UgO-ISAS 1XV ŠTEV.—NUMBER 116 mm is PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK Is oprani liki mat «. Levadale am MIT 1—U Uvatala At«. Costigan ima novo pred logo za zvezno poaož Kritizira kongree vsled brezbrtt- noatl napram pomanjkanju. (hicago potrebuje zvesne pomoči , VVashington, D. C — (FP) — Senator Costigan je te dni naznanil, da bosta s kongreenikom Lewisom iz Marylanda predložila novo predlogo v obeh zbornicah za vladno pomoč brezposelnim. Načrt sliči poraženi Costi-gan-La Follettovi predlogi in določa večjo vsoto mestnim in državnim vladam sa direktno pomoč brezposelnim in bondno izdajo več milijard za javna dela. V svoji izjavi je kritiziral kongres in vladne voditelje radi neakcije in brezbrižnosti napram brezposelnim. "Največja žalitev ameriške inteligence in ameriškega naroda bo, ako se kongres razide, ne da bi uzakonil dveh načrtov, ki sta nenadomestljiva," je rekel Costigan. "Prvi je pomoč mestom in državam, da premoste . to krizo brezposelnosti in oskrbe vsakdanje potrebščine žrtvam naše največje depresije. "Drugi je potreba večje konstrukcije javnih del, kar pomeni delo za veliko število delavcev, ki. so brez njega v slehernem kotu dežele. To bi bil začetek restavracije industrijskih aktivnosti in obenem tudi pomoč farmarjem potom zvišanja cen njihovih pridelkov, ki bi nastalo vsled zmerne in kontrolirane ekspanzije. - "Vsak dan je jasnejše, da mora slediti balanciranju budieta zatek k bondnim izdajam v svr-ho financiranja sdmvaga konstrukcijskega programa in velikih zahtev »a direktno pomoč. V tej periodi velike depresije je vlada edina sllja, ki more reetav-rirati zaupanje, stabilizirati cent, vzpostaviti; industrijske aktivnosti in proeperiteto." Glede narodnega dolga in prodv^devanih bondnlh Izdaj pravi, da je bil vladni dolg ob koncu vojne devet milijard višji od sedanjega, vendar pa je bil in je še vladni kredit dober. Tudi bi ne trpel, akoprav bi dolg narastel do nekdanjega viška, kar pa on ne vidi, da bi se bilo potrebno toliko zadolžiti v evr-h<>, da se koleeje industrije zopet požene v tek. "Dejstvo, da se ni takoj v pričet k u tega zasedsnjs ničesar storilo v 'svrho pomoči, smo izredno drago plačali. Kljub na-«im velikim zalogam živil, bog* »tva in organizacijskih sposobnosti nismo našli čssa, da bi bili privedli skupsj naše zaloge živil in lačne ljudi. Nepopisljivo je bilo trpljenje Hrom dežele v tej zimi, katero smo rsvnoksr pre-hrcdll. Podhrsnjsvsnje mnogih Američanov je Mlo izredno vo-liko in naša trajna sramota je, so bili nekateri tudi pahnjeni v stradanje. Nič več ne smemo ' iH tihi in pasivni. Obnoviti in ubirati je treba veaj aktivnosti za vladno pomoč v tem zassda-nju." < "stigan je to akcijo tudi že ) ' <1 z otvoritvijo zaslišanja o "i' Kovi predlogi Prvi je bil za-"iišan direktor židovzldh dobro-ivornih organizacij v Chicagu ( "I iHmith, ki je rekel, da je zi-•'»acija v Chicagu veliko resne J-iri kot zadnjo jesen. Vsota, ka-( ro je dovolila državna leglsle-<"ra, bo v psr mesecih poraMje-na, izgksU pa ni nobenega za nadaljnje apropriacije is ditav-trajne. js rskel. ds bo sedanje pomožne |hM'je v Chicagu skozi poletje 1 prihodnjo zimo potrebno nsj-* "j 50 milijonov, kar js več *"t i»<»lovlea manj kot ps js po-tr. bno ta vsdrftevsnje minlmsl-r'"*a eksistealnegs budžeta P" »mesno družino. Ta zr «*a na mssae zs družino ps-1 "-eb nekaj and 924. sedanji odmeri pa znašajo več kot po-r*'iC0 manj. Mrli španski kralj ttpM v Franciji Napadel ga je njegov rojak, ko je stopil s parnika v francoskem pristanišču t• ' « 'mmmmmm . Marseilles, Francija, 14. maja. — Bivši španski kralj Alfonzo, ki je prišel sem, da se sestane s sv^im sinom Don Juanom, kateri je kadet v britski mornarici, je bil napaden po nekem Spancu, ko je stopil s parnika Malta. Napadalec je Alfonza močno oklo-futal, predno ga je policija potegnila stran. Alfonzo in ostali, ki so videli incident, so bili tako iznenadeni vsled nepričakovanega napada, da v prvem momentu niso vedeli, kaj bi storili. Alfonzo ni dvignil niti prsta v svojo obrambo, ko je dobival udarce po obrazu. Šele potem, ko se je policija vrgla na napadalca, je hitro stekel k svojemu avtomobilu ln se odpeljal. • Napadalec je na policiji izpovedal, da je njegovo ime Gon-zalez Macanares, da je republikanec in da je pretepel bivšega kralja iz maščevanja radi krivic, ki jih je Alfonzo povzročil v Španiji. Alfonzo je včeraj ostal na svojem domu, kjer so mu zacelili praske in razbiti nos, pozneje pa se je s svojim sinom vkrcal na britsko križarko Molten, na kateri krtžarl njegov sin. Včerajšnji napad na Alfonza je bil že drugi v tem pristan*** Prvič je Ml napaden v prošlem marcu. V ? _ • Sodnik n ba praMMral maimiiabKLIL MJMAIHILAK newyorwin oo? •iniKOv Rekel je, da ee je premislil In da ne bo epremljal delegacije v PlnevUle kot je prej obljubil London, Ky., 14. maja. — A-pel sa injunkcijo, katera naj bi preprečila intervencijo avtoritet v okrajema Bell ln Harlan v aktivnosti delegacije Unije za ameriške civilne svobodščine, katera namerava ekllcati javnt shod v Pinevillu; je včeraj federalni eodnik A. M. J. Cochran odklonil. . Istočasno je Cochran naznanil, da ne bo zpremljal delegacije na njeni poti na premogovnem polju, kot je obljubil prejšnji dan, "ker ne odobrava takega obleka." Sodnik je informiral Arthur Garfield Hayea ln Dudley Fleld Malone ter dbtale čUne delegacije, da kršijo pravice drugih z zahtevami, katere oni ematrajo za svoje prsvice. (Ns zaslišanju so reprezentan-ti harlanskega in bellskega o-kraja izjatill, da bo obUk delegacije v Pinevillu nedvomno re-zultiral v nemirih in izgredih. Rekli so, da okrajne oblasti ne morejo dati nikake protekclje delegaciji, ako bo akušaU govoriti na javnem shodu. Hays je potem izjavil, da bo vložil prizlv proti sodnikovemu odloku In da bo njegova grupa ftla v PlnevUle kljub Izrečenim grožnjam o nasiljih. Posno ponoči je imela delegacija eejo, na kateri ee je razpravljalo o nadaljnjih korakih v zvezi z obiskom premogovnega polja. ________ Chicago, lil., pondeljak, 16. maja (May 16), 1982. »eatage »»»rišeš žar ta McuSTTlsCTet al Oct I. 191T, aa*arlsed REAKCION ARJIV rw ■ Idamlth \i i rte vanje I Brezposelnih je v Chicagu nad 700,000. MlMčinske orgsnizaci je podpirsjo nad 180,000 družin. Kljub nesedoetni podpori porabijo ns mesec nad pet milijonov Gotdemith je urgiral takojšnjo zvezno pomoč kot edini vir za vstfiievanje pomožne akcije v Chicagu. Ako kongres tega ae stori tedaj mora prevzeti odgovornosti sa peeW.ce zvezna vlada, ker niti držsra HHnois in še manj pa bankrotirano mesto nista kes sltnsdJL SE PODALI Bojazen pred izgredi brezpoeel- nlh JUi je prialllla na mnlk. Pritisk zs vladno pomoč je tako nračan, da se mu ni mogoče več ustavljati Waahington, D. C. — (FP) — Kapitulacija reakcionarnih političnih voditeljev v kapitplu pred grožnjami o možnih izgredih brezposelnih, ako kongrez takoj ne dovoli sredstev sa nasičeva-nje žrtev depresije, je razvidna iz izjave senatorja Joe Robinzona 4s Arkansasa, voditelja demokratske manjšfoe v višji zbornici. On je predlagal bondno izdajo v vsoti $300,000,000 za direktno pomoč državam in občinam in nadaljnjo bondno izdajo v vsoti dveh milijard dolarjev, katera naj bi se porabila sa financiranje federalnega konstrukcijskega programa javnih del. Ta dela uključujejo odpravo stumskih distriktov v velikih mestih, gradnjo delsvskih stanovanj, mostov ln drugih projektov. Ro-binson meni, da bo vlada pri tem delu lahko zaposlila krog dva milijona delavcev. Kakor hitro je Roblnson objavil svoj načrt, katerega sta mu praj izročila Owen D. Young ln Bernard M. Baruch, je senator Deviz iz Pennsylvanije predlagal amendiranje zakona o konstruktivni finančni korporacijl, ki je bila ustanovljena pred par tedni, da bo lahko kupovala državne ln meBtne obveznice do vsote pol milijarde dolarjev. Ta detiar naTbl se rabil za naštevanje brezposelnih in druge potrebe. fo je bila prav