Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1 —. ŠT KV. 125. " V LJUBLLJANI, fetrek. 2. julija 1925. LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvremži nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 80-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO W UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELBFOS 8TBV. 552. Rokopisi ie ne vtačajo. — Oglasi po tarifo. Pismeniai vprašanjem naj se priloži ma»ha za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Carina na gnojila. Ena najbolj žalostnih resnic je, da do-liašajo naša polja več ko polovico manj od polj na Nemškem ali Češkoslovaškem. Celo vojvodinska polja s svojo nad vse rodovitno zemljo ne dajo tega, kar dajo nemška in češkoslovaška polja. Da je v tem ena največjih škod za državo, ni treba še posebej povdarjati. Še manj pa je treba naglašati, da bi morala biti ena prvih skrbi vsake jugoslovenske vlade, da dvigne donosnost naše zemlje. Zlasti še, ker je v kmetijstvu naše glavne. bogastvo iii ker mora neuspeh našega kmetijstva krvavo občutiti vsaka vlada. Znanost je dokazala, da je predpogoj napredka kmetijstva v uporabi umetnih gnojil. Intenzivnemu prosvetnemu delu naših kmetijskih strokovnjakov se je zahvaliti, da je naš kmet koristnost umetnih gnojil izprevidel in da se jih pri nas uporablja že splošno. Dolžnost vlade je, da bi uporabo umetnih gnojil na vse načine pospeševala, ker bi s tem dvignila donosnost kmetijstva in povečala s tem neprimerno bolj svoje dohodke, ko z raznimi neproduktivnimi taksami in monopoli. Toda vlada nacionalnega« bloka ima menda žalostno ambicijo, da hoče pokazati prav na vseh poljih svojo nesposobnost in samo tako si moremo razlagati, da so z novim carinskim zako-nuu izdatno povečane postavke za uvoz umetnih gnojil, brez katerih je napredek kmetijstva sploh nemogoč. I ako se z novim carinskim zakonom povišuje carina za uvoz žvepla za 50 odstotkov, za uvoz galice kar za 300 odstotkov, se uvaja na novo uvozna carina na čilski soliter m kostno moko! Posledica teh določb je, da ae je galica že podražila za dve kroni pri kilogramu in to letos, ko je vsled slabega vremena potrebno posebno izdatno škropljenje tri. Daijnja posledica tega mora biti, da se bo kmetijstvo še manj .rentiralo ko do-sedaj in da se bo še bolj povečalo izseljevanje, ki je v Dalmaciji in zlasti na otokih zavzelo že katastrofalne dimenzije. Slučaj Korčule, kjer se je v par mesecih izselilo 1500 ljudi, govori to zlasti zgovorno. Da se vidi brezglavost nove carine v vsej luči, treba pripomniti, da v naši državi sploh ni niti primeroma zadosti galice in prinaša o novi jugoslovanski carinski tarifi sledeči članek: Kljub živahnemu ugovoru celokupne industrije je bila jugoslovanska carinska tarifa, ki jo je finančni minister skrival eno leto v svoji miznici, 20. junija predložena skupščini in od te proglašena za nujno. Težko je najti v zgodovini parlamentarizma kak drug slučaj, da bi bila generalna carinska tarifa rešena v najkrajšanem postopku nujnosti. Zakon, ki se tiče vsega gospodarskega življenja, katero vsebuje nebroj posamezno- I sti, od katerih predstavlja vsaka svoj. problem, naj pride takorekoč brez diskusije do izglasanja. Vlada ni izdala v svrho utemeljitve tega koraka nobene besede. Neki beograjski list je pred enim mesecem pisal o absolutizmu sedanje vlade. S polno pravico! Kajti istočasno je bil predložen zakonski na- j črt o provizoričnih dvanajstinah za avgust— j september in na željo vlade proglašen za nujnega. Na vprašanje opozicije glede nujnosti dvanajstin je izjavil finančni minister, da se to ni zgodilo prvič, sicer pa ima skupščina itak dovolj časa za preizkus načrta, ki naj stopi v veljavo šele v 40 dneh! Težko, v Beogradu sicer neredko, podtikanje o zdravem človeškem razumu, kajti baš, ker poteče sedanji proračun v 40 dneh. ne bi bilo treba nujnosti (ne oziraje se na to, da nujnost razpravo skrajša, kar pa ni identično s študijem). Nova carinska tarifa ščiti industrijo za 20 do 100% bolj, ker je poshAi vsled »tehničnega napredka inozemstim za konkurenco nesposobna«, kakor se je izjavil finančni minister, ki je v trgovinski politiki slabo podkovan. Čudno pa je, da so mu njegovi svetovalci položili na jezik najslabši argu-mcjnt iz ropotarnice zaščitnih carin. Evropski zaščitni cariniki se izogibajo smatrati zaščito za sredstvo povzdiga tehnične zaostalosti industrije. Finančni minister ne pozna letnega poročila zagrebške Industrijske zveze, ki je bilo objavljeno pred nekaj dnevi. Tam bi lahko našel veliko izbiro argumen-eov, n. pr. drag denar, visoko obrestno me-.o, naraščajoči tečaj dinarja brez spremembe njegove kupne moči v notranjosti, nadalje visoke dajatve, visoke železniške tarife itd. Poleg velike zaščite prinaša nova carinska tarifa znatno povišanje carinskih postavk. Med drugim vsebuje carino na petrolej, sol, cigaretni papir, žigice itd., predmete, ki »o že itak obdačeni z visokimi monopolskimi pristojbinami. Finančni minister jo sicer označuje za zaščitno carino, dasi se sol pridobiva samo v eni državni solini, in išče sin ministrskega predsednika petrolej na podlagi izsledovalne pravice. Na meji pobirana monopolska pristojbina za predmete, ki se ne izdelujejo v državi, je absolutno enaka carini. S tem zapušča finančni minister pozicijo, ki jo je leto in dan energično branil'pred vsakim viharjem: njegove tirade o nevarnosti draginje in zmanjšanju vrednosti denarja vsled visokih carin so pozabljene. Dnevno naraščajoča ozlovoljenost napram njemu, ki je dosegla svoj vrhunec v ostri kritiki Ljuba Jovanoviča v strankinem klubu, je spravila finančnega ministra na pol demagogije. Velika potreba državne blagajne je znatno pripomogla k tej spremembi. Nova carinska tarifa ne pomenja za naše čitatelje nobenega presenečenja. Pred več meseci smo na tem mestu naglasili, da nima avstrijska industrija izgleda doseči znatnih olajšav pri izvozu v Jugoslavijo. Jugo-slovenske pogodbene carine bi bile še znatno višje, da jih ne bi Italija energično pritisnila navzdol. Zapadnoevropski pristaši zbli-žanja srednjeevropskih držav doživljajo vsak dan nasprotno od svojih želj. Jugoslovenska zaščitna carina je vreden drug poljske. Mnenju ugledne avstrijske revije pač ni treba ničesar dostaviti! Revolucija na Grškem. V »Venkovu« je objavil Karel Mečič, izredni poslanik in upolnomočeni minister pod gornjim naslovom sledeči nad vse zanimiv članek, ki ga objavljamo dobesedno: Mislim, da so se v Atenah oddahnili, ko je general Pangalos izvedel državni prevrat. Ne v tem zmislu, da bi bil prevrat posebno pozdravljen, temveč v tem, (la se je zgodila stvar, na katero je čakala Grčija že skoro tri leta. More se reči, da so se že od poraza v Mali Aziji opirale vse oči na generala Pangalosa, kdaj da to končno izvede. Znan sem z generalom Pangalosom in poznam ga zelo