Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOV
Časopis za trgrovirto, Industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi-ulici. J2 Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 10. aprila 1923.
ŠTEV. 41.
Davek na poslovni promet s srbskega stališča.
V	Beogradu izhajajoči »Privredni pregled« prinaša v štvilki 5. od 1. aprila t. 1. članek o davku na poslovni promet, ki utegne po svoji vsebini zanimati tudi naše pridobitne sloje, da izvedo na kakšno stališče se postavljajo glede tega davka srbski privredni krogi. Za njihovo stališče je značilno, da so napram nam toliko na boljšem, da ne plačujejo obrtnega davka, ki se je za Srbijo in Črnogoro ukinil za dobo pobiranja davka na poslovni promet.
Članek ima v prostem prevodu bledeče besedilo:
»Ministrstvo financ je naročilo vsem davčnim oddelenjem in finančnim upravam v državi, da naj pospešijo pobiranje davka na poslovni promet.
Kakor znano, je davek na poslovni promet, ki je stopil v veljavo dne 31. januarja lanskega leta, povsem nepravično po inozemstvu kopirano državno breme, ki znatno ovira razvoj našega gospodarskega življenja. Davčna oddelnja, ki jako vnelo in neusmiljeno postopajo pri izterjanju davkov od strani trgovcev, industrijcev in drugih pridobitnih krogov, ravno te dni poživljajo davkoplačevalce, naj vlože prijave, da ne zapadejo globam. Davčna odde-lenja hite, da poberejo ta nepravični davek ravno ob času, ko vlada v poslovnih krogih občna stagnacija in denarna kriza, dočim se ne izterjujejo ogromne vsote predpisanih neposrednih davkov, katere naj bi plačala masa, ki predstavlja večino našega prebivilstva. In za te vsote ni niti še določeno, ali se bodo sploh izterjevale. Skrajna nepravičnost! Od občane reforme davkov nimamo dosedaj ničesar. Država potrebuje denarja, a tega ji morejo dati edino le poslovni krogi! Tako se žalibog, postopa pri nas že štiri leta, torej že izza daljše dobe, tekom katere bi se moglo že davno radikalno reformi-
'h Hpe c*Qv^n' sistem in pravično razdeliti davčna bremena na vse sloje naše države.
Davek na poslovni promet naj bi se plačal od najrazličnejših poslov in storitev pridobitnih krogov v takem obsegu, da davčna oddelenja pri današnjem sistemu administracije niso niti v položaju, da izvedejo natančno kontrolo. Vsled tega bodo davek dejansko plačale le protoko-tirane firme. Večina ostalih davčnih zavezancev bo znala prikriti promet in s tem prevaliti vse davčno breme na podjetja, ki se nahajajo neposredno pred očmi davčnih oblastev. Tako je bilo tudi dosedaj! Smatramo za umestno, da vprašamo: Doklej naj še nosijo v naši državi vsa bremena le solidna trgovska, obrtniška in industrijska podjetja? Kdaj pride na krmilo vlada, ki bo popravila to krivico? Ta zakon, kopiran po zakonih v inozemstvu, kjer so povsem drugačne razmere, je izzval lansko leto vihar nezadovoljnosti v naših pridobitnih krogih. Enodušno so protestirale proti zakonu vse pridobitne korporacije. Takrat se ji je tolažilo, da je zakon samo začasen in da se ukine, čim se uveljavi zakon o neposrednih davkih, s katerim naj bi se pravično in enakomerno obremenili vsi sloji naše države. Prejšnji finančni minister je v resnici takoj sestavil komisijo, ki je izdelala načrt zakona o neposrednih davkih. Imeli smo priliko se seznaniti s tem načrtom. V
bistvu se znjim strinjamo, treba bi ga bilo le še uzakoniti. To bi ne bilo le v interesu državne blagajne, ampak bi tudi veliko pripomoglo do ureditve naših finančnih prilik. V vladnih krogih se je govorilo, da se bo načrt vzakonil v državnem interesu pred vsemi drugimi zakonskimi načrti. Skupščina ni prišla do tega, ker je bila preje razpuščena. Načrt zakona je ostal nekje v arhivu in danes se ga le malokje omenja.
Ni nam znano, kaj o njem misli g. finančni minister; ali se strinja z izdelanim načrtom in ali ga namerava takoj predložiti novi skupščni. Ako hoče g. finančni minister, okrepiti državne finance in spraviti valutno vprašanje z dnevnega reda, mora vsekakor posvetiti večjo pozornost davčnemu vprašanju. Veliko več bo koristil državnim financam, ako se mu posreči uveljaviti načrt zakona o neposrednih davkih in odpraviti davek na poslovni promet, nego da izdaja razne valutne odredbe.
V	uveljavljenju zakona o neposrednih davkih, s katerim bi se pravično in enakomerno obremenilo vse sloje naše države, bi se po našem mnenju rešili mnogi jako pereči cko-nomsko-finančni problemi. Uverie-ni smo, da bi tak zakon veliko ugodnejše uplival na produkcijo, valuto in državne finance, nego razne valutne in trgovsko-politične odredbe ter davek na poslovni promet. Otresimo se vendar enkrat teh začasnih odredb dvomljive vrednosi ter krenimo na pot zdravih ekonomsko - finančnih ciljev.
Telefonske pristojbine.
Z.a vsakega telefonskega naročnika je važno, da si je na jasnem glede raznih pristojbin, s katerimi
je zvezana inštalacija telefonske naprave, njeno vzdrževanje ter uporaba.
Telefonski naročnik postane oni, kateremu je poštna uprava postavila na podlagi njegove prijave telefonski aparat na določenemu mestu.
