pisarno in zaslišali vse od prvega do zadnjega. Okoli 8. ure je prišel v pisarno tudi uradnik g. Aleksander Š enge la ja. Nič hudega ni slutil. Kar zasliši detektiva, ki je izpraševal nekega mehanika, in besede skladiščnika, ki je trdil, da je bil neki mehanik zadnji v delavnici. Šele tedaj se je g. Aleksander zavedel, da se je nekaj zgodilo. Stopil je k skladiščniku in detektivom in jim pojasnil, da je bil on zadnji v pisarni, in sicer je prišel okoli polnoči po svojo beležnico, katero je v petek popoldne pozabil v pisarni. Usodna beležnica. Vsi uslužbenci «Dese» so bili nato povabljeni na policijo, kjer so jih zaslišali. Povabljen je bil tudi gospod Aleksander in bil zaslišan. Povedal je vse, kar je vedel in tudi pojasnil, zakaj je bil v pozni večerni uri v petek v pisarni. Ta večer je namreč iz kavarne odšel s svojim prijateljem grofom Tolstim, ki je prišel Aleksandra obiskat v Ljubljani, in še z nekaterimi drugimi prijatelji na kolodvor. Spremil je grofa, ki je vnuk slavnega Leva Tolstega in živi sedaj stalno v Beogradu. Že v kavarni zvečer je opazil, da je pustil svojo beležnico v pisarni. Ker ni hotel, da bi morda kdo zjutraj brskal po njej, se je potem, ko se je poslovil na kolodvora od prijateljev, napotil v pisarno po beležnico. V tej beležnici je bil tudi listek, na katerem je bila grafično narisana ideologija ruskih emigrantov. S črtami in geometričnimi liki je bila ta ideologija ali doktrina ponazorjena. Sumljiv črtež ideologije. Prav ta grafično naslikana ideologija ruskih emigrantov je vzbudila sum in pozornost policije. Kljub temu so g. Aleksandra po zaslišanju izpustili. Sam je začel intenzivno premišljevati, kdo bi _ bil vlomilec. Nobenega izmed svojih tovarišev sam pri sebi ni mogel obdolžiti. Sumi je, da je vlo- Miklavž pri Mussoliniju. Karika-milec kak brezposelni mehanik, k' tura angleškega dnevnika «Eve- je bil morda kdaj prej zaposlen pri ning Standard». Miklavž je pri- podjetju. Torej na vse je prej mislil kakor na svbje tovariše uradnike, ker ni imel povoda, da bi koga izmed teh obdolžil. Zdaj imamo vlomilca ... V soboto je g. Aleskander slučajno slišal nenavaden telefonski razgovor blagajnika «Dese». Ta je sporočil svojemu bratu v Maribor: — Zdaj pa imamo pravega vlomilca, ko se vrneš v Ljubljano, ga bomo izročili policiji! V delavnicah in pisarnah podjetja «Dese» je vladala vse te dni mučna atmosfera. Uslužbenci so se spogledovali med seboj, vsak si je mislil svoje in pričakoval usodnega trenotka, ko bo pravi vlomilec naposled le prišel v roke pravici. Vžigalica — corpus delicti. V nedeljo 1. decembra je gosp. Damjan Škerl prišel iz Maribora. Tega dne so pa tudi prišli detektivi in aretirali g. Aleksandra. Zaslišali so ga ponovno. Povedal jim je zopet vse, kakor prvič. Detektivi so pa preiskali tudi njegovo stanovanje in našli zelo sumljiv corpus delicti. To je bila že skoro dogorela vžigalica, katero je gosp. Aleksander nekje odložil v stanovanju. Sum se je povečal, da je on pravi vlomilec. Vse je kazalo na to, da je g. Aleksander to vžigalico potrebova' v petek ponoči, ko je prišel v pisarno po svojo beležnico, kakor je sam izjavil. Tudi sumljivi črtež so zopet vrgli na tehtnico in tako so se kopičili indici proti g. Aleksandru. Strašne noči v zaporu. V nedeljo zvečer so ga odpeljali v zapore šentpetrske vojašnice. Šele tedaj med štirimi stenami se je zavedel g. Aleksander svojega strašnega položaja. Vse mu je bilo tedaj jasno. Neki indici govore za to, da je on vlomilec, sam pa ne more dokazati alibija niti nima prič, ki bi zani ugodno izpoveda'e. Strašna zavest, da je žrtev nekih okolnosti, katere so morda nekateri izrabili in ga obdolžili, ga je trla vso noč. Niti oči ni zatisnil, temveč premišljeval, kako bi se vendarle rešil in dokazal svojo nedolžnost. Napravil je načrt. Ker ima dobre zveze z nekimi našimi slovitim pravniki, je sklenil, da bo enega izmed njih prosil za pomoč. V takem obupnem razpoloženju je sedel tri dni v zaporih. V sredo opoldne je pa prišel ječar in mu sporočil, da lahko zapusti zapor. Policija se je namreč med tem prepričala, da ga na podlagi prejšnjih sumov le ne more kar tako držati v zaporu. Vse je tvegal, da najde vlomilca. Ko je bil g. Aleksander na svobodi, je sklenil, da tvega ves svoj prihranjeni denar in vse svoje sile, da najde pravega vlomilca. Dal se je na razpolago tudi ljubljanski policiji. Začel se je zanimati za vse podrobnosti vloma in policiji tudi pomagal, da je prišla na pravo sled. Po treh dneh priprav in raziskavama, po treh napornih dneh detektivskega posla in opazovanja se mn je posrečilo s pomočjo stražnikov g. Ivana Breznika in Feliksa Perčiča izslediti neko okoli 22 let staro Justi, ki je dobila od svo-. jega fanta novo obleko in zlato uro. Zvedel je tudi, da se je dekle odpeljalo nekam v okolico Litije. G. Aleksandru je bilo jasno, da ne sme zamuditi niti sekunde. Dekle je bilo treba najti, četudi se vse žrtvuje. Prav majhno upanje je imel, da je morda to dekle le v zvezi s pravim vlomilcem. Seveda dokazov ni bilo še nobenih, kajti dekle lahko dobi od kateregakoli fanta obleko ali uro. Kljub majhnemu sumu je g Aleksander samo slutil, da je na pravi poti, Z avtomobilom za dekletom. V sredo zgodaj zjutraj je pognal svoj avtomobil in v spremstvu stražnikov Breznika in Perčiča oddirjal proti Litiji. Treba je bilo za vsako ceno najti tisto dekle, ki je