'MESSENGER" GLASILO ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI
LETNIK XX, ŠTEV. 5/6
Registered for posting as a periodical — Category "B"
IULIJ-AVGUST 1975
Published by:
Slovenian Association, Melbourne Postal address: P.O. Box 83 — Caulfield, Vic., 3162 Telephone: 211-0314, 50-4463 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 20c
Annual subscription — letno:
$2.00
SLOVENSKI OKTET MED NAMI
V	sredi maja smo zvedeli, da nas bo v Juniju obiskal Slovenski oktet, ki je do sedaj že prebrodil skoraj celi svet in ponesel Slovensko pesem do zadnje dežele na zemeljski obli.
Organizacija okteta in njihove tur-oeje je bila predana od turnejskega komiteja v Canberri Slovenskemu društvu v Melbournu. Vodstvo Mel-bournske organizacije pa je prevzel g. Pavle Česnik, ki je takoj pismeno povabil vsa Slovenska društva našega mesta na sodelovanje. Na žalost je celokupno delo moralo ostati v rokah Slovenskega društva, ki je napelo vse sile, da napravi ta obisk v tako kratkem času čimbolj uspešen.
V	soboto 21. junija, ko je letalo pristalo na tullamarinskem letališču, smo čakali v velikem številu, da pozdravimo te tako znane in veličastne pevce. Bilo je preko 30 narodnih noš in število drugih rojakov. Dve televizijski postaji, kanal štev. 2 in kanal 0 sta bila zaposleni z svojimi aparaturami, da ujameta čim več od tega prihoda. Tudi lržavna radijska postaja ABC in nedeljski časopis Sunday Press sta poslali svoje poročevalce. Nestrpno smo čakali, da pridejo med nas . . .
Okoli pol tretje ure popoldne so se prikazali prvi nasmejani obrazi naših pevcev. Po pozdravnih besedah publicističnega vodje SDM so fantje dobili Slovenski cvet, rdečih nageljčkov nato pa je Lončarjeva Irena z lepo deklamacijo izročila želje nas vseh oktetu na pot v začetku turneje v Melbournu. Pesem "Pri farni cerkvici" je zadonela po letališču in pozneje prešla preko radijskih in televizijskih valov v Melbournsko avstralsko ozračje.
Še isti večer smo imeli Slovenski oktet na prijateljskem družabnem večeru v "Southern Cross" hotelu, kjer so nam bratje Plesničarji s svojim ansamblom lepe domače glasbe dali par lepih prijetnih trenutkov. Gostje iz Slovenije so se počutili kot doma, ko so pri posameznih mizah nam obujali spomine daleč nazaj, na naša mlada leta, brezskrbnosti v daljni domovini. Marsikatero slovensko dekle bo lahko pozneje s ponosom pripovedovalo kako lepo je bilo plesati z domačimi, pa tako visokimi gosti iz naše stare domovine.
Nabito polna cerkev v Kew-u je drugi dan poslušala visoko kvalitetni glas slovenskega cerkvenega petja, ko je Oktet pomagal našim domačim glasovom pričarati globoko pieteto slovenskega zamejskega življa v Melbournu.
Že takoj po drugi uri popoldan so se začele zbirati prve skupine naših ljudi v "Robert Blackwood" dvorani, da prvič v zgodovini Melbournskih
ZA VEDNO NAM BO OSTALO V SPOMINU
OBISK OKTETA V SYDNEYU
Ni še dolgo od tega, ko smo v Sydneyu z velikim veseljem pričakovali Slovenski oktet.
Na letališču se nas je zbrala kar pisana druščina: odborniki in člani obeh slovenskih društev in mnogi člani v narodnih nošah. Nismo čakali dolgo, ko smo zagledali prihajati skozi carino fante Slovenskega okteta. Ko so bili vsi zbrani okoli nas smo se kar hitro spoznali. V imenu naših najmlajših sta jim podarila cvetje Tanja Kumavec in Bogdan Bavčar. Nato jih je pozdravila tajnica Zveze Slovenskih Društev v Avstraliji ga Vlasta Klemenčič v imenu Zveze, Slovenskega društva Sydney in Kluba Triglav. Takoj za tem so naše goste člani društev prepeljali v motel, da se po dolgi in naporni poti malo odpo-čijejo, kajti še isti večer so imeli svoj prvi koncert v Summer Hill-u.