dobro. Je mož prav tako silne energije, ko plemenite častihlepnosti. Če ima danes Grčija armado, se mora zanjo zahvaliti njemu. Iz oddelkov demoraliziranih beguncev v uniformah, vračajočih se iz Male Azije, je stvoril general Pangalos v štirih ali petih mesecih armado. On je bil tisti, ki je zahteval, da se izvrši smrtna kazen nad krivci maloazijske katastrofe. Z vsem poudarkom je izjavil, da ne more aretirati in kaznovati dezerterjev in figarjev, dokler niso kaznovani največji krivci. Ko se je to zgodilo, se je lotil z železno roko reorganizacije armade. Nekoč mi je v govoru priznal, da mora dati streljati vojake in da misli, da je bilo fizijiranih 200 vojakov. Njegovi intimni prijatelji pa so mi zatrjevali, da se sme to število brez strahu za resnico povečati za najmanj dvajsetkrat. Pangalos je bil odnekdaj republikanec. Politična pogajanja so se_ zdela njegovi vojaški odločnosti skoro predolgotrajna. Opominjam se na dan, ko je prišel v Atene z neprikrito namero, da izvede državni prevrat, da aretira kralja in proglasi republiko. Tedaj se ni stvar posrečila, ker so voditelji republikanskih strank izjavili, da mora biti vlada civilna, dočim je zahteval Pangalos načelništvo v vladi za sebe'. Toda Pangalos^ in državni prevrat sta bila od tedaj dve stvari, za kateri se je javnost silno zanimala. Admiral Hadžikiriakos je prepričan republikanec od mladih nog. Bil je in je še vedno izvrsten organizator in s svojimi mornarji je bil država v državi kakor general Pangalos s svojo armado. Za časa kralja Jurija, ko se je pričela republikanska agitacija, je prišel admiral Hadžikiriakos javno v uniformi s svojimi mornarji na republikanski shod, prosil za besedo in zahteval odstavitev kralja ter izgon dinastije. Dan nato je prišlo do prizora, ki hi se dal popisati sledeče: Vojni minister je poklical poveljnika ladjevja k sebi in mu dejal: »Gospod admiral! Včeraj ste govorili v uniformi na shodu proti kralju in dinastiji! — Hadžikiriakos ni tega tajil. Vojni minister je nadaljeval: »Ali se vam ne zdi. da bi bilo pri takih okolnostih najbolje, če bi podali svojo demisijo? — »Ne vem, zakaj,« je odvrnil admiral. — Vojni minister: Pozabljate, da so na vaši uniformi kraljevski emblemil? — Hadžikiriakos: »Niso. Odstranil sem jih že davno in ravno tako tudi moji mornarji.' — Vojni minister je uporabil zadnji adut: »Kaj, če vas odstavim, gospod admiral?« — »Grem na svojo ladjo in če me hočete odstaviti, potem samo poskusite!« — Minister ni nikdar pod vzel tega poskusa. Taka sta moža, ki sta na čelu sedanjega prevrata. Telegrami govore tudi o generalu Pappanastasiu. Mislim, da po pomoti, ker kolikor vem, sploh ni grškega generala,' ki bi se tako imenoval. Gre najbrže za prvega ministrskega predsednika v grški republiki, oivšega člana Venizelosove vlade. Če je resnica, da se je lotil pogajanj z revolucionarji ta mož, potem je pričakovati, da bo ela stvar skoraj izgubila svoj izključno vojaški značaj. Gospod Pappanastasiu je bil tisti, ki je svoje dni zabranil generalu Pan-galosu izvedbo njegovih načrtov, opozarjajoč, da bi prevrat z vojaško vlado na čelu vzporedi Grško z znanimi južnoameriškimi republikami. General Pangalos se je dal tedaj prepričati. Smatral se je za učenca in pristaša Pappanastasia. Ali se bo dal prepričati tudi sedaj? Bilo bi to potrebno, ker Grška, ki je od leta 1908, ko je bil izveden državni udar, v stalni nevarnosti vojaških pučov, Grška, ki od leta 1912 pa do leta 1922 ni odložila orožja proti tujim neprijateljem, kjer so strankarski prepiri narasli do katastrofalne. ostrosti, potrebuje predvsem stabilizacije svojih notranjih razmer in močnega, toda definitivnega zajadranja v kon-stitucionalne vode. Samo v njih more plavati ladja grške politike naprej v prospeh Grške. Državni udari k temu ne pripomorejo. Danes rabi Grška bolj ko kdaj državnika, ki bi bil v stanu dovesti Grško iz dob državnih prevratov v normalne razmere. Ali se bo našel tak mož? In kdaj?« Politične vesti. = Zopet nova slaba vest za uradnike. — Finančni minister je predložil finančnemu odboru celo vrsto izprememb k uradniškemu zakonu. Vse te izpremembe so uradni-kqm ha škodo. Proletarizacija uradništva se torej sistematično nadaljuje. Tako se zahvaljuje vlada »nacionalnega« bloka uradnikom za njih zvestobo in več ko požrtvovalno volilno delo. Zato, gospodje uradniki, pristaši mladinske stranke: Le še dalje pogumno v boj za dr. Žerjava in njegov »nacionalni blok. Zahvala vam ne izostane in pro 1 etriy.aoi(» se bo nadaljevala. — »Pred pogajanji med radikali in radi-eevek, tako se glasi debelo tiskan naslov uradne brzojavke v »Slov. Narodu , v listu, ki je do včeraj trdil, da so vse vesti o bližnjih pogajanjih med radikali in radičevci neresnične. Pa resnica je uvidnejša od vsega drugega in danes morajo tudi mladinski listi priznati, da se ta pogajanja prično. Seveda ne gre brez laži. Tako tolažijo sedaj mladinski listi svoje verne bralce, da se bodo pogajanja z radičevci sicer vodila, toda ne samo med HSS in radikalno stranko, temveč tudi med HSS in »nacionalnim blokom, da bo torej SDS pri pogajanjih soudeležena. Nikakor ne izključujemo te možnosti, toda zaradi pravilne informacije svojih naročnikov smatramo za potrebno, da naglasimo, da s tem ni položaj za samostojne demokrate niti najmanje zboljšan, temveč nasprotno zelo poslabšan, ker sedaj bodo šele prav na dan prišle vse silovitosti, ki so jih uganjali mladini in ki so vzrok, da so si priborili na Hrvatskem »časten naslov batinašev. Zato se naj mladini le tolažijo, svoji usodi vseeno ne ubeže! — Strah pred obračunom. Koncem tega tedna se vrši v Šoštanju pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva. Vsled velikega nezadovoljstva, ki vlada med slovenskim učiteljstvom vsled vodstva UJU, ki smatra agitacijo za SDS važnejšo od stanovskega dela, vlada med vodstvom UJU precejšnja nervoznost. Vsled skrajno reakcionarnih določb prosvetnega zakona je seveda nezadovoljstvo med učiteljstvom samo naraslo in to navdaja mladinske generale s hudimi skrbmi. Zato je bil v včerajšnjem popoldanskem mladinskem glasilu napisan uvodnik »Za svobodo učiteljskega stanu«. Gospodje že čutijo, da se išče tat učiteljske svobode in zato so pričeli kričati svoj »Primite tatu! — Iskreno bi želeli, da bi si ta uvodnik mladinskega popoldanskega glasila prečitali prav vsi učitelji, ker mislimo, da je nemogoče, da bi bil med vsemi učitelji tudi le en tako naiven in nerazsoden učitelj, da ne bi z ogorčenjem zavrnil grde hinavščine, ki je v tem članku, in odklond ogromno traparijo, s katero je ta hinavščina zasoljena. = Zmagu Caillauxa. Finančni minister Uaillaux je doživel v senatu in parlamentu sijajno zmago in je bil njegov finančni načrt odobren z veliko večino. Zmaga Cail-lauxa je tem pomembnejša, ker so socialisti do zadnjega časa kazali veliko nagnjenje