dobilo od nekoga zlato uro. Prišli so do Sv. Križa, kjer so izvedeli, da sta brata mlade Justi orožnikom dobro znana, ker sta imela z njima zaradi nekih prestopkov že opravka. Vse je kazalo po lej novici, da st i Justina brata v'omilca. Z avtom so dirjali naprej strmo navkreber do Poljšnika, ki .le prijazna vas, vendar skoro za hrbtom sveta daleč v hribih nad Litijo. Al bo gdč. Justi še doma ali ne, nihče ni vedet Lahko da je med tem že odpotovala v Ljubljano ali kam drugam. V Poljšniku je gosp. Aleksander s stražnikoma obvestil orožnike in jim povedal, koga pravzaprav iščeo Orožniki so povedali, da poznajo Justina brata, občinski tajnik je pa povedal še važno novico, da se je res pojavila v vasi neka lepo oblečena gospodična, ki stanuje kako uro daleč od Poljšnika. Usodno !me. Dva orožnika brez pušk . sta spremljala g. Aleksandra in ljubljanska stražnika do neke hiše v Poljšniku. V tej hiši stanuje Justin stric. Sem se je Justi zatekla in hotela naslednji dan odpotovati domov. Orožniki so jo povabili na orožniško postajo in jo začeli zasliševati. Dekle se je sprva držalo, vendar se je orožnikom posrečilo, da je naposled v ljubosumnosti vse povedala. Seveda kar tako to ni šlo. Vendar je padla med pogovorom z dekletom usodna beseda. To je bilo ime njenega fanta, ki ji nesel Buceju ujetega abesinskega cesarja, Lavni hi Hoare sta pa na saneh pripeljala zvezana Društvo narodov in petrolej. Po amnestiji zopet v ječo Avtomobilski izleti in veseljačen8« Celje, 19. dec. Ko je 16. t. m. popoldan prišla trgovska pomočnica Julijana Guček na Slomškovem trgu v svoje stanovanje, je na svoje veliko začudenje opazila, da je v sobi vse razmetano. V njeni odsotnosti so jo obiskali tuji gostje. Ko je sobo natančneje pogledala in se spomnila na najvažnejše — na denar, je opazila, da ji manjka iz miznice 10.200 Din. Kratko veselje po amnestiji. O tej nepričakovani in za njo veliki tatvini je obvestila policijo. Policija je imela srečo in imela kmalu drzne tatove v rokah. Bili so to 221etni Franc C. iz Drobnega dola, krojaški pomočnik brez posla, ki je bil pred dnevi na podlagi amnestije izpuščen iz celjskega zapora, niegov 251etni brat Karol, kateri pa je bil že pred meseci izpuščen iz zaporov; oba sta namreč bila že lansko leto obsojena radi tatvin, katere sta izvršila v Trbovljah, Celju in drugod, ter 28 let star Stanko V., italijanski državljan. Veselo potovanje z avtomobilom. Po izvršeni tatvini so se ti trije tički odpeljali z najetim avtotaksi-jem iz Celja v Št. Jurij ob j. ž., tam so si najeli zopet drugi av-totaksj ter se odpeljali v Poljčane in dalje v Hoče, kjer so iskali neko žensko. Od tam so odbrzeli v Maribor, kjer so v pitju in petju prekrokali celo noč. Celjski policijski agenti so se peljali is'otako za njimi v Maribor in s tamkajšnjimi policisti zasledovali vlomilce. Medtem pa so tatovi izginili iz Maribora. Spoznan v Celjr V sredo so v Celju nenadoma spoznali in aretirali Karla C., ki prvotno ni hotel o tatvini nič vedeti, enako je zanikal, da bi kakorkoli potoval s svojim bratom. V nadaljnjem neprestanem zasledovanjem je policija ugotovila, da se nahajata druga dva ude e-ženca na domu v Drobnem dolu ter ju je še isti dan zvečer aretirala. Denarja sta imela pri sebi le okoli 250 Din. Oba sta tatvino priznala, nihče pa noče izdati, kje je ostali denar. * i je daroval uro in obleko: Pepe Škerl, ; 'r*\x**A A’K’ Kaj je Škerlj priznal. Tako je padel sum na Pepeta Škerla. Ko se je detektivska ekspedicija vrnila v Ljubljano, so ga aretirali. Sprva je vse tajil. Izjavil je, da je uro res podaril svojemu dekletu, ki pa ni Justi, temveč drugo dekle, s katero ima ravno danes sestanek. Naposled je le priznal. Toda odnesel da je samo 40.000 Din. Policija je uvedla še podrobno preiskavo in našla tudi del vsote, ici je izginila iz blagajne «Dese». Zanimiva pa je trditev, da je Pepe Škerl našel v blagajni samo 40 000 Din in ne 65.000, kolikor bi jih v blagajni moralo biti. Brez dvoma bo pojasnjeno tudi, koliko denarja je bilo v resnici v blagajni in kako je prišel Pepe Škerl do blagajniških ključev, s katerimi je blagajno odprl in odnesel velik plen. Savica in petošoike Ljubljana, 20. dec. V presojanju in vrednotenju dogodkov in pojavov imajo razni ljudje različna mnenja. To je čisto naravno, v redu in prav. Rekord pa dr sega tale dogodek, ki so mi ga zaupala usta neke ogorčene študenike. «Lt pomislite, kaj takega! Škandal za stoletje! In sploh —» «Kaj pa je vendar bilo?» «Sai me je sram povedati.» «Adi se je v ljubezni kaj speke-dralo?» Kakopak! Kaj neki Tino briga ljubezen! Mar ji je takih neumnosti. Sicer res hodi v peto, toda pefošoiska ljubezen je bila v navadi samo takrat v stanh ča-Sih ... Zdaj ima mladina druge trge. In je med brigami tud: ca-vica «Davicar» «Da. Pri nas se je pojavila v več razredih. In pomislite: Ko je pokukala davica v prvo, so razred koj zaprli in razkužili! Povsod tako, v vsakem razredu. Sa-mg pri nas v peti smo izjema. Davica je prišla, zgrabila najprej eno, potem dve dekleti. Razrednik je javil, kako in kaj, in me smo se že veselile, da bo nekaj prostih dni.» «Pa —r; «Nič, čisto nič. Nihče se ne zmeni za nas. V šolo hodimo, razred ni razkužen in sam naš razrednik se jezi — Ta je pa lepa! Davica prvošolke je torej več vredna kot davica petošoike! — Eriki žare lica. Spričo takega ognja nisem mogel drugače, kakor sesti in