/»///>/■. /»///>/■. Polonina plačana v gotovini Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK Leto VIII. Ljjublj ana, 11 fumia 1956 Slliev. 23. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrš«ja cesta štev. 29/1. PoStni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. . Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din. za vse leto 80 Oin. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov v Ameriki 2*/* dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko. Triumf volje »Treba je hoteti nuto iznova...« vsak dan, vsako mi- Tako smo prejšnji teden zapisali na tem mestu. Nismo mislili, da bomo že danes lahko podali blesteč dokaz za tehtnost tega dragocenega življenjskega nauka. Cenjeni bralci naj nam ne zamerijo, če stopimo po ta dokaz v stroko, ki doslej V naši žurnalistiki ni dajala snovi za uvodnike. Po naši sodbi po krivem; ne samo zato, ker so poglavja iz te stroke dostikrat ze sama po sebi taka, da jih lahko posta-vimo kot popolnoma enakovredna ob bok političnim in gospodarskim razglabljanjem a še večkrat zato, ker s svojimi učinki kar vidno posegajo v privilegirano področje visoke politike in v nedotakljiva poglavja u kulturi, narodnem gospodarstvu i. sl. V mislih imamo tolikanj hvalisani, pa hkratu nič manj prezirani šport. In na tem prostranem področju novodobnega človekovega izživljanja nam je danes v mislih pač najbolj neznani, preprostemu ljudstvu najbolj tuji, po pravici ali po krivem za dragega in gosposkega razbobnani tenis. Naši dečki so v soboto, nedeljo in ponedeljek premagali v Parizu, na tujih tleh, domačine Francoze — še pred štirimi leti nedosegljive prvake sveta, igralce, ki so danes še zmerom prav med prvimi v Evropi m na svetu. 2e vidim preprostega bralca, kako prezirljivo zmiguje z rameni- »Frakarija! In Uvodnik greste pisat o tem? Nimate boljšega za pod pero?« Motiš se, prijatelj! Samo par besed o tolikanj razširjeni sodbi, ki si ji dal izraza z besedo ,frakarija‘: tenis je danes prav tako drag ali nedrag šport kakor smučanje; nič bolj in nič manj; pristopen je današnji dan vsakomur, kdor premore izdatke za lopar, žoge in zmerno članarino — nič več ti ni treba torej biti zato iz ,boljše' družine kakor nekoč. Motiš se tudi zato, ker je tenis današnji dan tako naporen, tolikanj atletski šport, da ga tako imenovana ,fra-karija' ne prenese več. (Saj sva si edina: teniška trakarija je namreč v mojih očeh tista gospoščina, po možnosti j ara, ki hodi v belih hlačah in krilih z loparjem pod roko samo paradirat na igrišče.) Ne, prijatelj: kdor izmed nas danes zmaguje na turnirjih v Parizu, Londonu, Berlinu — pa tudi v Zagrebu! — je športnik v pravem in najlepšem pomenu besede. To sem bil dolžan napisati za uvod; da bodo razčiščeni pojmi med nami. Punčec, Palada, Mitič in Kukuljevič: ta štiri imena bi imela biti danes v ustih vsakega Jugoslovana. Ti štirje mladi zagrebški športniki so na svoj način prav tako veliki in zaslužni za nas, kakor je postal naš Štukelj tisti dan, ko si je pred nekaj leti priboril svetovno prvenstvo v telovadbi. Ti štirje mladi športniki so najprej v Zagrebu premagali Cehe — verjemite mi, že to je bil trd oreh; saj je češki tenis med najboljšimi v EvrOpi — nato so se odpeljali v Pariz in ... prišli, videli in zmagali! V Jugoslaviji ni tenisu z rožicami postlano. Pred vsem ta šport ni tako mikaven za oči kakor nogomet; kdor ga ne razume, bo težko našel pravo ugodje na njem. Zato teniške tekme pri nas ne nesejo; zato teniški klubi ne morejo plačevati svojih zvezdnikov ne dajati jim nagrad za zmage; in ker tudi država ne podpira tega športa s subvencijami, je na dlani, da ga igrajo res samo pravi športniki, mladina, ki se je nesebično navdušila za to morda najžlahtnejšo med športnimi panogami. Nadaljevanje v 3. stolpcu Sprejem zmagovitega vojskovodje: prebivalstvo italijanske prestolnice Je priredilo maršalu Badogliu, zmagovalcu nad Ataesinci, po njegovem povratku iz Vzhodne Afrike triumfalen sprejem Leon Blum, vodja francoskih socialistov in predsednik nove francoske vlade, se je te dni predstavil s svojim programom novi poslanski-- abornici. Razumljivo je, da veljajo reforme, ki jih napoveduje njegov program, v prvi vrsti socialnim hibam in pomanjkljivostim; razveseljivo za francoski delavski sloj je, da kaže Blum pri izdelavi nove socialne zakonodaje nebirokratsko eks-peditivnost; pomirljivo za srednji stan in za kapital je, da Blum ne sanja o nikakih ekstremističnih utopijah. Program nove vlade je poslanska zbornica sprejela skoraj z dvetretjinsko večino. Sir Samuel Hoare bivši angleški zunanji minister in skupaj z Lavalom tvorec pro-slulega načrta o razdelitvi Abesinije, je postal prvi lord admira-litete. Njegov vstop v vlado pomeni okrepitev protisankcijske smeri na Angleškem, Najžlahtnejšo, sem napisal, premišljeno. Nikjer ni za uspeh potrebno tako intenzivno sodelovanje telesa in duha; nikjer se surovost, nikjer nefernesa tako ne maščuje kakor pri tenisu. In naposled: nikjer ni za zmago tolikanj potrebna volja, neupogljiva, železna volja, kakor prav pri tem lepem poletnem športu. In to voljo so imeli naši štirje junaki. Ko so v Zagrebu porazili Čehe, je tuji tisk pisal, da so zmagali samo po zaslugi fanatičnega občinstva. Da operejo ta nezasluženi očitek, se v Parizu niso marali udeležiti velikega turnirja, ki se je prav takrat začel; ostali so sami zase in so se rajši na tihem pripravljali za odločilni boj — trdno odločeni, da Parižanom na njihovih tleh pokažejo, da ne potrebujejo nešportne pomoči za zmago. 8000 Francozov je gledalo v ponedeljek odločilni tekmi ... in okoli 100 jugoslovanskih študentov. Palada, Punčec, Mitič in Kukuljevič so tisočem tujcev in peščici rojakov pokazali, kako znajo zmagati tisti, ki hočejo zmagati — čeprav se ni nihče na svetu zanesel na njihovo zmago; nihče razen njih samih. »Treba je hoteti — vsak dan, vsako minuto iznova!...« Beta Razgled po svetu Blum, Hoare in Brenner Ljubljana, 10. junija. Najpomembnejši dogodki minilega in teko-« čega tedna so se nedvomno odigravali na Francoskem: velikanska delavska stavka, prihod Leona Bluma na oblast in ustoličenje prvih Francozinj na ministrskih stolih. Tik preden je imela Blumova vlada prevzeti dediščino iz Sarrautovih rok, se je zdelo delavskim organizacijam primerno in potrebno, vpri-zoriti stavko tako velikega obsega, kakor je Francozi že izlepa niso videli. Od dne do due je hujše kazalo; posebno še po poročilih nemških listov. Delavci so s svojimi zahtevami prodrli. Toda kaže da bi bilo nevarno, če bi se. poslej vselej, tudi tedaj, kadar bi šlo za manjše, in manj načelne zahteve, zatekli k tej poti. Nevarno ne samo za vlado njihove barve; nevarno za francosko demokracijo sploh. O Blumovi revolucionarni likvidaciji ženskega) vprašanja pišemo drugod. Če bi ne bil novij predsednik francoske vlade ničesar drugega: storil kakor samo to, bi mu bilo mesto v zgodovini zagotovljeno. Nu, Francozi so praktični) ljudje in ta trenutek ne mislijo na tako abstraktne reči, kakor je zgodovina; dejanj se jim hoče. Vse kaže, da jim bo Blum s temi dejanji tudi res postregel, in še prav kmalu. 40urni. tednik pojde že te dni v parlamentarno razpravo, delavstvu se obetajo ugodnosti pri delovnih pogodbah, plačani dopusti itd. Blum ima voljo nekaj pokazati; ker mu tudi moči ne manjka (prvo glasovanje v zbornici mu je dalo zaupnico z dvetretjinsko večino), pač ne bodo drugi krivi, če bi njegov program ostal samo na papirju in na jezikih. * Važen dogodek se je zgodil tudi na Angleškem: v vlado je namreč spet prišel sir Samuel Hoare — tisti Hoare, ki je moral pred več meseci pustiti zunanje ministrstvo, ker je hotel s kompromisom urediti italijansko-abesinski spor; s takim kompromisom, ki je dal Italiji le tretjino Abesinije. Takrat se je lo zdelo Angležem nezaslišano (tudi nam); toda razvoj dogodkov v Vzhodni Afriki je pokazal, da je sir Anthony Eden resda utegnil biti platonsko pravičnejši politik, daljnovidnejši je bi! pa vsci kako sir Hoare. , i_. Vrnitev sira Hoara v vlado pomeni okrepitev tiste struje, ki se zavzema za čimprejšnjo likvidacijo sankcij. Utegnili bi torej v doglednem času doživeti preobrat angleške sankcijske politike. In Italija? Da ji sankcije niso pogodu, je odveč dokazovati. Da ji Blumova zmaga na Francoskem ne diši, je tudi''na dlani. Toda odtod pa do zveze z Nemci je vendarle prevelik korak — korak čez Brenner; to je čez Avstrijo. A Avstrije Italija ne bo žrtvovala, ker je samostojna alpska državica zanjo prevelikega pomena. Observer. Prepričajte se v ogledalu! Spreletu nremacanoRa vladarja! abesinski »esar Haile Selasi še le pripeljal v London in se je nastanil poleg »•••»j"’ »kega poslaništva. N* levi vidimo mnoiico, ki Je priila neguša pozdravljat je dvomi maršal, od spoštljivosti •vee zaverovan v jajca z gnjatjo pred seboj; bila sva princesa Car-mo in jaz. Carmo me je dvakrat ali trikrat plaho in goreče skrivaj pogledala. Vselej sta se najina pogleda srečala, vzlic temu da sem moral hkratu govoriti s cesarico in se smehljati njeni ljubeznivosti; moral sem s smrtjo v srcu hliniti veselje in zadovoljstvo, kakor je bila •tudi njena milost zgolj okrutno so- žalje ob smrti mojih sanj. Zakaj snoči mi je bila cesarica mirno a odločno povedala, da želi, da še danes odidem iz Doorna, ko že nočem razumeti, da takle beraški Georg Martin Wunderlich, kakor sem jaz, ni vreden princese Scho-naith-Carolathove, hčere princese Reusske (starejše veje, prosim!) in pastorke nemškega cesarja. »Razumite me, prijatelj,« mi je rekla, »ne srdim se na vas zaradi te blaznosti, le v svoji službi vas ne morem več imeti. Carmo vas ljubi, pravite. Prav! Vas bo pač morala pozabiti — to je vse. Lahko noč, prijatelj. Hvala vam za vašo devetletno zvestobo; danes je ta vrlina redka.« Ponudila mi je roko v poljub. In odšel sem, zadenski, grizoč se v ustnice, da ne pokažem svojega gneva in obupa. Cesar na lesenem konju Zdaj je vsega konec. V nekaj minutah se bo končalo to poslednje kosilo, odšel bom v svojo sobo, da pospravim svojo robo v kovčege, in potem bom za zmerom dal slovo kraju, kjer se je rodila moja ljubezen. Na mizi ni niti enega noža. Da se cesar ne bi čutil manj vrednega od drugih — njegova levica mu je bila namreč zaostala v rasti: levo roko ima mrtvo in suho, da spominja na mumificirano otroško roko — prineso na mizo vse že razrezano. Tako ne potrebujemo drugega kakor samo žlice in vilice. V Doornu se mora namreč vse podrediti cesarjevim posebnostim; poraz in stara leta niso njegove bolne občutljivosti prav nič popravila. Medtem je cesar dal znamenje. Lakaji so odrinili stole za nami in vsi hkratu smo vstali. Cesarica je prijela Carmo za roko in jo hlastno odvedla. Potisnila jo je predse k vratom, da me je oropala še poslednjega pogleda, še poslednjega nasmeška moje ljubljenke. Toda ni bil še napočil čas, da bi se prepustil svojemu obupu. Dvorni maršal se je suho priklonil pred menoj. »Njegovo veličanstvo cesar in kralj vas bo sprejel v petih minutah, gospod Wunderlich.« Novo upanje me je obšlo, če mi cesar izvoli dovoliti avdienco po tolikanj odločnih cesaričinih snoč-njih besedah — ali nimam upanja, da bi ga morda le preprosil? Ta vladar prav tako rad nasprotuje svoji ženi kakor katerikoli zakonski mož; to sem imel priložnost že nekajkrat videti v Doornu. Naposled Carmo sploh ni njegova hči! V njenih žilah se ne pretaka niti kapljica hohenzollernske cesarske krvi; zatorej bi že zato, da poudari svoje stališče, utegnil dovoliti, da se princesa Carmo poroči s plebejcem, kakor sem jaz. Prišel je komornik in mi ceremonialno povedal, da me cesar pričakuje. Prihodnji trenutek sem že stal v vladarjevem delovnem kabinetu. Viljem H. je sedel za pisalno mizo, a ne na stolu, ne v naslanjaču, tudi ne na staroslavni stolici z visokim naslonilom z izrezljanim grbom, kakor bi kdo pričakoval pri človeku, ki je bil tolikanj zaljubljen v srednji vek. O, ne! Nego je njegovo veličanstvo cesar in kralj sedel na... sedlu! Na sedlu, posajenem na štirinožnem ogrodju, ki naj bi predstavljalo konja. Tako sedeč je cesar pisal vsa pisma; kajti Viljem II. je sam odpravljal vso svojo velikansko pošto. Toda naslovljenci niso dobili njegovih originalnih pisem. Nego so šle cesarske epistole do dvornega maršala, le-ta jih je dal prepisati in pretipkati in poslati naslovljencem. Cesarjeve izvirnike je pa dvorni maršal skrbno klasificiral in spravil — v veselje bodočih zgodovinarjev in arhivskih brskal-cev. »Storite kakor jaz, Wunder-lich: vdajte se v usodo...!« Nekaj metrov pred nepremičnim jezdecem sem se ustavil in glasno trčil s petama. Toda cesar ni privzdignil glave; mirno je nadaljeval svoje pisanje. Naposled je bilo pisma konec. Cesar je odložil pero, se nagnil v sedlu nazaj, kakor da bi se njegov dozdevni konj spuščal po strmini nizdol, in mi je z neko prijazno porogljivostjo pogledal v oči. »Tak tako, Wunderlich,« mi je dejal. »Zapustiti nas mislite? Hudo mi je, verjemite mi, dečko, res mi je hudo...« »O, naj mi vaše veličanstvo dovoli še poslednjič, da ga prosim...« »Nikar, Wunderlich, samo solzavih jeremiad nikar! Vse že vem, kar mi mislite povedati. Toda vaša poroka s Carmo je docela nemogoča. Ni dobro, če se kralji ženijo s pastiricami, princese pa z navadnimi smrtniki. To se zmerom slabo konča. Nedavni primeri to dokazujejo.« Cesar je nabral obrvi in njegove nemirne sive oči so begale sem in tja. Ni omenil zakona med svojo sestro in kavarniškim natakarjem Zubkovim, a vzlic temu sem vedel, da ima to v mislih. »Tudi jaz, fant moj,« je povzel nato, »tudi jaz sem nekoč sanjal o princesi, ki ni bila vladarske krvi. Toda spomniti sem se moral, da sem najprej Hohenzollern in potem šele moški; zato sem se vdal v zvezo, ki je ustrezala mojemu vladarskemu domu, čeprav je puščala moje srce docela hladno. Kaj rečete, Wunderlich, ali ne bi mogli tudi vi storiti, kar sem jaz storil?