za opozicijo njegovemu načrtu. Z zmago Caillauxa je stališče vlade Painlevčja močno utrjeno. = Zaupnica vladi generala Pangalosa. — Grški parlament je izrekel s 185 glasovi proti 14 zaupnico vladi Pangalosa. Seja je bila mestoma zelo burna. Programu i govor generala- Pangalosa pa je poslušala zbornica z največjim zanimanjem in v popolni tišini. Program vlade Pangalosa je seveda lep, ka- ( kor so programi vseh vlad. Zanimivo je. | da je vlada generala Pangalosa izjavila, da bo ta varovala parlamentarizem. Omeniti treba, da sta govorila proti vladi generala Pangalosa bivši ministrski predsednik Pappanastasiu in general Kondilis. Njih izvajanja so naredila globok vtis, čeprav je j zbornica odglasovala zaupnico vladi. Eajo-i neti i »m jo pač včasih še bolj zgovorne armi j mente. — Parlament je bil nato odgoden =do I 15. oktobra, ko mu bo predložena nova ! ustava. f = Kalija se veseli nove grške vlade Proti ,■ vsem diplomatičnim običajem je italijanski ^ parlament še pred dohodom oficielnega spo-j t‘»čUa o sestavi nove vlade čestital admiralu Hadžikiriakosu k uspehu državnega udara. S tem je hotel italijanski poslanik posebno poudariti, kako veliko zaupanje uživa vlada generala Pangalosa pri Italijanih. Dober opomin za nas, če nas ne bo znova zmotilo »prijateljstvo- Italije. = Kitajski dogodki Pekinška vlada postaja vedno bolj odločna v zahtevah proti tujini silam. Tako je izročila že več not zavezniškim poslanikom in vsaka nota prinaša nove zahteve. V tem je najbolj viden dokaz, da postaja nacionalistično gibanje na Kitajskem vedno bolj močno. Sovjetsko seme rodi dobro. Književnost. ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO. Peti letnik slovenske znanstvene revije pomeni v današnjih razmerah mal jubilej. »Zbornik za umetnostno zgodovino«, ki je vsled požrtvovalnosti svojih sodelavcev in pa vsled naklonjenosti nekaterih zvestih podpornikov pravkar izdal dvojno številko svojega petega letnika, je proslavil ta jubilej s popolnoma novo, zelo okusno opremo. Tiskan je na močan papir z novo ratio-antikvo (po načrtu prof. Kleukensa) in prinaša reprodukcije v tekstu, tako da kot enoten tiskarski produkt napravlja izredno ugoden vtis. V prilogi prinaša Groharjevo krajino »Gerajte- v trobarvnem tisku. Vsebina je zelo mnogovrstna in vsestransko zanimiva. Viktor Steska objavlja članek o ljubljanskih baročnih kiparjih (13 slik), v katerem obravnava dela Cusse, Misleja, Pozza in Con-tierija; članek bo izhajal v čelen; letniku. Ob desetletnici smrti srbske slikarke Nadežde Petrovič se spominja F. Mesesnel v biografskem članku (2 sliki) Ažbetove učenke in talentirane tovarišice naših impresijoni stov. I ojeslav Mole razpravlja v obširnem članku, katerega bo nadaljeval stališče zapadnega Balkana v umetnosti srednjega veka. F. Stele razšišča v »Epigrafičnih drobtinah (6 slik) na podlagi nekaterih srednjeveških letnic in napisov vprašanje postanka fresk in pa historično osebnost stavbarja Andreja iz Loke. Zvezek prinaša še nadaljevanje Kosovih srednjeveških rokopisov ljubljanske licejske knjižnice (1 slika), poročilo o delovanju Umetnostuo-zgodovinskega društva in poro- čilo konservatorja o Varstvu spomenikov. V kroniki ie Maroltova bibliografija, slovstvene recenzije Izidorja Cankarja, pregled revij in razstav (2 sliki), nekaj nekrologov znamenitih znanstvenikov in umetnikov ter Ste-skin popis marmornatega tabernaklja v Vipavi (1 slika). Umetnostna topografija Kamniškega okraja, katero zaključi dr. Stele letos, obsega 3 tiskovne pole z množico slik. Revija, ki je dostojno zrcalo slovenskega znanstvenega dela, zasluži priznanje in naklonjenost naših izobražencev. Za nenavadno nizko naročnino nudi mnogo užitka in pouka. Naroča se pri upravi v Ljubljani, univerza. Dopis. IZ KRIŽEVCEV V PREKMURJU. Tekom večletnega službovanja v tem kraju sem imel večkrat priliko se muditi v tej občini, ki se razlikuje po svojih naprednih prebivalcih dosti od sosednjih občin, v katerih so na vzhodu deloma še Madžari, deloma pa tudi Slovenci. Lepo število je pa tudi madžaronov, ki še zmiraj mislijo, da so pod bivšo Avstro-ogrsko, ko je v Prekmurju veljal samo madžarski jezik. Čudno je to, da Slovenci, ki so prišli iz slovenskega v Prekmurje, v kraje, kjer žive še danes Madžari, pozabijo na svoj materin jezik, ter se sramujejo slovensko govoriti, dasi še madžarskega jezika ne znajo dobro. Dosti je takih ljudi, ki se sramujejo slovensko govoriti, če koga srečajo, o katerem ne vejo dobro, da ne zna madžarski, pa kriče nanj »Jore get« dasi so sami Slovenci. Ta grda zagrizenost tukajšnjih zaslepljenih Slovencev se kaže tudi na tem, da kmetje iz slovenskega Prekmurja še danes dajejo svoje otroke v madžarske vasi samo zato, da se nauče^ madžarski. No, bomo videli, če bo te madžarske narodnjake na slovenskih tleh kedaj srečala pamet. — Takih in enakih primerov je tu- kaj dosti, le žiti da to ni samo med preprostim ljudstvom, ampak se je v večji meri še pojavilo v Križevcih, v boljših krogih med tamojšnjo inteligenco. Ta gospoda se posebno pridno razgovarja v madžarskem jeziku, posebno če pride kdo, o katerem misli, da ne ve po ogrski gočati, in o katerem noče, da bi jo razumel. Dostikrat se ta gospoda vara, v takih in enakih primerih, ker sama sebi preveč zaupa, in tako daje takim, o katerih misli, da niso vešči njihovega aristokrat ičnega jezika priložnost, da lahko kaj zanimivega slišijo, čas bi že bil, da bi ta navidezna gospoda spoznala svoj greh, ter se zavedala tega, da smo sedaj Jugoslovani, ne pa več madžarski podaniki bivše ogrske vlqde, ki je imela pod svojo upravo Prekmurske Slovence, ki so bili prisiljeni se učiti madžarskega jezika. Po osvoboditvi Prekmurja naj bi v krajih, kjer so Slovenci, ne bilo takih naprednjakov, kot so se pojavili v Križevcih v Prekmurju, ki so še danes madžarskega mišljenja kot člani inteligence. Dnevne Cii ODSTOTNA DIVIDENDA DELNIČARJEM TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE. V glasilu mladi nov in raznih »nacionaliziranih« podjetij, v »nacionalističnem Jutru je objavljeno oficielno poročilo o rednem občnem zboru Trboveljske premogokopne družbe. Dasi je poročilo sila kratko in naravnost pitično, vsebuje vendar dragocene podatke, preko katerih ne more iti niti najbolj apatična javnost. ^ V poročilu se namreč pravi, da je napra-\ila lani, torej v času splošne gospodarske krize Trboveljska premogokopna družba nič manj' ko 38,530.792 dinarjev čistega dobička in bo zato plačala za vsako delnico 30 dinarjev dividende ali 60 odstokov. Trboveljska premogokopna družba torej p0(l vlado nacionalnega« bloka sijajno uspeva in ni v Sloveniji podjetja, ki bi^ se moglo ponositi z večjo vsoto čistega dobička. Kdo je znosil ta dobiček delničarjem Trboveljske premogokopne družbe, je seveda jasno: je to slovenski rudar, ki je povečal produkcijo rudnikov