za prav skema Sllas Straama, predsednika Ameriške trgovske zbornice, ki se je pred dvema tednoma oglasil v Beli hiši in ekušal pridobiti tfooverja za U načrt, a je pri tam naletel na veliko opozicijo. Značilno pri tem Je dejztvo, da je ba* Roblnson, pravni zastopnik ilectric Bond k Share Co., elektrarskega trusta, prišel na dan e tem načrtom vladne pomoči. Predno Je Roblnson naznanil evoj načrt, so se vršile tajne konference s vodilnimi bankirii; kongresnlkl in senatorji ter saetopnlki administracije. Benjatlin C. Marsh, predsednik Ljuduke loblje, ln Bdward McCrady, zakonodajni reprezen-tant Ameriške delavske federacije, ki sta v ognjevitih govorih na saslišanju pred senatnim odsekom svarila pred Izgredi lačnih delavcev par dni prej, ze veselita uapehs. Argumenti, ki eta jih predložila, so nedvomno prisilili nazadnjake v kongresu in administracijo na revizijo stališča o vladni pomoči. Avstrija apelira na Ligo narodov Prosi, naj ja re« pred ekonom-ta polomo" 1 Dunaj, 14. maja. —'Avstrija apelira na Ligo narodov, naj reši republiko pred ekonomskim in finančnim polpmom. Kari Buresch, ki bo vodil vladne posle kot kanoetar, dokler ne bo sestavljena nova vlada, je pozval v svoj urad repreeentan-te Francija, Velike Britanije, Nemčije ln Italije ter jim pre-čital vsebino apela, katerega je poslal pred par dnevi sir Eric Drummondu, tajniku Lige narodov. Da se Avstrija reši pred lakoto, k* ji grozi, bo razglasila mo-ratorU in vprašala sa zunanja posojila, neglede na politične posledice, se glasi apel. To pomeni, da bo republika stopila v stike s Italijo, Nemčijo in morda tudi z Sovjetsko unijo. "Storili smo vse, ds bi preprečili katastrofo," je dejal Buresch, "toda situacije ne moremo isboljšatl. Zlata rezerva je pošla ln potrebna je odločna akcija." Ta nova akcija pomeni moratorij, ki bo najhujše oplazil a-merlške in britske bankirje, ki so posodili visoke vsote republiki. Avstrija se zavede, da ustavitev plačevanja dolgov pomeni izgubo prestiža, slasti sko te akcije ne odobri Liga narodov, toda to je edini izhod. . •Avstrija mora')do 1. junija plačati vsoto 110^)00,000 svojim upnikom, državns blagajna pa je prazna. Denarja nI in edini Izhod je ukinitev plačevanja obveznosti IntMtomakim bankirjem. w Ponesrečen prek»rmon»kl polet Dubltn, Irske, 14. maja. — Leichers, ameriški letalec, ki je ob petletnici Lindberghovega poleta v Pariz poletel Iz New Yorka z namenom, da pride čee morje in preko Dvblina v Parit v polovico krajšem času kot je prišel Lindbergh, je bil včeraj rešen nekaj milj Jušnozapadno od Ireke, ko je padel z letalom vred v morje. Neka angleška ladja, ki je bila v bližini, ga je pobrala. . , Tesarji gUmujejo o redakciji I Waahington.—Vprašanje znl žanja mezd od $11 na $8 je bilo predloženo organiziranim tesarjem, ki ee bodo o njem izrekli potom tajnega glasovanja. Glavni tajnik unije .pričakuje, da bo glasovanje izpadlo proti, nakar se bodo teearji pridružili ostalim gradbenim delavcem pri pogajanjih sa novo lestvico. Medtem pa gradbeno' delo počiva. Mnenje je, da ee gradbeniki ne bodo mogli Izogniti allčnl redukciji kot Je bila uveljavljena v večjih mestih, kjer eo bile plače znižane od 10 do 20%. MESETARJENJE V LIKDBERGHO I VEM SLUČAJU Gangežl skušali dobiti nadaljnlh $200,000 od Llndbergha sa vrnitev otroka, ki Je bil mrtev New Yorki 14. maja. — Liat New York Daily News poroča, da je John Hughes Curtis, ki je igral vlogo posredovalca v Llnd-berghovem slučaju. Uročil new-jerseyjski policfji Imena in opis dozdevnih ugrabiteljev, e katerimi se je pogajal v momentu, ko je bilo otrokovo trupelce najdeno. ■Avtoritete so sedaj prepričane, da je gangeška skupina, s katero se je Curtis pogajal, Ope-hkrila Mndberglha ss $60v000 in ds je skušala dobKl od nJega nadaljnjih dvestotisoč dolarjev. Gangeška skupina, s katero se Je Curtis poitajal, je bila na neki ribiški ladji. Curtlsu je Uročila več "dokazil," da se otrok nahaja na njihovi ladji. Med temi "dokaslll" Je bila fotografija o-troka, o kateri eo rekli, da Je bila sneta po ugrabljenju. Pokazali so mu tudi bankovce v vsoti $1,500, o katerih eo dajali, da so del odkupnine $60,000, katero je dr. Condon izplačal dozdevnim ugrabiteljem na pokopališču v Hrnnzu. Trdili so, da so ts denar vseli nekemu članu njihove skupine, ki Jih je hotel prevarati. Ako jim bo Lindbergh plačal nadaljnjih dvestotisoč dolarjev; tedaj mu bodo. izročili otroka. To zahtevo je Lindbergh odbil. Rakel je, da Jim at pMa niti ct ntaj dokler ne Uroše otroka v ^ - . _ 'ir njegove rosa Curtis je rekel, da verjame, da eo gangežl Imeli otrolM na svoji ladji, ki pa nI bil Llndberg-hov. Teta so mu nsmsravall !»-ročiti, toda praj so hotsli dobiti (k»n*r od Llndbergha ln Curtiss. Svoj namen bi bili najbr« doee-gll, ako ne bi bila prišla v tam času vest o najdbi otrokovega trupelca v bližini Lindberghovega doma*.__v Farmarji eo "broke," ampak nsjslsbše šs prida KUston, Mlch. — Okraj Mont-cslm Js bU prsd Isti sdsn od naj-bogstejših farmskih Urltorljev v Mlchlgsnu. Ssdsj ni vsš. Ena tretjine possstnikov je zaoetaU ne davkih, kar je povzročilo fl-nsnčno krizo v okrajni blagajni. Tudi nI nobsnlh Izgledov za eko-lektsnje dsvkov, ker famarjl skoraj nlčessr ns dofes ss svoja produkte. Za ducat jaje prejmejo Sc, ss gslon mleka 6c, sa funt smetsns l«c, zs bušslj krompirja lSc. Okrajni komisarji zs revne nspovedujejo še slsbšo situacijo prihodnjo zimo. Družine urffirs-Jo, nsj obdelajo vrte, ker ne bo nobene podpore od okraja. Kongres in Hoover prea Kapitulacijo lz VVanhlngtona sdaj poročajo, da predsednik prlsnsvs, da je pomoč is breapoaebie potrebna. zmečkali bodo kompromisno pomožno akcijo Wsshlngton, D. C. — V petek zjutraj jt predsednik Hoover konferlrsl s ssnatorjem Robln-sonom glede načrta sa pomoč brozpoeelnim. Roblnson je dva dni prej predložil v senatu načrt, da federalna vlada Uda bon-de za dve tnllljardl dolarjev sa javna dela, poleg tega pa kongres dovoH tristo milijonov dolarjev za posojila državam ln občinam sa naslčevanje brezposelnih delšvcev. Po konfltonci s predsednikom je senator Roblnson dejal, da je Hoover prilhal, da je federalna pomoč daftbe potrebna, toda on ima evoj niftrt ln proeil Je Robi* sona, naj f) se oba načrta shar-monlzlraU. Hoover Je proti U-dan ju bondov, je pa «a to, da ee vsa me večje vsota — morda milijarda dollrjev — U fonda rekonstrukcije korporadje, tt-atanovljen«! v sadnjsm januarju sa pomoč bankirjem, ln U vsota naj se pbeodl državam ln privatnim Induatrijam sa gradnjo Jsvnih naprav: moetov, predorov itd. ~ Imenovan Je bil poeebnl ee-natnl odsek, ki prouči vp te na-črte ln jih idrCHH v enega samega ; to delo bo isvršeno v treh aH štirih dneh. V tem odeeku se: Roblnson is Arksneasa, Wsgner U New Vorks, Pittman U Nevsde, VaUl) Is Montane ln Bulkley lz Ohla. koče ds ssnjSgov ni sa demokratski pomožni program. Hoover pa je proti tarna ln iahteva, da ee kongree sedi ni mi "nadstrankarzkl program", v katerem* bodo lahko tudi, rt* publlkanel sodelovali; nadalje hoče Hoover, da kongree prej balanclra budget ln reši vprašanje davkov. 'pritisk na kongree za obeeš? ni program Pobijanja brezpoeel noetl je vedno večji. Z veah strani dcželb dešujejo resolucl je, ki zahUfflaJo, da kongree takoj pooblaid administracijo zs Izdsnje fetalnih bondov v veo-tl od dveh do petih milijard dolarjev sa jšvna dela In direktne finančno 0dmoč.