napisali, sicer utegne užaljena Erika še davico nahujskati name. —a— Profesor: Že spet ne veste odgo- I vora na moje vprašanje. Povejte mi vsaj, ali je sploh kaj na svetu, kar vi veste? Dijak: Ne vem. Smrečice prodajajo Celje, 20. decembra. Velik prostor je to. Dečkov trg, največji v Celju. Letos so prodajo božičnih drevesc prestavili s prostora okoli opatijske cerkve in rekli ter kratkomalo odločili, da se bo ta tradicionalna kupčija ali morda sejem vršil tu na tem velikem, prostranem in praznem Dečkovem trgu. Tu se običajno vršijo tudi vsi večji in pomembnejši shodi, saj stoji tu na eni strani poslopje sreskega poglavarstva, na drugi vojašnica z Narodnim domom. Ko sem davi koračil tam skozi, je bila še gosta megla, katera mi i je skoro zakrivala pogled naokoli. Po spolzkem trotoarju so že tekale pridne mlekarice, in baš sem hotel zaviti na sredino trga, kjer so postavljali in polagali smre- čice, ko se je neko dekle s kanglo mleka v rokah pred mojimi nogami zakotalilo po zmrzlem in gladkem pločniku. Ob tem dogodku je mnogo ljudi na mah obstalo, ko pa se je dekle z neprimerno spretnostjo postavilo zopet na noge, so tudi radovedneži šli svojo pot. Da je bilo dekle siromašno, da se je pri tej nesreči razlilo tudi mleko, ki ima zanjo že itak slabo ceno, za to se seveda nihče ni zmenil. «Dobro jutro», sem nagovoril kmete, mogoče so bil tudi hlapci ali pa nekateri kmetski fantje, ki so pripeljali tisto mlado drevje na trg. «Katero pa boste?» me je vprašal oni, ki je bil najbližji. Nisem imel namena kupiti, ampak le malce poizvedovati, odkod pravzaprav te smreke pripeljejo. Izvedel sem, da so smrečice in smreke pripeljali iz Nove cerkve v Rožni dolini, okoli Zabukovja in Franko-lovega. Tam so torej primorani, da iz svojih že tako praznih gozdov pod težo krize sekajo to mlado in nedolžno drevje in ga za praznke vozijo meščanom. «Težko mi je,» mi je razlagal postaren kmet, «ko moram sekati tako mlade smrekce, za katere bi lahko šele moj sin mogoče kaj poplačal dolgove, ki jih imamo, a še težje mi je, da bi morala moja družina letošnjo zimo stradati.» Take in slične stvari o teh lepo zelenih smrekah mi je pripovedoval še drugi irt tretji in vsi. «Veste kaj?» sem se ob slovesu vmešal v njih gorje, «držite cene temu svojemu blagu, ne dajajte smrečic pod ceno, saj veste, da za božične praznike mestne družine nekaj vendarle žrtvujejo!» Kako so se kmetje tega navodila držali, ne vem. At. — Oče, kai va nrav «de- ficit» ? — To je to, če imaš manj kakor imaš, če nimaš nič. ~*ika kaže abesinskega cesarja 1 Amerike, ki je v cesarjevi službi, s svojim sinom vojvodom Harrar- Vsi (rije gredo s spremstvom po-skim iß z nekim zdravnikom iz | magat ranjencem; ki so bili žrtvt italijanskih letalskih bomb v Des-siji Dogodki doma in po svetu Silna burja v Liki V Liki je letos začela zima nekoliko prezgodaj, zlasti železniški promet ovira silna burja. Vlaki imajo zaradi tega precejšnje zamude, posebno sušaški in splitski vlak prihajata v Zagreb z večurno zamudo. Na najbolj odprtih mestih okoli Zrmanje so postavili lesene zaklone in s tem zaščitili vlake. Sneg še ni tako visok, da bi oviral železniški promet. Ta postane nevaren šele tedaj, ko ga burja spiha v visoke zamete, ki ustavljajo vlake. Pač pa je burja zadnje dni potrgala vse telefonske in telegraf-i'1'“ zveze in podrla drogove Iz zagrebškega dna. mdnje dni dobiva Zagreb nove goste. Potepuhi, klateži, izgnanci, berači in tatovi silijo v mesto. Zaradi tega je zagrebška policija s podvojeno vnemo na delu in prireja dan za dnem racije. V neki krčmi v Branimirovi ulici je odkrila pravcato leglo nemorale. Našla je družbo pocestnic in tatov, ki so vsi že stari znanci zagrebške policije. Rekord je odnesla neka Tereza Kovačevič, pijanka in po-tepuhinja, ki je to pot romala že 56ič v zapore. Čeprav je bila izgnana, se je zopet vrnila v Zagreb. Prijeli so tudi njeno tovarišico Antonijo Gomerčič, ki je pred dnevi bila izgnana iz Zagreba. Imela je v žepu polovično karto za povratek v domovinsko občino, toda namesto na vlak je sedla v neko gostilno pri kolodvoru, kjer jo je zasačila policijska patrulja. Prijeli so tudi neko Slavico Horvat, za katero je prišel prosit na policijo njen dečko, toda brez uspeha. Pridržali so jo, ker mora položiti račune za svoje tatvine. Četrta, ki je bila v tej družbi, je Frida Hribovšek iz Trbovelj, ki je okradla nekega delavca pred dnevi v gostilni. Isto noč je policija odkrila na Trnjanski cesti v hiši neke Ane Krpan, ki je poklicna zvodnica, šest deklet, ki so se preživljale s tajno prostitucjio. Krpanovi, ki jim je dajala na razpolago svoje sobice, so dajale provizijo. Najhuje je pa to, da so v bolnišnici ugotovili, da so vsa ta dekleta okužena. Krsti usmrčenih razbojnikov. Na dvorišču neke hiše na Tra-tinski cesti v Zagrebu so našli človeške kosti, kar je seveda vzbudilo pozornost vsega Zagreba. O najdbi so se širile najbolj fantastične govorice. Sedaj so ugotovili, da gre za kosti razbojnikov, obsojenih na smrt, ki so bili na tem mestu justificirani in pokopani. Tedaj je bila Tratinska cesta seveda še periferija Zagreba. Zlata granata. V Hagenauu na Elzaškem je, kakor poročajo iz Strasburga, neki posestnik pri popravilih v svoji hiši našel od prejšnjega lastnika . hiše skrito granato, v kateri so se nahajali zlatniki v znesku 200 tisoč frankov. Zaupnik Franca Jožei; i c dni je umrl