Trboveljske družbe za 18 odstotkov, potem pa naša država, lu stedi na ta način, da plačuje Trboveljski družbi premog po ceni, ki prekaša svetovno pat i-teto. Končno pa imajo svojo nemalo zaslugo na dobičku Trboveljske premogokopne družbe tudi ubogi konsumenti, ki morajo hočeš nočeš kupovati najdražji premog. Izgleda pa, da delničarji Trboveljske pre-mogokopne družbe z dobičkom še niso zadovoljni, zakaj finančni minister je ravnokar zvišal »zaščitno« carino na premog na 360 dinarjev za vagon. Da bo pa finančni uspeh Trboveljske premogokopne družbe še sijajnejši. pa je ze pied tem znižal prometni minister železniško prevoznino za premog za 30 odstotkov. Dobiček Trboveljske premogokopne družbe je S tem seveda narastel, cene premoga pa so ostale iste. Zakaj draginjski zakon velja le zi male trgovce in obrtnike, dočim sp velikih gospodov ne tiče. Vse pa kaže, da tuja Trboveljska premogokopna družba še ni zadovoljna s čistini dobičkom in po Trbovljah se govori, da misli družba znižati delavske plače, ker da je dinar narastel in zato draginja padla. Čeprav si je težko misliti večjega socialnega 7'cčina, kakor bi bilo znižanje delavski i plač trboveljskim rudarjem, vendar so danes razmere takšne, da bi bilo tudi to.mo-goče. , „ . = Trboveljska premogokopna družba je cisto tuje podjetje in vendar se ji godi v Jugoslaviji tako dobro, ko nobenemu drugemu podjetju in v časih najhujše denarne in gospodarske krize more izkazati, kar poudarjamo, skoraj 40 milijonov dinžirjev čistega dobička in plačati svojim delničarjem 60 odstotno dividendo. Zato se čudimo, da ni glasilo nacionaliziranih« podjetij in »nacionalnega bloka — kako lepo se ujemajo narekovaji — slavno ,Jutro; objavilo tudi imena upravnih svetnikov Trboveljske jn-emogokopne družbe, ki so vendar pokazali občudovanja vredne finančne talente. Enako bi bilo 'tudi zelo razveseljivo, izvedeti za izid tekme za nova upravna mesta, ki nesejo po 175.000 dinarjev letno! -Se v resnici čudimo, da molči mladinsko Jutro« o tem mladinskem uspehu. Ali pa je gospode morda čisto malce — sram ? Enako bi bil samo akt hvaležnosti, če bi Trboveljska premogokopna dražba navedla ' v poročilu vse one svoje dobrotnike, ki so ji pomagali pri njenih nad vse plemenitih težnjah ter ji omogočili tako kraljevski dobiček. Zlasti bi bilo omeniti naše »nacionalno časopisje, mladinsko ko klerikalno, ki v tako d i viii bratski slogi molči, kadar bi bilo treba nastopiti proti Trboveljski pre- ' mogokopni dražbi in njenemu dragemu pre- j mogu. Ali pa je to časopisje bilo že nagra- i jeno za svoj molk? Na vse zadnje pa bi se tudi spodobilo, (la i bi se Trboveljska premogokopna družba za- j hvalila javnosti, ki se pusti tako neverjetno — odirati in ki se navdušuje za one. ki to ’ odiranje omogočajo. J — Petdesetletnica Petra Mrkonjiča. Letos bodo slavili v Bosenski Krajini petdesetletnico prihoda 'Petra Karagjorgjeviča, ki je ' dvignil pod imenom Petra Mrkonjiča jeseni 1. 1,875 v Bosni ustajo. Posebno slovesno bo- ; do proslavili petdesetletnico v selu čorkova- i či, kjer bodo postavili temelj za cerkev, ki se zgradi na mestu, kjer se je nahajal nje- i gov tabor. - < — Promocija. Na gospodarsko •šumarski fakulteti v Zagrebu je napravil dne 30. ju- i nija inženirski izpit g. Josip Željko; na Du- j naju je bil promoviran za inženirja strojne stroke g. Leopold šaupah. j — Glasilo »nacionalnega« bloka »Balkan« i vpnzarja že dalj časa prav nepotrebno gonjo zoper predsednika invalidskega udruženja Petra M- Lazareviča. Ta gonja je značilna za simpatije, ki jih ima narodni blok za invalide. — Iz generali^ direkcije železnic. Posebna v to svrho postavljena komisija pri generalni direkciji državnih železnic je izde-lala pravilnik o prometu dvornih vlakov in Pravilnik o kretnikiln Ta dva pravilnika bosta veljala za celo državo. _ — Anketa glede draginje v Zagrebu. Dne ' :!l)- junija se je vršila pri zagrebškem mest- ; nem poglavarstvu anketa v zadevi pobijanja' draginje, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki^ pridobitnih organizacij, stanov- ‘ škili udruženj itd. Cilj ankete je bil, da se čuje mnenje vseh na vprašanju interesira-nih krogov, kako bi se našla baza za nadalj- J no akcijo. Mestni senator šarič je naglašal. da so cene pšenice in ostalih poljedelskih ; produktov v zadnjih 3 mesecih padle, da pa ta padec ni našel nobenega izraza v cenah vesti. živil v trgovinah in javnih lokalih. Blaga je dovolj, dinar raste, kljub temu pa se draginja prav nič ne zmanjša. Produkcijski stroški v naši državi nikakor niso tako veliki, da bi opravičevali visoke cene poedinih produktov. Mestna občina hoče vzeti široke sloje javnosti v zaščito ne da bi pa pri tem ovirala normalni razvoj obrti. Nato so govorili zastopniki raznih organizacij, vsak iz svojega stališča. G. šaric je vsa iznesena mnenja resumiral ter izjavil, da jih bo vzelo mestno poglavarstvo v pretres ter da bo podvzelo vse potrebne korake, da se draginja zmanjša. — Kdaj se bodo podvzele take akcije pri nas v Ljubljani, Mariboru, Celju in v drugih mestih? — Kongres tiskarjev v Zagrebu. V nedeljo in v ponedeljek se je vršil v Zagrebu kongres tiskarjev in redni občni zbor Save-za udruženj grafičnih podjetij iz vse države. Kongres je bil jako dobro obiskan. Predsedoval je predsednik centrale Zubčic in predsednik beograjske podružnice Stefanovič. Izbran je bil nov -upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen zopet Zubčic. Soglasno je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnji kon-. greš v Beogradu. Razpravljalo se je o mnogih važnih stanovskih vprašanjih, posebno o sestavi nove tarife za uslužbence. Kongres se je bavil tudi z načrtom novega tiskovnega zakona. Soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero se kar najodločneje protestira proti temu reakcionarnemu načrtu, ki ubija svobodo tiska ter zahteva od lastnika tiskarne, da fungira kot cenzor in, da jamči s svojim premoženjem za krivice drugih. Tiskarji pričakujejo od poslancev, da ne bodo zlorabili svojega položaja ter dopustili, da postane la načrt zakon. Dalje je bila sprejeta soglasno resolucija proti dolžnosti garancije delodajalca za plačilo delojemalčevjh davčnih bremen. Delodajalci nočejo vršiti službe davčnega eksekutorja. Kongres zdravnikov se vrši letos v Dubrovniku v prvi polovici septembra. t — Lesene hiše iz Nemčije. Da olajša sta- 1 novanjsko mizerijo, je naročilo ministrstvo za agrarno reformo na račun reparacij v Nemčiji veliko število lesenih hiš, ki se raz-dele pred vsem med koloniste. — Potres v Zagrebu. Včeraj ob dveh zjutraj je bil v Zagrebu rahel potres lokalnega značaja. , — Potresna katastrofa v Ameriki. Škoda, ki jo je povzročil potres v Ameriki, o katerem smo včeraj poročali, je povzročil samo v Santi Barbari v Kaliforniji nad 30 milijonov dolarjev škode. Med drugim je