| PREMIJER AVSTRALSKE DR2A-||E ODSTAVLJEN Seetava nove vlade Je bila poverjena njegovemu nasprotniku. Prisiljena realgnacija reauHIrala v pouličnih demonstracijah _ Iflpdne.v. Avstralija, 14. maja. - Sir Philip Game, britski go-verner v Avstraliji, je včeraj odstavil John T. Langa, preml-Jerja New South Waleaa, is urada, ker ee Je ulednjl uprl zahtevam federalne vlgde. Lang re-»rezentira skrajno laVloo v av-stralakem delavskem ribanju. S tem je bil končan dolgotrajni prepir med federalnimi avtort-etaml ln premljtrjem Langom, ki ee je sačel radi neplačanih Ob-vuanosti države New South Walee newyoršklm ln londonskim bankirjem. Prisiljen! reaIgnacij i eo sledl-e velike poulične demonstracija kstere eo orgsnUlrall Langovl pristaši, Situacija ja selo napela In pričakujejo se epopadl med pristaši nasprotujočih političnih strank. Kakor hitro je bil Lang odstavljen U urada, Je tovarnar poveril eestavo nove vlade B. 8. Stevansu, voditelji oposlclje ln načelniku združene svstrslske stranke. Pričakuje ss, da ba psrlament raspuščan prihodnji teden ln rasplzsne nove volitve. Ung zam Je napravil večjo napako ter s tem dal jfrillko «*-vernerju, da ga Je zaporu ts urada, ..........' * Izdal Ja Uvedena la morde preiskavi, L^u nuiaai l^aMaai^f a nMMŠjeA 4a ser m aewjM m^m« p"»m i j« našla unllšrjenegs Llndbergho-vsgs OtNui New Verk. 14. maja. — Ss-nstns sbnblics bo morda odrs-dila preiskavo o sktivnostl dr-tsvns policije v sveži s leksnjem Lindberghovegs otroka. To Izjavo Js vlejcaj podsl državni senator Emerson L. Richards, vodja republlkeneke veČine v i nato. "Dokazi eo na dUnl," je dejal aenator, "da le bila državna policija neaposobna sa nalogo, k Jo Je prevseU. Pokazala Je evojo nezmožnoet pri zšeledovanju zločincev, To delo bi bili morali prevzeti drugI In mUterij v tenr. slučaju bi bil že davno odkrit" Dočim je državna policija sedaj organizirala novo gonje, de najde zločince, prlhejajo ostr protesti In kritike od vseh strani. Javnoet zahteva pojasnil, sekaj policija nI našU otroka ši-vega ali mrtvega. John Ferguson, nsčelnlk dr-tsvne detektivske ssocisrlje, ss htevs, ds governer Moore Uko odetavl H. Normsn Hchwsrskop-fs kot superinUndenU državne policije, pfotl drugim policijskim organom ps naj uvsds disciplinarno postopanje. Pravi, da b bUa polička prav lahko našU o-trokovo truplo, ako bi bila i tančno preiskala okolico v bllžl lil Llndl^rghovege doma. ■ t * * federalno ln državno vlado fn sir Oame je potem zahteval, da Lana odpokliče naredfeo, kar pa Js elednjl odklonil, Ooverner Ja potem zahteval Langovo deml-aUo. r Stevenau Je go verne r dal teden dni čssa za sestavo novega kabineta. Nova vlada bo takoj po organielranju Uročila federalne In državne listine, katere, Ja Lang pridršal, fovernerJu. Poleg tega bo priznala vse dru-aahteve, kstere Je Lang odbil. _ JipMttkl irtmijir i—r]w Atentator JI ss dijaki v vojsškl sksdsmljl In šastalki —w < Teklo, 16. maja, — PremlJer Tsuyoši Inukal, stari liejak r Japonaki politiki, Je umrl zlnočl ob 11:8A radi ran od krogel, katere Je sedem ur praj oddala nanj skupina devetih vojaških čaetnlkov. Atentat Je bil upri-zorjen v njegovem uradu v mo* mentu, ko ee Je pogovarjal i nekim obiskovalcem. Kmalu po napadu ee Ja sedem-najet mož predalo polMJL Vsi so nosili srmsdne In marnerične uniforme. Knsjst od teh so di-jskl v mllitarlattčn! akademiji, ostali so pa nižji vojaški Častniki v armadi. Istočasno Je teroristične skupina vdrla v glavni stan tokijske policije in v urad vladne etranke. Pri navalu na policijski gUvnl stan sta biU dva uradnika ranjena. Gandl Nji^^^H Bomba J, Indije, maja. — Mahat ms Gandl Je savrgel evoj kolovrst ln se sedaj uči šivati na šlvalskem stroju. Neka oeebe, ki le mtdavno obUkaU Gandije v versvdskl Jetnlšnlcl, kamor Je bil mshatma poslan, ker Je vodil kampanjo civilne nepokorščine proti britski vladi Je laJavila, da Gandl prebije vsak dan vaš ur pri delu na žlvainem stroju. Ugrabljenega otroka so Iskali v v»h krajih — v Evropi, novo-ih drdsvsh ln po vsej A I, tods pregledali niso te- v bližini JkJL PROSVET* PROSVETA TEB ENLIGRTBNMKNT m lastnima sum ni jsdmot8 nabodmi rooros. M tata. M «# • H Mk U CtM» 17 At a«l»M*, HH M |M4 rabil far Ur U..IU4 CmmIs A« »ar m Lkimm w4 rfaa f»A* *■» »«r. ) U Km> m 4*#t M ■rfpto «. Z zlatom merijo vrednotit vsega, materialnega liogastva. Samo materialnega! Ne! V ne eUbllrane cerkve in verske orgsniaa-cije, ki prodsjsjo "srečo na drugem svetu* zamenjavajo to "urečo" sa zlato. Zlato jt bog! Zlato je največja nesreča za človeštvo baš zaradi tega. ker si Masti ljudje domlšljujejo, da mora za vse večne čase biti merilo vseh vrednot. In zlato ostane malik toliko časa. dokler ne Izgine s sveta slutem privatnega prv-fita. privatnega liogastva in izkoriščanja poss-mrznikov. Kadar zavlada na »vetu razum manontl in acolnlne pravičnosti in ko bodo ljudstvom na razpolago vse v dolgih stoktjth nakopičene zakladnice zlata, bo zlato imelo le toliko vrednosti kolikor bo koristmi za praktično porabo, nič več. Merilo vseh prsvlh vrednot In dobrin pa bo nekaj drugegs. Koristno delo! Koristno delo vsakega poaamrsnlka vloženo sa uplošno obogaten je vse družbe bo prsvična mers vred-nosti \segs. , no u »iverja ničesar — delo ustvarja vse pridobitve! J Glasovi iz naselbin ZaafanJva krajev Znaten uspeh b«rWtt Detroit, Mick.—V našem mestu se je drsmska umetnost par letih dvignila na precej visok nivo. Iz skromnih enode-janK. smo se povzpeli do ljudskih igei^ drsm, komedij, operet In burfcsk. Posledica teh aktivnosti je ta, da smo si ustvarili stalno gledališko avdijefjeo, ki nam daje pogum za nadaljnje delo. Drapuki enaambel se vidoma izpopolnjuje, potežkofla pa tvorijo pretesni odri in pomanjkljiva scenarija, zato je zahteva po narodnem domu umljfva. V nedeljo 8. maja smo pa U nedontatke čisto prezrli, kajti dvojna Slov. del. doma je bil« nabilo polna o^čin^tva, ko jc dramski odsek soc. klubov in "Svobode" uprizoril zanimivo burlesko "On in njegova sestra.' To delo je prirejeno za profesi jonalna gledalcu, vendar se pa z velikimi žrtvami spravi tudi ns diletantski oder. Za naše mesto jeJifla to senzacija prve vrste. Čudna kombinacija različnih ti plesalk, godbe in pa snovi. m nstvo je predstavo očivldno uživali ter dobilo svoj "money's uživali 1 wor(h;" 'ijfralc _ alci so nepričakovano do-brb"rešili svoje vloge. Dr. Henrika Vesela Je markiral naš stari znanec Jakob Gorup. On je za inteligentne tipe kot ustvarjen in tudFijublti zna, pa še kako! Njegove kreacije so naravne, le 1 gotovih momentih je bil nekoli ko preti h. Pismonoja Filip Aha člč Je bil v rokah Franka Cešna, ki Je po izjavah občinstva svojo nalogo rešil častno. Mlcl, njegovo sestro, je igrala Jennle Ur-bančič. Bila Je zopet v svojem ^elementu; Iztisnila je iz vloge vse, kar se J« dalo. Dobila je šopek, ki ga je tudi pošteno zaslužila; ; J" Degeneriranega barona Harp-na je pa predstavljivi Jože Ko-tan On je navdušen Igralec, sllčne karakterje obvladuje lshkoto. Masko je Imel izbomo. Hudahivnlka, gled. ravnatelja, je interpretiral Jade Koršič. Tu* dron ima smisel za dramo in ko si še kretnje nekoliko ugladi, bo stopil v prve vrste. Režiser tron teli j«« bil v rokah Frank Np-graška. France je že star gleda llški maček. 8vojo vlogo je rešil častno. Mike Glad je imel le neznatno vlogo dt. Kn a, ki jo je rešil zadovoljivo. John Jane kot urednik "Trobente* nas je pa to pot presenetil. Poglobil ae je v svojo vlogo*kot še nikoli, tudi masko je imel imenitno. Njemu Je zvesto sekundirai Frank Plut kot novinar Kadllnik. Ustvarila sta) tipično atmosfere uredništva. Frances Gorup, v vlogi Rlči Hramborske, nam je podala tip laihkožlvke, zvezde s širokim srcem, zelo naravno. Z neprisiljeno pleganco je obvladala svoja čustva. Mary Jurca je igrala nehvaležno vlogo etare gledališke device Ane Grdinove. Bila je kos svoji nalogi, osobito njena mimika Je neprekostjiva. Njo bi težko pogrešali na odru. Olga Kostv vlogi šivilje Rozi se razvija v dobro igralko. Upamo, da jo še,vtdlmo na odru. Kumarco je igral Herman Rugel dostojno. Njegov zvesti drug je bil Frsnk Česen ml., ki se tudi razvija v dlletanta. • Franjo Kuhov*jdspiv ^ bjj za enkrat uredniški sluga. On ima svojo (»osebno tehniko, ki Jo sna prilagoditi razmeram. (Po Igri je dejal: "Al' vam nisem pove du, da smo Kranjci od hudi-<*a?M) John Dolenc v vlogi 2ana Zaplata je nova moč In ko bo zgubil odersko tremo, bo o. k St svaki vajenec Rude Potočnik ml. je s svojo navlhanoatjo ugajal, istotakt) njegova »ostra Ma-ry v vk|gi Šivilje tuci. Mary Po-t.Knilr^t. kot hišnica je izžela Iz vk»ge kar je mof|a. Zbor plesalk so tvorile slede-če gdčne.: Helen K rs i ne, Fran-ces Zri me. Igralne Zrimc, Rdlth Nagel, Jean Grum, Valeria Kos in Miml Knez. Njih nastopi ao očarali avdijenco. Izvajale ao ežke plese brezhibno, ki so ii borno harm tnirall » petjem In orkestrom. Profealonalki gdč. I« len K mine. is katere šole ao aile, izrekamo na twn mestu priznanje. Njih mične kostume brezplačna uredila ga. Travnik. Kot šivilje v Igri so dalje nastopile: Mamle Jurca, Uršula Sem rov, Mnry 8pendal, Bertha Grum in Elsie Kotar. Režijo je vodil Frank Česen, orkester pa John Berlisg, ki je svojo nalogo častno rešil. ZeJeti bi bilo, da bi ta orkester še nadalje funkcipni El, ker je mojstersko sestavljen ims že simfonični značaj. Vsem, ki so na katerikoli način sodelovsli pri tej produkciji, se odbor iskreno zahvaljuje. Zavest, da ste izvršili veliko delo v prid nšši kulturi, naj venča vaše žrtve. Muza in Hrasta pa spet en korak bližje solnca, k j- j se bosta svobodno razcvitali v mrzli tujini.