na Dunaju v visoki starosti 68 let upokojeni dvorni svetnik finančnega ministrstva Ignacij Lasus, znan iz časov, ko je v bivši monarhiji bila provedena regulacija valute z goldinarjev na krone. To regulacijo je zasnoval in vodil Lasus. Cesar Franc Jožef ga je zelo cenil in ga večkrat odlikoval. Lasus je bil pa materi slovenskega pokolenja. Smrt filmske zvezunice. Iz Hollywooda poročajo: Slavno filmsko igralko Thelmo Todd so našli mrtvo v njenem avtomobilu. Po izjavi detektiva, ki je vodil preiskavo na licu mesta, je imela kri na ustih in nosu. Vzrok smrti še ni znan. Tako se je glasila prva vest. Po najnovejših vesteh pa je smrt Thezme Todd že pojasnjena. Zdravniška preiskava je dognala, da igralka ni postala žrtev gangsterjev, kakor je prvotno domnevala policija, marveč je umrla na zastrupljenju s plinom. Zapeljala je bila svoj avto v garažo in je tam, najbrž da bi se ogrela, pustila teči motor delj časa pri zaprtih vratih. Od plinov izpuha se je onesvestila in nekaj ur pozneje umrla, ker ji nihče ni pti?°' na pomoč. Ugrabljen igralec. Iz Newyorka poročajo: Mladega ameriškega igralca in pisatelja L Milane-a so v Philadelphiji odvedli banditi. Njegovim svojcem so gangsterji v dokazilo poslali Milenejevo uro. Zahtevajo 50.000 dolarjev odkupnine. Stari oče ugrabljenega, bogat mož, je izjavil, da ie pripravljen plačati odkupnino. Pojedina pri črnem cesarju. iz Addis Abebe poročajo: V c,, sarski palači v Dessie, ki so jo nedavno bile deloma porušile bombe italijanskih letalcev, a so jo med tem že popravili, je te dni abesinski cesar povabil inozemske čas- nikarje, zdravnike Rdečega križa in belgijske vojaške odpos'ance na pojedino, kakor je Dessie doslej še ni videlo. Vsa jedila so bila pripravljena od evropskih kuharjev in šampanjec je bil ohlajen na ledu Kar je to pojedino razlikovalo od drugih pojedin, je bilo to, da so bili strežaji oboroženi z revolverji in bodali Velikanske ameriške ladje. Kakor poročajo iz Washingtona, nameravajo Zedinjene države zgraditi dva ogromna potniška parnika po sto tisoč ton. Stroški za vsakega bi znašali okoli 50 milijonov dolarjev. Nova parnika bi imela hitrost 35 vozlov na uro in bi prevozila ocean v pičlih štirih dneh. Cena za navadno vožnjo bi bila samo 65 dolarjev. Ta dva velikana bosta lahko sprejela po 10.000 pa-sažirjev. «Kupila sem sredstvo, da odvadim moža pijančevanja. Dala sem mu ga v kavo.» «No in je pomagalo V» «Hm, zdaj ne pije več kave.» i€i!ais@> «Rada bi, toda — danes nimam prosto.» Večina gostov je odšla v pjesuo dvorano. Bila sta skorajda sama. rJila je taka tišina, da sta slišala nenavadni šum s ceste . . Cingljanje zvončkov, ropot voza, hripave krike sprevodnikov, otožne glasove piščalke, nosljajoče prepevanje prodajalke rož. Udarci zvona v templju so bili dolgi, počasni. Odmev je brnel preko mesta, potem so se oglasili vsi drugi zvonovi. «Ali je daleč do reke?» je povpraševala deklica. Ko jo je začel Johnny povpraševati — ali rada dela za Miss Metuzalem, kako do'go je v službi, in zakaj je sprejela to službo, odkod je doma — je bila deklica prisiljena, odvračati pogovor na manj vreča tla, toda tudi Johnny ji je nenadoma pričel pripovedovati vse o svojem zadnjem potovanju. O drevesih, katerih skorjo so ljudje lupili, o travi, ki so jo pulili, o hišah, ki so jih kes za kosom podirali in les zamenjavah za hrano. Pripovedoval ji je, kako so kmetje s prezirom zrli smrti v oči in sejali žito, uri tern pa umirali od lakote. k Tesno prižeta drug uiugomu sta prispela do konca ozke ulice, ki se je stekala v široko cesto. Tam se je nabrala pestra množica: berači, pisarji, krošnjarji, lastniki čajnic, posamezni mandarini. Vsi so poslušali nosljajoče dolgovezno napovedovanje velikega Kitajca, ki je stal na majhnem, z blagom obitem podstavku. Oster vonj grenkih oranžnih lupin je visel v zraku, razločno se je čulo škrtanje in pokanje melonovih pečk, ki so jih nekateri grizli; prodajalci ob cesti so hvalili svoje blago, prodajalci sladkarij pa so s pahljačami odganjali nadležne muhe z oslaje-nh kokosovih orehov. «Letos je hudo leto», je nadaljeval Johnny svoje pripovedovanje. «Ljudje morajo jesti svoje hčere.» «Kaj?» je ostrmela. «Ah, temu Kitajci tako pravijo», je naglo odvrnil Johnny. V njegovi glavi je postalo zdaj, ko je večerjal, mnogo jasnejše. Besede mu niso več kar vrele iz ust, misli se mu niso mešale, toda njegova glava je bila vseeno nekje v oblakih, kajti alkoholu in osmim milijonom se je pridružil še omamljajoči vpliv te deklice ob njegovi rami. «Zdaj vam bom», je nadaljeval, «pripovedoval o svojih doživljajih v pokrajini Šem-si...» «Ničesar nočem slišati o .