Povdarjalo se je že, da je v doglednem času upati na novo pre-uredbo ljubljanske telefonske centrale in v zvezi s to tudi priključitev večjega števila novih naročniških postaj, katere so danes ali zbog pomanjkanja dovodnega materijala ali zbog drugih tehničnih nezmožnosti
—	posebno zaradi preobložnih nosilcev — ni moglo še priključiti. Nova avtomatična telefonska centrala bo prirejena za 1000 naročnikov (danes jih je okrog 500) ter se bode dalo to število tudi še zvišati na ka-pacateto 1500 do 2000 naročnikov. ^er se bode telefonsko linijsko omrežje v notranjemu mestnemu delu tudi nadomestilo s kablji, bodejo v veliki meri odpadle tehnične tež-koče, ki danes ovirajo, da bi se ugodilo vsem naročniškim prijavam. Naročniške prijave se predložijo oni telefonski centrali, pri kateri hoče imeti interesent priključen svoj telefon. V Ljubljani se sprejemajo prijave pri »Vzdrževalnem odseku« (v dvoriščnem poslopju glavne pošte). Pristojbine ki se ubirajo so pa te:
1. Gradbeni stroški. Ti se računijo na podlagi proračuna za izvršitev potrebnih del in so docela odvisni od situacijskih razmer prostora, kamor se namerava namestiti telefon-ska naprava. Za normalne upeljave znašajo ti stroški povprečno 1000 do 2000 Din enkratno.
2. Inštalacijska pristojbina. Vsled najnovejšega ukaza ministrstva z dne 27. februarja t. 1. velja ta pristoj-
bina za vse kategorije naročnikov 1200 D letno. Izvzemo tvorijo le naročniki ki so našteti po točki i) člena 11. telefonskega pravilnika, za katere velja še nadalje 300 Din. To so na pr.: poštni uradniki, humani-tetna društva, bolnice, sanatoriji, bolniške blagajne, ognjegasna in sokolska društva, dijaške in ljudske kuhinje, Rudeči križ.
Za inštalacijo pomožne centrale, ki ima 1 do 3 sporedne zveze, se plača 250 Din letno, od 4 do 10 spo-rednih zvez 360 Din, a preko 10 spo-rednih zvez 500 Din.
Za inštalacijo vzporednih aparatov, signalnih zvoncev ter aparatov za pojačenje se plača še 200 D. Za inštalacijo drugega slušala pa se plača 10 Din.
Gradbeni stroški in inštalacijska pristojbina se plača še pred izvrš-kom telefonske naprave.
3. Naročnina. Ta se plačuje po gotovih skupinah naročnikov ter znaša za Beograd, Zagreb, Ljubljano, Maribor in še nekatere kraje izven Slovenije celoletno za skupino:
a) banke in menjalnice 4000 Din;
b) hotele, tvornice, restavrante, kavarne, trgovine, špedicije, agenture 3000 Din;
c) tiskarne, skladišča na debelo, tehnične pisarne 2000 Din;
d) za odvetniške in notarske pisarne, občinska podjetja, klube, društva 1800 Din;
e) lekarne in male hranilne zadruge 1500 Din;
f) zdravnike, novinarska uredništva in uprave 1000 Din;
g) zasebnike, državne in samoupravne oblasti, državna skladišča, cerkvene oblasti, konzulate tujih držav in književna društva, sedaj po novi odredbi 720 Din, (preje 520 Din);
h) za državne uradnike, narodne poslance, zdravnike, ki so državni nastavljenci, v svojih stanovanjih 400 Din;
i) (že zgoraj omenjeni).
V mestih kjer je več nego 10 naročnikov, plačujejo gori označene skupine in sicer: pod a) 3000 Din; b) 2500 Din; c) 1800 Din; d) 1500 Din; e) 1000 Din; f) 800 Din; g) sedaj novo 500 Din (preje 400 Din); h) 300 Din; in i) 150 Din.
V krajih, kjer je manj nego 10 naročnikov, se plačuje :i/» zadnje omenjenih pristojbin.
Naročnina za pomožne centrale do 3 sporednih aparatov znaša letno 250 Din; od 4 do 10 znaša 360 Din, a preko 10 pa 500 Din.
Naročnina za posredni aparat znaša letno 180 Din, za signalni zvonec 100 Din.
Naročnina se plačuje od dneva dalje, ko se stavi telefonski aparat stranki (naročniku) na razpolago.
Plačuje se pa polletno in sicer do 15. januarja ozir. do 15. julija vsakega leta. Prvi rok se plača za ostali del tekočega polletja. Plačuje se pa naročnina pri »Telefonskem računskem oddelku« poštne direkcije in )e to pristojbino strogo ločiti od govorilnih pristojbin, ki jih plačujejo naročniki pri svojih centralah.
4. Vzdrževalnina. Ako je telefon postaviti v zunanjem delu mestnega področja, mora naročnik razen označenih pristojbin plačati še faktične stroške za zgradbo izven-mestne linije in pa takso za vzdrževanje, ki znaša 10 Din letno za vsakih 100 metrov zgrajene linije. Prilično pričetka zgradbe mora naročnik položiti približnim proraču-njenim stroškom enako svoto, kakor jamčevino za kritje stroškov.
Za mejo med notranjim in pa zunanjim mestnim področjem se smatra v mestih s preko 1000 naročniki krog, opisan s poluprečnikom od 3 km, v mestik z manj kakor 1000 naročniki pa krog, opisan s polume-rom 2 kilometrov okoli glavne telefonske centrale.
Telefonskim naročnikom, kateri bi se radi tehničnih pogreškov ne za-mogli posluževati svojega telefona več nego 5 dni, se na željo naročnika odpiše za te dneve odpadajoča naročnina in pripiše v dobro računu prihodnje naročnine.
Od vseh omenjenih pristojbin pa se mora strogo ločiti govorilne pristojbine. Govorilne pristojbine se plačujejo po jednoti govora (3 minute) in po pasovih (medsebojni razdalji v poštev prihajajočih central). Naročniki plačajo govorilne pristojbine takoj, ko naroče govor. Naročnikom pa se govorilne pristojbine za medkrajevni promet (in-terurbanski promet) kreditirajo, lokalni govori so itak prosti.
Za možnost, da govorijo naročniki iz svojih postaj v interurban-skem prometu (da lahko namreč kličejo druge naročnike ali tudi ne-naročnike na razgovor), je potrebno, da se s pismeno, s 3 Din kole-kovano »Prijavo k interurbanskemu prometu« priglase pri svoji centrali. Ob enem plačajo tudi polog (jamčevino) v približni višini predvidenega enomesečnega telefonskega prometa, ki se jim pa pri izstopu iz interurbanskega prometa vrne.
Poleg tega se ubira kakor pristojbina poslovalnina letno 200 Din, oziroma pri prijavi za ostali del tekočega leta.
Vsak naročnik, ki pristopi k in-terurbanskemu prometu ima tudi pravico, da se mu na izraženo željo ielefonično posredujejo brzojavke.