--Odbornik. Par sugestij Milwaukee. — Polni hudih »hitenj hitimo naprej in brezpogojno upamo v bodočnost Tc nam je edina pot pod milim nebom v teh kritičnih časih. Nekateri ljudje so podvrženi: stalnemu strahu — za druge, dosti manj pa za obstoj samih sobe; medtem pa so drugi popolnoma brezbrižni za druge, gledajo le sami zase. Ne preklanjajmo, da imamo tak slučaj pri nas! Cuječnost naših ljudi je popustila, če pomislimo na naše kulturne sotrudni-ke. Nevarnost propada jim gleda v lice neprestano, pa kako bi ne v sedanjih razmerah? Sted-stva navadnih ljudi so izčrpana, trgovci in drugi profesionalci, ki bi isto, če bi želeli, labko ohra^ nili, so ostali več ali manj blazini. Pri nas silimo nekoga na be-raško palico, z našo nezavednostjo, samo da ohrani kar je dobrega za nas v celoti. Hvala in priznanje je lepa stvar, nikakor pa to ne ohrani življenja, ker so potrebna še druga sredstva. ' Naslanjam se na 44jugosloven-sko glasbeno pevsko in dramatično skupino". Ta skupina a lt30 člani je že žela nekak slovef, || svojimi nastopi na radio, v^ope-retah in z javnimi koncerti. Bolj zavedni so to odobravali, medtem ko so nekateri pobijali. to so srečno preživeli, Sedaj *o pa na pragu novfh skušenj. Ii" /To je najbolj revolucionar-nd;-\ar smo še slišali od predstavnikov A. F. of L. Morebiti pa tudi glavni uradniki A. F. of L. slišijo nezadovoljne unijske delavce, ki mrmrajo zoper vodstvo in taktiko Gree-na Tn Wolla. Nedolgo tega sem bil na unijski seji. Poslano je biki pismo od centralnega odbora Cleveland Federation of La boi^-da priskočimo na pomoč stavkujočim premogarjem. Ape ah to pomoč da je odobril pred sednik AFL. Takrat se je oglasil neki unijski odbornik: "Jp pač čas! Čudim se, da se je en krat oglasil Green. Ne vem ka dela, da ne ve, da so premogar ji potrebni pomoči." Pa kako naj članstvo pomaga rudarjem, ker jih je na tisoče da sami potrebujejo pomoči? Mnogo jih je, ki živijo od miloščin takozvanih dobrodelnih organizacij. Nekateri niso prijel za nobeno delo po dve leti in so ravno tako na slabem stališču kot bi štrajkali. Tesarji, zidarji in drugi stavblnski delavci zaman izčejo dela, ker je sedaj tako preveč stavb, preveč stanovanjskih hiš; vse gleda le kako bi se hrapilo. Ker so stavbinsld delavci brezposelni, j« pač logično, da todi druge industrije počivajo. Vprašanj^ je: kako na, ti delavci pomagajo danes stav-kar jem ? To -Je, da se odzovejo z gmotno pomočjo, kot želi ekse-kutiva od AFL. 1 Dočim Je unijsko delavstvo močno prizadeto vsled krize in trpf pomanjkanje, se našim u-nijskim vodjem ne godi preveč slabo. Nekateri voditelji živijo kot aristokratje, njih plače niso po $50 na teden kot naših uradnikov pri SNPJ. Oni tudi ne darujejo v sklad« izrednih podpor po $5 na mesec. Nekateri prejemajo po $10,000 na leto. Na-prifoer John J. Lewis dobi letno $12,000 ter darila in stroške Clapov pri godbeni uniji je sko-ro v?č kot polovica brez zaslužka. Kot pove-PLabor Facts" knjiga,' dobi predsednik godbene u-nijfc samo $20/000 letne plače N4ki odbornik od unije filmskih operatorjev, koja šteje komaj 1,-306^ članov v New Yorku, preje- PONDELJEK, 16. MAJA. Za nedeljo junija oHkrlui6trtia'$47,fiOO! To Je več kot dobi-prvi glasbeni in pevski pravnik w • " ^ v tej seziji. Izgled za uspeh Ja ugoden; o tem bom poročal več prihodnjič. Drugi nameni te organizacije: Dne 80. maja bi godba na pihajs igrala za korakanje, če bi se jnp-gli zbrati, da se spomnimo na^i.b dragih, ki so nas zapustili. Dne 4. julija bi pa bilo tudi pomembno, Če bi se udeležili korakanj^ v Mitchell park. Cez leto bi se dalo aranžirati m koliko večernih koncertov v parku. To bi vse koristilo naselbini in organizaciji. ■To vam priporočam v blagohotno razpravo. Ce mislite, da Jc dobro, potem je čas za aktivnost, obratno pa upam, da ostanemo prijatelji kot do sedaj. John PauHch. Naši unijski vedje , Cleveland, O. — Edarard F. McGrady od American Federation of Labor, ki je zagovarjal Costlganovo predlogo za $606,-000,000 odpomoči brezposelnim, je izjavil pred senatnim od«o-iom, "ako vlada nekaj ne ukrene, da bo lahko prišlo do revolucije. Ako ne dobimo kruha z delom, si ga bomo pa sami vat* vn kakšen predsednik velike kor-poracijc. (Plača predsednika ('leveland Eallway Co. $3«>500 lettio, kvfer je uposlenih neka, i|fltf 4,'OPiO delavcev.) NTl- ni t udno. da se ti delavsk vodje tako malo brigajo za delavske razmere današnjega sistema. Njim je ljubša politika republikancev in demokratov. Naš Harry McLaughlin, pred-sedftik Cleveland Federation o£ • * " * • ■ * ' t * ■•«•■«« • r nvivii ''» Labor, je bil tudi pod republikansko administracijo v mestni hiši na "Pottcc Pension Board kar mu je donašalo $2,000 in še psr drugih državnih služb je 1 mel, kar je skupaj donašalo Har-ryju več kot $20,0p0 letno! Se-ve, demokratski žup^n Miller je brcnil McLaughlina iz policij skega pokojninskega urada, ker ni bil z demokrati. In taki delavski voditelji naj se b! potem brigali za delavce? Ali jih celo vodili v revolucijo? Kaj še! Malo, radi lepšega, protestirajo tu in tam in prosijo delodajalce, naj dajo delavcem delo, naj bodo usmiljeni itd. Naš MoLaugfcUn pa napiše vsak teden £lanek o vetru v "The Cle-\ eland Citizen" (unijsko glssi-lo), češ: slabo vreme je, sicer 'Javni sovražnik št l.H, Al (m araji), pred bi bili pričeli delati is ns tem in tem projektu. Orutfi teden pa malo pojavlja: "Delodajalci so obljubili, da bodo pričeli. Ampak kot izgleda, še ni nič na vidiku. Boljše pa je, da pričnejo, ker delavstvo tega ne more prenašati — in lahko se kaj pripet ti." Tako tolaži predsednik C. F. of L. delavstvo. In Green? Ta se tudi domisli včasi, da vlada po deželi depresija (razen v poslopju A. F. of L. v Wa*hingtonu). On je za to, da delavst^ dobi delo in plačo. Seve, na vsem tem je edino ležeče, če delavstvo dela, da mu pač dajo delo delodajalci, da bi pa vlada prevzela razne ljudstvu potrebne naprave, za to Biliy Green u ni. Kajti to bi nas vodilo v socislizem. Ampak ameriško delavstvo po zatrdilu vodij A. F. of L., ne mara socializma niti "dole", le delo in plačo. Ce ni dela ne plače, naj pa strada! Ali pa naj ga pi-pltajo dobrodelni zavodi — kot na primer father Cox v Shanty-town, Pa. Poleg dobro plačanih predsednikov in tajnikov so tudi razni organizatorji. Pri uniji barvar-jev (pleskarjev), kjer sedaj skoraj nobeden član ne dela, imajo organizatorja s $71 t edenske plače in tudi oficielni avtomobil in plačan gasolin ima, člani pa nimajo niti za mesečne prispevke. In to naj se naziva delavsko bratstvo! Kaj še! To je ra-ketirstvo! Ni čudno, da se Članstvo manjša. Od štirih milijonov v vojnem času je padlo (in še pada) na 2,961,000 leta 1980. Ce bo šlo tako naprej, se bo prigodilo, da bo A. F. of L. poginila, na njenem mestu pa bo zra-stla nova industrialna militant-na unija, ki bo poslala sedenje starokopitne Vodje v pokoj. Frank Barbič. . Math Tsmše MUwaukee, Wis. —Dni 6. maja je tukaj f preminul naš znani sodrug Math Tamše, dolgoletni član pevskega društva Naprej in e-den izmed starih, najzvctftoj~ ših bojevnikov. Bi|f je večletni c«irt«r Član soe. kluba M,lw«uk~ ter večletni predsednik društva Sloga št 16 8NPJ. Pred letom se je podvrgel težki operaciji in od tedaj je bolehal. Težko delo v usnjarni ga je ugonobilo. Razvila se je strašna bolezen rak, kateri je podlegel. Pokojnemu sodrugu ohranimo trajen spomin, njegovi soprogi pa izrekamo naše globoko soža-1 je!