^m-siiu. Hočem vedeti...» ' . «Šem-si vam ni všeč? Krasna pokrajina. Mnogo zanimivosti. Grobnica prvega cesarja ...» «Mr. Rausom, prosim, kaj pomeni to: jedli so svoje hčere?» Rausom je pogledal stran. Zagledal je podstavek, na katerem je stal sedaj čarovnik in razkazoval svojo umetnost. «Ne smete biti tako radovedni, sploh pa ste premlafi, da bi lahko kaj takega slišali.» Deklica je prijela Johnnyja za roko. Zasukala ga je, tako da ji je moral pogledati v obraz. «Prosim, povejte mi!» Johnny je meždral, jecljal, potem pa je le prišel z resnico na dan. «Deklice jesti pomeni prodati jih — trgovcu. Ta jih potem prodaja po mestih. Tako, zdaj pa veste.» «Matere prodajajo svoje hčere?» je vprašala. Johnny je skomignil z rameni. «Ne preostane jim nič drugega», je dejal. «Prodati ali pa gledati, kako umirajo od lakote. Saj sem sam videl in ...» «Vi ste to dopusti.] j» «Vse je zapisano v mojih poročilih Esterleyevi družbi», ji je pojasnil Johnny. «Pregovorite vašo V vlaku ras^defc» strto livlleme Kamnik, 20. decembra. Mimogrede sem se v vlaku seznanil z mladeničem, emigrantom iz Tolmina, ki mu je svetovna vojna vzela dom, starše in lepo, brezskrbno mladost. Z izrazom na obrazu, ki je odkrival vso njegovo notranjost, mi je pripovedoval svojo življenjsko povest. Oče poročen z drugo ženo. Že v otroških letih v začetku vojne je izgubil očeta, ki se ni vrnil nikdar več. Kmalu nato je mu je umrla še mati.. Dvajset let kasneje, ko je ubogi mladenič doživel že vse bridkosti vojne vihre in okusil vsa mogoča preganjanja povojnih let, je zvedel, da mu oče še živi poročen z drugo ženo. Toda on ga ni poprosil niti majhne pomoči, ker je vedel, da je ne bi dobil od očeta, ki je brezvestno prepustil svojo ženo in otroke najbolj nemili usodi brezdomcev. Žalosten konec dveh bratov. Ostali so sami trije bratje, ki so jih dobri ljudje vzeli v oskrbo. Toda ko so dorasli, so tudi oni morali v svet. Najstarejši se je po dolgih leih javil iz Libije, kjer je služil kot prostak v italijanski 'tujski legiji. Drugi je umrl zapuščen od vseh, v rodnem kraju, kamor se je vrnil sestradan m obnemogel v želji, da bi umrl v domači zemlji. Kratka sreča. On, najmlajši, je že pred leti prišel v Jugoslavijo, kjer je dobil zaposlitev pri nekem podjetju. Mnogo si je tedaj opomogel, tako da je pošiljal denar svojim dobrotnikom, da jim vsaj deloma povrne njihove dobrote. Pa menda je baš enemu namenjena vsa grenkost in beda življenja. Tudi on ni dolgo užival sreče. Pri delu se je težko ponesrečil. Moral je v bolnišnico, iz katere je prišel nezmožen za vsako delo. Usoda mu je vzela še zadnji up za življenje. Zaman je trkal na vsa vrata, zaman povpraševal po delu. Kdo bo zaposlil njega, ki je tujec, čepprav govori slovensko in je povrhu še pohabljen? Sedaj živi ob mali mesečni rentnini delavskega zavarovanja, ki mu komaj zadošča za skrajni eksistenčni mi-nimu.„. Meja, ki ju loči za vedno. Pred kratkim mu je pisal brat, ki ga je domotožje prignalo nazaj v rojstni kraj, tja pod strmine Krna in ob bregove bistre Soče. Vabi ga k sebi, da mu pomore, kolikor je v njegovi moči. Toda med njima je meja. ki ju bo ločila Filmska Igralka Armida, ki igra glavno' vlogo gostilničarjeve hčerke v lilmu «Jezdec Iz Pampe». Miss Metuzajem, naj pokliče starega na odgovor. Ko je čarovnik končal in je pričel govoriti debelušast Kitajec, je Johnny ujel neke besede: ... vitka kot bambus..., roke kakor lilije ..., duhteča ko granatno jabolko... «Pojdiva vendar!» je zaprosil deklico. Hotel se je vrniti in iti po drugi poti k reki. Dekličine oči pa so obstale na prizoru na podstavku. Na njem se je prikazala kitajska deklica. Bila je zelo mlada, na glavi je imela pozlačen nakit, bisere, okras neveste. Suknjič je bi) zelen in rdeč, hlače pa škrlatnordeče in živo zelene. Deklica ob Johnnyju je pozorno sledila trgovčevim kretnjam, ki je dokazoval razne deklične prednosti. Potem pa je tiho, s stisnjenim glasom rekla: «Oh, to je tisto.» Trgovec je divje zakričal, da je šlo kar skozi ušesa: «Zelo poceni! Zelo mlada! Čisto nežna! Pokorna, ubogljiva in poceni!» Med grobimi šalami in smehom so pričeli dražbo. Potem, ko sta se je jela udeleževati neki uradnik in lastnik čajnice, je postala stvar resnejša. Johnny svoje tovarišice ni mogel odvleči odtod. «Koliko bodo plačali zanjo?» je vprašala. Johnny je postajal bolj in bolj trezen. «Ne mnogo. Ubog otrok, zelo je suha. Nekaj sto mehiških dolarjev.» «Jaz... jaz bi jo rada kupila.» Johnny se je pričel razvnemati. Seveda, saj je to pričakoval od nje! Vseeno pa je ohranil hladno kri. - «Kitajskih navad ne moremo odpraviti in kaj pa bi vi počeli z njo?» «Ne vem. Vseeno je. To je ostudno!» «Mogoče je bolje ko umreti od lakote?» Oči so se ji iskrile. «Brezsrčni ste!» «Dvestopetdeset», je nenadno zakričal Johnny v kantonskem dialektu. Stotine glav se je pri tej novi ponudbi obrnilo, nekateri so se smejali, nekateri so kazali s prsti. «Dvestošestdeset», je kričal uradnik. «Ne popustite», je zašepetala deklica. Osem milijonov dolarjev! Moč osmih milijonov dolarjev mu je lebdela pred očmi. Osem milijonov in roka, ki se je oprijemala nje- morda za vedno. Vprašal sem ga, če se misli odzvati bratovemu pozivu. Toda v odgovor zaigra v njegovih očeh posmeh, spomin na muke, ki jih je pretrpel v ječah. Dobro se zaveda, da ga čaka smrt. Njemu ni svet več doživetje, težnja po čim lepši bodočnosti, temveč živi z resignacijo v snu življenja starca, ki mu je pozna jesen življenja le spomin na težke Čase. O vsem tem govori njegov bled; obraz, dočim njegove oči nemirno begajo in opazujejo razigrano družbo mladih študentov. Uu&3jan$ki profesorji proti mlekarn L j u b 1 j a n a, v decembru. Burja je potegnila in pričelo je zmrzovati in ptički, ki so nas razveseljevali s svojo živahnostjo in žvrgolenjem, iščejo zavetja pred mrazom in pomoči pred lakoto. Zmrznjena hrana je neužitna in jim prinaša smrt, a zrnja izpod snega in ledu ne morejo izkljuvati... Smrt jim preti povsod in lakota jih pobira v množicah. Zato imamo v Ljubljani tiho in skromno Društvo za varstvo in rejo ptic pevk, ki mu od ustanovitve predseduje popularni banovinski