Za vse take naročnike pa se vodijo pri telefonski centrali posebni računi, kjer se tudi mesečno naknadno plačujejo. Za kritje teh kreditiranih pristojbin pa služi gori-imenovana jamčevina.
Trgovci in trgovski register.
(Nadaljevanje)
Vsaka delniška družba "mora imeli načelstvo (upravni svet) in mora že družbina pogodba obsegati določbe glede načina in postavitve in sestave načelstva in oblike legitimacij njegovih članov. Obstojati zamore načelstvo iz enega ali več članov, ki smejo biti delničarji ali pa tudi druge osebe. Člane načelstva je prijaviti trgovskemu sodišču, da jih vpiše v register. Člani morajo svoje podpise zapisati pred trgovskim sodiščem ali pa vložiti podpise v poverjeni obliki.
Družbina pogodba ima določiti obliko za izjave načelstva in podpisovanje. Če tozadevno v pogodbi ni druge določbe, morejo družbo podpisovati vsi člani načelstva.
Načelstvo zastopa družbo in je ta vezana in opravičena s pravnimi opravili, ki jih je načelstvo v njenem imenu sklenilo.
Družba zamore pravice načelstva tudi omejiti, in se mora načelstvo te omejitve držati, toda nasproti tretjim osebam nima omejitev pravice načelstva, zastopati družbe, nobenega pravnega učinka.
Poleg načelstva zamorejo družbina pravila dopustiti tudi še nadaljnji družbini organ: ravnateljstvo. To ima odločati o važnejših zadevah, ki pa ne spadajo v delokrog
da smejo delničarji izvrševati glasovalno pravico na občnem zboru po pooblaščencih, naj si bodo ti delničarji ali ne.
Nadalje imajo pravila določiti, da je občni zbor sklepčen, če imajo navzoči glasovalno pravico za najmanjši znesek delniške glavnice, ki naj redoma ne znaša manj kot Vio glasovnice.
Pri vsaki delniški družbi mora obstojati rezervni zaklad v kritje morebitnih izgub. V ta zaklad se stekajo:
1. od vsakoletnega čistega dobička 5% toljko časa, dokler ne prekorači zaklad eno desetino ali v štatutu določenega višjega dela temeljne glavnice.
2. zneski pridobljeni ob ustanovit-
vi	družbe ali zvišanju temeljne glav-nice z izdajo novih delnic za višji kakor nominalni znesek;
3. zneski vplačani od delničarjev za dovolitev prednostnih pravic njih delnicam;
4. navadno tudi od delničarjev v določenem roku nedvignjeni zneski za zapadle kupone.
S tem smo navedli glasovne znake od trgovskega zakonika navaja-nih trgovskih družb: javne trgovske družbe, komanditne družbe (navadne in one na akcije) in delniške družbe.
Poleg teh navaja trgovski zakonik tudi še družbe, ki spadajo sicer pod trgovski zakon, ki pa niso trgovske družbe namreč tihe družbe in združitve k posameznim trgovskim opravilom na skupen račun.
(Dalje prih.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Kož od drobnice pride na stru-miški trg okrog 50.000 komadov. Kože od divjačin se dobijo in sicer od lisice, volka, največ od kun, redko kdaj od vidre, divje mačke in včasih tudi medvedje. V močviriih se nahaja dosti divjih prešičev, ki se preživljajo z želodi od malega hrasta, ki jih je veliko. Bivoli se gojijo bolj kot goveda, konj je dovolj a oslov manj.
Vse žene izdelujejo preproge, ki so jih poprej prodajale na trgu. Ravnotako izdelujejo kmetice tudi volnene nogavice ter jih prodajajo na trgu.
Lesa je malo in kuha se z lesnim ogljem. Na Belasnici je mnogo gozdov, ker so Bolgari zgradili pot za izkoriščanje gozdov. Strumica leži na nekem suhem potoku, reka Strumica pa teče v oddaljenosti treh kilometrov od mesta. Vsled moč-virjev v okolici Strumice vlada malarija, od katere ljudstvo strašno trpi. Osem kilometrov od Strumice se nahaja kopališče Banjško s top-
limi vrelci, kakor so poprej prihajali Solunci, kjer pa so sedaj zgradbe porušene. Ljudje pa nosijo sedaj s seboj stojnice in šotore ter jih tam razpenjajo in se zdravijo. To kopališče bi bilo treba čimpreje obnoviti.
Kakor se iz gornjega vidi, je naša prinova na jugu gospodarsko močna in zelo interesantna in bi ji bilo treba posvetiti posebno pažnjo.
86. Mostar.
Mostar leži zelo pestro v eni dolinici na Neretvi, katero obdajajo veliki goli hribi. Ako bi bili hribi, ki obklopljajo Mostar pogozdeni, bi bil Mostar eno izmed najlepših mest v naši državi. Mostar leži 64 metrov nad morsko gladino. Treba bi bilo z vsemi silami delovati na to, da bi se goli mostarski hribi pogozdili.
Mostar ima 16.780 prebivalcev, od katerih je 7.211 muslimanov, 4.509 pravoslav. in 4.312 katolikov, ostali so pa protestantje. V Mostaru se križajo poti za celo Hercegovino. Mostar je trgovsko mesto, kjer je sedež kolonijalne trgovine za Hercegovino. Baš to je ono mesto, od koder se je iz trgovin na debelo oskrbovala Hercegovina z kolonijalnim blagom, ker je kolonijalno blago prihajalo iz Trsta in je bil Mostar za to ugoden. Tako se je oskrbovalo Nevesinje, Gadsko, Avtovac, Lojnica, pkolica Mostarja, Stolec, deloma Ljubinje, nekoliko Županjac, Prozor, Donji Vakuf in Bugonjo. Trebinje je kupovalo direktno iz Trsta ter prodajalo za Gadsko, Bileč in nekoliko za Lju-binjo. Čaplinja je obratovala, to se pravi trgovci iz Čaplinje so bili v stiku s Stocem, Domanovičem, Lju-binkom, Fitinom do Imotskega. Tu so kupovali ti kraji kolonijalno blago, manufakturo in galanterijo pa v Sarajevu od sarajevskih Židov.