—Poročevalec. Ne računajte brez krčmarja! Milwaukee-W. Allla, Wte. — Malo ppjasnlla na dopis Louis Zorkota v Prosveti z dne 9. mar ja, pod naslovom "Naročnikom in simpatičarjem Prokstarca". Klevelandski sodrugi na j ne delajo računa brez krčmarja. Pri nas delamo na načrtu za preselitev Proletarca že prošlih sedem let. V ta namen je tudi soc. klub Št. 87 pred sedmimi leti že sprejel reooiucijo, katera pa je bila po ekaekutlvi J&Z zavržena. Od takrat smo čakali ugodne prilike, kftera je prišla in naše geslo je i Sedaj ali nikoli! Mi bomo razpravljali o stvari na IX. »boru glede selitve in i-mamo pripravljeno resolucijo ter rasne podatke, katere bomo predložili 9. rednemu zboru. A ko sa bo Proletarec selil iz Chi-caga, gš bomo dobili v Milwau-kee, kamor apada In kamor preselimo tudi njegove uradnike, če hatejo sami sebi dobro. nti, katere navaja so-ko, ne bodo držali. Kle-i morajo pokazati Še manja in dala, predno taka Čast, da bi nam bojevnika Proletarca izpred naših vrat! Ml smo pripravljeni na vse. Da ne bo torej kake zamere, se bo rafrrava vršila na zboru in ne v javnosti. Mi ša naprej u-pamo na zmaga Toliko v prijazno pojasnilo vsem naročnikom in sfmpatičar-Prole tarča. Joe Radelj. USTNICA UREDNIŠTVA Cleveland, O.: Pod vprašanja sta pozabili ni vest i ime in na-(slov. Na bn odgovarjamo. Frank Novak: Glavni vzroki krize Toda v Ameriki nimamo dapes sam., v tem pogledu gospodarske krize; brezpoaHnont h! splošen zastoj ni bil v celoti, v vsej svoji siln (Obsežnosti povzročen samo vsled prej j re(i. nih vzrokov. Amerika ne trpi danes samo v.sjod nadprodukcije, temveč trpi še bolj vsled druv. sile, ki je povzročila strašno zbeganost v L spodarstvu in ki je v prvi vrsti odgovorna da se razmere slabšajo, da ni videti izhoda ii te mizerije, in kar je najhujše, da vlada |(, (>(! v vseh krogih taka zbeganost, tak silen .„ da grozi s popolnim uničenjem vsakega niziranega, smotrenega gospodarstva. — Ta si U je ameriški denarni trg, ameriška dolarska plutokracija, denarno plemstvo,'ki vlada t , želo neomejeno in tvori strašno diktaturo t,od katero ječijo sedaj že vsi sloji prebivalstva In s to orjaško silo se hočemo sedaj sezna niti, ta pojav modernega roparskega viteštva hočemo globočje proučavati. Preobširno bi bilo, ako bi se hoteli baviti z vsemi različnimi fazami tega pojava, vsemi po-Bledicami mednarodnega špekulanstva in s, muditi pri dogodkih v raznih deželah, najgibo v Evropi ali kateremkoli drugem . delu sveta Da dobimo jasno sliko, s katero nam bo mogo če presojati vse pojave teh dogodkov, je potreb-no samo to, da si natančno ogledamo nekaj, kar se je zgodilo zadnje mesece, takorekoč pred na-šim pragom i» vsled česar trpimp vsi, trpi vat Amerika in bo še trpela bodoča leta, dokler ne bo zmagala druga sila, šila organiziranega, raz-redno zavednega proletariata, katera edino j« poklicana, da napravi konec takim razmeram in onemogoči take pojave. Kakor je bilo že omenjeno, je ameriški kapi-tal iskal trge za svoje milijarde, nakopičene posebno v vodnih letih, v tujih državah in investiral dolarje kjerkoli se je nudila ugodna prilika. Ameriški kapital je končno pričel do-minirati svet — dolar je postal vladar sveta, okrog dolarja se je vrtela vsa svetovna trgovina, dolar je bil tista sila, ki je povzročala dviganje, jačanje in padanje vlad, divji konkurenčni boj na vseh straneh in neizmerno grabežljivost ter divjo tekmo. V naslednjih podatkih bAmo videli ves ta ljuti boj, vse te spletke, vse mednarodne mahinacije denarnih kraljev in strašne posledice tega nesmiselnega sistema. Omenjeno je bilo, da znašajo ameriške investicije samo v Nemčiji 8,020 milijonov dolarjev, da je Rtyg)Uo815,000 Američanov samo v slučaju Oppel aflbmobllske družbe v renski provinci za tristo milijonov dolarjev bondov in da si je General Motor Co. zagotovila na U način 80 odstotkov lastništva te ogromne industrije, ki je največja te vrste v Evropi, ako izvzamemo najnovejše avtomobHske tovarne v Rusiji. ^ • T'- < Tri milijarde in dvajset milijonov dolarjev Je torej investiranih v Nemčiji, medtem ko niso natančno znane vsote investirane v Italiji, ki znašajo stotine milijonov in kjer kontrolira ameriški kapital številne temeljne industrije. Kaj vse to pomeni, kitke posledice ima ta požrešnost ameriških kapitalistov, kaj so in še bodo posledice, pa razvidimo iz dogodkov, ki so se odigrali v Ameriki zadnje mesece in katere ia naslednjih izvajanj. V Waahingtonu je vsakdanja govorica škandal, katerega je razkril dne 15. marca progresivni senator Hiram Johnson v zveznem senatu, škandal, ki je povzročil v prizadetih krogih in med o tem podučenem delu prebivalstva silno razburjenja in katerega so kapitalistični časopisi skrbno zamolčali. Senator Johnson }p več mesecev preiskaval uničujoče manipulacije gotovih ameriških bančnih zavodov in denarnih kraljev, katere so izvrševali z nepopisno predrznostjo in zločinsko lahkomišljenostjo v raznih republikah Južne Amerike in tudi drugod, posebno v Evropi. . Za natančnejše razumevanje sa hočem poslu žiti izvajanj senatorja samega kakor jih je rabil v zbornici pred zbranimi senatorji in drugimi Člani vlada ter zastopniki velikih ča*>pi-sov. Senator Johnson je rekel predvsem: "Te manipulacije so umazana, zgodba, ki je obenem tragična in čudna." Potem je govoril o podrobnostih tega podlega delovanja denarnih mogotcev in omenil njihova posojila raznim južnoameriškim državam ~ posojila, njih izvanredno visokost, našin po katerem »e )e vsilil ves riziko našemu ljtfdatvu, neizmerne dobičke bankirjev, podlo varanje vlagsteljev, oziroma lastnikov bondov, hinavsko postrežlji-vost teh goljufov in kako nizkotno so naši veliki finančniki zlorabljali lahkovernost nepodu-čenega ljudstva. Posledice te blaane orgije, kakor senator Johnson imenuje to žalostno dramo, so strsAne: ameriško ljudstvo Ima aed*j bonde v 16. evropskih državah, za katera ja plačalo ogromno vsoto 1,597,676,990 dolarjev. Sedanja vrednost teh bondov pa znaša samo 926,569,000 dolarjev, kar pomeni, da je ameriško ljudstvo, to Je «to- , tisoči tega naroda, ki imajo te bonde, afubilo nič manj ko 742,008,000 dolarjev ssnr* ** evropskih bondih. (MJt prihodnji*-) Prof. Erik narija na uni kril a svojimi rast človeka, draži notranjo ia pospešuje ne poskuar s povoljen. m^mi- Jds jeorf-ki pO"I" mikstur ki jfgtnizmu delali zadev-je bil P«* PONDELJEK, 16. MAJA. P.KOSVBT* T mor Vesti iz Jugoslavije (Izvirna gaaatila iz Jugoslavije.) Ljubljana, 22. aprila 1932. rih. Poleg tega konkurza ima dr. or na Cerkljanske« v Pri- Megler še eno afero: mnogim morju delavcem j« brez dovoljenja od- i/. naše primorske Gorice po- trgaval vsak teden po nekaj ko-ročajo: V neposredni bližini ter nalagal to v nekako c* nt viške gore so našli 12. apr. tovarniško hranilnico. Kam je ta mrtvega 31-letnega davčnega iz- dei»ar še ne vedo. Skratka tirievalca Antona Kumarja. Ku- Pollakov konkurz odkriva neče-Jr je istega dne pobiral davke dne radeve teh "katoliških'' pod-' vaseh krog Tribuše in Setvi- Klikov. Dr. Megler je bil pred-ke gore. Nabral je krog 10,000 **dnik klerikalne Orlovske zve-Hr in & je potem pomudil neko- je- Oba aretiranca ata celo zdaj, liko v neki gostilni. Tam je tudi ko sta zaradt suma sleparij in - - milijonskih zatajitev, ostala seveda pobgžna in bogu vdana. Za* kaj te dni sta v zaporu prejela sveto obhajilo. NekiTrančiščan-ski pater