« Zadovoljen z lastno dobrodušnostjo je pognal »konja« v dir (imaginarno seveda), potem je pa razjahal in stopil k meni ter mi ponudil roko. Vse lepe besede o pravicah ljubezni, ki sem si jih bil pripravil za to priložnost, so se mi zmešale v glavi. Niti besedice nisem mogel izustiti. Cesarjev kratki očetovski nagovor me je bil vrgel s sedla. Moj gospodar se je očitno pasel na mojem začudenju, kakor igralec, ki je odkril nov trik v stari vlogi. »Torej do svidenja, Wunderlich,« mi je rekel tedaj. »Ne pozabite, da imate prijatelja v nemškem cesarju. In podvizajte se in vzemite za ženo kakšno vrlo dekle, da vam bo podarila lepe otroke, meni pa zveste podanike.« Obrnil se je na petah, skočil na svojega lesenega konja in se pogreznil v svoje neskončne pisarije. Zastor je vztrepetal... Sam ne vem kdaj sem prišel v grajski drevored. Moja prtljaga je bila že v avtomobilu, ki me bo odpeljal na postajo. Stal sem nepremično kraj voza in se nisem mogel odločiti, da bi dal šoferju znamenje. Strmel sem v Carmina okna. čakal sem ene same kretnje njene roke, da bi v njej črpal upanje za obupne mračne dni, ki so me čakali, in pogum, da se bom mogel odtrgati od tega gradu, kjer diha ona, od tega parka, kjer sem doživel srečo najinega prvega poljuba. Toda vse je bilo tiho, nič se ni zganilo za oknom, ki je v njem razkazovalo solnce svoj blesteči sijaj. Morda jo je njena mati cesarica zadržala; morda jo stražijo v enem izmed salonov, gledajočih na drugo stran parka. »Gospod Georg,« me je spomnil tedaj šofer, »zamudila bova vlak, če se takoj ne odpeljeva.« »Dobro tedaj. Naprej!« Motor je zabrnel. Pesek je zaškripal pod gumastimi kolesi. Obrnil sem se nazaj, da še poslednjič vidim hišo, kjer sem doživel svojo veliko ljubezen. Prosil sem usodo, da bi mi naklonila vsaj poslednjo milost. In glej: prav v trenutku, ko se je gradič že izgubljal za ovinkom, je drobna roka vzdignila zaveso, plaho pomahala v slovo in mrtvo omahnila. Zavesa je padla na prejšnje mesto, kakor val, ki se zgrne nad utopljencem. V avto se je privrtinčii list z drevesa. Pobral sem ga in ga shranil v listnico, kakor da mi ga ne bi bil veter prinesel temveč drobna ročica ljubljene princese.-------- »Ecce homo« ali ženitveni oglasi v današnji Nemčiji (T-o) Kiel, maja V listu »Kieler Neueste Nach-richten« beremo tale ženitni oglas: »Star sem 27 let in popolnoma zrel; vsej vzgoji na vkljub sem si skoval lastno osebnost in imam neomajno voljo, da postanem še več, da postanem človek in pol, kakor ga je naslikal Nietzsche. Moja domovina je dežela Petra Roseggerja na severu (avstrijski štajer; op. ured.) in Rudolfa Hansa Bartscha na jugu (naša Štajerska; op. ured,); moja zemlja je na vzhodu. Po poklicu sem kmet, navezan na grudo, utrjen v neutrudljivem delu na zunaj in znotraj. »Tista; ki se med milijoni žensk čuti enako moji naturi, se lahko javi na svatbo. Biti mora severnega plemena (nekrižanega porekla) in imeti mora zadosti denarja, da si ustanoviva lastno kmetsko ognjišče. Posredovalci v peč! Ponudbe pod ,Ecce homo 3469 Kiel, Neueste Nachrichten'.« Zanimivosti z vsega sveta Popravi! V zadnji številki je v tej rubriki uredništvo izpregledalo netočnost, ki jo je gotovo opazilo mnogo naših bralcev. Med največjimi mesti na svetu je resda tudi M e x i c o , vendar ni ne milijonsko mesto ne v Južni Ameriki. Mexico šteje 616.000 ljudi in leži v Srednji Ameriki. Tri južnoameriška milijonska mesta so pa Rio, Buenos Aires in Sao Paolo. 7 milijard pisem je lani razdelila londonska pošta, zavojev pa 150 milijonov: takšnega rekorda ne pomni še nobena prestolnica. Mokri maj. Srdimo se na vreme, preklinjamo večno deževje in zraven obrekujemo Ljubljano, češ da toliko padavin pač nikjer v Evropi ni kakor pri nas. Zato bo zanimivo, če povemo nekaj številk iz češke statistike. Češkoslovaški vremenoslovni zavod je namreč izračunal, da so padavine v letošnjem maju na vsem področju republike presegale normalo za 40 do 86%. Solnce je vsega skup sijalo le 163 ur, to je za 25 ur manj kakor povprečno druga leta v maju. (Pri nas pa še 25 ur ne. Ogorčena pripomba strojepiske.) Mravlje požrle krdelo slonov. V Ugandi v Afriki so te dni našli celo krdelo slonov obžrtih do kosti: mravlje so jih bile ugonobile. Seveda niso bile to navadne mravlje, tudi termiti ne, nego strahotne mirmidonske mravlje; bržčas so bile slone napadle ponoči, ko so spali, splezale debelokožcem v oči in ušesa in uboge živali tako korenito izžrle od znotraj, da so obnemogli in drug za drugim popadali na tla. Takrat so strašne zverinice obžrle orjake do kraja, tako da ni od njih ostal niti košček mesa. Admiral Beatty — milijonar. Zapuščina pred kratkim umrlega angleškega admirala, earla Beattyja, zmagovalca v pomorski bitki pri Skagerraku, je cenjena na 35 milijonov din. Dediči bodo morali odriniti zapuščinskega davka 6 milijonov din. Queen Mary ni dosegla novega rekorda za vožnjo iz Evrope v Ameriko; vzrok je baje megla, ki je morala skoznjo predzadnji dan vožnje. Prosvetljeno stoletje. Neki newyorški časnik je izračunal, da izdajo v USA zadnje čase najmanj po 10 milijonov dolarjev (pol milijarde din) na dan za horoskope in druga prerokovanja usode. 16.778 1 mleka daje na leto neka krava iz mesta Settla v ameriški državi Washington. Njena »vnukinja« je ravno tako dobra mlekarica, saj da 16.303 1 mleka na leto ali povprečno 451 na dan. Prvi filmski igralec je bil baje Parižan Emanuel Matreat. Leta 1891. je v Aixu-les-Bainsu napravil svoj prvi film pod naslovom »Kako se naučim kolesarjenja«. Zaradi psa v smrt. Zeni vpokojenega madžarskega svetnika Štefaniji Tormi, je pred nekaj dnevi poginil pes. Nesrečnica ni mogla preboleti »težkega udarca« in je šla prostovoljno v smrt. Izdihnila je v velikih mukah šele tretji dan po strelu, ki si ga je sprožila v prsi. Novo ime za Adis-Abebo si je izmislil italijanski list »Gazzetta del Popolo«. Ime Adis-Abeba (t. j. »Novi cvet«) naj bi se spremenil v italijanski naziv »Fiornuovo«. Cel šop grozilnih pisem je pred kratkim dobil napovedovalec holandske radijske postaje Hilversum. Pisala mu jih je neka. osemletna deklica, ki je vselej dobila živčni napad, kadar je le slišala napovedovalčev glas. Dve stekleni čaši je v Tetovu pred kavarno »Belo jagnje« pojedel Blaž Stojčevič, kmet iz Brezna v tetovskem okraju. Po tej nenavadni južini je iz-pil še steklenico piva, nato je pa zajahal konja in jo mahnil domov. (Pripis: Daber prijatelj! Angltlkl napisal Jack Kahana John Harbourne je sedel za pi-(*alno mizo in strmel v pismo, na-jfpisano s strojem, ki je ležalo pred 'njim. že desetič je bral: »Pazite na svojo ženo! Podrobnosti boste Jzvedeli kasneje! Dober prijatelj.« Kaj bi človek storil z brezimnim iipismom? Najpametneje je pač, če ga neprečitano sežge. Toda kako bi vedel, da je brezimno, dokler ga ne prečita? In šele tedaj, ko ga prebereš, ga moraš pač sežgati. Poleti je križ s tako rečjo, ko v peči ni ognja. No, in če še vžigalic mimaš v žepu, ker ti je zdravnik prepovedal kajenje... ni drugega izhoda, John Harbourne, kakor da vtakneš pismo kratko in malo v žep in — mir besed! Gospod John je storil tako, vendar ga je pismo v prsnem žepu peklo ko živ ogenj. Zvečer se je vrnil ob običajni uri domov. Njegova mlada ženica ga je prisrčno pozdravila kakor zmerom. Nehote jo je na skrivaj opazoval. Kakopak: to pismo ni in ne more biti nič drugega ko neslana šala. Toda kdo neki ga je le pisal? Kakšen zlodej je šinil neznancu v glavo, da mu je svetoval, naj pazi na svojo ženo? Dve leti sta bili že minili, odkar je bila Loma Reevesova njegova žena. Prej je bila pri gledališču, ali bolje: bila je ena izmed mnogih statistk, ki so sodelovale pri neki nesmiselni reviji golih plesalk. Takrat je bilo vse mesto pokonci. Pri starih samcih že od pamtiveka ni nič čudnega, če se vnamejo za kakšno tako ali podobno zvezdo. No, in gospod Harbourne se je lepega dne do ušes zaljubil v čedno Lorno, zaljubil se je bolj in strastneje, kakor bi se utegnil zaljubiti kakšen golobrad mladenič. Nobenih zaprek ni bilo, ne pri njej in ne pri njem, in ker je Loma svojemu oboževatelju odkritosrčno vračala ljubezen in strast, sta se kar čez noč poročila... In John je bil srečen, tako srečen, kakor se mu prej nikoli niti sanja« lo ni. Tudi Loma je bila s svojo usodo na moč zadovoljna, čeprav je bila mnogo mlajša od svojega moža. In morda ga je prav zato še bolj ljubila. Zdaj pa nenadoma to skrivnostno opozorilo kakor strela z jasnega neba! Prvič, odkar je oženjen, je pomislil, da vendar ne utegne biti vse tako, kakor bi moralo biti. Hkratu se mu je pa spet nemogoče zdelo, da bi bil sum upravičen. Loma se je vedla tako, kakor se vedejo samo ljudje s čisto vestjo. Na lepem se je Johnu zareklo: »Lorna, danes sem dobil neko nepodpisano pismo!« Presenečeno je opazil, da se je zdrznila in zardela. Kar slabo mu je postalo. Vendar je počakal, da se je Lorna zbrala. S hlinjenim nasmeškom mu je skušala prikriti zadrego. »Nepodpisano pismo? čudna stvar! Pokaži mi ga!« je mirno dejala in se prisiljeno nasmehnila. Ne da bi črhnil, je potegnil pismo iz žepa in ga ji dal. Brž je preletela kratko vsebino in mu pismo vrnila. »Kako podli in nizkotni so ljudje!« je dejala in globoko vzdihnila. »Kdo neki je to pisal? In čemu?« je vprašal John Harbourne nekam raztreseno. žena ga je srepo pogledala in rekla: »Mislim, da je odveč, če te vprašam, ali verjameš tej obdolžitvi?« »Ljubica, seveda ne verjamem!« je vzkliknil z navidezno prepričanostjo, toda podzavestno je čutil, da so zvenele njegove besede votlo in negotovo. Prav tako kakor Lor-nin smeh, ko ji je povedal novico. Vendar se mu je zdelo nesmiselno, da bi še dalje tratil čas s plehkim besedičenjem, čeprav mu stvar ni hotela iz misli. Ko sta drugo jutro sedela pri zajtrku, je John prvič občutil togo napetost. Tudi Lorni se nekaj ni zdelo v redu, zakaj ko se je John poslovil, ga je boreč se s solzami pogledala. »Hiteti moram,« je zamrmral v zadregi, »saj je tako že pozno!« Položila mu je roko na ramo in rekla: »John, nekaj mi pravi, da vendar verjameš tistemu pismu...« Johna je njena odkritosrčna potrtost presunila, čeprav mu je neki glas šepetal, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Sicer pa, tako se je tolažil, bi moral svoji zakonski ženi vendar več verjeti ko brezimnemu pismu. »Dragica, dokler me resnično ljubiš...« je naposled izdavil in jo brž poljubil v slovo. »Nikoli še nisem nikogar ljubila, tebe imam rada, in nikoli ne bom imela drugega rajši,« je zaklicala za njim po stopnicah. • Kljub napornemu delu je moral John ves dopoldan misliti na tisto preteto pismo. Saj res: dekliškega življenja svoje žene vendar ni poznal. In današnji dan žive ženske prosto ko tičke na veji. Vraga, saj je zdajle tudi sama in prosta, zdaj ko sedi on v pisarni in gara... Brž je pogledal na uro. Pograbil je plašč in klobuk, stekel na cesto in poklical taksi. Ukazal je šoferju, naj zapelje prav v bližino njegovega stanovanja. Sicer si ni bil še skoval določenega načrta, toda sedenje v pisarni mu je bilo in za namakanje Ženska hvala Letalka proti letalkam (Y-k) London, junija Slavna letalska rekorderka, Angležinja Amy Mollisonova, je ondan priznala ameriškim časnikarjem, da bi zelo rada zamenjala letanje s politiko. »Kaj bi storili za žensko letalstvo,« so jo vprašali, »če bi vas izvolili v spodnjo zbornico?« Brhka letalka je tlesknila z rokami. »Za žensko letalstvo? Bože moj, samo tega ne! Vse bi storila, kar bi bilo v mojih močeh, samo da bi ženskam prepovedali letanje. Vsakdan bolj vidim, da letalski poklic ni za nas ženske. Danes je na svetu še malo letalk. Hvala Bogu! Jaz sama se za nič na svetu ne bi vozila z letalom, ki bi ga ženska pilotirala — za noben denar ne!« Pred kakimi desetimi leti je polkovnik Lindbergh nekaj podobnega izjavil. Takrat je bil ženski svet užaljen in z vseh strani je kar deževalo protestov. Kakšen odgovor bo pa Mollisonova dobila? (»Pr. Tgbl.«) Seveda, če odpravi milo tako prizanesljivo in temeljito nesnago iz perila, potem ni čuda, da ostane dolgo kakor novo in da je vedno lepo belo, Račun za diktaturo fP (0-k) Newyork, maja *, Iz Caracasa v Venezueli ffm poročajo: Slik Venezuelska vlada je pri- ||||1 javila sodišču terjatve pri za-puščini pred kratkim umrle- H ga prezidenta Gomeza — I mož je 27 let osrečeval svojo IH domovino z diktaturo — in------------ sicer v višini nič manj ko 1K milijarde din. Gomez je postal v teku let najbogatejši Venezuelčan; zdaj mu očitajo, da je obogatel na rovaš države. Po njegovi smrti se je kaj hitro pokazalo, kako »priljubljen« je bil (hvalili so ga namreč kot zelo ljudomilega diktatorja): vsi njegovi mnogoštevilni sorodniki (baje je imel prav zares več ko 100 otrok!) so se morali odpovedati službam, ki jih jim je priskrbel prezident, in zbežati na tuje. Gomezova zapuščina sestoji večji-del iz zemljišč. r pere 1 perilo bleščeče k belo a S srednjeveškim orožjem oborožen vojščak je stal pokonci v drevesni duplini, do kolen tičoč v ive-rih. Ob boku mu je visel meč; ko so ga spravili na zrak, je pri priči razpadel v prah. Tudi mrtvečeve kosti niso bile nič trdnejše, a njegova železna srajca je spominjala na rdečkast svilnat papir. Bržkone se je bil mož pred več sto 'iti na begu pred sovražnikom skril v drevesno duplino, a ta gd je pač spustila noter, nič več pa ne ven. Tako je nesrečnež od lakote umrl. 40.000 km na sekundo Los Angeles, maja Zvezdoslovci na opazovalnici Mount-Wilsonu v Kaliforniji so pred kratkim odkrili novo zvezdno meglico — meglico, ki drvi z nepojmljivo hitrostjo 40.000 km na sekundo v prostranstvo. To se pravi, da bi ta .meglica* v eni sami sekundi obletela našo zemljo ob ravniku! Obenem so na opazovalnici odkrili tudi neko novo zvezdo — »Novo Virginijo« so jo krstili — šestkrat tako svetlo kakor solnce in tako daleč od nas, da preteče celih šest sto let, preden pride njena luč k nam. Z drugimi besedami: žarek, ki ga je te dni prestregla opazovalnica na Mount-Wilsonu, je romal s te zvezde šest sto let, preden je prišel do nas. JuUovska modco-st Samo za moške (C-K) Pariz, junija Akademija lepih umetnosti v Parizu podeli vsako leto tistemu skladatelju, ki uglasbi najbolj uspelo skladbo, Bizetovo nagrado v znesku 10.000 frankov. Letos je to nagrado dobila mlada skladateljica, neka gospodična Le-leu. Toda komaj se je je utegnila naveseliti, je že dobila od akademije pisanje in v njem se je bralo, da so ji bili Bizetovo nagrado le po pomoti podelili; sicer je njeno delo vredno te nagrade, ker je zdaleč najpopolnejše med vsemi tekmujočimi skladbami — samo... samo pozabili so bili, da je Bizetova nagrada razpisana le za moške. Akademiki so bili kavalirji: ker je gospodična Leleu po njihovi krivdi doživela grenko razočaranje, so ji prisodili odškodnino v višini neusojene ji nagrade — le do naslova .nagrajenke* nima pravice. V Carigradu pravijo: S prijatelji jej in pij, kupčij pa ne delaj z njimi! Ti gospod, jaz gospod — kdo bo pa konja ostrgal? Kisel obraz vidi, kdor pogosto hodi k prijatelju. V ravnini je celo grič gora. Tisoč prijateljev je malo, en sovražnik je mnogo. Če zapovedujeta dva kapitana, se ladja potopi. V Ispahanu pravijo: Tepež ne naredi konja iz osla. V mravlinčji hiši je kaplja povodenj. j Bedakov odgovor je molk. Če rečeš noju, naj nese tovor, bo odgovoril: »Ptič semz; če mu rečeš, naj leti, bo odgovoril: »Kamela sem A Bog že ve, zakaj ni dal oslu rogovj Če vprašaš osla, kdo je njegov oče, bo odgovoril: »Konj je moj strte.