Mostar je nakupoval za lasno potrebo in za okolico, to je za potrebo detajlne trgovine manufakturo in galanterijo direktno ter ni delal preko Sarajeva. Sarajevo je dobavljalo manufakturo za celo Bosno in Hercegovino. V Mostaru so glavni trgovci za kolon, blago g. Šantič, Peško, Dokic, Sjeran, sinovi R. Šajna, Moja Miloševič, Lazar Bratina, vsi pravoslavni, ker katoliških trgovcev ni. Vsi ti se pečajo z manufakturo razen g. Šajna. Med muzlimani so veletržci g. Ribica (železninar), g. Kajtas (kolonijalno blago), g. Dže-malovič & Co. (manufakturist). Na drobnih trgovcev muzlimanov je mnogo, ker so oni med vojno izrinili pravoslavne detajliste.
V	Sarajevu se je koncentriralo tudi blago bosanske obrtne in industrijske produkcije, kakor kože, opanke, uzde, sedla, silavi, kolani iz Visokega, džezve, kangljice, nanule iz Sarajeva, noži iz Dolnjega Vakufa in Bogojne, odeje iz Visokega itd., kar se je razvažalo po celi Bosni in Hercegovini, lstotako se je proda-
občnega zbora. Po štatutu zamore biti ravnateljstvo celo pooblaščeno imenovati načelstvo, toda le, če je člane ravnateljstva imenoval občni zbor delničarjev za dobo največ 5 let.
V	štatutih mora biti postavljen tudi organ za pregled letnih računov. Tak organ je nadzorstvo z delokrogom čl. 225. trg. zak. obstoječ vsaj iz treh članov.
Nadzorstvo ima nadzorovati poslovanje družbe v vseh delih uprave, sme vsak čas vpogledati držbi-ne knjige in spise ter preiskati druž-bino blagajno. Presoditi ima letne račune, bilance in predloge za razdelitev dobička ter o tem poročati vsako leto občnemu zboru. Tudi ima pravico sklicati občni zbor, če je to v družbinem interesu.
Če pri delniški družbi ni nadzorstvenega sveta, imenovati sta vsaj dva pregledovalca računov, ki imata pregledovati letne račune in bilance ter o tem poročati občnemu zboru.
Občni zbor delničarjev je sklicati vsako leto vsaj enkrat. Občnemu zboru so pridržane razne pravice, osobito odobritev letnega računa, sklepanje o razdelitvi čistega dobička, volitev članov nadzorstva oziroma pregledovalcev računov, določitev plače članom načelstva, ravnateljstva, nadzorstva oziroma računskih pregledovalcev, sklepanje o spremembi predmeta podjetja,
o	zvišanju ali znižanju delniške glavnice in sploh o spremembi pravil, sklepanje o modalitetah izdanja novih delnic, sklepanje o razdružitvi družbe ali spojitvi z drugo delniško družbo ter v dobi 3 let po vpisu družbe sklepanje o pogodbah, s katerimi ima družba pridobiti za poslovni obrat naprave ali nepri-mičnine za znesek presegajoč petino temeljne glavnice.
Občni zbor sklepa navadno z večino glasov, statut pa more določati, za katere slučaje je treba kvalifikovane večine, ki obstoji potem običajno v zastopanju tretjine temeljne glavnice in v tri četrtine oddanih glasov.
Če družbina pravila (štatut) drugače ne določajo, da vsaka delnica imetelju en glas, vendar pa smejo pravila določati, da daje en glas šele gotovo število delnic, vendar pa morajo pri delniški glavnici znašajoči, vsaj 1,000.000 K dajati delnice v nominalni vrednosti 10.000 K vsaj en glas in pri delniški glavnici manjši kot 1,000.000 K pa delnice v nominalni vrednosti vsaj 1/100 delniške glavnice.
Delničarjem, ki nimajo toliko delnic, zamore biti v štatutu dana pravica, postaviti si skupnega pooblaščenca, ki ima potem glasovalno pravico v razmerju zastopanega števila delnic.
Razun tega imajo pravila določiti,
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Dati - Imeti.
INadaljevanje.)
Obed je bil svečanejši, kot po navadi. Ko so bili z glavno jedjo gotovi, se dvigne gospod Liebold, da opravi težko delo, k kateremu se je vsled svojega visokega stališča čutil prisiljenega. V kratkem govoru je voščil principalu k veselemu dnevu srečo in napil na njegovo zdravje. Toda niti njegove, niti prisrčne čestitke drugih gospodov, niso mogle razpršiti oblakov, ki so viseli nad zgornjim delom mize.
Po končanem kosilu so se vstopili gospodje okrog principala, pili kavo in hramljali med seboj. Le Anton se je ločil od njih, korakal skozi odprte sobane, občudoval slike na stenah, listal v nekem albumu in na ta način odganjal grozeči dolgčas od sebe. Tako je dospel do vhoda
v	zadnjo sobo in prestrašen obstal. Nekoliko korakov pred njim je stala Sabina, z obema rokama oprta na
cvetlično mizico, iz oči pa so ji padale na cvetlice velike solze. Bilo je to tiho plakanje; vitka postava je drgetala, kot vsled notranjega krča. Zadrževala je izbruh dolgotrajne, iskrene bolesti s takim premagovanjem, da je Antona globoko ganilo. Ni bil vesel slučaja, ki mu je nudil ta prizor, a čutil je v sebi tako sočutje, da je v prvem trenotku pozabil, umakniti se. A bilo je tudi že prepozno. Sabina je zaslišala šum in zapazila Antona. Hitro se je obrnila, obrisala z rutico oči, nato pa se mu približala in rekla: »Varujte se, gospod Wohlfart, da vas Finkova drznost ne spravi v novo nevarnost; mojemu bratu bi bilo zelo žal, če bi bilo občevanje z gospodom Finkom za vas pogubonosno«.
»Gospodična Sabina«, odvrne Anton in pogleda dami z iskrenim spoštovanjem v vlažne oči, »Fink je ravnotako plemenit, kot brezobziren. Z lastno nevarnostjo me je potegnil iz vode«.
»O, da«, zakliče Sabina z nekim izrazom, katerega Anton ni mogel prav razumeti, »gospodu pl. Finku je najljubše, če se more igrati z vsem, kar je drugim ljudem sveto«.
V	tem trenotku prihiti gospod Jor-
dan in poprosi gospodično, naj pride h glasovirju, in tako je odšla mimo Antona v prvo sobo h gospodom.