jima jo prine^l v celico to tolsšbo. Najbrž prosita ol?a boga, da bi bila kmalu iir puščena — kar s« jima verjetno tudi zgodi — in da bi lahko spet dalje vodila po katoliških smernicah kako podjetje. Umrli ao: I naprosi 22-letnega Andreja Kramiža (ali Kranjca?), naj ga zaradi večje varnosti spremi do glavne ceste ob Idrijci, odkoder bi se potem z avtobu#om odpe-]ja! v Cerkno. Komaj pa sta pri-Ala kakih 100 korakov iz vasi, so neznanci, skriti" za grmovjem, oddali na Kumarja več strelov, od katerih so štirje zadeli Kumarja v prsi in trebuh. Kumar se je zgrudil mrtev na tla, Kroni iž pa je zbežal, kakor hitro je zaališaL streljanje. Ko so našli Kumarja mrtvega, nI bilo pri njem niti beliča, znak, da so ga ... ____i■ a___.J. -- ki V celjski bolnišnici 9-letnTvi libald Caks, sin svetilnikarja'pr: ........... * k '"lic __________IIJIli | I i I »kolišči napadalci oropali. Seveda je bi- nadzornik v pokoju, na Suhorju i ^ "* M- • Njtj železnici, v ljubljanski bolnišn Mihael ' nadzornik v ________ la takoj obveščena policija, do- pri Metliki dijak Ivan Kambič, si*la iz Idrije ter pravdrtik iz v Križu pri Kamniku posestnik Gorice, Po vseh okoliških vaseh in tesar France Košir, v Marico izvršili polno preiskav ter ce- boru 75-letna žena Jožefa Sla-lo vrsto ljudi aretirali. Kramiža mič, na Pobrtžju pri Mariboru SO zaprli ter upajo od njega iz- 90-letna Karlina Dežman, klju-vedeti kaj več. Fant je videl si- čairničarjeva vdova, v Novem cer dva napadalca, a pravi, da mestu trgovska uslužbenka Ton- ju ni spoznal. Oblasti menijo, da ju je vsekakor »poznal, a se boji izdati ju, ker bi se utegnili napadalci maščevati nad njim. Fašistični listi sami poudarjajo, da ima umor roparsko ozadje. To je menda prvi umor uradne osebe, ki ga.fašisti niso ptTpgla-sili za protidržavno dejanje Slovencev. čka Iferlič, stara jedva 23 let, na "Srangi" pri Jablani v novomeški okolici gostilničar Franc Drenik, v Mariboru 6fi-letna za-sebnica Marija Edelhauser, na Dravinjskem vrhu pri Mariboru se je obesil viničar Anton Petrovič, uslužben pri baronu Har-dtlu, v Ljubljani 78-letna Marija Hmm Simone ič, v ljubljanski bolniš- Umrll so: V mariborski bolni- niči študent Danilo Zigoin v ci 54-letna vlničarka Marija Šenčurju pri Kranju Marija Ka-šnik, na Pobrežju pri Mariboru divec roj. Bohinc, na Brnici pri posestnioa Marija Prol, stara 33 Hrastniku Ana Dolinšek, poses-let, v Ljubljani Ignacij Šetinc, tnikova vdova, v ^Ljubljani Ivan hišni posestnik, v Radovljici E- Meeerko, v Stražišču pri Kra-milija Triller, mati odvetnika nju 93-letni *>ie Benedik. dr. TriUerja, na Novem vrhu Povodenj povzročila mnogo prevtitkar Franc Majcen, pri Sv. Barbari v Slovenskih gori- p0 uradnik podatkih je popla-cah žena šolskega upravitelja vljenih v srednjem Srernu 28,-Minka Kranjčeva, učiteljica, v ooo ha najbolj rodovitne zemlje Hrastniku &4-letna vdova Ivan- jn 50,000 prebivalcev je ob stroka Hojkarjeva. ho. V srednjem Sremu znaša šl-Kedukclje v Hočah. — V hoš- rina razlite Save krog 14 kilo-.......(metrov. Koliko hiš je porušenih, še ni dognano, ker voda vedno podiri hiše. Ko se bo voda u-maknlla bo šele mogoče ngoto-viti točno škodo. V srednjem Po-Savju je poplavljenih blizu 6000 hi«, nad 600 pa je ie porušenih, krog 2000 kmečkfh domov pa je poškodovanih tako, da jih bodo morali najrbž porušiti lastniki sami, da postavijo nove. M Naraščanje vode Je zadnje dva dni ponehalo, ker so nastopili lepši dnevi brez padavhi. Ce to lepo vreme ostane, se utegnejo vse reke y nekaj dneh vrniti v svoje struge. Mnoge železniške proge na ju gu so zaradi poplav neprevozne in je promet ustavljen. Pred dvema dnevoma Je dosegla gava svoj višek. Dosegla je 10 m nad nortnalo! | Dva mintotra odntopHa P Kakor javljajo iz Beograda, sta ministra Slbenik in Preka podala demUijo. Oba sta Hrvata. Ali sta podala oetavko po svoji volji ali na namig od zgorsj, ne poročajo. Mogoče pa je, da sta podala ostavko na željo vladnega predsednika in W se tako za-čeU obljubljena rekonstrukcija vlade. Bomo videli, kdo bo na-mestu njih imenovan za mini stra. Rta Ubil očeta V Blatni Brezovici blizu Vrh nike Je imel svoje posestvo razumni gospodar France JeraJ, ki je letos dopolnil 73 leto. Njegov sin France je bil nekaj let v A-mefiki, od koder ee je vrnil vts bahav, da ima dolarjev kot peš-kov. Zapravljal J« denar In popival, • svojim govor^njem o bogastvu Je pri pravil očeta do tega, da mu Je prepustil poaeat-vo. Sin se Je oženil. a «a gospo-daratvo se Je brigal malo. Pil J* in tratil denar. Zaradi toga K prišlo v družini pogosto dopre-pira, prepiral se Je s starši In z ženo, ki Je garala na pooestvu ter vodila tudi gostilno, ki Masti niso marali daU Francetu Jernju zaradi njegovega alrove-obnašanja in pijan^snja Sin ee Je to« dejansko k*U staršev in lene ter Jih Je pogosto ki impregnirnici železniških pragov in telegrafskih- drogov je bilo spet odpuščenih 40 delavcev. Tovarna pravi, da je inora-la to storiti zaradi pomanjkanja naročil. V tovarni je zaposlenih zdsj še 60 delavcev, ki pa tudi niso sigurni, da bodo še dolgo časa ostali v tovarni. Blejski požlgalec je baje spet zažgal. V nedeljo 17. aprila je izbruhnil ponoči požar v gospodarskem poslopju posestnika Franceta Sveglja na Rečici pri Bledu. Skedenj, hlev in drvarnica so pogoreli do tal, z njimi vred mnogo krme, atrojev itd. Živino so še pravočasno rešili. Kečiškl, gorjanski, mlinski in Mejaki gasilci sogaaili ogenj ter preprečili, da se ni razširil o-g«-nj na sosedne stavbe ln hotel Mangart", Posestnik ftvegelj i'»a krog 200,000 Din škode. Kdo j<* zažgal, ne vedo, zato domnevajo, da je požar podtaknil spet oni požigsJec, ki je v blejski o-kolici povzročil še mnogo požarov. Bogve res, kako je s tem |x>žiKalcem7 1'ollakov konkurz, arest in obhajil«. — Eno največjih podjetij v Sloveniji, tvrdka Carl Pol-lak za izdelovanje čevljev in u-anjenih izdelkov je pred nekaj o zanje malo biro. Oblasti mumijo, da so delničarji-lastnlkl i rs vili precej svojega prsmo-" n ja v inozemstvo ter šele na-'«» napovedali konkurz. Govori K< I udi, da sta glavna delničarja ravnatelja podjetja dr. Ven-'' Hn Megler in dr. Ivo Miličtč— i rodom Iz Sremaklh Kariov-r< v, drugi z otoka H vara v DaW oženjena s Pollakovima ho , kama — bila na meji laaače-''«. ko ata hotela v pnevmatiki •vojen avta prepeljati precej (j ' arja čet mejo. Baje Ju Je to-prej — aeveda v prisotnosti samih Članov komisije, ki jih je izbrala cerkvena oblast — komisionelno pregledali ter zaprli v notarjevi priaot-nosti v steklen zaboj. Zapečatili so ga. 1 In čudež se je zgodil. Ne na Veliki petek, kot to pričakovali, marveč že na Veliki četrtek. Komisija je obkolila oltar s relikvijo, oborožili ao se s povečevalnimi stekli ter opazovsll trn prav od blizu. In čoz Čas je predsednik komisije proglasil, da }e trn zakrvavel.. . Spodnji del je postal popolnoma rdeč. Škof je potem razpostavil to stekleno o-marico na balkon svoje palače. Kstoližki tisk sveta jt pisal velika porožila o tem Čudežu ln o srečnem preblvalatvu meata An drija, ki mu je bog podaril tako lep čudež. * Ljudje božji, hitite zdaj v An-drijo, biku morja leži in še pri aten trn is Jetutove krona Ime. Ce to pot razglašeni ČiideŽ nt bo primamil v Andrijo titoče ljudi, bomo pa ponovili Čude* it enkrat. Enkrat več sli enkrat manj, to nam je vseeno, člkaikl kapitalist |e za ___j tmtMi mšM^L—_' . .; ZtVIRO §010 Blvtl "robuetnl Indlvldualisi" žel dv Hooverja in urgirai CMeage. - (FP) — Silas Strawn, predtednik Ameriške trgovske tbornlce, je bil pred nekaj meseci še velik nasprotnik vladni "doli" ta brezposelne, Proti nji kakor tudi proti vsaki socialni aaltonodajl je grmel pri vsaki priliki. Bil je poznan kot eden največjih "robustnih indl vlduallstov" Hooverjevega kova. Te dni pa Je skrivoma smuk nll v VVashlngton k Hooverju ln pledlral pri predsedniku za vlad no dolo. Kot nekatere druge plutokrate as je tudi njega polastila panika in pred sabo vidi vae rdeče, črno in pitano, Sedaj Je mnenja, da mora federalna VVathington. — Ameriška tr* govska zbornica je znižala plače vsem svojim pslužbencem od pet do detet procentov. Uslužbencem, ki prejemajo od $1200 do 16000 letno, so bile znižane 5%, tistim, ki imajo od $0000 do $10,000, sa 7Vfc% in distriktnim upraviteljem i $10,000 ns leto za 10%, Od sbornioe Je odstopilo tudi veliko podjetnikov ln je njeno članstvo 6% nižje kot pred enim letom. Obravnava prati radarje* ; Harlan, Ky. — Dne 30, maja se bo otvorila na tukajšnjem okrožnem sodlžču obravnava proti rudarjem, ki to obtoženi umora v zvezi i bitkami med kompanljsklml policaji, žtrtftkl-ml deputljl ln rudarji v Evarteu ln v drugih krajih na tukajšnjem premogovnem polju. Druge obravnave, ki se nana- rzr i *Jo na slučaje krienja zakona dola priti čimprej, dokler ni pre.