* Usoda odličnjakov (D-K) London, junija Neki londonski pedagog je bil tako potrpežljiv, da je pregledal in proučil kariero 500 odličnjakov, ki so zadnja desetletja prišli iz londonskih šol. Rezultat njegovega raziskovanja je porazen: samo 3°/o tako imenovanih vzornih učencev je kaj prida doseglo v življenju; 50 %> od njih se mora zadovoljiti s povprečnimi službami; o 17 %> je znano, da so doživeli polom, za ostalimi 30°/o se je pa izgubil sleherni sled. 17 vrst sadja na enem drevesu (ž-o) Detroit, maja Mestece Orlando na Floridi je ponosno, da je kaj: saj premore drevo, kakršnega mu ni enakega na širnem svetu, drevo z nič manj ko 17 vrstami sadja na njem! Nekemu E. J. Ardu se je namreč s potrpežljivim cepljenjem posrečilo cepiti na sadnem drevesu še 16 drugih vrst sadja. Nenavadno drevo je lastnik krstil na prav tako nenavadno ime: »sadna solata« mu pravi. (»Detroit Times«) Energija Je »tehtna« (t)-w) Pariz, junija Energija je tehtna, to se pravi, v pravem pomenu te besede: energija nekaj tehta, ni brez teže. V Ameriki «o odkrili novo tajno družbo: »Črno legijo«. Njeni nameni so podobni kakor Jih ima zloglasni Ku-Klux-Klan: v prvi vrsti se bori zoper vse tujerodne vplive v Združenih državah. — Naša slika kaže »garderobo« in orožje strne legije« Zgodba z Angleškega London, junija Pričujoča zgodbica, pravijo, se je pripetila v nekem neznatnem mestecu v londonski okolici: Na gasilski stražnici je pozvonilo. Načelnik je snel slušalko. »Ali je tam požarna bramba?« je plaho vprašal neki glas. »Da,« je kratko odgovoril načelnik. »Veste,« je povzel glas na dru-gem koncu, »prav te dni sem si bil uredil lep vrtič in zasadil več novih rastlin...« »Kje gori?« je kratko vprašal načelnik. »Nekatere izmed teh rastlin so zelo drage in...« je glas pripovedoval dalje. »Napačno zvezo ste dobili: gotovo bi radi govorili z neko cvetličarno, ne?« »Ne, ne,« je dejal glas, »saj sem takoj gotov. Pri mojem sosedu namreč gori, pa ne bi maral, da bi ml vaši gasilci ves vrt pomandrali, kadar bodo prišli gasit.« sedla in ga potegnila s seboj na zofo. »John,« je začela s tresočim se glasom, »moram se ti izpovedati!« »Verjamem!« je odgovoril s topim glasom. »Da — saj bi ti bila morala to že pred poroko povedati. Toda sram me je bilo. Ta mladi mož...« »Kdo je?« je jecljaje vprašal, pripravljen na usodni udarec. »Moj brat je. Pred nekaj dnevi so ga izpustili iz kaznilnice. Falot je; bil je in bo! Bala sem se, da me boš zapustil, ko boš izvedel o tako čednem sorodstvu. Toda takrat se mi je življenje tako nebeško lepo nasmehnilo, ko sem tebe spoznala — in ker sem si tolikanj želela sreče, sem rajši molčala. Zdaj, ko so ga izpustili, me neprestano prosjači za denar. Vsak dan terja več. Ko sem mu rekla, da mu ne morem več dajati denarja, mi je dejal, da bo tebi pisal brezimna pisma... Viš, dragi John, takšna je resnica... Dragi, ljubljeni John...« In ,dragi John' je prijel Lorno za obe roke in jih obsul z vročimi poljubi. (S-i*) temveč samo zaradi denarja!« Krenil je na hodnik in stopil pri stranskih vratih v salon. Previdno se je približal Lorni in njenemu mlademu kavalirju, tako previdno, da ga nista mogla opaziti. Skril se je za bližnji steber in napeto prisluškoval. Zdelo se je, da Lorna mlademu možu vneto prigovarja, toda John ni mogel razumeti niti besedice. Naposled se ni mogel več premagati. Ustopil se je pred dozdevna zaljubljenca... Lorna je presenečeno kriknila: »John, kaj je pa tebe sem prineslo?« »Ali bi hotela mar ti meni prej povedati...« je besno zarenčal John. Tedaj je Lorna vstala, prijela moža za roko in ga skušala potegniti za seboj. Mladenič ju je gledal napol z nasmeškom. »Rotim te, John, pojdi z menoj!« je šepetaje prosila Lorna. »Saj vendar ne boš delal škandala tu sredi dvorane!« Kakor v snu je šel John pokorno za njo. Zdaj je itak vse pri kraju, zdaj, ko je izgubil to edino žensko. ki jo je ljubil. V veži je Lorna peklenska muka. čedalje huje ga je dajal sum. Taksi je obstal in John Harboume je obsedel v njem in premišljal, kaj naj stori. Zdajci je opazil Lorno; stopila je iz veže. »Prava reč,« si je dopovedoval, »iz hiše pa menda res še sme; saj ni ujetnica!« Tedaj se je sklonil skozi okno in opazil, da je stopila tudi ona v taksi. Pri priči je ukazal svojemu šoferju, naj požene. Kar je zdaj počel, je počel zgolj iz ljubosumnosti. Kljub živahnemu prometu je Johnov šofer sledil Lor-ninemu taksiju, čez pol ure je ženin avtomobil obstal pred znanim restavrantom Vzhodnega okraja. John Harbourne je plačal šoferja in stekel za Lorno, ki je stopila v restavrant. Sprva je že mislil, da jo je izgubil izpred oči, potlej jo 3e pa uzrl, ko je stopila v salon, kjer je sedelo nešteto ljudi pri ju-žini. Lorna je šla po sredini dvorane nekemu mladeniču naproti, ki je vstal in ji mahal z roko. Oba sta se brž zatopila v pogovor. Johna je pograbila sveta jeza — In sram ga je bilo, da se je šele zdaj spomnil: »Saj mi Lorna pač ni mogla postati iz ljubezni žena, Drevo — morilec London, maja Blizu neke angleške vasi so našli v nekem votlem hrastu kaj nevsakdanjo najdbo; , Nemški teniiki prvak v. Cramm (na levi) Ja v Parizu premagal avatovnega prvaka Angleža Perryja (na desni) kL-.1Qf GROZE JR Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja S. li a <1 a 1 j e v a n j e »Ne, lo ui sen, miss Wibbsova. N’a neki ladji sva... Nekam nas peljejo...« Dollyn glas je zvenel plalio in obupano. Oči so ji topo begale po kabini; pogled se ji je zdajci ustavil na vratih. Xi dvoma: zaprla so. Toda kljub teinu je Do!ly stopila k vratom in pritisnila na kiiuko. »Zaprti svaj< je brezupno vzdihnila in S.e vrnila k miss Wibbsovi. V ti-stelli trenutku je opazila na njenem p<,;rganient|ieni obrazu zadovoljen na-smgh. Ozke, izsušene ustnice slare ilovice so nerazumljivo nekaj mrmrale predse. »Ali vas ni nič strah?« je vprašala DolljV začudeno. , Narobe — presrečna sem...« l>olly jo je vznemirjeno pogledala. Kaj le je revici? Ali se ji mar blede? Ali ji je strah omračil um? — »Naposled vendar doživljaj,« je razumljiveje dahnila družbenica. »Pravi pravcat doživljaj;. Dolly je ostrmela. Ni mogla verjeti svojini ušesom. Sicer pa: saj mladenka res ni mogla razumeti uresničenja romantičnih želja nesrečne nakazne device, l.eta in leta je šlo življenje mimo nje; videla je razkošje in srečo, sama pa ni nikoli ničesar užila. Dollv se je zagrizla neovržna misel v možgane: Miss .\Vibbsova je — znorela! 2. .letnici Doruer je srečal Oiannino, ko je stopil iz hotela. Njen brat je bil z njo. Oba sta imela v rokah vse polno zavitkov; bržčas sta si še pred odhodom nakupila kakšne malenkosti. Kdaj odpluje vaš parnik?; je vpraša! Do mer. »č'ez dve uri. Pravkar sva hotela k vam po s ovo. (lianuini je glas trepetal; videti je bilo, da je zelo žalostna. Tudi v njenih očeji se je zrcalila otožnost. Dornerja se še pogledati ni upala. Živčno si je grizla ustnici in vidno se je trudila, da bi udušila solze. Ce bi ne bilo njenega bratca poleg, bi se Doruer gotovo ne bil mogel premagati — pa bi ji poljubil roko. Morda bi ji bil celo ljubezen odkril, ki jo je skrival v srcu. Prisotnost Giannini-nega bratca ga je pa nekam motila. Razen tega se ie moral pošteno potruditi. da bi Giannine še bolj ne razžalostil Na skorajšnje svidenje. Benito.« je dejal Dorner in pobožal dečka po licih; potlej se je sklonil in ga poljubil. Medtem ko je nežno jemal slovo od drobnega fantiča,je pogledal Giannini v oči. kakor da bi ji hotel reči: »Ta poljub je zate...« Ko ji je prisrčno stisnil roko, je čutil. da ji prsti drhte. »Xa skorajšnje svidenje v Xapoliju,« je komaj slišno ponovil. ■-Gakala vas bom«, je pridušeno odgovorila Giannina in brž zavila z bratcem proti pristanišču, boječ se. da ne bi Dorner videl solze, ki so ji silile v oči. * Dolly Buddova si je naposled dopovedala, da sta obup in strah slaba tovarišija; izprevidela je, da mora biti močna, hrabra in odločna, kakor sc Američanki spodobi. Sama se bo morala borili, to je bilo na dlani, zakaj pomoč miss Wibbsove bo prav gotovo jalova. Okoli poldneva sta zaslišali zdajci I)olly in miss NVibbsova korake in glasove, ki so se bližali njuni kabini. Nekdo je odklenil vrata in jih odjiali-nil. Na pragu se je pojavil mož bronasto zagorele polti in črnih, kakor v mrzlici žarečih oči. Za njegovim hrbtom sta 6tala še dva moška; enega je Dolly spoznala: bil je včerajšnji režiser. Mož z žarečimi očmi se je približal mladi Američanki. »Vaš oče nas je hotel ujeti v jiast.' je dejal. »Toda mi nismo tako zeleni, da bi mu šli' na limanice. Slabo šalo si je izbral, sicer bo pa to sam kmalu izprevidel. Prepišite tole pismo in jmdpišiie se h Pomolil ji je listič in onh je brala: »Nevarnost mi grozi. Rotim te, da prinašalcu lega pisma takoj plačaš toliko, kolikor bo zahteval,« Dol!y je skomignila z rameni in od sekano odgovorila; .-Tega no podpišem!« Mož žarečih oči se je zaničljivo na sinehnil. »Kakor si boste postlali, tako boste ležali!« Dolly se je izzivalno vzravnala in odločno dejala: »Ničesar se ne bojim!« »Zdaj morda res še tako mislite. Toda spoznali boste, da grožnje, ki lami z njimi prisilil vašega očeta na kotena. niso prazne marnje. V mojih rokah ni samo vaše življenje... Jaz sam bom odločal,« je nadaljeval tiše, »sam bom določil, kakšna bo vaša smrt in kakšno bo vaše umiranje...« Dolly se je zdrznila spričo tolike grozovitosti. :.Do večera si lahko premislite,« je neizprosno nadaljeval bronastojiolti mož. »Mislim pa, da boste že prej predrugačili svoj sklep, ko boste izvedeli, kdo sem. Ne bom vam prikrival svojega imena: Cesare Sala sem. Ali morda ne jioznate tega imena?« Da, poznala ga je! šele pred tednom dni je brala v časnikih o njem. Mnogo so takrat pisali in pisarili o tem lopovu,'ki je združeial v sebi vso orientalsko nizkotnost in rutiniranost ameriških gangstrov. Mož, ki je zrasel v pristaniškem predmestju Smirne, Sala, je imel že kot dvajsetleten mladenič na vesti toliko lopovščin, da so ga na vse kriplje zasledovale turška, grška in italijanska policija. Ker ni bil nikjer več varen življenja, se je preselil v Ameriko. Dve leti razbrzdanega življenja v čikaškeni italijanskem okraju in leto dni ameriške kaznilnice — to je bila zanj visoka šola. Odondod se je vrnil v domovino; pred njim ni bila varna ne Sirija, ne Egipt. Njegovi sledovi so bili vsepovsod, toda doslej ni bil njegovi zvitosti še nihče kos. Na vse to je Dol!y v tistem hipu pomislila. »Ne jiozabite,« je dejal najiosled v newyorškem narečju, ;da ni samo vaše življenje na kocki. Zvečer se vrnem po vaš odgovor.« Zaloputnil je vrata in jih zaklenil. Koraki in glasovi na hodniku so utonili... * Usoda je bila Dornerju resda mila: komaj se je jioslovil od Giannine, je srečal na ulici svojega starega prijatelja, letalca Harryja' Pat kerja. Čez nekaj minut sta že sedela na ploščadi neke kavarne, in Parker je pripovedoval, da je bil šele včeraj priletel semkaj in da se jutri že vrne v domovino. »Vzemi me s seboj,« ga je prosil Dorner, »Prav rad. Do Croydona«? »Ne — samo do Italije, če se ti preveč ne mudi na Angleško, bi te zelo prosil, če bi lahko svoj izlet malo raztegnil. Mogoče liova porabila nekaj ur za iskanje neke jahte.« Prav na kratko je letalcu povedal o ugrabitvi Američank in o sklepih, ki si jih je bil skoval. »Morava jih dobiti v pest, naj stane kar hoče!« »Drži!« je navdušeno vzkliknil Parker. Nikamor se mu ni mudilo in Dor-nerjev predlog ga je hudo mikal. »Če si za to, lahko takoj sta rta va.« Dorner je jrogledal na uro. »Točno čez eno uro bom na letališču. Prosim te, vzemi mnogo bencina s seboj. ker bova bržčas hudo dolgo križarila nad morjem...« 3. Giannina Ko se je vračal Dorner v hotel, je že videl Gianniuo pred vhodom. Uzrla ga je in mu stekla naproti. »Se zmerom ste tu?« je začudeno vzkliknil Dorner. »Saj ste mi prej vendar rekli, da krene vaš parnik čez dve uri na pot.« »Nisem mogla odpotovati.« »Zakaj ne?« Pobesila je glavo in zmedeno in liho leja la, kakor otrok ki ima slabo vest: »Pri vas bi hotela ostati... Strahotne slutnje me obhajajo...« Dorner se je nasmehnil. »In zato bi hoteli bili moj angel varuh?