Anton se je nahajal v veliki razburjenosti. Sabina Schroter je uživala pri gospodih v pisarni ugled, ki jo je stavil nad območje vsakdanjih pogovorov in se je zato v zadnjem delu hiše le malokdaj o njej govorilo. Večina mlajših gospodov je bila, kot se je dalo sklepati iz zbadljivk njihovih tovarišev, in kakor so ob raznih prilikah tudi sami pripoznali, prve mesece njih bivanja v hiši strastno zaljubljeni v domačo gospodično. Ko pa je plamen vsled pomanjkanja hrane polagoma ugasnil, je skril vsak pred zasmehom svojih tovarišev kupček žarečega oglja v najskrivnejši kotiček svojega srca, kjer je še vedno naprej tlel. Vsi gospodje bi bili pripravljeni navaliti za domačo hčerko na vsakega sovražnika. Pri vseh je veljala kot hladna svetnica, čije srce ni dostopno slabostim strasti. Toda njeno mirno obnašanje je bilo za vse dobrodejno, in ko jo je imenoval gospod Piks nekoč ponosno in ošabno, ni pozabil še pristaviti: »Ima pa dobro srce in je vrla gospodinja«.
jalo v Sarajevu svoj čas doma izdelano platno, dokler ga ni tuje platno izrinilo.
Iz Mostara se je izvažala koža od drobnice, volna, ki se kupuje sedaj celo v Dalmaciji, tobak, vino, sočivje iz Sarajeva in drobnica za Dalmacijo ter iz okolice Mostara sadje. Kar se je pridobilo kož, jih je izvažai g. Pera Santič letno do 50.000 komadov ovčjih in kozjih kož in 10 do 20.000 jarčjih in jagnječih kož. Kože drobne živine v Hercegovini so tanke in druge kvalitete vsled koz, ki zelo razsajajo med živino in vsled krpeljev.
(Dalje sledi.)
Zgradba telefonskih naročniških postaj.
Šef odseka za telegraf in telefon pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja gremij trgovcev na sledeče: Zaradi tehničnih ovir je v Ljubljani za sedaj nemogoče ustreči tozadevnim prošnjam trgovcev, obrtnikov, in indu-strijcev za zgradbo telefonskih naročniških poslaj.
Da bo mogoče pomagati vsaj poje-dinim prosilcem dovoli si direkcija naslov opozoriti na sledeči izhod.
Točka 4. člena 7 »Telefonskega pravilnika o telefonskoj službi u unutraš-njem saobračaju« se glasi dobesedno: Pomožne centrale kao i sporedne slanice i sporedni aparati (nuspostaje) mo-gu se urediti samo u prostoriji koja stoji na isklučivom razpolaganju pretplatnika prve stanice, izutno može se dozvoliti i drugim licima veza sporednih aparata i stanica preko tudjih glavnih stanica ali samo po odobrenju p. tt. Ministrstva koje če u svakom pojedinom slučaju s obzirom na kategoriju pretplatnika odrediti iznos takse. Sporedni aparati (nuspostaje) mogu se: instalisati samo na istoj zgradi ili na istom zemlištu gde je
i	pomočna centrala odnosno prva stanica, a sporedne se stanice instališu u drugim zgradama, koje se ne nalaze na istom zemljištu kde se nalazi prva stanica. Na primer prva stanica se nalazi u jednoj trgovini; sporedni se aparat (nuspostaja) može nalaziti samo u susednoj ili daljnog sobi iste zgrade ili druge zgrade na isiom zemljištu; dok je sporedna stanica ona koja se nalazi u stanu dotičnog trgovca, koji stanuje u drugoj ulici ili drugim imanju iste ulice. Za instalacijo ovih sporednih aparata i telefona treba popuniti »Prijavu za telefon«. Navajam nekaj praktičnih primerov:
a) Brivski mojster gospod Gjud ima v pritličju na Starem trgu svojo delavnico, v nadstropju iste hiše pa stanuje. Ako bi si dal napraviti v brivnico glavno postajo, je ta direktno zvezana na telefonsko centralo in dobi svojo posebno številko. Iz brivnice si pa da lahko napeljati še posebno postajo od glavne svoje telefonske postaje v svoje stanovanje. Ta postaja v stanovanju je potem sporedni aparat
Če je bila Sabina res taka, kakor je o njej domnevala cela pisarna, o tem si ni mogel Anton ustvariti nikake sodbe. Tudi njemu je bila mlada gospodarica znana, a vendar tako oddaljena, kot luna, katero vidimo vedno le od ene strani. Vsak dan mu je sedela nasproti in videl iz daljine njen fini, ovalni obraz, temne lase in očarljivi sijaj njenih lepih oči, vsak dan je slišal njen glas v navadnem pogovoru pri mizi, več mu ni bilo o njej ničesar znanega.
Zdaj pa je hipoma zapazil, da ta svetnica ne živi tako mirno in brezčutno, kot so si gospodje mislili. Slučajno je bil priča neke tihe boli. Njena bolest, katero je tako brez besedice in lepo prenašala, je povečala njegovo sočutje do strastne višine. Ni imel nobene sestre in večkrat si jo je želelj danes so se pojavili v njem resnični nežni bratovski občutki do žalujoče deklice; rad bi bil dal svoje življenje za to, da bi jo oprostil njenega trpljenja. Štel bi si bil v najvišjo srečo, če bi jo smel prijeti za roko, položiti njeno glavo na svoje prsi in ji poljubiti solzne oči. Zdajci mu je postalo jasno, da stoji njena žalost v neki
»nusposlaja« ali takozvana noiranja stranska postaja. Za posredovanje veze sporednega aparata s telefonsko centralo je montiran pri glavni postaji »pretikalnik«.
b) Gospod tovarnar Polak ima v tvor-nici glavno telefonsko postajo. Od te glavne postaje si lahko da montirati v vilo, ki je zgrajena na istem kompleksu >sporedni aparat«.