inspektor g. dr. Anton Šapi j a, ki je obenem predsednik «Soče». Vse hišice v mestnih nasadih, ki so pozimi postavljene za krmljenje ptic, in vse valilnice po tivolskim drevju je postavilo to tiho- društvo. Pomagajte mu, saj te dni preti smrt povsod na naše ptičke, ki nam razveseljujejo srce in varujejo lepoto naših vrtov. Društvo bo o božiču, kakor vsako leto, spet priredilo tudi razstavo žlahtnih kanarčkov, saj naši rejci kanarčkov vendar slove po vsej Evropi, ven- gove ... Položil je svojo roko na njeno in rekel: «Le mirna bodi, draga, bom že naredil.» Potem je zatulil: «Naznanjam, da nudim v zlatu, ne v mehiškem denarju.» Z drugimi besedami je pomenilo to, da je svojo ponudbo podvojil. Vpitje je potihnilo, mešetar se je praskal po glavi. Bil je vesel, saj je imel dovolj vzroka za to. Bila je zelo visoka cena za tako sirotno deklico. Druge deklice so potemtakem morale doseči mnogo višjo cene. «Vaša je», je izjavil, medtem ko je vsenaokoli vladal globok molk. Da bi svoj poraz pred poslušalci nekoliko ublažil, je sedaj uradnik pričel nergati: «Saj nima nobene cene. Samo belec manjvredne inteligence jo ie mogel kupiti. Njene noge so prevelike, so kakor noge belili deklet » «Ti si žaba in sin krastače, povem ti samo tole: Danes ne boš kupil niti ene deklice!» ga je grozeče zavrnil Johnny. Namenil se je, da bo to, kar je započel, tudi izpeljal. V kolikor je prihajal alkohol v poštev, je bil Johnny precej trezen, toda omamljen je bil od opojnosti zlata in čara deklice poleg sebe. Potem se dar bo pa letošnji božič razstava na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi cesti. Kako se najrazličnejši stanovi zanimajo za usodo ubogih ptičkov, pa vidimo iz pisma, ki ga je društvo dobilo in ga je podpisala cela vrsta vseučiliških in srednješol-sk h profesorjev, višjih uradnikov najrazličnejših strok, trgovcev in obrtnikov, a tudi aekaj dobrosrčnih dam. V Tivoliju so namreč opazili, da je ptičkov vedno manj, ker so se razmnožile njih največje sovražnice — mačke. V nekdanjem hotelu Tivohju so se namreč tako razmnožile, da prete požreti in pregnati vse ptičke iz Tivolija. Če še nadalje pustimo divjati mačke in jim dovolimo ugonabijati ptičke, kmalu ne bomo več mogli poslušati ptičjega petja, niti se veseliti cvetja in plodu po parkih in vrtovih. Zato podpisani prosijo, naj bi se društvo zavzelo za odstranitev mačk iz tivolskega parka, a mi prosimo mestno občino, da to v korist mestnih in privatnih nasadov stori takoj. Astrološka naooved za 21. december. Dan, ki je za vse duševne delavce in študente ugoden. Daje pridnost in vztrajnost pri delu. Spomin deluje dobro in je tudi zelo sprejemljiv. Predpostavljene! so svojim podrejencern danes naklonjeni; prošnje pri njih imajo izgled na uspeh. Mars rani Mesec s kvadraturo. To pomeni, da vam v poklicu utegne kaj spodleteti. Pomeni veliko duševne boli pri tistih, ki so rojeni v juliju in ki jim je vladar Mesec. Pomeni nesoglasja v ljubavnem življenju, razprtije v družinah. Ta oškodovanja pa niso dolgotrajna, ker gre kvadratura kmalu mimo, in potem nastopijo spet ugodni stavi Meseca. je pričelo čudno mešetarenje, skozi množico pa je šlo čudno šepetanje in mrmranje do najbolj oddaljenih na robu. Tam je stala sodrga vsega okraja in z zanimanjem sledila dogodkom. Belec je izdražil že drugo deklico, potem tretjo. Ko je kupil že četrto deklico, je neki čaj-ničar jezno zavpil: «Kdo je ta belec, da je tako bogat? Mogoče kupuje dekleta za misijonarke, ki ne bodo nikdar plačale. Pazi, Peng-Vun,» je dejal mešetarju, «da ne boš ostal brez deklet in brez denarja.» Veng-Vun pa je že bil poizvedel in je vedel dovolj, da je lahko bil zadovoljen. «Če hoče posinovlje-nec pokojnega Li-Tsuija kupiti deklice, kdo sem jaz, da bi se zoperstavljal?» «Zakaj vas vsi tako gledajo?» ga je vprašala deklica, ki ni ničesar razumela. «Koliko deklic ste že kupili? Sicer imam kreditno pismo, toda...» Oster jezik je edino rezilo, ki je tem ostreje, čim več ga rabimo. Irving. Ni je večje bolečine kakor v nesreči spomin na srečne čase. Dante. Dsietma kronika X Apostolski protonotar Tomo Zupan obhaja danes svoj 96. god in rojstni dan v svoji graščinici na Okroglem nad Savo onstran postajice Sv. Jošt. Ves narod se s spoštovanjem spominja njegovega praznika in želi, da bi Bog zaslužnega prvomestnika CMD in vzornega rodoljuba ohranil do skrajnih meja človeškega življenja! X Nacionalna ura. Danes predava g. Milivoje Knežević, direktor in urednik »Kniževnog Severa« iz Beograda o škofu Ivanu Antunoviću, kot preporoditelju .baških Bunjev-cev. X Najlepše božično darilo je abonma v ljubljanskem Narodnem gledališču. Cene so nizke in novi abonentje dobe še 25 predstav v tekoči sezoni. X Diplomirali so na juridični fakulteti ljubljanske univerze gg. Janez Milčinski iz Ljubljane, Karel Kirn iz Preserja in Drago Zalar iz Borovnice. Čestitamo! X Sveži grobovi. V Tržiču je umrl znani trgovec, posestnik in gostilničar g. Karel Ruech, star 80 let in so ga včeraj pokopali. Danes v soboto bo v Mostah ob 14. pogreb vpo-kojenega železničarja Ivana Regenta. X Lesena cerkev v Ljubljani. Nova župna cerkev sv. Družine, ki stoji za šolo v Mostah, je že dograjena in jo bodo v nedeljo blagoslovili. Ker ni bilo denarja, je lesena in je veljala samo 60.000 Din. Načrte je napravila dipl. tehnica Albina Grumova, postavil jo je pa mestni tesarski mojster