« Giannina je molčala. S pobešeno glavo je stala pred njim, samo da se ne bi srečala z njegovim pogledom. Oči bi jo bile prav gotovo izdale — povedale bi to, česar se ustnice niso upale... Dorner jo je prijel nežno za roko in dejal: »Draga Giannina, visoko cenim vaše prijateljstvo, toda z menoj na pot ne morete.« »Zakaj ne?« »Ker bom že čez kakšno uro startal z letalom. Neki prijatelj, letalec, me vzame s seboj « »Ali bi ne bilo morda v letalu še kakšnega kotička zame?« Doruer je zmajal z glavo. »In če bi tudi bil, ne moreva vzeti še Benita s seboj.« »On že pluje s parnikom.« »Samega ste revčka poslali na j»ol?!c »Da in ne. Slučajno sem srečala na parniku nekega znanca iz Najiolija; ta mi je vzel bratca v varstvo.« »Ah?!« Gianninina roka je še zmerom počivala v njegovi, in on jo je krepko stisnil, kakor stisneš roko hrabremu tovarišu. »Potlej vas seveda ne morem pustiti same tukaj, če bo Parkerju prav, odletite z nama!« * Pičlo uro kasneje se je dvignil na letališču mogočen tič. Parkerju za hrbtom sta sedela Dorner in Giannina. Kadarkoli se je Dorner ozrl, se je srečal z dekličinim pogledom, ki je bil poln hvaležnosti. Njene ustnice so se premikale... toda brnenje motorja je udušilo njen glas. »Presrečen sem, da ste poleg mene!« je kričal Dorner. »Ljubim vas, angel varuh moj!« Zdaj ji je lahko vse povedal, česar se doslej ni upal. Vse, vse, kar mu je bilo na srcu. Saj ga tako ni mogla razumeti, ko je pa motor delal tak šunder. Kljub temu je pa Giannina vse uganila. Njen obraz je sijal od sreče, kakor da bi ga nenadoma ožarila neka notranja svetloba... In Dorner je vedel, da ga je razumela... * Zvečer se je Sala spet vrnil v kabino k svojima jeinicama. Dolly ga je sprejela z zaničljivim pogledom. Ničesar ne bo podpisala! Njegove grožnje so izgubile v urah premišljevanja svojo moč. Odločila se je celo, da bo pospešila smrt, če ji bo Sala ponudil kupo gorja. Z vso besnostjo mu je zalučala v obraz vse svoje misli, ki jih je kovala v urah samote. Samo tega mu ni povedala, da si je že pripravila orožje. Čisto slučajno je našla v kabini čre-pino — dolgo in šiljasto, ostro ko igla. Crepina je bila od steklenice in njen vrat je bil še cel, zato ji bo kakor nalašč namesto ročaja pri bodalu. DolIy je 6voje orožje skrbno skrila |>od vzglavje. Če ji bo grozila skrajnja nevarnost, bo pa pograbila zanj. Sala se ni dolgo mudil v kabini. Videti mu je bilo, da je v skrbeh in razdražen. »Vašega podpisa itak več ne potrebujem!« je naposled dejal. »Vaš oče bo plačal, kolikor bom zahteval. Tri dni premisleka sem mu dal. Gorje vam, in gorje njemu, če mi ne ustreže.« In spet je zaklenil vrata za seboj. Spet je ostala Dolly sama s svojimi mislimi in s svojo žalostjo... Miss \Vibbsova je tako trdno spala, da je niti Šalov obisk ni bil predramil. 4. ,Aphrodita‘ — odkrila! Mnogo ur je krožil nad morjem ogromni beli tič, s tremi ljudmi — Darkerjem, Dornerjem in Giannino — j>od svojimi krili. Križaril je nad morjem, dokler ni naslednji dan utrujen pristal pri Reggiji. Vse iskanje je bilo zaman — »Aphro-dite« ni bilo nikjer. Dorner in Giannina sta se odpeljala z letališča kar z avtomobilom v Reggio. Neuspeh ju je moril. Dornerju se je risala globoka brazda na čelu. Kaj zdaj? Na pol pota vendar ne more obstati... Giannina je ostala v hotelu, on je pa stopil v pristanišče. Odločil se je, da bo z jadrnico ali pa z motornim čolnom pretaknil vsa bližnja pristanišča. Morda je ,Aphrodita* vendar skrita tod kje? Toda niti ta dan niti prihodnjega ni mogel dobiti ne jadrnice ne motornega čolna na posodo. Stari mornar Enzio, ki se je z njim seznanil v neki pristaniški krčmi, mu je povedal, da se bo jutri ali pojutrišnjem vruil neki VMtkartc imeniten motorni čoln v pristanišče. Torej: potrpljenje! Dornerja je čakanje utrudilo. Da bi ubil te prazne ure, je taval iz krčme v krčmo in prisluškoval pogovorom ribičev in mornarjev. Nadejal 6e je, da bo morda vendar kaj izvedel, kar bi mu pomagalo na sled za lopovi. In res je nekaj slišal. Še prej kakor je pričakoval — že prihodnji dan. Neki mornar, ki je sedel blizu Dorner-jeve mize, je pripovedoval svojemu tovarišu o nekem Enricu. ki so ga včeraj prepeljali v bolnišnico: »Smolo je imel fant: kakor nalašč si je moral zlomiti nogo. prav takrat, ko se mu je ponujal masten zaslužek. Danes je pristala jahta ,Aphrodite\ Nekaj v podladju ni v redu: zdaj iščejo potapljača. Enrico, revež, zdaj se valja |M> bolniški postelji, namesto da bi si pod vodo ogledoval pokvarjeno podladje!« ,Aphrodite‘!!! Ta beseda je podžgala Dornerja ko električna iskra. ,Apkrodite‘ je torej v pristanišču. V Reggiu! ,Aphrodite‘ potrebuje potapljača... In to je bilo vse, kar je Dornerja zanimalo... Na delo torej, pri priči in jiogumno... * Čez četrt ure je bil Dorner že v pristaniški pisarni. »Le ne prenaglo,« je moral miriti predstojnika pristaniškega urada, ko mu je bil vse povedal. »En sam nepreviden korak — in dvoje življenj je na niti. Lopovi bi ju prav gotovo umorili. Prepustite stvar meni. Samo to vas prosim: napišite mi potrdilo, da me pošiIjate kot potapljača na jahto. Kakopak mi pripravite tudi potapljaško obleko.« J Pa še kuter boste rabili! ,Aphro-dite‘ je v ladjišču.« »Ne potrebujem kutra; rajši bom vzel čoln.« »Prav. čez eno uro bo vse v čolnu pripravljeno.« »Hvala. Najprej se odpeljem sani, da si vse ogledam. Pozneje se bom javil v spremstvu vaših ljudi na ,Aphroditi*. Dotlej pa, prosim, ne črhnite živemu krstu besedice...« Eno uro pozneje je krenil čoln proti ,Aphroditi‘. Na njem je sedel Dorner sam. Obraz so mu zakrivali široki krajci slamnika. Oblečen je bil v pre-jirosto obleko domačinov, ki si jo je za majhen denar kupil v mestu. Ob istem času je odrinil od brega drugi čoln z dvema vesloma. Na krmilu je sedel Sala. Dalje prihodnjič Prve ženile* na francoskih ministrskih itolih Irena Curie-Joliotova, velike matere še večja hči Mlada učenjaklnja kot ženska, žena in mati 'M Olimpijske dopisnic« io izdali N«tnci. V promet pridejo 1». junija. Iziti sla dve vrednoti, ona za doma, druga za tujin«. Na lovi del ozon« na dosni pa znamka z olimpijskim zvonom Na Francoskem veje. nov tluh. Italijani in Nemci so prestali revolucijo, pometali so vse povsod, modernizirali upravo, pojme in ljudi: žensk še niso poklicali na odgovor-na mesta v vlado. Na Francoskem ženske še volilne pravice nimajo in tudi sicer so zaradi zastarelih zakonov pred gosposko nekam ■manj vredne od moških: saj njihov podpis nič ne velja, če ga ne overovi njih mož! In vendar so boš Francozi storili v ženskem vprašanju najpomembnejši korak naprej, revolucionarno gesto, kakor je ui tvegala v Evropi še nobena demokracija ne avtokracija: Leon Blum je poklical na podtajniška mesta v ministrstvih kar tri ženske, med njimi Ireno Curie-J oliotovo. Naše bralke to ime gotovo že poznajo: saj spada med najslavnejša imena sedanjega veka. Prav je, da spoznajo tudi človeka, ki nosi to ime. Priskrbeli smo si zato članek o veliki učenjakinji, napisan nalašč za sedanjo priložnost; priobčila ga je Irenina mlajša sestra Eva. Učenjakinja je. Hči dveh velikih učenjakov. Zena učenjaka. Mislim, da mora biti zelo velika individualnost, Irena Curie.Joliotova, nova francoska državna podtajnica xa znanost drugače j»ač ne bi bila zmožna čuda, da ni nikomur podobna, da nikogar ne posnema, niti svoje slavne matere ne — čeprav stopa vsaj v enem po njenih stopinjah: mati in hči,' obe sta dobili Nobelovo nagrado za znanstvena odkritja. Mislila sem, da se ne doživi dvakrat, da bi mlada študentka prišla 'z univerzitetnih klopi naravnost v znanstven laboratorij, ,da bi se jjoročil^ s svojim študijskim tovarišem in si skupaj z njimi priborila slavo: mislila sem, da se vse to ne da-dvakrat jx>-noviti. Mislila sem.' da je imela ključ za: to skrivnost naša mati in da ga je vzela s seboj v grob (Marija Curie-Sklodovvska, odkriteljica radija. Op. uredj. A glej: prišla je druga ženska, Irena Joliot-Curie, . in ona ustvarja danes korak za korakom na novo to izjemno kariero. Zenska docela drugačnega kova. Zenska, ki me s svojim značajem in z. vsem svojim bitjem dan za dnem iznova osuplja... Ko sem bila še otrok, nisem razumela vedenja svoje starejše sestre; zdelo se mi je kar nenaravno. Z grozo sem gledala, kadar je Irena dobila škatlo sladkorčkov v dar: zaklenila jih je v svojo lepo urejeno omarico in vsak dan vzela iz nje in pojedla jjo en sladkorček, naposled je pa pojx>lnoma pozabila ta svoj zaklad — zaklad, ki bi bil pri meni že v nekaj urah skopnel. Videla sem jo, kako je spravljala v hranilnik frank za frankom in si nabirala denar, ki se je meni zdel neizmeren — in vendar ni nikoli segla po njem, iz preprostega vzroka, ker ni ničesar jiotrebovala... ...čudovito je, kako je vse pri Ireni v ravnotežju. Ta mlada žena sploh ne ve — vsaj jaz tako mislim — kaj je potrtost, črnogledost in duševna stiska. Ta ženska ima dar, da zna pahniti od sebe vse nevšečnosti, ki bi jo utegnile odvrniti z njene poti. In čeprav je vse prej ko domišljava, ne dvomi niti trenutek o sebi. Zmerom je vedela, kaj Poče, in zmerom je to dosegla, brez hlastnosti, smotreno in potrpežljivo. Znanstveno raziskovanje ji je drago nad vse: leta 1921 je objavila svojo prvo fizikalno študijo, leta 1935, po štirinajstih letih trdega dela, ji je Nobelova nagrada za kemijo prlneslp slavo in zadoščenje, da je skupaj s svojim možem obogatita znanost za veliko dognanje. ...Irena ljubi šport. Celo takrat, ko jo delo oblega, najde časa in priložnosti za plavanje ali za smučanje, za čolnarjenje ali pa za izlete v hribe. Zato je pa živ krst ne pripravi do tega, da bi se ukvarjala s stvarmi, ki ji ne diše: da bi mislila na nove moderne kostume, da bi sprejemala dolgočasne goste — in da ne bi zehala pri uradnih sprejemih... • ...Irena ni ne frivolna ne koketna. Vse moje prizadevanje, da bi jo pripravila do tega, da si posadi klobuček na glavo, da bi si negovala svoj drugače lepi, le nekoliko preveč negibni obraz, je bilo zaman. Tudi se mi ni nikoli posrečilo, da bi kdaj Ireno razsrdila. Nikoli v življenju je nisem slišala, da bi rekla kakšno žal besedico. In kolikor vem, ni še nikdar v življenju lagala. % .. Leta 1926 nam je Irena lepega dne pripeljala domov — k moji materi in meni — Frederica Joliota, pač najbolj blestečega in najbolj živega med vsemi učenjaki v Radijskem institutu. Zakon med to premišljeno vseuči-liščnico in tem mladim, od življenja kipečim, nepokvarjenim mladim učenjakom je vseh teh deset let pač eden izmed najsrečnejših, kar' jih poznam. Zraven svojega moža — v njegovi družbi živi tako rekoč noč in dan, ko skupaj znanstveno delujeta — je postala Irena človeško toplejša in krot-kejša. Videla sem jo, kako se Je počasi vživljala v rodbinsko življenje, se izpre-minjala v gospodinjo in se vsa navezala na otroka, ki jima je dala življenje. Hladna fizičarka, kakršna je bila prej, se zdaj zanima tudi za socialna vprašanja, da, celo za politične doktrine. (Po političnem prepričanju je Irena Curie socialistka. Op. ured.) Na tem polju pa nisva zmerom enakih nazorov. In tako se je lejjega dne zgodila nezaslišanost, da se je moja sestra, tista, ki sem malo prej rekla o njej, da se nikoli ne razjezi — da se je torej moja sestra izpozabila v vročo debato, trajajočo najmanj sedem minut! Presenečeni in odreveneli hkratu spričo tega nepričakovanega učinka najinih besed sva se nemo spogledali. Potem sva obe skup udarili v smeh. In da preskočim na drugo področje,, sem prosila Ireno Curie-Joliotovo, naj mi vendar nazorno pojasni, kaj jo prav za prav umetni radij — tisti one, ki so ji za njegovo odkritje prisodili Nobelovo nagrado.« (Po »Mariannl«) Negui na potu na Angleško: na vožnji I* Jeruzalema te Je abesinski cesar Gibraltarju. Naša slika ga kale pri vstopu v Hotel, kjer se Je nastanil, dokler ni tki vojni ladji nadaljeval vožnje jamči ovost! sPanski bezeg ELID a ko .Union'. Prav rad nemu svojemu prijat svojem stolčku tako d tega. da draži svojegE čer za večerom je ] Tja je.; zahajal zato, najboljše podnebje'. 