c) Gospod Maks černak ima glavno telefonsko postajo v svoji trgovini na sejmišču. Ker pa ima tudi trgovino na Kongresnem trgu, dal si je napraviti od le glavne postaje »sporedno stanico« ali iakozvano zunanjo stransko postajo še v svoji trgovini na Kongresnem trgu. Na ta način je njegova trgovina na sejmišču naravnost zvezana s centralo govori pa tudi lahko iz svoje postaje na Kongresnem trgu preko glavne svoje postaje v sejmišču z ljubljansko centi alo, nje naročniki in seveda tudi medkrajevno. Velike vrednosti pa je posredna stanica tudi zaradi tega, ker more govoriti g. černak brez posredovanja telefonske centrale z svoje trgovine na Kongresnem trgu s svojo trgovino v sejmišču.
d) Gospod ing. Viktor Turnšek v Sodni ulici bi rad imel telefonsko postajo v pritličju svoje trgovine. G. profesor Za-Jokar v nadstropju iste hiše jo že ima. Ako bi gospod profesor Zalokar imel osebo, ki bi dala veze g. inž. Turnšeku, mogel bi slednji dobiti sporedni aparat h glavni postaji g. prof. Zalokarja, seveda z dovoljenjem ministrstva.
c) G. Anton Tonejc ima glavno telefonsko postajo montirano v svoji kavarni Evropa. Ako bi se n. pr. gospod ing. Turnšek in Tonejc sporazumela, mogla bi se montirati ing. Turnšeku spovedna stanica h glavni postaji gospoda Tonejca.
Ker nista imejitelj glavne postaje in sporednega aparata ali sporedne Staniče kot trgovca, obrtnika ali industrialca, konkurenta, bi se pri dobri volji strank po mnenju šefa odseka še dalo marsikateremu prošnjiku pomagati. Razumem pa, da n. pr. g. Vojnovič ne bo dovolil gosp. ing. Turnšku priklopa na svojo glavno telefonsko postajo in da ■gdisp. ing. Turenšek na kaj takega tudi premore iz ozirov svoje kupčije misliti
si želeti.
Ker še pač iz znanih razlogov ne bo-1,10 dobili tako hitro avtomatične cen-Kale v Ljubljani, sem si dovolil naslov y 'nteresu njega članov na predstoječi Jzhod opozoriti.
Ker je telefon danes jako važno prometno sredstvo priporoča gremij svo-Pin članom, da stopijo z ozirom na gorenje podatke v stik z lastniki glavnih Postaj in si na ta način pomagajo iz zadrege.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
*ma stalno v zalogi vsako množino
Oružba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
zvezi s Finkom; že dolgo več ni dvomil o tem, da morete osebi stat v nekih skrivnostnih medsebojnih pdnosajih, in večkrat je preizkušajoče pogledal Sabini v obraz, kadar 10 pripovedoval Fink pri mizi kaj Ijubeznjivega. Odkril ni nikoli ničesar drugega, kakor, da so se njene oči izogibale mesta, kjer je sedel Fink in da je njega še bolj Poredkoma nagovorila, nego druge TJospode. Zdaj je slutil marsikaj bolestnega za gospodarico prvega nadstropja, videl je v duhu divje valove, ki se zaganjajo ob stene njene niirne zunanjosti. Občutil je sicer P? Finka požrtvovalno naklonjenost jo nepokvarjena mladost tako roda posveti drznemu in izkušenemu tovarišu; toda v tem slučaju je ^uvzela njegova duša odločno stance proti svojemu prijatelju in za j^ubino, sklenil je, da bo Finka natančno opazoval in da bo nudil gospodični nekako bratovsko zaščito; sploh je bil odločen, da ji na vsak način pomaga ter ji odvzame bo-ifst, ki ga je napolnila s tako ginjenostjo in sočutjem.
* * *
(Dalje.)
Izvoz in uvoz.
Vrednost našega celokupnega izvoza v letu 1922 je po uradnih podatkih znašal okoli 3.071,500.000 dinarjev (teža 1,776.127 ton in 1650 komadov) proti 2.460,700.000 dinarjev v letu 1921.
Prepoved izvoza živijenskih potrebščin iz Poljske. Poljska vlada je prepovedala izvoz vseh živijenskih potrebščin iz Poljske v svrho pobijanj draginje. Za izvoz sladkorja ostanejo v veljavi le dovoljenja, ki so bila že poprej izdana.
Izpremembe v poljski izvozni politiki. Poljska vlada je dovolila izvoz olja ki je bil dosedaj prepovedan. Nasprotno pa je zabranila izvoz bakra, nikla, rne-singa, brona, svinca in drugih kovin.
Trgovina.
Italijansko - avstrijska trgovina. Lansko leto je Avstrija uvozila blaga za 1628 milijonov zlatih kron in izvozila za 926 milijonov. Italija je bila glede izvoza na drugem mestu in glede uvoza na sedmem. V prvi polovici lanskega leta je uvozila Italija v Avstrijo blaga za 343.7 milijonov lir in je nakupila avstrijskega blaga za 420 milijonov.
Carina.
Carinski dohodki v Rumuniji so znašali v 1. 1922 2.038,556.047.65 lei.
Zlati carinski nadavek v Nemčiji je določen od 4. do 10. aprila na 494.900%.
Nove romunske carinske odredbe. S 1. aprilom so stopile v veljavo nekatere izpremembe carinskih odredb v Romuniji. Od 100 kg pivne kvasice se plača sedaj 60 lej. če se uvaža valjano železo kakršnekoli oblike ali železna galvanizirana žica v premeru 1.5 mm ali več, ki se uporablja v vinogradih in če uvažajo sindikati ali zadruge za pridelovanje vina in se ti predmeti v Romuniji ne izdelujejo, se plača samo tretjina normalne carine. Od 100 kg lepila (kita) inozemskega izvora se plača 5 lej, od 1 kg orehov (v lupinah) 3 leje, brez lupin 7 lej, od 100 kg igrač lujega izdelka 5 lej, od 100 kg tkanin iz prediva in konoplje 5 lej, od 100 kg železne rude 5 lej, od 100 kg lesenih izdelkov 5 lej, od 100 kg marmelade 5 lej, od 1 vagona droži 3000 lej.
Denarsfvo. .
Kupovanje inozemskih deviz in valut po inozemskih kopaliških posetni-kih. Finančno ministrstvo je odredilo: Inozemski kopališki posetniki, ki niso prinesli s seboj inozemske valute, nego so z izkazilom iz inozemstva relizirali terjatev v dinarjih, smejo kupiti inozemske valute, ki so jim potrebne za povratek, in sicer: Oni inozemci, ki prihajajo iz države z boljšo valuto nego je naša, smejo kupiti do 600 valutnih edinic svoje države; oni pa, katerih valuta je slabša od naše, smejo kupili valute ali devize svoje države do 2000 Din, vse v mejah svoje svobodne terjatve v dinarjih. Prodajo valut in deviz mora prodajalec zabeležiti v vidirani potni list.