bila porušena tudi jetnišnica tako, da so pobegnili vsi jetniki. — Poleti na severni tečaj. Kakor poročajo iz Berlina, se je izjavil dr. Eckener v nekem intervievu z novinarji, da podvzame v najkrajšem času s 4 Zepelini polet na severni tečaj. Tudi Amundsen pripravlja novo polarno ekspedicijo v zrakoplovih. Poleteti namerava leta 1927. — Vročina se bliža. Do pred kratkim je bila, kakor znano, silna vročina v Ameriki, nakar je prišla v Evropo, in sicer najpreje , na Angleško in na Francosko. Ako bo svojo pot nadaljevala v dosedanjem tempu, jo bomo imeli kmalu tudi pri nas. — Ljubavna tragedija visokošolke. Na beograjski univerzi se je odigrala v soboto pretresljiva tragedija. Medicinka Milenija Markovič in medicinec Ljubomir Živanovič sla bila prijatelja že od mladih nog. Skupaj sta študirala ljudsko šolo, gimnazijo in univerzo. Ni čuda, da se je razvilo med njima intimno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ljubomir je postajal od onega časa vedno bolj hladen in končno ni hotel vedeti o svoji prejšnji prijateljici ničesar več. Nobena prošnja, noben jok ni pomagal. V skrajnem obupu se je obrnila nesrečna deklica na rektorja ter mu zaupala svojo nesrečo. Rektor bi ji rad pomagal. Poklical je medicinca k sebi, loda dečko jo je odkuril iz Beograda. Mlada medicinka je sklenila, da napravi svojemu življenju konec. V univerzitetni avli je zaužila izdatno dozo sublimata. Zgrudila se je na tla, prepeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu nato umrla. Tiho brez vsake tožbe, brez vsakega očitka. Slučaj bo pa imel gotovo še svoj epilog, zakaj medicinec se bo moral zagovarjati pred univerzitetno oblastjo in sodiščem. — Silna nevihta v Baltskem zalivu. V Lij-škem zalivu so se vršile predvčerajšnjim tekme jadrnic. Ko so se nahajale poslednje na odprtem morju je izbruhnila silna nevihta. Od 23 jadrnic se jih je povrnilo le 8 v lisko pristanišče. Ostanke ene jadrnice so našli ribiči na estonskem obrežju. Verjetno je, da se je ostalih 14 jadrnic, ki so imele na krovu 52 mož, tekom nevihte potopilo. — Smrtna obsodba v Skoplju. Atanas Tr-njakovič iz Strumice je napadel leta 1923 poštni voz v družbi dveh bolgarskih komita-šov, ter ubil poverjenika naših oblasti Koreliča. Te dni je bil za svoj čin v Skoplju na smrt obsojen. — Dve smrtni obsodbi v Šibeniku. Šibe-niško sodišče je obsodilo dva kmeta Ivana in Mijo Dujiča, ki sta pred pol letom zahrbtno umorila kmeta Ante Žilica na smrt. — Požar v Diisseldorfskem gledališču. V poslopju združenih mestnih gledališč v Diisseldorfu je izbruhnil le dni vsled eksplozije bencina požar, ki je zahteval dve človeški žrtvi ter povzročil veliko materijelno škodo. — Epidemična bolezen lasišča na Nemškem. V Flatovu (zahodna Prusija) so morali zapreti ljudsko šolo, ker je izbruhnila med učenci neka epidemična bolezen lasišča. Doslej je obolelo nad 40 otrok. Vzrok bolezni še ni ugotovljen. Epidemija se je razširila tudi že na okolico. — p“topljen parnik. Iz Londona poročajo: Blizu Quebecka sta trčila kanadska parnika »Ocean King« m »Marlock«. »Ocean King« se je potopil. Deset mož od posadke je utonilo, med njimi tudi kapitan. — Eksplozija pri Sarajevu. V nedeljo popoldne je eksplodiralo v pirotehniki na Humu 800 kg dinamita in 8000 ročnih granat. Ker je bil praznik ter vsled tega v pirotehniki ni bilo delavcev, je bil ranjen samo neki vojak, ki je stal daleč od kraja eksplozije. Zračni pritisk ga je vrgel na tla. Baraka, v kateri so se nahajale granate, je zletela v zrak, porušeni sta pa tudi dve drugi baraki. V Sarajevu je počilo več šip. Kaj je povzročilo eksplozijo, doslej še ni ugotovljeno, vendar se domneva, da je nastala slučajno. — Samomor župnika. V Št. Lorencu na Pohorju se je ustrelil tamkajšnji župnik Viktor Pregelj. Vzrok samomora je bila živčna bolezen in nesporazumljenja z ordi-narijatom v Mariboru. Bil je konciljantna in priljubljena osebnost ter se ni vtikal v politiko. — Samomor radi ponarejenega spričevala. Filip Kocjančič je prišel na sarajevsko teh-niško šolo, na podlagi spričevala o dovršenem drugem razredu tehniške šole v Ljubljani, ki si ga je izstavil sam. Sedaj se je to ugotovilo, in zato ni bil pripuščen k maturi. To ga je tako potrlo, da je neznano kam izginil, ter najbrže izvršil samomor. Zapustil je namreč pismo, v katerem pravi, da bo skočil v vodo. | — Velika letalska nesreča. Iz Bazla poro- ] čajo: Te dni je zgorel zrakoplov, ki ima di-1 rektno zračno zvezo med Parizom in Bazlom. Zrakoplov se je nahajal v višini 120 m. Eksplodiral je tank z bencinom. Ena potnica in pomožni mehanik sla zgorela, pilot je težko poškodovan. — Tragična smrt župnika. Dne 30. junija se je šel oblaški župnik Nikolaj Sedej v basen, ki se nahaja v bližini župnišča, kopal. V vodi ga je zadela kap ih mož je utonil. Našli so ga šele čez nekaj ur. — Rimska avantura lepe Dalmatinke. Kakor smo poročali pred par dnevi, je bila odvedena v Rimu g. Kezič, znana splitska kra- : sotica. G. Kezič je iskal svojo gospo več dni ]>o vsem Rimu. Končno jo je našel v nekem predmestju. Gospa Kezič pripoveduje o svojih doživljajih sledečo avanturo: Kočijaž, ki jo je odpeljal v vozu, v katerem je sedela, se je ustavil šele zunaj mesta, kjer je vstopil v voz neznan gospod. Ta gospod jo je peljal v j neko hišo, v kateri je bilo zaprtih že več lakih kandidatinj. Tam so ji odvzeli ves nakit in ves denar, nakar so jo po par dnevih pripeljali zopet v drug okraj, od koder je skušala priti v centru m mesta. Pri tem je padla slučajno svojemu soprogu v roke. Zločincev ni bilo mogoče emirati. Gospa Kezič se je vrnila s svojim soprogom v Split, ter je vesela, da se ji ni pripetilo pri tej avanturi kaj hujšega. ! — Žena dvakratna morilka. Nedavno je umrl v vasi Alibunaru nenadne smrti bogat kmet, Peter Behajn. Vaščani so jeli šušljati, da ga je zastrupila njegova žena, ki je imela intimno razmerje z nekim bogatim moževim prijateljem Ljubičem. Sumnja se je izkazala kot upravičena kajti, kmalu nato je nenadoma izdihnila tudi Ljubičeva žena. Vdova je mislila, da se bo sedaj lahko poročila s svojim ljubčkom. Njene želje bi se bile uresničile, ko ne bi zločinske žene prijeli orožniki in jo odvedli v zapor, kjer sedaj razmišlja o enostavni konstrukciji vešal. i — Strašen roparski umor v Genovi. V Genovi so razkrili sirašen roparski umor. Zastopnik neke tovarne pisalnih strojev je povabil svojo ljubico, neko poročeno ženo, v svoje stanovanje. Prerezal ji je z britvijo vrat ter jo oropal nakita in denarja. Truplo je stlačil v kovček, ki ga je obdržal še tri dni_ v svojem stanovanju. Med tem časom je' sprejemal morilec tudi drage ženske v sobi. v kateri je stal kovček. Na to je možakar iz-i g mil. Ko se je zdelo gospodinji sumljivo, da ! njenega najemnika toliko časa ni nazaj, je 1 hotela kovček odpreti. Pri tem je opazila, da se ga drži strjena