1 prestano norčeval.. U. VI. 1936. Lepota, zdravje, Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet Da bo izbira na mizi Meščanska kuhinja ; Jedilni list za skromnejše razmere Nedelja: Kruhova juha, preslani-hjena telečja pečenka, dušen riž, solata, čokoladni piškoti*. • Ponedeljek: Svinjski golaž z vod-fcimi cmočki, ocvrte miške. Torek: Grahova juha s kašo, prekajeno meso s špinačo. Sredo: Goveja juha z vlivanci, govedina s praženim krompirjem in ohrovtom. Četrtek: Mesni hlebčki s krompirjevo kašo, rdeča pesa v solati. Petek: Prežganka, krompirjevi va-ijanci, zelena solata. Sobota: Vranični riž v goveji juhi, snovi cmoki, krompirjeva solata. Jedilni list za premožnejše Nedelja: Goveja juha z rižem, nadevana pljučna pečenka, pečen krom-Pir, žemljev narastek s šodojem. Ponedeljek: Juha iz stročjega fižola m krompirja, telečji perkelt z duše-him rižem, piškotne rezine z vročo malinovo polivko. Torek: Goveja juha z rižem in gra- m, Popečena govedina s kumarično omako, zdrobovi cmoki, čokoladni zavitek. Sreda: Goveja juha z vraničnim Ponvičnikom, svinjski kotleti z zabeljenim krompirjem, punčeva rolada. Četrtek: Pomladanska zelenjavna juha*, kumarična pečenka’, češki cmoki, limonov narastek. Petek: Ričet s svinjino, jajca z be-samljevo omako, pražen krompir, češke dalke. Sobota: Paradižnikova juha z rižem, dunajski zrezki z mladim krompirjem m glavnato solato, maslen rabarbarov zavitek. Recepti za jedi označene v jedilnih listih z * Čokoladni piškoti • Iz 5 beljakov stolčemo trd sneg in 0[iu po malem pridenemo 9 dkg prav fino presejanega z vanilijo pomešanega sladkorja. Potlej stepamo sneg dalje ih mu pridenemo še 16 dkg sladkorja v prahu in 3 dkg kakava. Ta sneg brizgamo v obliki 4 cm dolgih piškotov na omaščeno pločevinasto pekačo. Piškote potresemo povrhu spet s sladkorjem in denemo pekačo v napol hladno pečnico. Ako se piškoti koj prvi dan dovolj ne osuše, jih postavimo v pečnico še drugi dan, zakaj preden jih odločimo od pločevinaste pekače, morajo biti popolnoma strjeni. Iz čokolade si pripravimo gosto kašo, kakor je običajno za glaziranje, in v to kašo pomakamo piškote — in sicer s tisto platjo, ki je bila na pekači spodaj. Tako glazirane piškote polagamo na štaniolni papir in jih pustimo tako dolgo na zračnem prostoru, da se čokoladna sklenina strdi. Pomladanska zelenjavna juha Pomladansko zelenjavo (špinačo, kislico, trpotec, krebuljo, koprive, mlad peteršilj itd.) dobro očistimo in zdu-šimo na presnem maslu. Medtem popražimo v drugi kozici na maslu ali masti drobno sesekljano čebulo, dodamo malo moke in napravimo svetlo prežganje. Potlej ga zalijemo z vodo in kislo smetano, ga dobro prevremo in vmešamo še pretlačeno ali pa fino sesekljano zelenjavo. Juho začinimo z limonovim sokom, poprom in soljo, naposled pa stresemo vanjo še popražene žemljeve rezine. Kumarična pečenka 1 do 1 in >/• kg govejega stegna stol-fiemo in solimo, ga preslaninimo t svežo slanino, povrhu pa potegnemo z iglo za preslaninjenje v meso še ozke svaljke iz kumaric. Meso popečemo na vroči masti na vseh plateh, potlej ga pa polijemo z močno govejo juho. Naposled dodamo še nekoliko poprovih zrn, lovorjev list in piment in dušimo pečenko, dokler se ne zmehča. Ko je mehka, jo vzamemo iz omake, zalijemo omako s kislo smetano, vžvrklja-mo 1 žlico moke vanjo in jo prevremo. Po potrebi prilijemo še goveje juhe, če je omaka pregosta, toda potlej jo moramo spet prevreti. Preden pečenko serviramo, moramo omako pretlačiti in ji dodati nekoliko drobno sesekljanih kislih kumaric, po okusu kisa, sladkorja ali popra. Se nekaj receptov za soeivnate narastke in pudinge Rabarbarov narastek 50 dkg rabarbare zdušimo do mehkega s 6 dkg sladkorja, primešamo 2 dkg presnega masla in denemo zmes v lik za narastke. Iz 2 beljakov stolčemo trd sneg, po žlicah vmešamo vanj 5 dkg sladkorja v prahu, ne da bi medtem prenehali tolči. Ta sladkani sneg vsujemo na rabarbaro in spečemo narastek prav hitro v pečnici. špinačni puding 25 dkg špinače dušimo nekaj minut, potlej jo pa na drobno sesekljamo. Iz 1 dkg masla in 1 'dkg moke napravimo svetlo prežganje, ga zalijemo z ‘/'sl mleka in prevremo. Naposled denemo v prežganje sesekljano špinačo, 1 rumenjak, sol in sneg iz 1 beljaka. To zmes denemo v omaslen lik za pudinge in jo v sopari, pokrito seveda, kuhamo 'It ure. Zelenjavni narastek 3 in 'It dkg masla in 3 in 'U dkg moke popražimo, zalijemo z 'M mleka, skratka, pripravimo si gost beša-melj in ga solimo. Ko se ohladi, pridenemo 3 rumenjake, na pol zdušeno! in odcejeno zelenjavo, torej na re-j zance zrezano korenje, zeleno, kole-1 rabo, ohrovt, ohrovtove vršičke in šampinjone, zdušene na presnem maslu. Vso to mešanico denemo v omaslen in z drobtinicami potresen lik za narastke in jo kuhamo tri četrt ure v sopari. Praktični nasveti Ostre britve Britve in britvice za aparat postanejo ostrejše, če jih pied uporabo vtaknemo za nekaj trenutkov v vrelo vodo. Po tleh razlita mast je prav neprijetna zadeva. Prav lahko jo s tal odstranimo, če brž vsujemo na madež prašek za čiščenje nožev. Ko potem z vročo vodo izmivamo, vsujmo še pest sode vanjo, pa bomo s tal odstranili slednjo sled mastnega madeža. Madeže od trave odstranimo iz oblek in perila z alkoholom, ker se travnato zelenilo topi v njem. — Počakati pa moramo, da se madeži popolnoma posuše, šele potlej prepojimo zamazana mesta z alkoholom. čez kakšne četrt ure odstranimo z drgnjenjem vse zelenilo iz obleke. Krpanje nogavic Marsikatera žena in dekle se med krpanjem nogavic na moč jezi, ker se ji svilena nitka zelo pogosto zavozlja. Temu se prav lahko ognemo. Preden odtrgamo nit od klobčiča, si ovijemo konec niti okrog prsta, je odvijemo toliko, kolikor je potrebujemo, potem jo pa pošteno nategnemo. To lahko storimo brez skrbi, ker je svilena nit zelo elastična. S tako nategnjeno nitjo šivamo brez skrbi: ne bo se nam več vozljala. Deževnica Znano je, da je deževnica zelo mehka voda, toda malokdo ve, da postanejo lasje, če jih umivamo z deževnico, lepi in svilnato svetli. Nega čevljev čas izletov je že napočil. Zato ne bo škodovalo, če zapišemo par nasvetov: čevlji postanejo nepremočljivi, če jih postavimo za nekaj ur v gosto milnico in jih potem pošteno posušimo. Premočene čevlje na-gatimo s časniškim papirjem, ker vsrka vase vso vlago. Podplati postanejo trpežnejši, če jih včasih natremo z glicerinom. škripajoče čevlje namažemo po podplatih in ob šivu podplatov s pogretim lanenim oljem, čevlji potlej nič več ne škripljejo. Dio/ moškim tako ugaja na lepih ženah... Moški ljubijo oni „dih nego* vanosti", ki je zanje neraz~ družljiv s^pojmom lepe žene. Ali ni potem povsem razum« Ijivo, da vsaka žena, ki gleda nase, pazi posebno na to, kakšno milo si izbere? Samo zares dobro milo neguje kožo tako kakor je treba, da ostane vedno lepa. Devet zapovedi za zakonske žene 1) Nikoli ne pridi k zajtrku na pol oblečena in nepočesana; umij se, počeši in čedno se obleci! 2) Ne dovoli možu, da bi ti splakoval posodo in jo celo brisal; prositi ga pa za tako uslugo ne smeš nikoli. 3) Ako gre mož dvakrat na teden s teboj zvečer v kavarno ali v gledališče, si lahko zadovoljna. Pusti mu ostalih pet večerov; naj gre sam. če pa doma čita ali dela, ga ne moti. 4) Preden nisi plačala stanovanja, trgovcu in vseh gospodinjskih računov, ne kupuj niti najmanjše malenkosti. In tudi med mesecem ne izdajaj preostalega denarja za nepotrebno šaro. 5) Svoje matere, torej moževe tašče, ne vabi prepogosto ob nedeljah in praznikih v goste. 6) Poslušaj moža, kadar ti kaj pripoveduje. Več malenkosti ko ti pove, tem rajši te ima, sicer, bi gotovo molčal. 7) Zmerom vprašaj moža za svet. Ravnaj se po njem; mož zmerom trezno presoja. 8) Bodi odvisna od moža; priznaj mu to, vendar ne bodi nadležna in ne klečeplazi. 9) Pusti ga v veri, da si ti slabotna in brez moči — on pa korenjak z levjim srcem in z Napoleonovim umom. Pokaži mu, da ga na vsakem koraku potrebuješ. —"voeie barve — om°rnljivegavonja, Teh devet zapovedi so skovale kalifornijske žene. Vsaka odkritosrčna žena bo morala priznati, da so modre, za mir in zadovoljnost v družini pa prepotrebne. r*ce| neprijetna leiiiča so imeli te dni delavci v mnogih pariških in podeielftkih to* »rnah: de jih ne bi gospodarji inradi stavke iiprli, so ostali kar v tovarnah in so v njih tudi prenočili ^ncfedcie DUNAJSKI HUMOR Dunajčane poznamo še izza starih dni. Vemo, da so šaljivi, dobre volje in duhoviti. Današnji dan je Dunaj spremenil na zunaj svoje lice, toda pravi Dunajčan še zmerom ni pozabil Šaljivosti svojih dedov in očetov, pravi Dunajčan je še danes ta dan šaljivec in dobrodušnež, ki mu ga menda ni para na svetu. Zbrali smo nekaj starejših anekdot, šaljivih in dovtipnih: Kariera Tajni svetnik doktor Pavel Schulz, podpredsednik vrhovnega računskega sveta, je bil prav zaslužen mož. Vsepovsod je imel ,zveze'; poznal je bohe-me, nič manj najimenitnejše dunajske salone; prijatelje je imel v tajništvih strank, dostop v delovne sobe v Schon-brunnu. Nikoli pa ni možak izrabil teh imenitnih ,zvez' v sebične namene. Bil je dobrodušnež in šaljivec, včasih si je pa koga tudi pikro privoščil. Norčeval se je zlasti iz birokratizma, toda nič manj iz sebe samega. Nekoč je šel mimo nenavadno mladega varovanca neke mogočne politične stranke, ki je kdo ve s kakšno pomočjo prilezel na ministrski stolček. Pozdravil ga je samo mimogrede. Tedaj ga je visoki gospod ustavil in vprašal, zakaj je tako kratek. Dr. Schulz mu je brž odgovoril: »Nočem vas zadrževati v vaši karieri...« Bančni mogočnik Nestor predvojnega dunajskega humorja je bil Evgen v. Minkus, ki je celih osem in petdeset let krmaril ban-rad je zabrusil kakš-prijatelju, da sedi na tako dolgo samo zaradi svojega naslednika. Veje presedel v operi. ,ker je v operi . Iz sebe se je ne- Ko ga je nekoč neki delničar vprašal: »Gospod predsednik, kaj boste pa vi zdaj delali?« mu je odrezavi v. Minkus. ki je bil pravkar drugim razdelil vse delo za neko velikopotezno transakcijo, odgovoril: »Očitke...« Neka dama ga že več ko deset let ni videla. Ob svidenju se mu je hotela prikupiti, zato mu je rekla: »Nič se niste spremenili v teh desetih letih.« Minkus jo je zafrknil: »Veste, stvar je namreč ta, da sem se zdel že pred desetimi leti tako star, kakor sem šele zdaj.« Pri neki priložnosti je zagovoril spet neko našopirjeno damo: »Dva in osemdeset let sem star, pa mi manjka en sam zob, namreč tisti, ki bi zanj zataknil svoje umetno zobovje...« * Pretirani bonton Nekoč je na cesarskih manevrih mestni župan predstavljal cesarju gospode občinske očete in svetovalce: »Gospod občinski svetovalec X. — Njegovo Veličanstvo cesar; gospod občinski svetovalec Y. — Njegovo Veličanstvo cesar; gospod občinski svetovalec Z. — Njegovo...« V tistem trenutku mu je cesar skočil v besedo: »Rekel bi, da drugi gospodje zdaj bržčas že vedo, kdo sem.« DRAG ZDRAVNIK Papež Honorij V. je vladal od leta 1285 do 1287, to je dve leti in en dan: ves ta čas je bil neprestano bolan. Zdravnik mu je bil takrat zelo slavni Peter Apone, mož, ki je bil v kupčiji podkovan kakor izlepa ne kdo. Dal si je namreč plačevati iz papeške blagajne po 400 zlatnikov honorarja na dan — tudi za tiste dni, ko ga papež ni klical k sebi. Celo navadni smrtniki so morali oderuškemu zdravniku plačevati do 100 cekinov za en sam obisk. 400 zlatnikov je imelo v tistem času približno tolikšno kupno moč kakor danes dobrega pol milijona din. Hu mor Janezek Rumenjak Janezka Rumenjaka že poznate, saj sem vam zadnjič o njem prippvedo-val. Zdaj je naš »brihtni« Janezek za tekača pri svojem šefu. Ondan ga je šef vprašal, kako pravimo človeku, ki stori karkoli želiš, pa ne zahteva nobene nagrade in nobene plače. He, saj vas poznam, vsi že mislite, da se je Janezek Rumenjak korajžno odrezal: »Nesebičnež!« Pa ste se' urezali! Janezek Rumenjak ni tako odprte glave, zato je kar molčal. Ker pa molk njegovemu šefu ni bil po godu, mu je hotel malo priskočiti na pomoč: »Nu, Janezek, kako bi me ti imenoval, če bi ti dal sto dinarjev, pa ne bi zahteval nobenega dela?« Janezku Rumenjaku se je brž razlezel obraz in z jezika mu je ušlo: »Osel!« Poza Dober odgovor On: »Res ne razumem, zakaj se ljudje ženijo: papigo dobiš vendar že za 30 frankov!« Ona: »Vidiš, spet ste moški na boljšem od nas: osla ne dobiš izpod 300 frankov!« Nadobuden sinko Nervozni oče: »Zdaj mi pa že prenehaj s svojim večnim izpraševanjem! Ko sem bil jaz v tvojih letih, nisem nikoli izpraševal.« Sinček: »Zato tudi zdaj ne znaš odgovoriti, kaj ne?« ustavil v na angta* n. nadaljevanje Koniesa Klara Ko sta Moulinet in njegova hči zagledala grofa de Blignyja, njun strah ni poznal meja. Neznana tesnobnost ju je stisnila za srce. Orofov prihod, ko sta se ga najmanj nadejala, jima utegne prekrižati vse račune. Ali naj mar zdaj, ko je Atenaida imela zmago tako rekoč že v rokah — ali naj jo mar zdaj kakor strela z jasnega zadene sramoten poraz? Ali ne bi morda en sam pogled zadoščal, da iznova vzplamti stara ljubezen med grofičem in njeno osovraženo tekmico? Tudi stari Moulinet je bil hudo presenečen, samo da on v svojih domnevah ni šel tako daleč kakor njegova hči. Nerazumljivo je bilo le to, zakaj ni bil mladi grof rajši počakal v Varennu, da se vrneta; zakaj je Gaston prihitel na Beau-lieu, se mu pa še sanjalo ni. Z ljubeznivim nasmeškom je stopil svojemu bodočemu zetu nasproti, hoteč mu dati roko; toda užaljeno jo je umaknil, videč da se grof niti ne zmeni zanj, temveč gre kar brez pozdrava mimo njega. Vzlic temu je stopil za grofičem v salon. Tamkaj so se bile dame medtem že zavedele in pripravile na nepričakovani obisk. Ko je Gaston vstopil, je zato zagledal graščakinjo, svojo teto, kakor po navadi, sedečo v globokem naslanjaču; baronica je stala kraj kamina s prekrižanimi rokami, da bi Gastonu nikakor ne prišlo na um, da bi ji ponudil roko. Kontesa Klara je obračala oknu hrbet, da je bil njen obraz v senci; bala se je, da je ne bi razburjenost izdala. Klarini bujni zlati lasje so bili prvo, na čemer so obvisele oči mladega moža. Nehote je vztrepetal; že je hotel planiti naprej in se presunjen vreči pred njo na kolena, ne meneč se, kaj bo potem — ko je prestregel mrzel in neizprosen pogled iz grofičinih oči. To ga je nekoliko osvestilo. Globoko se je priklonil pred njo,, ki mu je bila toliko let dobra in nesebična krušna mati, in glas se mu je tresel, ko jo je ogovoril: »Draga teta... ne zamerite... sami vidite, kako nesrečen sem... kako neizrekljivo ml je žal, da je do tega prišlo... Komaj sem se pripeljal v Varenne, k temu gospodu« — Gastona je bilo sram izgovoriti Moulinetovo ime — »sem izvedel, kakšna neodpustljivost se j6 zgodila...« »Oprostite, gospod grof...« mu je očitno užaljen skočil industrij ec v besedo. Toda Gaston se je oholo obrnil k svojemu bodočemu tastu: »Neodpustljivo je takšno vedenje in na ves glas moram povedati, da mene zanj ne zadene niti senca krivde. Priznam, mnogo sem grešil, lahkomiseln sem bil in nehvaležen, toda da bi se tako hudo iz-pozabil in da ne bi našel besede obsodbe za takšno vedenje nasproti svojim najbližnjim sorodnikom — ne, tako mi časti, tega mi nihče ne bo mogel očitati!« »Navaden vljudnosten obisk,« je zamomljal Moulinet; energične gro-flčeve besede so ga bile ustrahovale. »Ne razumem, kaj naj bi...« »Vem, takšnih reči ne razumete,« ga Je prekinil mladi mož s porazno prezirljivostjo. »To vas tudi edino opravičuje!« Toda gospod Moulinet sl je bil Roman Po francoskem izvirniku Qecvgesn Omelu priredil A. R. preveč v svesti svoje pomembnosti in veličine, da bi meni nič tebi nič požrl takšne besede — tudi ne pri človeku, ki se mu je zdel višji od njega. Zato se je užaljeno vzravnal, a koj nato se je dostojanstveno priklonil in dejal: »če sem storil kakšno napako, ljubi moj zet, vas prosim, da mi poveste, s čim sem se pregrešil; pripravljen sem se pokoriti in popraviti, kar sem slabega storil.