Kovinasti denar v Rusiji. Komisar za finance je predložil svetu ljudskih komisarjev načrt, po katerem naj se uvede bakreni, zlali in srebrni denar. Zlati
denar za 10 rubljev bo tehtal 7.7423 gramov, srebrni 17.9962 gramov. — Sovjeti nameravajo odpraviti tudi naturalni davek v žiiu in ga nadomestiti zopet z denarnim.
Promet.
Cene zračnemu prometu iz Beograda. Aeroplansko podjetje »France-Ro-umain« je določilo nastopne cene za zračni potniški promet: Beograd-Pariz 725, Beograd - Strassbourg 565, Beo-grad-Praga 350, Beograd-Varšava 570, Beograd-Budimpešta 145, Beograd-Bu-karešta 215, Beograd-Carigrad 425, in Beograd-Dunaj 235 francoskih frankov. Od 15. aprila dalje bo ravnateljstvo tega podjetja pošiljalo v inozemstvo tudi pisma, in sicer s pristojbino, ki bo za 50 odst. višja nego navadne poštne pristojbine.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 12. aprila točno ob 8 uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vse člane nujno vabimo, da se udeleže zanesljivo tega zborovanja. Dnevni red se je dostavil vsem članom po pošti.________
Dobava, prodaja.
Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizjske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. aprila t. L ob 11. uri dopoldne pogodba za dobavo 250.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. V pisarni intendanture komande Dravske divizijske oblasli v Ljubljani se bo vršila dne 14. aprila t. 1, ob 11. uri dopoludne ustmena licitacija glede dobave 11.117 m3 drv za potrebe garnizij Ljubljana, Celje, Ptuj in Slovenska Bistrica v času od 1. junija do 31. decembra 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Telefonski imenik za Srbijo in črno goro in za Vojvodino. Telefonske naročnike opozarjamo, da sta izšla najnovejša imenika telefonskih naročnikov in sičer eden za Srbijo in črno goro, eden pa za Vojvodino. Imenik telefonskih naročnikov v Srbiji in Črni gori velja 60 Din, drugih direkcij pa 50 Din in se lahko kupi pri poštah Ljubljana 1 in Maribor 1 ali pa pri ekonomatu poštne direkcije v Ljubljani.
Madžarski premog na račun naših reparacij. Reparcijska komisija je na svoji zadnji seji določila, da ima Mdžarska dajati Jugoslaviji dnevno 880 ton premoga na račun reparacij in da ima to količino pošiljati točno od 1. aprila do 31. decembra t. 1.
Rusko-angleška banka v Ukrajini. V kratkem se bo osnovala kot delniška družba s kapitalom 2 milijonov zlatih rubljev na Ukrajni angleško-ruska banka. Polovico glavnice plača poseben angleški konzorcij, a polovico pa ukrajinska vlada. Naloga banke je pospeševati poljedelstvo v južni Rusiji.
Vzorčni velesejm v Padovi. Trgovska in obrtniška zbornica v Padovi priredi kakor vsako leto tudi letos vzorčni
velesejm, ki se bo vršil od 1. do 15. junija. Obrazci za prijave, pogoji, cene za prostore in druge podrobnosti so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Velesejm v Bratislavi. Letošnji velesejm v Bratislavi se bode vršil v dobi od 23. avgusta do 2. septembra 1923 pod naslovom »Dunavski mednarodni velsemenj« v lastnih, modernih, prostornih in vsem zahtevam odgovrjajočih paviljonih, postavljenih v Bratislavskem pristanišču. Istočasno bodo organizirali sledeče korporacije in uradi specijelne razstavice in sicer: Ministerslvo notranjih zadev: razstavo Češkoslovaškega hranilničarstva v svrho razvitja istega na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji. Dunavska prometna družba: razstavo dunavske paroplovbe. Slovaški poljedelski svet: specijelno razstvo export-nih poljedelskih produktov. Mnistrstvo trgovine: razstavo kopališč in letovišč. Uspeh I. in II. bratislavskega mednarodnega velesejma, ležečega v najživah-nejšem donavskem pristanišču in naravnem ishodu češkoslovaške industrije v Jugoslavijo in ostla trgovska središča Balkana in Orienta, zagotavlja, da se bodo tudiob priliki III. velesejma v Bra-tislvi sosredotočili vsi evropejski in ne-evropejski trgovski in industrijski krogi. Razstavljalcem, ki bi želeli udeležiti se velesejma, daje vse potrebne informacije in direktive ravnateljstvo velesejma v Brtislavi ali pa tukajšnji češkoslovaški konzulat.
Novi češkoslovaški konzul v Splitu. Novi češkoslovšaki konzul dr. Doležal v Splitu je te dni nastopil svoje službeno mesto. Dosedanji konzul Z. Ko-nečny je že zapustil Split, kjer ostane zaradi svoje koncilijantnosti v najboljšem spominu.
Književnost.
Zemlepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil Anton Melik. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 26. — . štiri leta so se po šolah ubijali učenci in profesorji pri zemljepisnem pouku in domovino-znanstu brez knjig. Učitelji so si morali vso tvarino sproti sestavljati in mukoma iskati potrebnih podatkov, v raznih virih, ki so bili vrhu vsega še težko dostopni. Sedaj bo temu konec, ko je izšla skoraj zaželjena in tako dobra tozadevna knjiga Melikova. Posebno pohvalo zasluži v vseh delih knjige poglavje o gospodarskih razmerah. Tu je zbranega obilo statističnega materijala, ki je obdelan v poljudni, a vendar znanstveni in vrhu vsega še v stilištično ne-oporečeni obliki. Pod poglavjem najvažnejši kraji najdeš sicer neizčrpno, vendar pa dovolj obširno naštete vse važnejše kraje in njih kratko označbo. Proti koncu knjige najdeš silno zanimivi pregled narodno-gospodarskih razmer. Ta del knjige bo lahko porabil vsak društveni predavatelj, da bo podal Slovencem točno sliko naših nacionalno ekonomskih razmer in prilik. Knjigo zaključuje odstavek »Mesta in večji kraji«, v katerem so našteta vsa mesta naše države, ki imajo nad pet tisoč prebivalcev, Nad sto tisoč ljudi šteje Belgrad, Zagreb in Subotica. 49 pa je mest, ki imjo več kot 5000 prebivalcev.