Zakotnik. Leseno cerkev smatrajo samo za začasno in še zbirajo denar za veliko zidano župno cerkev, ki je zanjo napravil načrte vseuč. prof. Ivan Vurnik. Takoj na oni strani Ljubljani zidajo salezijanci na Kodeljevem impozantno novo cerkev po načrtih ing. arh. Hermana Husa. Tudi Barjani bi si radi postavili res potrebno majhno cerkvico v Črni vasi, saj je pokojni Josip Kosler zapustil prav lepo vsoto zanjo, vendar so pa pri prodaji njegove hiše v Šelenburgovi ulici nastale take zapreke, da je treba res razsodnih ljudi za njih odstranitev Kakor pa bo ta krasna baročna hiša prodana, bodo pa dobili svojo cerkev tudi Barjani. X Večer Jadranske Straže, ki spada med najboljše obiskane in najbolj priljubljene ljubljanske prireditve, bo po enoletnem presledku spet 15. februarja na Taboru, kjer naš znani arhitekt Mesar popolnoma preuredil dvorano in stranske prostore. Prireditev je vsako leto v znamenju narodnih noš, da bomo spet občudovali velike skupine češkoslovaških, primorskih, dalmatinskih in drugih noš iz vse Jugoslavije, obenem pa tudi njihove plese. X Obesil se je v nedeljo pri Sv. Jur ju ob Taboru Ribič Martin, ki si je že prej dvakrat poskusil končati na ta način življenje. Star je bil šele 30 let. * Neumna vest o mariborski Vinarski in sadjarski šoli se je razširila po Štajerskem, ko so začeli pri- Tako groteskno riše življenje Ljubljana, 20. dec. Zgodaj zjutraj zavlada na ulici razburjenje. Mlad, bled človek beži pred tropom zasledovalcev. Ves nebogljen je in borno oblečen. Pod desno pazduho stiska neko malenkost: zavitek, kos papirja ali bogve kaj, česar ni mogoče razločiti v jutranjem somraku. Za njim leti pet, šest ljudi, ki kriče drug preko dru-gega. »Kaj se je zgodilo?« vprašam i ženico, ki hiti k zorni maši. »Bog ve. Nemara je kaj ukradel ali koga ubil. Jaz ne morem nič drugega kakor moliti. Zbogom.« In že stopica dalje. Upognjena je k tlom in samo po imenu še na tem svetu. ; V trenutku, ko se ozrem, se vrže begunec na tramvajske : tračnice in obleži kakor mrlič, j Voz drvi nasproti in komaj v zadnjem trenutku se sprevodniku posreči zavreti. »Držite ga!« vpije vodja zasledovalcev in mahoma je tu gruča ljudi, ki se stalno veča. Nihče ne ve. za kaj gre, vendar so ljudje morda vprav radi tega toliko j boli nestrpni. »Kaj pa je naredil?« »Kure ie kradel!« Tu smeh. tam ogorčenje, pre-! gan jani pa niti ne more vstati. Nekdo mu pomaga. Iz sočutja ali S pa tudi samo iz radovednosti, j Zdaj vidim: Bledi človek stiska pod pazduho lepo grahasto kokoš. »Zakaj si kradel?« Možak samo odkima. Pa to ni možak, ampak nesrečen otrok. Od mraza in strahu ves trepeče in ni mogoče razumeti njegovih besedi. Šele počasi se položaj razjasni. Človek je že cela leta brez : posla. Ženo ima, otroke, samo j dela ni in kruha ni. In ga je zdaj zadela še ta nesreča, da je žena vnovič pričakovala materinstva. : Nemara se je med tem že zgodi-: lo. Takim ženskam je treba ku-retine. Kje naj bi dobil? Prositi ; ga je sram. Vzel je, pa ni hotel j krasti. Z delom rad odsluži, kar ! je vzel. j Jeza se je nenadoma spreme-I nila v sočutje. Kmet, ki ga je i prej preganjal, si je z rokavom j otrl solze. »Ali že imaš botra?« Bledi brezposelnik je odkimal. »No, če ne dobiš boljšega, pojdem jaz.« In ga je prijel za roko. Mesto J stražnika in paragrafov sta se našla dva človeka, ki se morda j nista še nikoli videla, a sta se : zdaj nenadoma spoznala in pobratila, morda za vse življenje. Ljudje so se razhajali. Niso mogli razumeti ne tega ne onega, j Nekateri so celo godrnjali radi potuhe. Težko je namreč raz-I umeti vso groteskno pestrost, s katero riše svoje slike resnično 1 življenje. —a—. Zagonetna smrt starega prevžitkarja Ptuj, 20. dec. V torek je umrl v Hlaponcih, občina Dornava, 62 leti stari pre-vžitkar Toplak Franc Ker je s pokojnim njegov prevžitkodaja-lec in svak Čeh Franc zelo grdo ravna! ie njegova nenadna smrt med vaščani vzbudila sum, da j stvar ni povsem v redu. Pred leti se je namreč Čeh priženil na posestvo sestre Toplaka i Franca Prevzel pa je tudi obveznosti za prevžitek svaku in svakin ji Moral je izplačati v gotovini vsakemu 7000 Din, Pre-vžitkarja sta mu bila trn v peti in je z njima zelo surovo ravnal ter je bil radi tega že lOkrat i kaznovan Svakinjo je pred leti ; smrt rešila tega trpljenja, v na- poto mu je bil le še svak Franc, katerega je pred tremi leti tako pretepel, da mu je pri tem zlomil tudi roko in je bil tedaj obsojen na 4 mesece zapora. Pred kakimi 14 dnevi ga je zopet pretepel Zato je bil ponovno ovaden sodišču. Pred dnevi je pokojnik zopet tožil svojemu varuhu, ki mu je bil radi duševne omejenosti dodeljen, da ga zelo boli v trebuhu, kamor ga je sunil svak. Zaradi suma, da je zverinski svak povzročil smrt starega prevžitkar-ja. je bil aretiran Čeh in izročen v zapore ptujskega sodišča. Obtoženec dejanje zanika. Da dože-nejo vzrok prevžitkarjeve nenadne smrti, bodo pokojnikovo truplo obducirali. povedovati. da to edino našo vinarsko šolo izpremene v bolnišnico. Na vesti ni prav nič resnice, saj bi vendar banovina šolsko posestvo rada še povečala z nakupom novih parcel. X Velik požar v Selški dolini. V dolinici Luše. ki vodi iz Selške doline pri Praprotnem proti Javorjem, je na Spodnji Luši pogorela žaga in pokrito skladišče lesa najemnika Lenarta (Jemažarja od Sv. Lenarta, da ima okrog 40.000 Din- škode, ker ni zavarovan, veliko škodo ima pa tudi lastnica žage. X Dihurji v Ljubljani. V Stepanji vasi je neki gostilničar ujel tri dihurje, ki so hodili z Golovca morit kokoši. X Rekruti ljubljanskega vojnega okrožja, ki so bili pozvani v kader za 27 decembra t. L, se obveščajo, da je vpoklicni termin spremenjen na 29. decembra 1935, katerega dne Dvs@vna pratika Sobota, 21. decembra. Katoličani: Tomaž. Pravoslavni: 8. decembra: Prep. Patap. Dežurne lekarne v Ljubljani. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18. Kino Kino Matice: »Bosambo«. Kino Union: »Golgota«. Kino Ideal; »Ljubim ž.enec. Kino »Sloga«: »Riviera-Express«. Kino Sokol šiška: »Lažne ustne«. Gledsiilče Drama. Začetek ob 20. uri. 21. decembra, sobota: Frak ali Od krojačka do ministra. Red C. 22. nedeljo: ob 15. uri: Direktor Čampa. Izven. Globoko znižane cene od 20. Din navzdol. — Ob 20. uri: Otroci. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Opera. 21 decembra, sobota: Salome. Premijera. Izven. 22. dec. nedelja: ob 15. uri: Od bajke do bajke. Mladinski balet. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20. uri: Trubadur. Gostuje dr. Adrian. Izven. Znižane cene. Poročilo za smučarje Bled-Jezero, 20. dec. ob 8. uri: —3 Celzija, mirno, pooblačilo se je, 40 cm pršiča. Kranjska gora, Rateče - Planica, 20. decembra: —7 C, barometer se dviga, oblačno, mirno, na 90 cm podlagi 80 cm pršiča. Smuka dobra. Vršič, Krnica, Tamar: 2 m pršiča. Mojstrana 19. dec.: —2 C, jasno, mirno, solnčno, na 20 cm podlagi 70 cm novega snega. Smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri. Erjavčeva koča na Vršiču: —6 C, veter severovzhodni, snega 1.90. Smuka izborna. Krvavec: —4 C, sneži, veter zapadni, zapadlo 40 cm suhega snega na staro podlago. Smuka prav dobra. Velika Planina: —3 C, severni snega 120 cm in to 20 cm pršiča. Smuka prav dobra. Zaplana nad Vrhniko: 19. dec.: temp —4 C, vzhodni veter, na 35 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra. Pohorje, 9. dec.: Klopni vrb —2 C, na 75 cm podlagi 15 cm pršiča. Smuka prav dobra. Senjorjev dom —5 C, na 80 cm podlagi 20 cin pršiča. Smuka idealna. Rimski vrelec —4 C, jasno, mirno- na 18 cm podlagi 12 cm pršiču Smuka prav dobra. korist božičnice revne šolske dece na Viču vprizori sokolski gledališki oder na Viču v nedeljo ob 20. opereto »Svojeglavrek«. Pridite! naj se zanesljivo javijo pri koman di ljubljanskega vojnega okrožja ločno o' 8. uri zjutraj. Vse sprejete pozive ' j predlože občinam v popravo termina. ZA BOŽIČNA DARILA se priporoča trgovina z urami. /.’ nino in srebrnino Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. UBiiar Vaše zadovoljstvo: praktično, najcenejše in dolgotrajno darilo! Koliko nam dolguje tujina! Iz zadnjega poročila Narodne banke za 3 četrtletje letošnjega leta je razvidno, da so znašale naše ■ terjatve v tujini koncem septembra 466 milijonov dinarjev. V istem času pa smo bili mi dolžni tujini 259 milijonov, tako da je takrat znašalo naše dobro-imetje 207 milijonov dinarjev. V prvem hipu je človek vesel, ko bere poročilo o tem našem dobro-imetju, čim pa ugotovi, da so te klirinške terjatve, ki se tako neznansko počasi realizirajo, veliko breme v našem gospodarskem življenju, spozna, da je to naše dobroimetje za delj časa zamrznjeno in odtegnjeno našemu gospodarskemu obratu. To vedo povedati zlasti naši izvozniki, ki so v teh težkih časih vložili v trgovinske posle s tujino ves svoj obratni kapital. Te naše terjatve Poslužite se naše kemične čistilnice, pralnice in svetlo- likalnice za obleke, perilo in ovratnike. Se priporoča SAVS STANE, Ljubljana, Tjrševa c. 36 Cerkvena ul. 1 (Trnovo) so torej dejansko dobroimetje, toda lepo bi bilo, če bi že bile v rokah lastnikov, da bi se gospodarsko življenje poživilo. Pred amerikanskim sodiščem stoji mož z lepo rdeče žarečim nosom, obtožen radi prepovedane prodaje alkohola. Branilec: »Oglejte si, gospodje sodniki, ta nos. Ali morete verjeti, da mož s takšnim nosom alkohol prodaja, namesto da bi ga sam pil?« mBmmmmmamammsnamäawss Octiašu v .Glas naroda' Bila je volja Vsemogočnega, da je odpoklical k sebi našega dobrega očeta, starega očeta in pradeda Karola Ruecha trgovca, posestnika in gostilničarja v Tržiču, v sredo ob 7. zvečer, v 80. letu starosti. Pogreb se bo vršil v petek 20. t m. ob 4. popoldne v Tržiču. Tržič — Ljubljana, 19. decembra 1935. Žalujoče rodbine: DOBRIN, MEDICA, LEW1CKI, VARL in BABIC. Potrebujemo za naš list gg takoj še nekaj vestnih, zanesljivih, urnih in spretnih I KOLPORTERJEV ® Zglasite se v upravi našega lista. Nebotičnik. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu >N O CQ cC Z (X. tu Z IX a. wm m s ©& i •—t Z. ^ 3 IX a: z: o m o fi3§ OS, * M Čitajte! Priporočajte! Širite! „GLAS NARODA“! DIJAKU NIŽJEŠOLCU rudim ceneno stanovanje in event. pomoč pri učenju. Cena po dogovoru. Rožna ui. 7/1. — levo. Won Z0-S9 suhe drva, premog in karboparketa dobite pri L Pöpinil Belisričeva ujka št. 5 SPREJMEM ZAKONSKI PAR brez otrok v pro* sto stanovanje za kar bi opravljat hišniška dela. Ponudbe na upravo lista po »Zanesljiv«. VINO ZA PRAZNIKE Hvar belo . 8.-» Viško črno . 9.-« Cviček . ... 10.—■ Silvanec . . 10.— buteljčna vina, runi, likerje toči Vinska klet Mencinger, ! Sv. Petra c. 43, na dvorišču. izdajatelj: Josip Fr. Knaflič Urednik: Milan Zadnek — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja franc Jezeršek - Vsi v Ljubljani