« Toda z ogovorom, ,ljubi moj zet‘ je grofiču vzel še tisto malo dobre volje, kar mu je je ostalo. »Dovolj, gospod!« je rezko odmahnil in mu z žaljivo prezirljivostjo obrnil hrbet. »Ljuba teta,« je povzel nato, »dolžan sem vam neko pojasnilo. Dokler mi ne odpustite, Klara, se ne premaknem odtod.« To so bile prve besede, ki jih je Gaston naslovil na svojo sestrično. Klara je počasi vstala, pogledala svojemu nezvestemu zaročencu z občudovanja vredno hladnokrvnostjo v oči in počasi menila: »Oprostite, gospod grof: meni niste dolžni nikake opravičbe in torej tudi ne potrebujete odpuščanja. Povedali so mi, da se ženite s hčerjo tegale gospoda...« Poslednje besede je izgovorila morda za spoznanje bolj zategnjeno kakor druge; toda vsakdo kdor je poznal razmere, je moral čutiti v njih neizrekljivo pikrost in zasmeh. »Mislim, da ste imeli pač pravico do takšnega ravnanja, ne? Ali niste bili mar prav tako prosti in svobodni kakor jaz?« Grofič je mislil, da se mu sanja, široko je pogledal Klaro, potem pa ‘svojo teto in baronico. In ves osupel je opazil, da nobena izmed dam ne kaže razburjenja ne ogorčenosti ne jeze. Pripravljen je bil na solze, srečal je pa povsod samo smehljaj. Ali je mogoče, da ga je grofična Beaulieujska v enem kratkem letu tako docela pozabila? »Vaša zaročenka mi je sama prišla pravit to veselo novico,« je povzela Klara. »To je zelo lepo in zato tudi jaz ne smem zaostati.« Stopila je proti terasi in pomignila Reneju. Atenaida je stopila za plavžarjem; tako so bili zdaj vsi gostje zbrani v salonu. »Dovolite, gospoda, da vas predstavim,« je reklr. Klara s strahotno hladnokrvnostjo. Obrnila se je k Reneju in pokazala na Gastona: »Gospod grof de Bligny, moj bratranec.« Potem se je obrnila h grofiču in mu mrzlo pogledala v oči: »Gospod Derblay, moj zaročenec!...« Če bi bila strela z jasnega udarila mednje, jih ne bi bila mogla tako odre veniti; posebno grofič je bil kakor posekan. Atenaidi se ie zvrtelo pred očmi in njena cvetoča polt je zdajci postala siva ko pepel. Baron in baronica sta se osuplo spogledala, meneč da sanjata. Le gospod Bachelin in Suzana nista izdajala prav nobenega začudenja: notar zato ne, ker je skrivaj že dolgo upal, da pride do te zaroke, Suzana je pa tako oboževala svojega brata, da ni niti trenutek dvomila, da se ne bi ponosna grajska gospodična nekega dne spreobrnila k njemu. Gaston je pri tej priložnosti pokazal, da njegova diplomatska kariera ni bila zanj docela brez sadov. Nepričakovano hitro se je opomogel; z brezhibnim priklonom in ljubeznivim smehljajem se je obrnil k Derblayu. »Prejmite moje najiskrenejše čestitke, gospod,« je rekel z glasom, ki se mu skoraj ni poznalo, da trepeta. »Dobili boste ženo, ki bi je bili le zelo redki vredni med nami.« Naj je bila Atenaida še tako ogorčena in odrevenela, je vendar čutila, da ne sme na zunaj pokazati, kako ji gre vse to do živega. Stopila je torej h kontesi in ji čestitala, gledaje ji prodirljivo v oči. Potem je pa polglasno dodala z nasmeškom: »To bo torej poroka iz ljubezni!« Poslednjo besedo je čudno pomembno zategnila. Klara je vztrepetala; tisti trenutek se je šele popolnoma zavedela vse grozotnosti svojega dejanja. Mož, ki ga še zmerom ljubi iz vsega srca, stoji pred njo in bo prihodnji trenutek odšel z njeno tekmico. Videla ga je, kako se pomenkuje z Atenaido — njena, Klarina nepričakovana napoved ga je bila na mah spet spravila z Moulinetom in z njegovo hčerjo — kako jo drži za roko in kako prisrčno se smeje: dokaz, da je srečen. A ona, Klara? Ona, ki je v navalu neukrotljivega ponosa za zmerom zapečatila svojo usodo in se do smrti oropala svobode: ona naj bo kdaj srečna? Saj se je zaročila s človekom, ki ga ne more ljubiti, ki ga ne bo nikoli ljubila, ko je njeno srce prepolno bolestnih spominov na drugiega. Z nedopovedljivim strahom in grozo je pogledala po grofiču in toliko da je ni tisti trenutek premagalo, toliko da ni planila k njemu in ga iztrgala iz rok svoje tekmice, da mu pove vse po pravici. Toda Gaston se je vedel tako mirno, tako malomarno in neprisiljeno, da sta srd in ponos izpodrinila njeno trenutno slabost. Ne, vse drugo rajši, samo pokazati mu ne sme, da je nesrečna in zapuščena. Ko jo je obšla ta misel, je zmagoslavno premerila Gastona in Atenaido z očmi in srdito zamrmrala: »Čakajta — poročena bom prej kakor vidva!« 9 Poroka Priprave za poroko so šle nenavadno hitro izpod rok; tako v Beaulieuju kakor na malmaison-skem gradu so se vsi mrzlično prizadevali, da se prikupijo grajski gospodični. Pošta in brzojav sta delala kakor za stavo, da odpravita nešteto naročil za dobavitelje. Graščakinja je bila premehka, da bi se uprla nenadni odločitvi svoje hčere; tolažilo jo je pa, da je gospod Derblay, kakor ga ji je naslikal notar Bachelin in kakor ga je imela tudi sama priložnost spoznati, dober, nesebičen in takten mož — tako takten, da še tega ni dovolil, da bi kontesi povedali, kako nesrečno se je končala londonska pravda. In Klara? Deklica se je delala veselo in neskrbno in res se ji jej posrečilo preslepiti ljudi okoli sebe; le baronice ne. Deklice po cele dneve ni bilo na izpregled; takrat seveda ni kazala veselega obraza. Jokala je in se premetavala po postelji in grizla blazine od obupa: neprestano je morala misliti na svojo izgubljeno Kini orinaSalo SOKOLSKI DOM SISKA telefon 33-87 Predvaja od 13. do 15. t. m. »NA STRAŽI VELEMESTA« V glavni vlogi Gustav Frfihlieh in Šibile Schmit*. Od 16. do 18. t. m. »NANAc V glavni vlogi Ana Sten, KINO TALIJA KRANJ predvaja v sredo 10. t. m. ob 21. url in v četrtek 11. t. m. ob 17., 19. in 21. uri pevski velefilm »VALČEK ZA TEBE« V glavnih vlogah: Luig Graverur, Ca-raila Horn, A. Sandrock in Teo Lin- gen. V soboto 13. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 14. t. ra. ob 17., 19. in 21. uri jubilejni stoti film Hary Piela »ARTISTI« ZVOČNI RADIO JESENICE telefon int. 10 predvaja v petek 12. t. m. ob 20.30 uri, v soboto 13. t. m. ob 20.30 url in v nedeljo 14. t. in. ob 15. in 20.30 uri sovjetsko..ru8ki velefilm »PESEM NA VOLGI« V glavnih vlogah: V. R. Gardin in J. Žejno. Dodatki: dom. kulturni film in Paramountov tednik. ZVOČNI KINO SEVNICA predvaja 10. in 11. t. m. »TEBI POJEM PESEM SVOJO« V glavni vlogi H. Ernst Groh in Eisa Wagner. Dne 13. in 14. t. m. »KRALJEVI VALČEK« (Kavarna Tomasoni) Willi Forst In Paul HBrbiger. Dodatki: običajni. srečo in venomer so ji prihajale na um podrobnosti tistega usodnega prizora, ko je sama mrzlo in premišljeno upihnila poslednjo iskrico upanja v svojo srečo. Tako se je njeno srce čedalje bolj zapiralo samo vase, otrdelo je; Klara je jela postajati mrzla in sebična, da, skoraj hudobna. Nasproti Reneju je bila skrajno nebrižna; njegovo slepo vdanost in uslužnost je pripisovala zgolj njegovi častilakomnosti, meneč, da si je želi za ženo samo zato, ker je tako bogata in doma iz tolikanj ugledne plemiške družine. Mladi mož jo je kar odbijal ob misli, kako rad se je vdal v ponižujočo komedijo, ki jo je bila zaigrala pred Gastonom. V Renejevem nesebičnem velikodušju je videla zgolj slabo prikrito prostaštvo. Baronico je bilo malone groza spričo strašne hladnokrvnosti, s katero se je njena sestrična pripravljala na poroko z možem, ki ga ne ljubi. Samo zato da se maščuje nad Atenaido in da poniža grofica, je šla Klara v ta zakon; kaj ji mar, če bo prva in največja žrtev njene os ve te velikodušni Rene — mož, ki ji ni živ dan ničesar slabega storil! Baronica Prefontova si ni mogla kaj, da ne bi Klari predočila brezsrčnosti takega ravnanja; toda vse njen6 prigovarjanje je obrodilo samo ta sad, da nesrečna kontesa še baronici ni marala več zaupati svojih misli in je vso nesrečo zaprla vase. * Medtem se je bil Rene vrnil iz Pariza: odpeljal se je bil namreč v prestolnico nakupovat za poroko. Prinesel je s seboj zaročni prstan, prekrasen temnordeč rubin, obdan z demanti. Jeclja je od sreče je prosil Klaro, da bi ga ji smel natakniti na prst. Toda grofična toliko da je pogledala knežji dar; s ponosno ravnodušnostjo, brez besedice zahvale je ponudila Reneju roko. Ta prstan, simbol njene zaroke, ji je bil za-prn in mrzek; že drugi dan pi je zato Rene s tesnobnim srcem r' grešil na njenem prstu. Toda > njeni navzočnosti je bil mladi mož tako plah, da se ji ni upal ničesar reči; le njegove oči so se s tolikanj bolestno zgovornostjo uprle v njeno roko, da se mu je deklica čutila dolžno opravičiti. »Oprostite,« je rekla neMiko v zadregi. »Prstanov nikoli ne nosim.« Tovarnar ni bil tako naiven, da ne bi videl, da ga Klara ne ljubi. Saj je predobro poznal njeno ljubezensko povest; vedel je, da nesrečne ljubezni ni moči čez noč preboleti. Toda v brezmejni ljubezni do svoje izvoljenke ni Rene niti trenutek dvomil, da se mu ne bi posrečilo priboriti si njeno srce. Njena duša je zdaj samo otopela in odrevenela od nezaslišanega srčnega gorja; ali ni mar njegova dolžnost, da jo ji spet obudi v življenje? Da ji pokaže razliko med ljubeznijo, ki jo je izgubila, in tisto, ki jo bo našla pri njem? Tako je Rene dostikrat premišljal po cele ure sam vase zatopljen. Ker se je moral že zgodaj posvetiti težkemu inženjerskemu poklicu, ni utegnil zadnja leta prav nič zahajati v družbo; zato je bil nasproti ženskam zelo plah, v družbi kontese Klare pa še posebno. Ali je mar čudno? Zadosti je bilo, če je to mrzlo in nepristopno dekle samo uprlo vanj svoj hladni pogled, pa ga je obšel občutek majhnosti in nerodnosti, da je komaj izdavil nekaj nezveznih besed. • Srdita, da so se njeni pretkano zasnovani računi izjalovili, se je Atenaida odpeljala s svojim očetom in grofom Gastonom v Pariz. Spočetka se je mislila poročiti z vsem leskom in sijajem v grajski kapelici v Varennu; zdaj se ji je pa zdelo le pametnejše, če se slovesnost opravi v Parizu. Po eni strani je vedela, da znanci in prijatelji njenega očeta ne bodo prišli na ženitovanje, če se bo vršilo na deželi, a plemiška gospoda, ki jo bo grof povabil, bo prav gotovo izostala. Tako bi jo čakala samo sramota, tega pa po nobeni ceni ni marala tvegati. Po drugi strani se je pa bala, da ji ne bi njena .ljubljena Klara' kakšne zaigrala; po onem usodnem obisku na Beaulieuju je morala namreč popraviti svojo sodbo o Klari in jo je na tihem skoraj občudovala zaradi njene duhovne moči in duševne veličine. V 24 URAH barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA L. Z odhodom njene tekmice se je Klari odvalil kamen s srca; tako ji je bilo, kakor da bi bil zrak okoli nje postal čistejši. Obraz se ji je kar zvedril. Tako so minevali dnevi in tedni in še preden se je Klara dobro zavedela, je bila poroka pred vrati, čim bolj se je bližal zanjo tolikanj usodni dan, tem nervoznejša je postajala; kakor da bi jo venomer obhajal strah, da utegne še poslednji trenutek priti kaj vmes in prekrižati njene račune. Ko so hoteli razpošiljati vabila, si je kontesa zdajci vtepla v glavo, da^ naj bi se poročna slovesnost vršila na moč preprosto in na tihem v malmaisonski cerkvici, in sicer o polnoči; razen sorodnikov naj bi ne bilo nikogar zraven. Domači te želje niso mogli prav razumeti in so se ji kajpada upirali. Poroka o polnoči! Le kaj naj to pomeni? žalovanje? Morda: Klara je očividno hotela pokazati, da še zmerom žaluje za svojo prvo ljubeznijo. Pa naj bi ta polnočna poroka še bila: a nikogar povabiti? Ne, to bi bilo pa le nekoliko preveč! Ali ne bo svet mislil, da se grajski boje ljudi, da se mlada kontesa sramuje svoje izbire? Ta pomislek je omenila baronica; zalegel ni nič. Ko so Reneja vprašali, kaj on misli, je odgovoril, da mu je vse prav, kakor ukrene kontesa Beaulieujska; v njeni želji ne vidi prav nič neprimernega. Ker se torej ženin, poleg neveste pač najvažnejša oseba, ni upiral, so morali tudi drugi hočeš nočeš odnehati. Le baronica je bila zelo siabovoljna: saj si je bila nalašč iz Pariza naročila obleko za to priložnost — nu, in zdaj se ne bo mogla postaviti z njo! *> Poročno pogodbo so podpisali zvečer pred poroko; gospod Bachelin je pri čitanju njenih določb pokazal, da ne slovi po krivem za enega izmed najspretnejših v svoji stroki. Stari notar je namreč tako naglo in nerazločno oddrdral pogodbo, da je Klara, tudi če bi jo bila pazljivo poslušala, ne bi bila mogla razumeti. Tako se grofični Beaulieujskl še sanjalo ni, da ne bo prinesla Der-blayu niti franka dote v zakon, ker je z izgubljeno angleško pravdo prišla ob vse imetje; ko ji je notar — možak je bil bolj razburjen kakor ona sama — ponudil pero, je podpisala pogodbo, ki ji je, ne da bi se tega zavedala, zagotovila polovico imetja gospoda Derblaya. Po podpisu pogodbe je Reneju kar odleglo; toda pozneje je sam priznal, da ga je srčni nemir minil šele tedaj, ko je Klara na duhovnikovo vprašanje odločno odgovorila: »Da!« Opozarjamo, da se je z današnjim nadaljevanjem končal prvi del »Kontese Klare*; v prihodnji številki se z drugim delom naš veliki ljubezenski roman šele začne prav razvijati. Opozorite na to svoje prijatelje in znance, ljubitelje lepih in napetih romanov! Tudi Vi SI ŽELITE ZNANJA, ŽELITE KAJ KUPITI ALI KAJ PRODATI. DO VSEGA TEGA PRIDETE NAJLAŽE IN NAJHITREJE POTOM MALIH OGLASOV V »DRUŽINSKEM TEDNIKU«. ČE ŽELITE KAKŠNIH POJASNIL ZASTRAN NAŠIH CEN ALI PA CE IMATE KAKRŠNOKOLI DRUGO VPRAŠANJE GLEDE NAŠIH MALIH OGLASOV, PIŠITE NA OGLASNI ODDELEK »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. ODGOVORILI VAM BOMO TAKOJ IN POPOLNOMA BREZPLAČNO. Zapomnite si še to: NAŠE CENE SO ZMERNE IN ČASU PRIMERNE. Marcel Allaln In Plerre Souvestre ktlvsko - kriminalni 15. nadaljevanje »Hm... Kar tako naprej, Fandor, ča-® vas še blesteča kariera... Kriminalni reporter mora vse znati... Zdaj 1« dovolj tega! Brž moram na kriminalno sodnijo.