»lumiimmiuiiiiumiHiiH
.MlillMIIMIIIIMItiilMMIIItlllllUUUnil
p A
poipe tr>iKe i t\ po t pl at e
*.
■mm
-
mraza
niummimmmitiiiiiminiiiutmitniirmiHinniiimififnnniiinfnunnmminifimii
lnTrgo«ici °9|s5ai*e »Trgovskem listu"!
■aJtMTg»HMArf.WAy
za vse časopise in za velesejmske mednarodne izdaje stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč: BLEDU, ROGAŠKE SLATINE in SUŠAKA
z železniškim omrežjem naše države, po osnutku ing. GREG0RA, z odobrenjem pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere, opr. štev. 1029/23, v svrho razobešanja po državnih uradih in šolah,
oskrbuje edino samozaložba:
Anonfno i. ,«,»• hm. J0S0 ZORMAN, LJUBLJANA,
kakor tudi izrecno za to pooblaščeni zastopniki-akviziterji s specijalnimi pooblastili. — Vse pravice pridržane!
Naplačila samo na poštno-čekovni račun štev. 12.866 v Ljubljani.
Raznovrstne
šolske zvezke
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozori Za trgovce posebno ugodne cenel
!! UVOZ !!
!! IZVOZ !!
S*
^DRAVOGRAD
ekspozitura Prevalje Komauer & Ornik
Mednarodni prevozi!
Vestna postrežba!
Zmerne cene!
1=111=111=111=111=111=1
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, islotom igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in maloi
=iii=iii=iii=iii=i:i=ii
drobno
OGLAS.
Direkcija Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu Lak, Baranja?
prodaže na dan 28. aprila o. g. putem ofertaine licitacije
oko 600 m3 grabovog gradjevinog drveta 100 „ lipovog
it
Drvo, koje se prodaji izlaže u trupcima je dužina 2 m i više-i deblina 20 cm i više a nalazi se kod šumske uprave Beli Manastir
Pravo učešca na ovu licitaciju imaju svi nadmetači, koji po-lože 5 % kaucije od ponudjene vrednosti.
Licitacija de se održati naznacenoga dana u kancelariji Di-rektora Državnoga Dobra „Belje“, kamo ce se oferti u zapecadenonv. pismu predati do llVz časova prepodne.
Kaucija se polaže na dan licitacije pre podnošenja oferta. Glavnoj Blagajni Državnoga Dobra „Belje“ a najdalje do 11 časova..
Uslovi za ovu licitaciju mogu se dobiti kod šumske uprave Beli Manastir gde se i drvo može videti.
Iz kancelarije Direkcije Državnoga Dobra „Belje“ Kne-ževo, Lak, Baranja, 26. marta 1923 god. Broj 3348.
OGLAS.
Direkcija Državnog Dobra „Belje“	nabavice putem pismene	ofertaine	licitacije materijal potreban	svima njezinim	ustanovama u 1923 godini	i	to:
I. Materijal za osvetlenje, mazanje, konserviranje i	loženje.	IX. Alat.
II. Četke i četkarsku robu.	X.	Strojeva i sastavnih delova za	Mašinsku Radionicu.
III. Hemičke proizvode, mineralije i boje.	XI.	Robe iz kudelje i platna.
IV. Predmeta za dihtovanje, čiščenje i robe iz gume.	XII.	Koža i remenarske robe.
V. Gvoždje, Čelik, metal, blokove i lim.	XIII.	Telefonski i električni materijal.
VI. Gvoždene žice, lance i eksere.	XIV.	Drvo, daske, letve i štafne.
VII. Delove za industrijsku željeznicu.	XV.	Poljoprivredne mašine i delove tih.
VIII. Staklo, staklene predmete i laterne.	XVI.	Kamen (Tucanik).
Licitaciju ce održati Direkcija Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu, Baranja, na dan 2. (drugog) maja 1923 godine u 12 (dvanaest) časova prepodne u kancelariji svoga direktora.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se dobiti kod Trgovinskog Odelenja Direkcije Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu svakoga radnoga dana za vreme kancelarijskih časova ili kod Trgovačkih i Obrtničkih Kamora u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novom Sadu, Sarajevu, Subotici, Osijeku, Mariboru i Somboru, pošto se plati za svaki polutabak po 1 (jedan) dinar.
Mustre materijala mogu se videti kod Mašinske Radionice Državnoga Dobra „Belje“ u Kneževu.
Pravo učešca na ovu licitaciju imaju svi oni nadmetači, koji su svoje zanatske, trgovačke, industrijske ili posredničke radnje protokolisali kod nadležnih kamora; ako su uz to položili 5% kaucije od vrednosti ponudjenog materijala, ako su porez na svoju radnju na prvo četvoromesede ove godine platili; i ko su napisali oferat saobrazan	propisanim uslovima za ovu licitaciju.	Na ovu licitaciju imaju	pravo učešca	i stranci, ako su pored	gore
propisanih uslova položili 10 % kaucije od ponudjene vrednosti materijala.
Kaucija se ima položiti na dan licitacije kod Glavne Blagajne Direkcije Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu najdalje do 11 Gednaesl) časova prepodne u onome obliku kako je to predvidjeno čl. 88 Zakona o državnom računovodstvu.
Iz kancelarije Direkcije Državnog Dobra „Belje“ u Kneževu, 22. marta 1923 godine. Broj 2181.
rTRGOVSKO BANKA D. D, LJUBLJANA
" 1	“	Selenburgova ulica štev. 1.
PODRUŽNICE:
EKSPOZITURE
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Rakek°r' N°V0	KAPITAL	in	REZERVE	Din	17,500,000 -	MeMr.vogr.d
Slovenjgradec	Izvršuje	vse	bančne	posle	najtočneje	in najkulantneje.	Ljubljana (menjalnca
Slovenska Bistrica	Brzojavi:	Trgovska	Telefoni:	139,	146.	458	v Kolodvorski uliici)
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur* trgovsko-industrijske d. d.