|protl krlmlnalnemu slndlkallv mu, ao bile odgodene do Jeten- RAZNE VESTI .........t • Zunanja trgovina padla ta 27% New York, — Zunanja trgovina 22 držav, ki predsUvlJajo 74% v te inotsmtke trgovine, je lantko leto padla ta 27% v primeri t prejšnjim. L. 1980 jt znašala $40,ftM,000,000, lantko It-to pa $29,014,000,000, poroča National Induttrial Conference Board. Delo ta dolo — mogoče I Cleveland. — Ako okrajni pro-aekutor dožene, da ne bo Imel o-kra/ nobenih obligacij v slučaju ponssrečbs pri delu, tedaj bodo oblasti uposlUe sto brezposelnih pri popravljanju cest. Plače ne bo nobene, ker bi brezposelni delali le ia dolo. {kitno, 1 Svoje stališče in stališče čiks-ških plutokratov nanašajoč te na to vpraianje Je razložil predtednik u. TI mogotci to zadnjo jeaen vneto pobijali Cottlgan-La Follettovo predlogo, nedavno pa Je mladi plutokrat Ryerton v pflvatnem pogovoru smešno fosilljo . . . Moje, recimo, je bilo vezano v zeleno usnj«, med tem ko j« Semproni-jevo samo broširano . . . Nekateri imajo samo platnic«, Jako kraene -platnice,—profesor Pan-kracij Mulva celo zlatom vdelane, — ln vendar so samo platnice .. . Resnično, jas ne znam definirati . . > —»^Košuta se ie zamiulilL «mwwvp "v SSi ■ • lOHIf Prepričanje prepriča- Naposled je vstal, stopil k polici ter odprl ogromen leksikon. — Cital jfi nekaj časa, stresal z glavo ter ae obrnit k Mrmolji. "Odkod pa ste dobili svoje pepričanje? Ali ste ga ukradli?" "Ne, ne ... za Boga ... čemu bi ga bil ravno ukral .. .?" "Hm . ^. kdo ve vsekakor, — vaša stvar ni popolnoma čedna." "Ali prosim vas, — česa me dolžite?" Košuta je zmajal z rameni. 'Torej, — napišite notico . . . Nazadnje, kaj pa je tega treba? . . . Jaz nisem videl nikdar nikakega prepričanja in kljub temu izhajam pošteno. Moji članki so naravnost ženijalni, — brez samohvale. Tako sodi pub-likum . .. Kakor se vidi, ne spadata v moderno družbo, — Vi e svojimi zastarelimi pojmi . . . A to Je vaša reč; — kakšno notico hočete?" Mrmolja je stisnil ustna, pogledal skozi okno ter pomislil. , "No, — kakšno notico! — Zapišite: — neki človek, — obče spoštovan in soliden človek — je izgubil 21. t. m. svoje prepričanje. Vezano je v zeleno usnje in še jako dobro ohranjeno. Če je kdo morda naletel nanj, naj ga vrne. Nagrada po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti uredništvo." . Pero je praskalo po papirji in Mrmolja j« umolknil. Ob zadnjih njegovih besedah je stopil v sobo glavni urednik. Slekel je suknjo, pogladil si dolgo, spoštljivo brado, vzel v roko kup papirjev ter sedel molče za mizo. Ko mu j« razložil Košuta stvar SLOVENSKA NARODNA POD. PORNA JIDNOTA Izdaja svoje publikacije ln i« peaebae ttet Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo svojih droiter Ia članstva ta sa propagando svojih Id«j. Nikakor pa a« aa propagando dragih pod-pornih organizacij. Veaka organizacija Ima običajno svoj« riHo. Torej agftatorifei dopisi naznanila dragih podpornih organizacij Ia njih društev naj se ae pošiljajo lista Prosveta. --- Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovensko mladino T NšROŠITE SI DNEVNIK UST PROSVETA P» sklep« t. redne konvendfe ss sedaj lahko naroči aa list Prosveta ia prišteje eden, Ivi ali tri ilnne Is eee talino 1» ts mšg% analov« k «■!< ono letae naročnino. Kar ps člani io plačajo pri nssasianta SI JS sa trfaik, ss Jim to prišteje k naročnini. Mi prištejemo enota, #rf ali tri člana U ene drnline k eni nerebrinl. Torej sešsj nI vsroks, reči, 4a Je Ust predrag ss člane 8VN. P. J. List ProevcU Je vaša laetoina In gotovo )• akoro v vsnld drnšini nekdo, ld M rad Cital list vsak dna. TereJ sedaj laiat« prilike, da se tndl VI naročite na dnevnik Prostato. Cena Mata ProevoU Je: Zs Zdrni. države Ia Kanade •«.«« Za Cleero In CMcage Je......$7.50 1 tednik Ia..............4.8« 1' tednik In...........,...• SJ9 Iapebdte apedaJJ kupo«, priložite potrebne vaete denarje aH Monsr Pojasnile v—Vselej kakor hitro kateri teh Članov pvenehs biti flan SNPJ, aU it se preseli proč od drullne ln bo tehtava! sam svoj Ust tednik, bod« moral tisti član Is dotične druiine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik hrosveto, to takoj nnsnsnlti npmvnlttm Usta, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta« Ako tega ne store, tedaj mora npmvniitvo sniiaU datum ss to vsote naročnika. FARMA NA PRODAJ Proda se prijasna farma v lepem kraju po nizki ceni. Proda se s vsem imetjem in opravo. Za pojaanila pišite na naalov: A. Rudolph, R. I, Box 122, Deerbrook, Wis.—(Adv.) 1 VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojaanila daj« vodstvo tlakama S. N. P. J. PRINTERY M7-M So. Lawa4ak Atmh Ivan Jontez: POTRES Jt kronike velike krite I. Ko je bilo solnce povojne prosperitete v Ameriki na zenitu, se je domislil John Zidar, da je napočil čas, prijszen ln naklonjen uresničenju njegovih šlvljenskih sanj; znamenja so se mu videla ugodna, zato se js br2 odločil: "Kuj železo, ko je vroče! Zdaj ali nikoli!" Zidar je bil v Ameriki le dvajset let. Pet in dvajset let mu j« bilo, ko s« je bil poslovil od staršev, bratov in revne bajte med dolenjskimi vinorodnimi goricami ter odrinil v široki svet. V Ameriko, kjer je boj za obstanek lažji, kjer j« denarja kot toče po nevihti — kakor je tedaj mislil John.4 ( Boj za obstanek v Ameriki pa nI bil nič lažji nego v stari domovini. Celo težji je bil in bplj krut in brezobziren. John je moral zavihati rokave Čez komole«, trdo poprijeti za kramp in lopato ter vztrajno riti v premogov« sklade za kruhom. Potu, ki ga je prelil v vlažni temini črnih rovov pennsylvanskih rudnikov, ni nihče meril. Veliko kotanjo bi bil lahko napolnil z njim ter ustvaril majhno jezero. - Nu, John se ni dosti menil za trpljenje, napor In potne srsge. Mlad je bil še in zdrav in močan, da bi se ne bil zbal nikakega trpljenja. Poleg t«ga j« dobival v zasfeno za svoj« garanj« zelene bankovce, dolarji ki jih j« takorekoč Z ljubeznijo gladil ter jih polagoma pokladal na kupč«k v banki. John j« š« tedaj sanjal o farmi. Kadar bo kupček zelenih bankovcev dovolj visok, si kupi farmo, je sklenil že prvo leto svojega bivanja v novi domovini. In bo delal na proetem, ne bo mu treba vdihavati zatohlaga traka črnih globin, in solnca bo tudi sanj na preostajanji. , Solne« t Kdo si ga ne ž«li? Mari mula ali konj, k! so Ju spustili v temna rove, da v giobo-čineh zemlje dogarata svoj« življenja? Tudi mula, tudi konj si šalita žarkov soinčne toplote, katere so Ju oropali ljudje; in čeprav sta le ubogi šivali, vendar je tudi v njima hrepenenje po solncu kakor v ljudeh. Solnce! — Tudi rudar, ki ga js boj za obstanek priklenil k podzemeljskim skladom za vss življenje, ki sebi leže, da se je privadil boju za kruh v mračnem podsemlju tako, da mu Je ljubša medla svetloba jamska avetitk« od toplega solnčnega sija, tudi on hrepeni po solncu, čeprav mogoče le podza-vedno. Ne more biti drugače; solne« nam j« potrebno kakor je ribam potrebna voda. Zato hrepenimo k solncu, eni bolj drugi manj, toda vsi si ga šellmo. In manj ko ga j« kdo deležen, bolj si ga Želi, bolj ga Ja tudi potreben. Zidar, ki J« bil km«čkl sin, si ga j« najbolj vroče želel toda j, ko ga J« boj za obstanek pognal v brezsoinčne globočine premogovnika; prej« mu J« bilo to hr«p«n«nj« tuj«; na aolncu ae ja grel, ssto ni mogel poznati tega hrepenenja. Toda v temi podzemlja se je zbudilo v njem z neutolažljivo silo ip mu čaralo pred oči presapeijive slike cvetočih livad, s«!