kri. Avizirala je policijo, ki je kovček odprla, ter prišla zločinu na sled. Morilca še niso dobili. — Zverinska mati. Marija Pontaseh, prodajalka v slaščičarni »Confiserie G i sela« v Trstu je imela ljubezensko razmerje z nekim že precej priletnim, doslej še neznanim gospodom. In tako se je zgodilo, da je prišla Marija Pontaseh v blagoslovljen stan. Ko je prišel kritični trenutek, se je zaprla v svojo sobo ter skrivaj porodila dete ženskega-sjk)-la. Iz strahu pred sramoto je novorojenca zadavila ter skrila truplo v zabojček. Drugi dan je nesla vse skupaj v slaščičarno na smetišče. Zdelo se je že, da ostane stvar prikrita. Toda policija je končno vendarle izvedela, da je prodajalka nedavno rodila, ne da bi se vedelo, kam je prišel otrok. Pri hišni preiskavi je prišla vsa stvar na dan in detomorilka objokuje svojo nesrečo danes za zamreženimi okni. — Bombni atentat v Bocki. V petek zvečer med 9. in 10. je vrgel neznan atentator pred kavarno »Mali Pariz« v Bocki pri Beogradu s cerkvenega dvorišča v trenutku, ko je stopil iz lokala sreski načelnik Vlada Živanovič z rodbino in prijatelji, bombo, ki je eksplodirala z velikim pokom ter ubila 91etno hčerko srezkega načelnika, smrtno nevarno ranila njegovo 121etno hčerko in ranila načelnikovo soprogo, župana in nekega njegovega prijatelja. Preiskava je ostala brez uspeha. Nedvomno gre za političen* atentat. — Železniška nesreča. Na' lyonskem kolodvoru se je zaletel te dni delavski vlak v nasut kup zemlje. Pri tem je bilo 48 potni-lcov poškodovanih. Tako poškodovana, da so jo morali prepeljati v bolnišnico, je bila samo neka gospodična. — Čebele so ga opikale do smrti. Kmet Jovo Babič iz Gornjega polja v Črni gori je hotel ukrasti panj. Pri tem so ga čebele tako opikale, da je umrl. —Lažidetektiv. Kriminalnemu tipu Vladimirju Stradarcu je prišlo na misel, da bi si kot detektiv lahko zaslužil lep denar. Varal je ljudi in zahteval od takih, ki so imeli kaj na vesti, visoke odkupnine, dokler ni napravila policija njegovemu početju konec. • — Roparji v Istri. V hišo kmeta Roka Ivančiča v Vodnjanu v Istri so udrli le dni neke noči roparji, ki so kmeta ubili, njegovo ženo pa težko ranili ter odnesli 8000 lir. Ženi so morali v bolnišnici odrezati nogo. — Drzen vlom v Beogradu. Te dni je bil izvršen v Beogradu v pisarniške prostore agenture in komisijske trgovine Matkovič nenavadno drzen vlom. Ob dveh ponoči je nenadoma 'nekdo pozvonil. Matkovič je vstal in se podal v pisarniške prostore, ki se nahajajo tik njegove spalnice. Na svoje veliko grozo je opazil, da so se pravkar poslovili od njega svedrovci, ki so mu oplenili blagajno ter odnesli vso gotovino, vrednostne papirje in razne dragocenosti v skupni vrednosti nad 100.000 Din. Tekel je na policijo, toda preiskava je zelo otežkočena, ker ni najti nikjer nobenih odtisov prstov. — Nasilja štrajkujočili poštnih uradnikov v Parizu. V Parizu je pričelo večje število postnih uradnikov radi zvišanja plač štraj-kati. Fe dni so vdrli v poslopje glavne pošte, pretepli kolege štrajkolomce, pregnali občinstvo ter se zabarikadirali in zborovali. Šele zvečer se je posrečilo policiji, da jih je pregnala iz poslopja. Vendar pa' je bil red že naslednji dan zopet vzpostavljen ter se je pričelo zopet z rednim delom. Načelstvo strokovnega udruženja je sklenilo namreč z nadpolovično večino, da naj se stavka ukine, ker je bila preslabo pripravljena, da bi imela izglede na vspeh. — 3900 zabojev alkohola zaplenjenih. Pri Nevvvorku so zaplenili financarji na jadrnici Morres 3000 zabojev vtihotapljenega alkohola. Zaplenjeni alkohol reprezentira vrednost pol milijona dolarjev. — Roparski napad na poslanika,. Kakor poročajo iz Moskve, so napadli te dni tani japonskega poslanika v njegovem stanovanju neznani tolovaji ter ga popolnoma oplenili. — Petletni morilec. V Doriču v Banatu sta.se igrala na nekem dvorišu dva dečka — šestletni Gjuro Manovski in petletni Ivan Tarunov. Med igro sta se sporekla in petletni Ivan je pograbil gnojne vile ter ž njimi Gjura toliko časa zbadal, da je deček obležal mrtev. Ljubljana. —1 Volitev v obrtno sodišče. Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja naknadno k včerajšnji notici, da je g. veliki župan z odlokom z dne 30. junija t. 1. O. br. 499/1 na prošnjo gremija podaljšal rok za vlaganje prijav v svrho sestave volilnih imenikov za izvršitev volitev v obrtno sodišče v Ljubljani do 15. julija 1925. — Načelstvo. —1 Trgovski nameščenci in uradniki se vabijo na sestanek, ki se vrši v četrtek dne 2. julija 1925 ob pol 9. uri zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta (palača Ljubljanske kreditne bi/nke, vhod nasproti kino »Ideal«), Na dnevnem redu je razgovor o volitvah v Obrtno sodišče. K polnoštevilni udeležbi vabi Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani. —1 Svarilo. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one, ki so naročili kako blago bodisi perilo, obleko itd. od tvrdke Klei-derhaus L. Th. Luder, \Vien XVI., Brun-nengasse 74 po zastopnikih Alfredu Hesselu in nekemu Resenbergu, da imenovana jio sporočilu tvrdke šarile, nista nikaka pravna zastopnika te tvrdke. Tvrdka naproša, da se jih pri zopetnem pojavu prijavi policiji. Ker obstoja sum, da goriimenovana zastopnika izrabljata tvrdko v špekulativne namene, se svare vsi pred nadaljnimi nabavami blaga ter eventuelnimi posledicami. — Načelstvo. —1 Razsodišče ljubljanske borze. Pri razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote se v času od 20. julija do 17. avgusta t. 1. ne bodo vršile ustne razprave. — Tajništvo. — Požar na Ilovici. Predvčerajšnjim okoli 14. ure je pričelo goreti v kozolcu posestnika Ivana Vrbinca na Ilovici. Takoj je prihitela na lice mesta požarna bramba z Barja, pozneje so prišli tudi ljubljanski gasilci. Požar je bil kmalu lokaliziran. Zgorelo je okrog 100 centov sena, 1 kočija, 1 voz. 1 slamoreznica, mnogo poljskega orodja. Škoda znaša okrog 300.000 Din. Vrbinjc je bil zavarovan samo za 33.500 Din. Požar sta zanetila najbrž Vrbinčeva otroka, ki sta se igrala pri kozolcu. — Blagoslovljenje temeljnega kamna nove cerkve v šiški. V nedeljo dopoldne se je vršilo v šiški blagoslovljenje temeljnega kamna nove cerkve sv. Frančiška. Obred je opravil škof Anton Bonaventura. Upokojenci zopet udarjeni. 