Klasičen program prvega koncerta je navdušil poslušalce tako, da ni bilo kraja ploskanja. ReS so si to tudi pošteno zaslužili. Peli so tako kot slavčki, da bi jih človek poslušal še in še. Mnogo ljudi je koncert obiskalo dvakrat ali celo trikrat in kdor je zamudil to priložnost, da jih sliši mu je lahko žal. Obisk je bil zadovoljiv, čeprav bi bil lahko boljši. Je pa dejstvo, da kdor jih je slišal jih ne bo nikoli pozabil. Mirjan Bavčar in Martin Konda sta pevcem ob tej priliki podarila cvetje.
Drugi koncert, ki se je vršil v Lidcombe pa je bil polno zaseden. Razlika med prvim in drugim koncertom je bila velika, to pa radi dvorane same, ki ni tako akustična kot ona v Summer Hill-u. Na koncu pro-
grama sta jim Jeni Muha in Henrik Sta-riha, oblečena v narodno nošo poklonila šopek cvetja v znak zahvale in prijateljstva. Nato je g. Vinko Ovijač, podpredsednik ZSDA predal g. Bogdanu Pogačniku "plaketo", v katero so bila vrezana imena članov okteta in Sydney Opera House. G. Pogačnik se je zahvalil in dejal, da ijm bo plaketa v trajen in lep spomin na kratek a uspešen obisk v Avstraliji. Plaketa je bila skupen poklon obeh društev, S.D.S in Triglava.
Za tem je mladi kvartet "Šerneka" prevzel glavno vlogo z poskočnimi plesnimi melodijami. Plesalo je mlado in staro in kar teško nam je bilo ko smo morali domov.
Tudi po drugih mestih Avstralije so pevci imeli velik uspeh in priznanje. Celo tujci, ki so jih slišali so se čudili in ne bom zanikal, celo zavidali tem velikim pevcem male Slovenije.
Povabili smo jih tudi na našo slovensko farmo v Horsley Parku, kjer smo skupaj s člani društev proslavili njihov poslovilni večer. Čeprav najhna je hiša sprejela dosti ljudi. Ni trajalo dolgo ko so Andrejč-kovi fantje začeli igrati poskočne viže in veselja kar ni hotelo biti konec. Ko so člani okteta že odšli k počitku smo ostali še vedno kramljali in se veselili še pozno v noč. Taka je pač navada pri Slovencih, kjer je veselje tam je vrisk in petje, posebno še na slovenski farmi, ki nas tako spominja na našo Slovenijo.
Oktetu želim še mnogo uspehov v bodočnosti.
Danijel Brkovec
Slovencev poslušamo pesem, o kateri smo preje samo čitali pohvalo za pohvalo. Okoli tretje ure se je dvorana napolnila in z nestrpnostjo smo čakali trenutka, ko zaslišimo glas naše domovine. Ko smo se okoli pete ure začeli razhajati, smo bili polni velikega doživetja, ki smo ga bili deležni v teku dveh, tako dragocenih ur. Pesem slovenska, ki nam jo je prinesel "Slovenski Oktet" je bila podana tako, kot je do sedaj še nsmo slišali. Kvaliteta in mojstrovina glasu sta bila na taki višini, da smo pesem za pesmijo začeli spoznavati veličino tehnike in dovršenosti podajanja. Glasovi, ki so zveneli bolj kot najbolj dovršen orkester, nam niso samo pokazali možnost usmeriti in izpopolniti človeški glas do take višine, toda so v nas zbudili ponos in še večji čut slovenske pevske kulture.