«nth polj in ssčaih gozdov, kopsjočih se v bleščečem morju soinčne svetlobe. Ven iz teh črnih jsm, ven na solne« 1 ga J« vabilo. —Pridem, j« ob«tal John, pridem, ko bo kupček dovolj visok. In je pri tam mislil, kako lopo si ur«di življenje na svoji farmi. . Preden pa s« J« ta nj«gova Želja uresničila, je prišla š«nlt«v. Marjeta je prišla iz stare domovin« ln nI se bila š« dobro rszgtodsls po svoji novi domovini, š« So s« začeli oglašati šenlnl pri nji. Marjeta je bile čedns mladenke In tudi pridna; doma je bila blizu Zidarjevega rojstnega kraja. Posebno razumna sicer ni bila, toda tiste dni se nI toliko na to gledalo; glavno, da je bila čedna ln marljivih rok. Marjeta ni dolgo premišljevala; >malu je uvidela, da je najboljše sanjo če se omoši in tako sledi vzgledu drugih priseljenk, ki so se tiste čaae navadno že prvi mesec poročile. Ker je bil med ženini, ki so se ,/i ponujali, John najbolj postaven, tako da ji je precej zelo ugajal, je bila takoj pripravljena stopiti z njim pred oltar. To je napravila dober mesec po svojem prihodu v novi svet ln to brez vsskegs prigovarjanja s strani strica Matije, ki jI je bil poslal šifkarto. Minulo je pet let. John, katerega družina je štela že pet glav, vštevšl njega in Ženo, Je začel ponovno razmišljati o nakupu farm«. Z ženo sta sprsvila skupaj neksj tisočakov — on je Izvabljal dolarje črnemu premogu, ona pa je po običaju tistih dni imela fante na hrani in stanovanju ter s tem zaslužila skortf toliko kakor mož. Treba je bilo najti le pripravno farmo. Tudi to se je našlo, in John ln Ajegovi so zsčell — kakor je Zidar sam dejal-— živeti novo življenje. . Zidarjeva farma j« bila v tesni bližini velemesta ob jezeru Erie,' in razne poljske pridelke, sočivje, mleko, peratniao ln podobno blago je bilo prav lahko razpečevati. John je veselo požvižgaval ter se zadovoljno smehljal, č«š, končno j« vendar ujel «r«čo za r«p. Marjeta mu je rodila še dvoje otncfc, katerih je bil Zidar prav ve««l. Upo, plodno farmo imat pridelki gredo l«po v denar, dolgovi kopnijo — eh^šaeno petorioo otrok bi lahko preživljal ! Tako j« menil p^i sebi oč« peterih mladih Zldarčkov ter s« veselil svoje sreče. Ko dorastejo, mu bodo pomagali. Prišla Je vojna, ki j« rodila m«d drugim tudi prohibicijo, John, ki j« bil zasadil pr«d leti majhen virfbgrad, j« zdaj nasadil š« več trt Grozdj« In vino j« šlo hitro v denar. Tudi za žgasj« ni manjkalo dobrih kupcev. Ljudje so im«H mnogo denarja In niso se prepirali zaradi cen«, da j« 1« blago bilo dobro. Tako j« Zidar pro«peval, se iznebil dolga ter začel nositi pri-hrsnke v banko. Zidarjevi otroci pa so rastll in se rszvijali, da jih je bilo v«s«jl« gl«dati. (Bilo jih j« pet; da kni bil Zidarjav zakon bolj oblagodarj«n z deco, temu j« bila kriva n«sr«Ča, ki je preprečila rojatvo šestega otroka ln ustavila za zmerom nadaljnje procesijo nebogljenčkov. To povemo zato, da n« bi kdo mislil ali sumil* da sta naša zakonca svojevoljno preprečevala soj« stva novih Zldarčkov ; za Jca j takega sta bila John in Marj«ta preveč konservativna, in končno v tistih čaeih ljudje niso še določevali števila otrok, ki naj se rod«, po svoji glavi. To se ja*aaČelo dogajati šale poznejše čase in s« dogaja v veliki meri dandanes.) Solnce prosperitet« j« doseglo evojo poldan-skd točko. Tods malo jih je bilo, ki «0 to opazili. Brez milega vse j« menilo, da je poldne še daleč ln večer, eeveda, še dlje. T*di Zidar j« verjel, da ss js ilata doba jedva pričela in da je še dolgo n« bo kon«e, 6« sploh kdaj. Kriss prejšnjih !«t j« bil š« pozabil. Zato se je začel predajati novim sanjam: V mesto s« preseli, si tam postavi vallko stsdovsnjsko hišo s trgovskimi proatori v pritličju in obresti od tako naloženega denarja bo dovolj, da bo lahko v miru-prelival ostalo svoje Življenje. Mogoče se t ud j sam postopi trgovine. Zakaj bi se ne? Časi so dobri Ip še uspevajo drugi, ki so bolj zabiti od njega, bo uspešen tudi on. Korajša velja! In otroci bodo imel^od tega le dobiček. Ce ostanejo na farmi, ne bo nikoli kaj prida is njih; zabiti farmarji bodo ostali; V mestu bodo imeli boljšo priložnost izobraziti ae ln starejša fanta bosta lahko šla delat. Denar se bo stekal k nJemu s vseh strani. Presapeljlva slika, da bi bil mogel John od-tiKati od nje svoje oči. • 7 • "Zdaj aH nikoli!" ^^^^ (Dnlja prihodnji*.) Ivan Cankar: • Novaka, ki je iifabll '■nMMlMAM Od znotraj se je čul tenek, kričeč glas: "Pomislite: — skovanka! Skovanka in drugega nič!" Mrmolja ae nI osrl, a po njegovih llclh je zdrknilo dvoje solza • v • Namenil ae je, da se ogla«! ns policij!. Pretehtava! Je to vprašanje, obračal ga na vse atrani in videlo se mu je smlrom bolj sitno in samota no. dam vso stvar policiji v roke, ne opravim ničesar. Letanja na magistrat, izpraševanje, polt vede van je, stroški . .. In re-sultata bi ne bilo nikjer. In Bog vedi, kaj se lahko pripeti. Vrgli bi naposled aumnjo na meno sa-megs, — It kakršnegakoli vzroka. Tem ljudem prihajajo ml-sli, ki eo aa m navadnim smrtnikom nerazumljive. Kaka melen-kost. kako neprevidna beseda, — In sedel bi v tinti ... Stopal je čet trg globoko za-mišljen, e sklonjenim vratom in napetimi ustnicami. Zvonilo j* Tisti čas je prišel iz stranske ulice visok človek v tesno zapetem sivem površniku, pa glavi cilinder In zlatom kovan nanosnik pred očmi. V desnici, oblečeni v oranžno barveno rokavico, j« držal tenko črno palico, a iz širokega Žepa so mu gledali popisani papirji. Mrmolja se je zdrsnil. Obšla ga je nejasna slutnja, ki s« j« joderno razvijala, širila na va« strani ter se naposled popolnoma polastila njegovega srca, jssns in nepobitna. "Cemu hodi U človek tako krepko in samosvestno, čemu bije s peto ob tlak? Kadar gre mimo izložbe, zaviha al brke; vrh tegn i ms zlat nanosnik Iti eleganten površnik . *>. Njegova prsa so na desni stfani nenaravno vtbočena: — tam nosi svoje prepričenje. ln to prepričanja je ns vsak način jako debelo in trdno, drugače bi ne tolkel s peto ob tlnk . . . Naposled je po obrazu do plčice podoben tistim ljudem, ki kradejo prepričanja: — kakšen zavihan nos. kakšne lokave oči! . . Odpravil se je za njim. Ho-d i Is sta po različnih dolgih ce-«t«h; Mrmolji se je edelo, da ne- pol ud ne in uradniki «0 prihajali Katerih še v uvojem življenju nI it plsaren. Nad mestom je sija- videl. Opazil je marši kak o ta-lo solne« in strehe so n« leekeulr nlmivont. ns katero dotlej ni-y vini nem svitu. J kdar nI bil naletel. Tako na pri- liko Je ugledal v izložbi nekega knjigotržca slovensko knjigo... Pred vratroi visoke temne hiše sta obstala hi Mrmolja je etopll k dolgemu neznancu. "Oproetlte, velerodnl gospod, da se vam predstavim: moje Ime je Job Mrmolja. Rad bi govoril s vami par beeed." "Pompilij Streha, državni po* slanec ., . Izvolite . . r, Preromela sta dolgo vrsto mračnih etopnlc in hodnikov, naposled sta doepela do vieokih duri j, Pompilij je savrtll ključ In po nekaterih komplimentih ia opravičevanjih je sel na mehak fotelj. Ko «« j« nalahko zazfcala pod njim fametna blazinica, po-Malo ga je prijetno čuvetvo In za trenutek se ga j« lotil dvom "Odkod mi J? čast, gospod Mrmolja, da me rasveeeljujete s svojim nepričakovanim pose-tom?" "Gospod poslane«, jat plačujem evojo davke poiteno In la-akam si, da sem obče spoštovan ln eoliden človek ... Zato me je toliko bolj vialoetlla ln potrla grenks netgoda. ki me je doiel«-la današnje Jutro. Ako ee U stvar kakorkoli ne reši, tedaj je moja eksistenca uničena, In aao-Je življenje itgubljeno . . f Pro-•Im vas, gospod poslanec, ne bo-dite trdosrčni . .. ostalo bo med nama. in niti kapljica blata ne