1 Z JEDNAČENJE KRONE Z DINARJEM PERFEKTNO! ALI DVOJNO UDARJENI DRŽAVNI KRONSKI VPOKOJENCI. Kje, kako, kedaj se je naša krona izjedna-čila z dinarjem al pari? No, v novem stanovanjskem zakonu vendar, čegar člen 11, od-• stavek 4, določa, da se računa osnovna cena predvojne najemnine, ki se je^ pri nas plačevala v kronah, v svrho povišanja v Istem znesku v dinarjah, t. j. al pari, kolikor kron toliko dinarjev! Ali veste, kaj se to pravi? Nič druzega, nego to, da se pri nas osnovna cena najemnine ne pomnoži z mnogokratnikom 6, 9, 12 ali 15, kakor to zakon navidezno, za naivneže preračunano, določa, marveč po znanem roparskem ključu 1 : 4, z mnogokratnikom (4 X 6 = 24), (4 X 9 = 36), (4 X 12 =,48) in (4 X 15 = 60). Kdor je plačeval n. pr. leta 1914 na osnovni najemnini 100 K bo plačal od sedaj naprej v najboljšem slučaju 24 X100 = 2400 Din) v naslabšem pa 60 X 100 = 6000 Din). Torej v slučaju računanja najemnine sta- tuira država enakovrednost krone z dinarji. Ne ugovarjamo temu principu, kakor nismo ugovarjali izjednačenju kron z dinarji, ko je šlo za povišanje davkov, taks in drugih dajatev državi. A sedaj si pa oglejmo naše (takozvane kronske) vpokojenee?! Ali je državna oblast tudi tu izjednačila krone z dinarji? Cel svet ve, da ne. V tem slučaju, ko prihaja država v poštev kot dolžna stranka, kot dolžnica, se država ne drži al pari principa, marveč računa 4 krone za 1 dinar! Torej v slučaju, ko gre za zasebne stranke, ki državno nič ne »koštajo«, v tem slučaju je krona dobra in enakovredna dinarju, a v slučaju, ko bi morala državna uprava izvajati konsekvence tega principa napram sami sebi v korist vpokojeneev, se temu principu izneveri ter dekreti ra, da so šele 4 krone enake enemu dinarju! Pač odkrito povedano; sine ira et studio, nam manjkajo besede, ki bi tako početje, tako dvojno mero primerno označile. Je li to moralno? Če bi to napravil zasebnik, bi se ga moglo brez kazni imenovati z besedo lump! Kako pa naj rečemo državi? Vpoko-jenec je plačan v kronah, a plačati bo moral hišnemu gospodarju dinarje! Ali si more človek, ki morda ni sam prizadet, to sploh predstavljati? In vendar gre naša javnost preko takih gorostasnosti, preko takih oči-vidnih krivic hladnokrvno na dnevni red, namesto da bi govoril enodušen vihar ogorčenja — a ne zoper hišne gospodarje, ki morajo gotovo tudi živeti in vpokojencem ne morejo »šenkavati« stanovanja, marveč zoper one, ki si upajo svojim državljanom kaj takega naprtiti. Vršil se je uradniški kongres, a učinka -ni imel do sedaj prav nobenega. Ob Petrovi skali naših državnikov razblini se vsaka beseda, vsak naskok v prazen nič. Ali res ni toliko poštenosti, toliko uvidevnosti med člani vlade, da bi prišli na to, da ne gre na eni strani zakonito dekretirati enakovrednost krone z dinarji, na drugi strani pa zakonito to enakovrednost zopet negirati? Vsak eitatelj naj si napravi sodbo o tem sam, oziroma napravil si jo je že davno. Menimo, da je stvar uradniških organizacij, da zagrabijo za to bilko, ki jim jo nudi država sama ter ponovijo svojo, celi Sloveniji predobro znano zahtevo po izjednačenju kronskih pokojnin z dinarskimi! Da so naši poslanci, — in naj že pripadajo katerikoli stranki — poklicani, vpoko-jence pri tem podpirati, je pač samo ob sebi umevno! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 1. julija 1925. Blago: Pšenica Hard Winter II. fco Postojna trans., blago 410; koruza sremska, par. Kukajevci, blago 182.50, ječmen srbski 60 kg par. Ljubljana blago 325. — Deske 20 mm, 25 mm, I., II., III., konične fco meja, blago 520; hrastove vozovne deščice I. in II. vrste, 43 mm do 2.65 m, 53 mm do 2.85 m, fco meja, denar 1800; doge hrastove 1 hi, f>ol hi, en četrt hi, fco meja blago 200, 150, 100; bukova drva 1 m dolž., lanska sečnja, fco nakl. postaja, 6 vagonov, denar 20, blago 20, zaklj. 20. Vrednote: 7% invest. pos. iz leta 1921, denar 62.50, blago 62.50, zaklj. 62.50; Celjska posojilnica d. d., denar 200, blag-o 205; Ljubljanska kreditna banka, denar 225, blago 265; Merkantilna banka, denar 100, blago 104; Prva hrv. 'štedionica, denar 800, blago 805; Kreditni zavod denar 175, blago 183; Strojne tovarne in livarne blago 135; Trboveljska premogokopna družba denar 298, blago 328; Združene papirnice denar 100; Stavbena družba d. d., Ljubljana denar 265, blago 280; 4'A% zast. 1. Kr. drž. banke denar 20; 4'A% Kom. zad. dež. banke denar 20. BORZE. Zagreb, 1. julija. Devize: Curih 11.04 do 11.14, Praga 168.25—170.25, Pariz 235—260, Newyork 56.60—57.40, London 276.50—279.50, Trst 196.33—199.33, Berlin 13.545—13.695, Dunaj 0.0799—0.0811. Valute: dolar 55.80 do 56.60. Curih, 1. julija. Borza: Beograd 9, Pariz 23.05, London 25.035, Nevvvork 5t5.20, Praga 15.25, Milan 17.62, Dunaj 0.007255. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 13. julija 1925 pri in-tendanturi komande Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 2500 kg petroleja, dne 14. julija 1925 pa pri komandi mesta v Sisku glede dobave 600 kg petroleja. — Dne 22. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih barv in firneža; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave gumijevih cevi; pri intendanturi Timočke djvizijske oblasti v Zeječaru glede dobave 5115 kg petroleja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-gled. XProdaja stare vojaške opreme in odpadkov se bo vršila dne 15. julija 1925 pri upravi 3. zavoda za izradu vojne odeče v Nišu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. : štiri četrtinke. O slavnem upalslcem profesorju Grenu pripovedujejo sledečo anekdoto: Nekoč se je dal prepeljati čez reko. Ker je trajala vožnja precej časa, se je spustil z brodnikom v pogovor: »Ali razumete kaj o matematiki?« — »V svojem življenju še nisem ničesar slišal o njej. — »Škoda, škoda, zapravili ste četrtinko svojega življenja.« — Profesor se je zatopil v misli. Čez nekaj časa je dvignil glavo ter vprašal: »Ali razumete kaj o fiziki?« — »Ne, niti pojma nimam o njej.« — »Oh, revež, potem ste zapravili dve četrtini svojega življenja. -— Zopet se je zatopil profesor v misli. Čez nekaj časa je vprašal, v nadi, da dobi topot bolj povoljen odgovor: »O astronomiji pa vendar kaj veste? — »Kaj je to? — Oh, torej niti.tega ne veste? Tri četrtinke življenja ste zapravili.« — Nenadoma je zadel čoln ob skalo ter se pričel potapljati. Brodnik je vprašal: »Ali znate plavati?« •— >Ne,« je vzkliknil profesor ter iztegnil roke. — »No, potem se me pa le trdno oklenite, sicer so izgubljene vse štiri četrtinke vašega življenja.! : Nevarna leta zakonskega življenja Že večkrat se je trdilo, da eksistirajo v zakonskem življenju nevarne periode, v katerih pride posebno lahko do ločitve oziroma raz-poroke. Ta problem je obdelal sedaj angleški zdravnik dr. Cecil Webb Johnson v svojem delu »Ženska in njena lepota'-. Dr. Johnson je mnenja, da ima zakonsko življenje velik vpliv na žensko lepoto ter trdi, da se razvije prava lepota ženske šele v srečnem zakonu. Če pa zakon ni srečen, se pokažejo kmalu posledice v zunanjosti žene, ki izgubi na atrakcijski sili. Nevarna leta, ki tvorijo »mejnike« v zakonskem življenju, razlaga na podlagi angleške statistike razporok iz leta 1922. Glasom te statistike je trajalo 15 zakonov manj kakor eno leto, 35 razporok je bilo pred potekom drugega leta. Število razporok med drugim in petim letom znaša 403, med petim in desetim letom 757, med desetim in dvajsetim 930, po dvajsetih letih 328. Drugo desetletje je torej pravzaprav nevarna perioda. »Značilno je,« pristavlja Johnson, »da se poroči zopet več razporoče-nih moških kakor pa žensk. Razmerje je 1913 : 1401. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorili urednik: Železnikar Aieksand*? Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani Najboljši Šivalni • troji In kolesa so edino 1« Josip Petelinc-a 'l&Ji 0R!TZuER PlidM in ADLER ta rodbino, ot>ii la Udualriju Ljubljena P«ki vnecj« fcropW«L ¥*8ettw cerancij«. DefnvKifc« *n poprovi)n Wo veliko. Trufc* Mi Na malo. (20) V oklopnjaku okoli sveta. : Spisal Robert Kraft. 9. Mak si ni u s uide/ i Dan kasneje. Prišli niso skozi nobeno mesto več, v malih poljedelskih naselbinah pa so ljudje le s ' strmenjem opazovali ogromni avto. < Zadujt} mesto je bilo Omaha City, a' vozili niso skozi, temveč so je obšli in vozili po preriji, ki je bila že vsa v cvetju, potem so preplavali Mississippi; j nato so se po razširjenih kolesih pretolkli preko nekega močvirja, potem pa se je razprostrla pred pot-niki neizmerna prerija, ki je ohranjena le v tem delu Amerike, v svojem naravnem stanju, ker je ni vredno obdelovati, dokler je v izobilju boljše zemlje. ‘ Vozijo po Nebraski, kjer raste mnogo brstja, iz kat®a se dvigajo neštevilni roji vodnih ptičev in potem dospo na staro vojniško cesto, ki so jo zidali še ameriški praprebivalci, ki so jih potem pregnali oni Indijanci, ki jih poznamo mi. Po tej cesti je hodilo stotisoč izseljencev; cesta je bila zidana iz žganega kamenja in je tako trdna, da kaj takega dandanes ( sploh več ne zmoremo. Sedaj je samotna in zapuščena. Videti je tu večkrat avto, ki potuje preko Amerike ali globetroterjn na kolesu, kakor pa indijanskega agenta, ki vleče vo- ; ziček z žganjem, odejami, smodnikom, tobakom; to j to stvari, ki razvesele vsako indijansko srce. i Še nekaj ur vozijo hitro in že je Omaha City sto milj za njimi; Leonor odloči, da počivajo en dan, zakaj poti okrog sveta niso mislili napraviti v kakem določenem času, potovali so zato, da spoznajo svet, lepi, širni svet. Tudi na lov je hotela ili — in potem so bila še druga dela, kakor pranje in podobne reči; bližnji veletok pa jo je vabil h kopanju. Avtomobil ustavi na bregu; prvikrat ga zapuste prebivalci ter stopijo na zemljo. Delavca naj preiščeta pod Greenovim vodstvom vse stroje, Leonor in Georg pa se odpravljata na lov. Povabita tudi mr. Deacona, ki pa povabilo hvaležno odkloni. »Res, nisem lovski prijatelj in... veletok me tako prijazno vabi v svojo hladno kopelj.< Po teh besedah stopi Leonor tia skrivaj li Greenu. »Pazite dobro na avto; Deacon je v stanu, da se sam v njem odpelje, nas pa pusti tu. ■ Že vem, že vem,« se smehlja Green in baše svoj nos. Odstaviti hočem, sicer pa imam svoja znamenja, če bi stikal kaj po aparatu.« Ko Leonor in Georg, oborožena z zračnimi puškami že hočeta oditi, se domisli mož, ki zna na pamet vse logaritme od ene do tisoč, na nekaj važnega in pokliče Georga. »Potem borno prali in če imate kaj umazanega perila v svojetn kovčku... : Sploh nimam kovčka,« se smehlja Georg. No, kje pa imate potem umazano perilo? »Sploh nimam perila. Imam le to, kar nosim na sebi.« Pa slecite vsaj srajco, jo bomo kar s svojimi ( prali, morda tudi vaš kostum, videti je, da že dolgo ni duhal mila, vi se pa med tem časom obesite na vejo...« »Obžalujem, tudi srajce nimam.« Da, svetovni potnik je že pravi traper, ki umije sebe in svojo obleko le, kadar je prisiljen skočiti v vodo ali če po neprevidnosti pade vanjo, in potnik na severni tečaj, ki ima morda celo profesorjev naslov, izgleda še vse drugače. To uvidi tudi mr. Adam. »No, potem je vse v redu. Izvolite tobaka?« Nato Leonor in Georg odideta. Georg občuduje zračno puško, ki je konstruirana kakor pištola, do sto metrov odda petnajst strelov, Le- ? oh or pa občuduje, s kako gotovostjo strelja njen sprem-! ljevalec. V svoji knjigi se ni le ponašal s svojo umet-\ nostjo; zgrešen strel je bi zanj nemogoč. V razdalji ( dvesto metrov je ustrelil s pištolo vodno lastavico, 1 tii je kot blisk švignila mimo. Vodnih ptičev bi bila z lahkoto ustrelila več sto, štirinogatih živali pa ni bilo na izpregled, videla sta l< nekaj sledov, ki so držali k vodi. Počakati bi morali noči, razlaga Georg. Sicer ' pa tu ni pravi kraj za zalezovanje, preblizu smo kut-1 turi; tu so /.e preveč streljali. Ali tam, kjer se izliva Loup Fovk v Nebrasko, za fortom Kearny, tam pa napravimo lov na jelene in antilope. Kjer se oba veletoka združita, je mnogo otokov, na teh se skriva veliko divjačine.« Ali bomo na potu po Nebraski prišli tudi v dotik z Indijanci?« igeiP' ' * ,n ,. ’ ! (Dalje prih.) I MALI OGLASI ij.. Cene oglasom do 20 besed Dla S*—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Revirni gozdar ■» državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvo-vritnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, ieli iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar< na upravo lista. Municija za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28. Fižol vseh vrst, suhe l gobe, repno seme. kumno, mravljinčna jajca in (lruge pridelke kupuje SEVER & KOMI’., LJUBLJANA. Cene sporočamo na zahtevo. Amerikanec, premožen, bi se, vrnivši v domovino, rad seznanil z gospodično v starosti 20 do 25 let. Denar postranska stvar. Cenjene ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod šifro »Srečen zakon-. Uradni list letnik 1918—1924 se kupi. Ponudbe na »Vero«, Ljubljana, Aleksandrova ulica št. 8. Oblačilno blaoo f ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v TEKSTILBAZARJU, LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje. Zunanji naročniki! Pišite po ceniki i Damski in dekliški slamniki po znižanih cenah ravnokar došli! Oblike damske od Din 70'— do Din 150'—, otroške od Din 50' — do Din 70‘- nakileni od Din 100'-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi MINKO HORVAT, Ljubljana, Stari trg Ste«. 21 Proda se Gospodična j mčuje citre proti nizkemu liono-l^rju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Stanovanje 2 do 3 sob z vsemi pritiklinami iščem za takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod šifro »Udobnost i pod Publicitas d. d. oglasni zavod, Šeiemburgova 7.-11. radi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z eospodarskim poslopjem, njivami, zozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Po-»ebno pripravno za profesijonista ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov: Anton Zruštek, pošta ^Misli- nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji. Z K SEZIJI i Brusila za kose znamke „Swatyn" Iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo: franc swaty tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija. Josip Peteline, Ljubljana Ha T