« ^e. novega?« v ovabiti moram še neko važno pri-zoper Gurna.« * kakšno četrt uro je prenehal ie Pa{lal že otl ranega jutra tja do popoldne. Oskrbnik Dollon J pomolil roko skozi okno in ugoto-da samo še lahno prši. Zaprl je no m poklical svojega eina: *Jacques!... Jacques! Kje pa tičiš?« rad?« SV°iem alelieju’ ože’ Ali bi kai *■ K«j po smrti grofice Langrunske je v? ,a baronica de Vibrav starega ibnika^ Dollona v svojo službo. ži®rec je torej preselil s svojo dru-; 0 v Querelles, kjer mu je baronica •praznila čedno vrtno hišico. Njegova kmi ',ae(lues >n Elizabeta, sta se kaj hn 8 • Pokupila baronici; Jacquesu je atprpU1Ca cel° ure(Jila čeden kiparski i.. . Je-. ko je nekoč slučajno opazila, ko je mladenič oblikoval iz gline 'ginalne kipce. Svoje delo je oprav-j, ,.s toliko vnemo in s tako spret-5n °’ 'J3 6e ie baronica kar navdu-,za.ni-v Očetu Dollonu sicer ni bilo fntE všeč, da bi se mu sin posvetil i n®mu »nesolidnemu poklicu«, toda Pnron!?a m.u Je izbila vse pomisleke daei?lcno ’z glave, obljubivši starcu, , bo fantu kasneje omogočila strojno šolanje v Parizu. Dobra baro-,lc.a je vnela ko kres, če ji je bilo všeč, zato je videla v mladeniču *°i pravega Rodina,.. * . JPusti svoje kipce pol ure pri miru n z lu(:'110i k potoku,« je ukazal i>ollon svojemu sinu. »Pogledati mo-ram, ali so zapornice odprte. Jezovi niso več trdni, in če bo tako dalje deževalo in se ne bomo malo razgledali, se utegne lepega dne razliti voda v Park in na njive.« sPrav prijal mi bo kratek počitek; za spremembo je dobro, če se človek malo 6prehodi.« Moža sta krenila po vrtu do potoka ob meji. Zdajci je Jacques obstal: »Oče, počakaj malo, tamle vidim Pismonošo, in zdi se mi, da nama maha.« Ves zasopel je priromal zavaljeni pismonoša: »Danes sem šele spoznal, kako neprijeten utegne biti moj poklic, gospod JJoJlon! že na vse zgodaj sem bil tu, oa bi vam nekaj dostavil, pa vas nisem našel! Nu, zdaj sem moral še v drugo prisopihati semkaj...« »Za božjo voljo, zakaj pa niste ko-niu drugemu oddali pošte?« »Nisem smel. Nujno pismo je za vas — in še e povratnico povrhu. Tako reč moram dostaviti samo naslovljencu v roke. Služba je služba. Se vaši gospe bi tega pisma ne sme! dati. To-. .. ie *eb šmentanih predpisov, da jih, starec kakršen sem, komaj ie wP«mnim. Pa še noge mi nagajajo...« tek **°n ^ Vee razburjen raztrgal ovi- »Preiskovalni sodnik kriminalnega Sodišča iz Pariza?« je nejevoljno in začudeno dejal, ko je prebral napis na dopisu. :>Naj ga koklja brcne — "»j pa hoče ta od mene?« Zmajal je z glavo in glasno čital: »ZpIo spoštovani gospod! ^ Vljudno Vas prosim, da se čimprej, vam je le kako mogoče, že .13. novembra, zglasite pri meni v pisarni. Vaše izjave so mi mijno potrebne. Rodile tako ljubeznivi in prinesite s seboj vse listine, ki vam jih je vrnila sodna pisarna iz Caborsa — in ki se tičejo umora grofice Langrnnske. Spričo velike važnosti in glede na nujnost Vas niti ne utegnem uradno povabiti.« »Kdo je pa podpisal pismo?« je vprašal mladi Doilou. . »Germain Fuselier. To ime sem že mnogokrat čital v časnikih; mož je znamenit in spreten preiskovalni sod-5**5— Trinajstega, 'o je torej čez tri j ^ni. Pojutrišnjem zvečer bi se moral lorej odpeljati...« Dollon |e prečital pismo še enkrat, Potlej je pa vprašal pismonošo: »Povejte mi, Milaud ali ne bi hoteli kapljice dobrega vina?« »Vašega vina naj bi se človek branil? Takšnega greha pa že nočem 'meti na vesti, gospod Dollon!« »Nu, pa stopile malo v hišo. med-bom pa brž napisal brzojavka v pogovor. Saj bos*e tako prijazni, pa lo boste kar vi oddali?« 'Kakopak, gosnod Dollon. kdo bi yam !p mogel odreči...« Medtem ko je Jacaues nafofit pismonoši iskreče se pijače, je pisal Dollon 8v«jo brzojavko: i »Pridem 13. novembra ob petih zjutraj Pariz. Sporočite uro zasliševanja v hotel Francs-Bourgeois rue du Bac 152 Dollon« »Kakšnega šmenta pa že spet hočejo od mene?... Joj, da bi bilo vendar že konec te strašne zadeve!... Najsrečnejši človek pod solncem bi bil!« je dejal, ko je izročil pismonoši brzojavko. XX Za zamreženimi okni Guru se je sprehajal po celici številka 127 gor in dol, gor in dol, gor — dol... Že peti dan ga je ubijala enoličnost preiskovalnega zapora. Le tu pa tam ga je obiskal njegov zagovornik, dr. Barberoux, eden izmed najznaiiieiii-tejših pariških zagovornikov. Dvakrat so ga bili tudi odpeljali v ,Zelenem Henriku* h kriminalnemu sodniku gospodu Fuselieru. Gurn je bil preiskovalnemu sodniku vse priznal: Da, umoril je lorda Belt-harna. V svoje stanovanje ga je bil zvabil, da bi bil od njega izsilil denar. Pri tem sta se tako liudo sporekla in lord ga je neodpustljivo užalil, zato mu tudi ni mogel ostati dolžan primernega odgovora. Zdajci je pa lord pobesnel in ga dejansko napadel. Kakopak se je postavil v bran — in po nesreči lorda ubil... Fuselier pa ni bil zadovoljen 6 takimi pojasnili, temveč je skušal Gurnu dokazati, da je umor po vseh pravilih pripravil in premislil, toda Gurn se ni zarekel. Trdno je vztrajal pri svojih prvotnih izjavah. * Ključi so zarožljali — in na pragu Gurnove celice se je prikazal čokat paznik. sAli hočete obed iz gostilne, ali ste pai zadovoljni s kaznilniško hrano?« je vprašal v gaskonjskem narečju, medtem je pa s svojimi rjavimi, živahnimi očmi radovedno meril Guma od nog do glave. v Kar prinesite mi latvico državne hrane! Ali je gospod Siegenthal bolan, da se danes nič ne zmeni za svoje visoke goste?« »Ne. tovariš Siegenthal1 >je premeščen za višjega paznika v Poissy. Njegov namestnik sem — in za Nibeta se pišem...« »Mlini... Prosim vas torej, da mi prinesete nenadkriljiv kazniluiški sou-per, če ste tako prijazni, gospod Ni bet.« Četrt ure kasneje so se vrata celice spet odprla. V Nibetovem spremstvu je prišel neki mlad, nekoliko načičkano oblečen mož in se je s pretiranim poklonom predstavil: -Roger de Sp ras. Ali imam čast govoriti z gospodom Gurnom?« zGurn. Veseli me.« »Gospod Barberoux me je poslal, da se z vami pomenim, gospod Gurn.« Nibet je s prstom pokazal na gumb zvonca in dejal: »Kar tukaj pozvonite, prosim, kadar boste končali pogovor, gospod odvetnik!« Guma ni obi6k mladega moža nič preveč razveselil. Svojemu zagovorniku, dr, Barberouxu, je že itak vse povedal, kar se mu je zdelo pamelno in potrebno. Vse obširnejše besedičenje se mu je zdelo odveč. Kljub temu je pa gospodu Rogeru de Se-rasu vljudno ponudil stol: 'Prosim, sedite. Udobnejšega pohištva nimam v svoji sprejemnici.« :>ZeIo ljubeznivi ste, gospod Gurn. Hvala lepa! Nikar mi ne zamerite, če vas bom nekoliko minut nadlegoval. Mudi se mi in — dve dami me čakata spodaj v vozu. Dve artistki iz varieteja, mala Verneuilova in Lu-cette de Langy, če ju mogoče poznate. Ljubeznivi deklici sta hoteli kar z menoj, da bi si vas ogledali, zakaj znamenit, ste postali, gospod Gurn!« Guma ta kompliment ni preveč ganil; samo z rameni je skomignil. Ro-ger de Seras je besedičil dalje; sSaj sem hotel damama ustreči; stojni sem celo h gospodu ravnatelju — toda stari gospod ni hotel nič slišati... Po navadi ni nevljuden, vi mu pa menda niste pri srcu. Zato se lahko zahvalite samo gospodu preiskovalnemu sodniku Fuselieru. Ta bi vas najrajši v jekleno kamro zaprl. Sicer pa. kakor je, tako je. Za vas pa, gospod Gurn, imam celo kopico novic. Novice so namreč moja specialnost, da mimogrede omenin. Moji tovariši so me zaradi teaa krstili za .Živo novico*. Ali ni čeden vzdevek? Kaj pravile?« Gurn se je komaj vidno nasmehnil, Rosrer de Seras je na gostolel dalje: »Zaupno vam lahko izdani, dragi co=nod Gurn. odkar vas moj šef pred =ndiš*pm brani, me vsakih pel kora-ov kdo us*nvi in mp vpraša: Kakšen pa je prav za prav tale Gurn? Ali 6e I mu že na nosu pozna, da je morilec? Ali je še mlad? Star? Ali so mu slike v časnikih kaj podobne? Kaj pa pravi? Na kaj pa misli?... Rečem vam, kar smešno je to večno izpraševanje! Ponosni ste lahko, gospod Gurn, da se ves Pariz zanima za vas!« »Priznati vam moram, gospod de Seras,« je odgovoril Gurn — živci so mu že jeli popuščati ob takšnem neumnemu besedičenju — »da nisem prav nič ponosen na takšno zanimanje, ki me z njim Pariz počašča. Ali se je v moji zadevi kaj novega zgodilo?« »Ne bi rekel,« je odgovoril de Seras. »To je pa bore malo. Nisem si domišljal, da me boste počastili s svojim obiskom samo zaradi tega...« De Seras mu je skočil v besedo: »Veste, tudi lady Belthamovo dobro poznam. Prav pogosto se. shajam s fevdalci, pa tudi v angleški koloniji me vsi poznajo. Moj oče je namreč državni svetnik, zalo imam pač take imenitne zveze. Da, da, lady sem večkrat srečal na raznih soarejah — rečeni vam, imenitna dama! Kakor nalašč po mojem okusu!« Gurn ni vedel, kaj bi počel s tem 'juristom, ki je z vsako besedo jasneje potrjeval svojo brezmejno neumnost. Gurn ni bil človek, ki bi se ponašal s potrpežljivostjo in obzirnostjo. Grizel se je v spodnjo ustnico in je že hotel temu puhležu prav nevljudno povedati svoje mnenje, a tedaj se je jel mladenič odpravljati. Ponudil je Gurnu roko v slovo; v tistem trenutku se je pa še nečesa domislil: »Smrt božja! Najvažnejše bi bil pa skoraj pozabil! Premislite, tale Juve — ali veste, kaj uganjajo zdaj z njim? To je že kar od sile. Časniki sploh več drugače ne pišejo o njem kakor: ,Kriminalist, ki mu ga ni para*, občudovanja vredni zagovornik postave in reda*, ,Genialni juve* — in sam vrag si ga vedi kaj še. Samo malo še manjka, pa ga bodo za narodnega junaka izklicali!... Torej... kaj sem že hotel reči: Gospod Juve je že spet stikal po vašem stanovanju.« »Sam?« je vprašal Gurn z zanimanjem. »Da, prav sam. Uganite kaj je našel!« »Ugank ne rešujem rad; pametneje bo, če mi kar i>ove«te.« »Nak, kar uganite, gospod Gurn! Staviva, da ne uganete! Če pa uganete, vam plačam...« »Ne stavim, nikoli, tudi z vami ne, gospod de Seras.« iško da, res škoda. Obseden sem na stave. No, da, če ne marate, pač ne marate! Ta Juve je torej našel v vaši knjižnici zemljevid, ki mu manjka precejšen kos. Kaj pravile?!« ;Nie, prav nič!« »Tako je res najpametneje. Ta Juve si namreč domišlja, da je la zemljevid brezmejne važnosti. Meni se stvar ne zdi Bog ve kako važna, saj vendar takšen raztrgan zemljevid ne more preusmeriti vašega procesa. Kar smejem se že, ko vem, da se bo ta ,nenadkriljivi kriminalist* pošteno osramotil s svojo ,velevažno najdbo*. Prosim vas, saj vendar mi, ki smo od stroke, tudi lahko kaj presodimo! Zakaj neki pa imamo izkustva? Rečem vam pa, dragi gospod Gurn, da stoje 6tvari za vas prav ugodno. Nenavadno ugodno. Prvič vam bodo morali priznati olajševalne okolnosti, in razen tega... tega sem se šel" zdaj spomnil; zakaj vas še niso preoblekli v jetniško obleko? Ali imate kakšne posebne zveze?« Z ledenim podsmehom je Gurn odgovoril: »Vaša obširna izkustva, gospod de Seras, vam bržčas branijo, da bi se spomnili, da sem še zmerom v preiskovalnem zaporu — da torej še ni- Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burtr št 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice sem kaznjenec. Morda mi bo kdaj pozneje sreča mila, da vas bom smel sprejeti v jetniški obleki, če me seveda ne bodo porotniki prej obsodili na smrt. Zdaj 6em oblečen še v svojo civilno obleko — in postavno pravico imam do tega.« Roger de Seras je bil hudo užaljen zaradi te besedne zaušnice, toda ker je bil bržčas že utrujen, ga pikri Gurnov odgovor ni vrgel iz ravnotežja. Brž je zasukal pogovor drugam: »Še neka malenkost vas bo zanimala: novo pričo so povabili.« »Novo pričo? To je vendar izključeno!« je ugovarjal Gurn z narejenim mirom. »Nič ni izključeno, gospod Gurn. Narobe. Če uganete, kdo je priča... ojej, saj res, vi ne ugibate... Torej vam kar povem: Dollon je nova priča, neki oskrbnik Dollon.« »Dollon? Kdo je pa to spet?« »Ali ga ne poznate? Ta je vendar služabnik pri baronici Virbayevi ali Vibrayevi, ali kako se že piše ta dama.« »No — in?« »Da, in la baronica Virbay je pač varuh — ali varuhinja, bi moral reči...« Mladi mož je pričakoval, da se bo jetnik smejal njegovemu dovtipu, toda Gurn ga je samo neznansko zaničljivo pogledal. De Seras je nejevoljno nadaljeval: »Ona je lorej, kakor sem že rekel, varuhinja tiste mlade dame, ki je ludi bila tisto noč pri lady Beithamovi, ko ste vi... hm... ali... Tereza Auver-noisova se menda piše, če me spomin ne slepi.« »Vi se pač zdite samemu sebi zelo zanimivi, ko govorite tako skrivnostno.« »Prosim, samo trenutek! Na pravi poti sem, da razvozljam vse te skrivnosti. Mlado damo, ki sem jo omenil, je priporočil lady Beithamovi neki gospod Etienne Rambert, in ta Etienne Rambert ni nihče drugi ko oče mladega moža, ki je pred letom dni umoril grofico de Langrune — saj ste gotovo takrat o tem brali. Da, prav tako je bilo. Nerazumljivo, pojiolnoma nerazumljivo mi je pa, kaj se ta zadeva tiče oskrbnika Dollona. Tega kljub svoji jasnovidnosti ne morem dognati.« »Jaz prav gotovo še manj!« je zamrmral Gurn, strmeč z nagrbančenim čelom predse. Nekaj minut sta oba moža molčala. Gurn je premišljeval. De Seras je živčno iskal svoje rokavice po vseh kotih celice in jih sleduiič našel v svoiem žepu. »Ali se smem zdaj posloviti, gospod Gurn? Moji dami sta prav gotovo že nestrpni.« Še neko vprašanje, gospod de Seras. Ali moreta slučajno veste, kdaj pride ta oskrbnik — kako se že piše... v Pariz?« »Dollona mislite?« »Da, Dollon se piše. Torej ali morda slučajno veste, kdaj bodo tega gospoda Dollona zaslišali?« »Dragi gospod Gurn, jaz vem vse! Svojemu vzdevku sem moralno dolžan, da vse vem. Ne glede na to, da poznam spise o vašem procesu do poslednje pičice... vem tudi to, da je gospod Dollon brzojavil, da pride 13. 1 novembra ob petih zjutraj v Pariz, in ga bodo torej prav gotovo zaslišali še dopoldne.« »Ali se prav gotovo ne motite, gospod de Seras?« »Ni govora o tem! Pred kakšno uro sem z lastnimi očmi bral brzojavko; saj je bil danes to edini list, ki je bil vašim spisom priložen.« »Hvala vam lepa, gospod de Seras.« »Saj ni vredno, gospod Gurn. Zmerom vam bom rad na uslugo. Do svidenja!« »Do svidenja!«... • Pomenek z gospodom Rogerjem de Serasom je Guma silovito razburil. Medtem ko se je bil dotlej premišljeno in mirno vdal v svojo usodo, je odslej tekal živčno ko preganjana zver po celici gor in dol. Ko je naposled zaslišal žvenketanje ključev v vratih svoje celice, se je s silo obvladal. Prikazal se je paznik Nibet. Še enkrat se je ogledal po hodniku na levo in na desno, potlej je pa vstopil in zaklenil vrata za seboj. V roki je prinesel košarico in jo postavil na mizo. Mamljivi vonj po dehteči pečenki je napolnil celico. Nu?« je vprašal začudeno Gurn. »Nekaj poštenega sem vam prinesel za obed, gospod Gurn. In tukajle...« Paznik je segel v hlačni žep in izročil Gurnu cel šop zvitih bankovcev. Položil je prst na usta in šepnil: Kasneje. Kmalu se vrnem. Medtem vam pa želim dober tek.« Trenutek nato je smuknil Nibet spet na hodnik. Gurn se je pretegnil in se globoko oddahnil; kar odleglo mu je. Celica se mu je zazdela na mah prijaznejša, sive stene niso bile nič več tako grozljivo dolgočasne. Začela se je nova doba, morda celo... Vedel je, da je tako mogočna samo lady Belthamova, sicer bi itak nihče ne zmogel takšnega posredovalca. Ljubljena žena ira torej ni pustila na cedilu. Ta zavest mu je vlila novega poguma, nova moč mu je zaplala jk> mišičevju, duh nm je prebudil voljo... Še nikoli v življenju mu ni jed tako teknila ko tokrat; sicer pa tudi ni manjkalo kapljice iskreče se pijače. Mori- zaradi povso< ^amo^UNION KAKAC lec lorda Belthama Še ni poobedoval, ko je spet stopil Nibet v celico in po tihem zaprl vrata. Gurn je nalil kupico vina in jo ponudil pazniku: »Tega morate pa poskusiti, dragi Nibet — dokazali ste, da poznate vince! Vsa čast!« Nibet je navdušeno prijel za kozarec: »Hvala lepa, gospod Gurn! Na vaše zdravje!« »Živio, gospod Nibet! Zdaj mi pa brž povejte... saj si lahko mislite, kako me radovednost muči.« »Kakopak, kakopak.« Nibet je izpil kozarec do dna in si z rokami obrisal usta: »Resda, imenitna kapljica!« Gurn mu je še enkrat natočil in ga prosil, naj mu vendar že pove novice. Paznik je stopil k vratom, jih za ped odprl in prisluhnil. Na hodniku je bilo vse tiho. Spet je zaklenil vrata in rekel: Zdaj naju bržčas ne bo nihče motil. Snoči sem torej šel malo na sprehod, pa me je zdajci ogovorila neka s pajčolanom zastrta dama. ,Ali ste vi gospod Nibet?* me je boječe vprašala. ,Da, Nibet sem, česa pa želite?* sem odgovoril. Nu, in tako sva se začela meniti in sva se sprehajala po samih samotnih ulicah. Dama mi je povedala, da se na moč za vas zanima. Kar na lepem mi je potlej stisnila v roko cel šop petdesetakov, ne morda tri ali štiri, temveč res kar cel šop. Naposled mi je tako po ovinkih namignila, da jih utegne še meni kaj odriniti, če bo šlo vse tako, kakor si ona želi. Dogovorila sva se, da se sestaneva spet nocoj. Ob enajstih na vogalu Aragojevega btilvara. Ce naj ji morda kaj sporočim...« Gurn je paznika prikrito opazoval, in zdelo se mu je. da utegne biti to pravi mož zanj. Njegove mesnate ustnice, naprej štrleče ličnice, zlasti pa nizko čelo; vse to je zgovorno pričalo, da ta Nibet ceni žvenket denarja. Gurn je torej prišel kar z besedo na dan, ne da bi se zaradi lepšega kakorkoli že onegavil: »Priznati vam moram, dragi Nibet, da se v tej hiši neverjetno dolgočasim.« Paznik je Guma nekam nemirno pogledal in dejal: »Lahko se zamislim v vašo kožo. Toda človek se vsemu privadi. Naposled je tudi preiskovalnega zapora nekoč konec.« »Hm. Res je Dobro je pa vendar, če skuša človek konec pospešiti.« »Kako to mislite?« »Takole: vsako dejanje je vredno nagrade; posebno težko opravilo zasluži kakopak posebno visoko nagrado. Menda se razumeva! Paznik kajpada ne sme storiti ničesar, kar bi ga utegnilo stati službo. Nerodno bi bilo, ali mar ne, če bi mu kakšen ujetnik ušel?« J Nibet je brž slekel k vratom, v prvi vrsli zato, da bi se prepričal o varnosti, pa tudi zato, da bi mu je Guru ne ucvrl morda kar brez njegovega dovoljenja. Gurn se je prizanesljivo nasmehnil: »Dragi Nibet, le nikar se ne bojte! Lahko mi verjamete, da ne bom počel kakšnih otročarij! Pomeniva se rajši s pametjo. Oni dami boste drevi povedali, naj vam da petdeset tisoč frankov...« • Petdeset tisoč?« Nibetove oči so se zasvetile od pohlepa. >Da, petdeset tisoč, toda deset tisoč je mojih, ostanek pa vaš. Jutri zarana boste dobili denar, in jutri zvečer bom jaz izginil odtod.« Zavladala je grobna tišina. Paznik se je očitno trudil, da bi kolikor moči natanko premislil položaj. Cez nekaj časa je vprašal: »In če bodo mene osumili — kaj pa potem?« »Kdo vas bo le osumil?1 Saj vas vendar nočem izrabiti v kakšne kaznive namene. Če se vam pa slučajno primeri kakšna pomota., saj to =e pač lahko vsakemu živemu človeku zgodi... Sicer bom pa takrat, ko bom svolto-den, že iztisnil še kakšnih deset do dvajset tisoč za vas. A ko bi pa stvar spodletela, ste itak lahko že čez nekaj ur na Angleškem Z denarčki si boste tam ustvarili kakšno donosnejšo obrt, kakor je tole pusto pazništvo.« »Gospod, ženo imam in dva otroka!« »Vaša družina bo šla kakopak lahko z vami. In glejte, prav zaradi žene in otrok bi si morali prislužiti te lepe denarce!« »Prav... toda kdo mi jamči...« '"Dama od snoči. Jutri na vse zgodaj boste imeli petdeset tisoč frankov; štirideset tisoč jih boste spr#- mm riMi vili kar v žep. Ostanek vam bo dala dama, ko bo vse v redu.« G urn je iztrgal list iz svoje beležnice in živčno napisal nekaj vrstic nanj. »Tako; dajte dami ta list — to je dovolj. Obenem bi vas prosil, da mi kupite vozni red.« Kakor da bi bil pijan, se je Nibet opotekel iz celice 127. Drugo jutro je prinesel Nibet pod suknjičem majhen zavitek. V njem so bile zavite umazane, z apnom oškropljene hlače, ponošena delavska jopica in širokokrajen klobuk. Dopoldne je neštetokrat prišel v Ournovo celico in vselej šepnil, da je vse v redu. Šele o pol enih, med sprehodom po kaznilniškem dvorišču, sta se upala zarotnika nekoliko obširneje pogovoriti. Nibet je pojasnjeval. »Stvar bo šla ko na olju. Za več ko tri tedne so zidarji pri nas, kakJuih dvajset jih bo. Zdaj pravkar popravljajo podstrešje. Poslušajte me 'O'ei. (Mica štiviUa 129 ie prazna, in tudi mreže ni na oknu. Skozi celico številka 129, torej tile vaše celice, hodijo zidarji in lezejo k kozi okno na streho, kakopak po klinih, ki so jih zabili v zid. Delavci prihajajo zjutraj ob osinih, delajo do dvanajstih in popoldne spet od dveh do šestih. Vratar jih seveda pozna, toda ne pazi bogve kaj, ko odhajajo. V zavitku sem vam že davi prinesel hlače, jopič in klobuk, nu, in če si o pol šestih oblečete še te zamazane cunje, se boste lahko pridružili zidarjem. Da, še to! Iz celice 129 gredo zidarji po stopnicah mimo pisarn, potlej čez obe dvorišči proti glavnemu izhodu. Zdaj pa pazite: deset lhinut pred šestimi bom odprl vašo celico. Smuknite brž v sosedno celico 129, splezajte na streho in se skrijte za dimikom. Morate pa zaviti na de3no, ker delajo zidarji na levi strani. Seveda morate vse ročno opraviti, ker so zidarji hudo točni. Za dimnikom čakajte torej tako dolgo, dokler ne pridejo delavci, potlej jo brž mahnite za njimi. Čakajte, rajši ne! Utegnil bi vas kdo vprašati, od kod ste se vzeli. Bolje bo, če jih pustita, vse mimo in potem zavijete za njimi. Skušajte zgoraj nekje najti kakšho lopato ali sekiro, laže boste vratarja preslepili. Hodite zmeraj nekaj korakov za drugimi, če le mogoče tako, da vas nihče ne opazi. Če bi vas pa kje kakšen paznik opazoval, atecite bri za drugimi, kakor da bi bili v zamišljenosti zaostali za svojimi tovariši. Ali me razumete? Zmerom pa pazite na to, da boste kakšne tri do štiri metre za poslednjim zidarjem! Ali vam je vse jasno?« »Ko beli dan.c »No, potlej je prav. Ko boste šli poslednji mimo vratarja, pa mu še brž kakšno smešno povejte, kakopak s spremenjenim glasom. Morda: Rilčar me ne zaprite, oče Morin! Ali kaj takšnega. Se boste že česa pametnega domislili. Ko boste pa že na cesti, si boste že sami dalje pomagali... še nekaj: v desnem žepu jopiča je denar. Je pa samo osem tisoč, slučajno nisem imel več drobiža — bova že kasneje uredila ta račun.« »Kdaj bodo pa odkrili moj beg?« Remington 15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev! Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nepoviianih cenah! Brez matrice v več barvah istočasno razmnožuje samo #***» risbe, prospekte, cenike, formularje, note Itd. Ormig Simplex rotacijski aparat samo D‘m 2.800‘- Zahtevajte prospekte, ponudbo in neobvezno predvajanje l Gen. zast. Remington tvornice: Matador, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano In okolico: Ivo Klarif. Ljubljana. Kolodvorska ulita it 28/11 Razstava in prodaja strojev: Tehnik J. Banjah Ljubljana MHrioSKeva cesta 20. tel. 34-19 MALI OGLASI Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas je treba Še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šitro, mora doplačati še 3 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. f>opžsev dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS ni več potrebno pri «tro kovnjakib, ker sl jib z Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl. svetlo rjavi In plavi barvt, lahko vsakdo sam barva In je postopek telo enostaven ln stalnost barve zajamčena. J garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpoSilja Darfume rila NobiHor. Zagreb, (lica 34. INTELIGENTNA GOSPODIČNA, idealna, poštena, želi vsled pomanjkanja znanstva tem potom spoznati premožnejšega gospoda v starosti od 30 do 40 let, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti v svrho dopisovanja in event. skupnih izletov. Stroga diskretnost. Neanonimne dopise je poslati na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Sorodna duša«. ŽELIM SPOZNANJA Z DEKLETOM, vdovo ali ločenko do 35 let. Ponudbe na upravo »Druž. tednika« pod šitro T. C. G4. DEKLE, SIMPATIČNO, PONOSNO in dobrega srca želim spoznati. Obisk kina, kavarne ln nedeljski izleti. Eventualno tudi resna kombinacija. Dopise (anonimnost strogo zajamčena) na upravo »Dr. ted.« pod šifro »Inteligent in inteligentka«.________ TRI MLADE LJUBLJANČANKE žele znanja s tremi gospodi; prednost imajo akademiki. Ponudbe 8 sliko pod šifro: »Marjetice«._ KROJAŠKI POMOČNIK želi znanja e boljšim dekletom z dežele. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo poti »Notranjec«._________________________ FANT 8 PREMOŽENJEM išče znanja z dekletom do 24 let v svrho ženitve. Ponudbe na upravo pod šifro »Pomlad 24«. Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šitro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. VSEM GOSPODIČNAM, ki so poslale svoje ponudbe pod šifro »Takoj«, sporoča tvrdka, da je mesto že oddala. (JnfoFznczcz/e Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov I Din. Najmanj 10 besed. GRAFOLOG, HIROSOF N. SADLUCKI v Ljubljani. Sprejema vsakodnevno: 0—12, 14—19. Naslov: Ljubljana — Hotel Slon — soba 64. POTNIKA Z AVTOM, ki potuje po Sloveniji in se ustavlja tudi po vaseh, prosim za obvestilo, če lahko vzame ■ seboj sopotnika in koliko računa kilometer. Dopise prosim na upravo pod »Reklamna akcija«. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se Jim lesk In posta nejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat no teden uporabljate. 1 steklenica z navodi lom stane Din 80*—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84. ESENCA IZ KOPRIV Je Že davno preizkušeno najboljše In najzanesljlvejše sredstvo proti prhljajem In izpadanju las. Slabi ln zanemar Jeni lasje dobe v najkrajšem časo mladostno bujnost ln lesk. 8teklenica z navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb. Iliča 84. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, Če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*-—. Po pošti razpošilja parfume rija Nobilior. Zagreb. Ilira 84. Prodam Vsaka boseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov S Din. Najmanj 10 besed. POHIŠTVO. Več šperanih sob na zalogi, ore-liova korenina, od 8.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Lancoš D. Wolfova 12. Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah Je tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hifit. 8e posebna privlačnost Je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas, ki pričakujemo njene tolažbe. Dre so okusno Izdelane, io trpežne in zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 08*— In Din 87:—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant. urar. Jeseriice-Fužine. Stanovanjc Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami iščem. Ponudbe z označbo lege ln najemnine poslati na upravo lista pod: »Mirna, točna stranka«. iSenzfve Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. SIMPATIČNO GOSPODIČNO, dobro gospo dinjo, staro 20 do 21 let, vajeno vodstva večjega gospodinjstva In ki je živela na kmetih ter Ima po možnosti tudi doto. iščem za svojega sina na veliko posestvo. Dopise na upravo pod »Delavne roke, plemenit značaj«. Diskrecija častna zadeva. Kanim Vsaka boseda 25 ali 60 par. Davek T50 Din. la Šifro ali da|anjc naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno želim ku-P*"*- Ponudbe prosim na upravo »Družinskega tednika« z označbo cene in detailnega popisa pod »lakoj plačam«. Kuc^a očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din! LijuDijana, Seienburgova 7 Poravnajte naročnino! Najboljia oblatila v odlični izdelavi kakor Uster, kaša, buret itd. kupite Izredno poceni pri PRESKERJU Sv. Petra c. 14 POZOR GOSPODINJE I Najceneje sto postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem i Izdaja ui konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi » Ljubljani 49- 7S37-2f