Po prostem in lagodnom ponedeljku smo srečali Oktet še isti večer v zgoraj omenjeni dvorani z bolj internacionalnim karakterjem. Koncert so pričeli z enim naših najstarejših skladateljev, Jaccobus Gallus-om, ki se je rodil 1550 v Sloveniji. Pesmi "Liberias animi" in "Quam pulehra es amica" sta sigurno pokazali tudi našim Avstralskim gostom starost naše slovenske zgodovine in slovenske pesmi. Na žalost nismo imeli tisti dan takega obiska, ki bi ga pričakovali ali ta vokalni koncert je bil eden najboljših, kar sem jih v življenju poslušal, če ne najboljši. Prvi del koncerta nam je tokrat dal možnost slišati največje vokalne mojstrovine sveta; a drugi del pa je bil posvečen narodni umetni pesmi Slovenije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Dalmacije, nato Čehoslovaške, Rusije, Italije in Ameriške črnske spi-ritualistike. Kot je bil začetek slovenski, tako nam je Oktet tudi za konec zapel par Slovenskih narodnih v raznih priredbah in priznanja publike ni bilo ne konca ne kraja.
Še enkrat so nam dali koncert in to v nedeljo 29. junija v cerkveni dvoranici v Kew-u. Ta repertoar pa je bil posvečen naši narodni pesmi v začetku z Farno cerkvico in na koncu z Ribničanom Urbanom. Marsikomu so se orosile oči, ko smo morali zadnjikrat pozdraviti Oktet na odru in jim izročiti poleg naše poslanice stari domovini tudi nekaj v zahvalo za njihovo veliko delo, med nami raztrešeni-mi po celem svetu, našo okrepljeno in povečano narodno zavest. Tako veličastna pesem bo ostala v naših srcih, ko bomo s ponosom stopali vsaki dan v življenje v tuji adoptirani domovini z zavestjo, da četudi smo Slovenci majhen narod, pa velik v kulturnem udejstvovanju slovenske besede z pesmijo.
IVO LEBER
■ ■■■■■■■■
■ ■■■■ ■■■
IZ NASE MALE SLOVENIJE...
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BaBaaBaBaBBaBBaBaBBBaBBBaBBBBaaaBBBBaBBBBBBBaBBBaaBaaaBB
popotnik s hriba doli pride ...
Junij je običajno začetek zime in mraza v tukajšnji deželi, dosti krat dežuje po cele dneve in s tem preprečuje del zunanjega življenja, ki so ga tukajšnji ljudje tako navajeni. Tumi Avstralski Slovenci smo se že prilagodili tukajšnjim razmeram in dosti našega prostega časa prebijemo v lepi naravi. Večkrat že težko čakamo sobote in nedelje, da lahko izstisne-mo iz naših pljuč onesnažen zrak, ki ga na žalost moramo vdihovati po mestih in gostih naseljih. Vse to je bilo tudi dovoljen vzrok, da smo si kupili Eltham, kjer smo tako blizu in tako daleč od mestnega hrupa in zraka.
Letošnji junij pa je bil lepši. Sobota za sobotom in nedelja za nedeljo so bile sončne, imeli smo pozno indijsko jesen, kot je imajo v predelih Darjeelinga, kot pravijo, da je to kraj z najidealinejšo klimo na svetu. Ok-tetovci so nas spraševali kaj imenujemo mi poletje, če je to zima.
Stranski zidovi našega prvega dela stavbišča so se začeli dvigati in ko boste čitali te vrstice, bo streha že končana in tako naša "dvorana" pod streho. Okna in vrata prvega nadstropja so bila darovana, ko je gradbeni odbor ponudbo našega slikarskega Smučarja iz Mt. Bullerja usmeril v ta namen. Naj Marjanu za njegovo velikodušnost izrečem na tem mestu hvalo nas vseh. Brez takih sotrud-nikov bi naši načrti šli polževo pot. Ne prodajamo našega centra komurkoli za dolarje ali za funte, s tem tudi ne Slovenstva; pa šetako dobrodelna organizacija ne more uspevati brez prave in zdrave ekonomske podlage. Gotovo pa je, da ne nameravamo odpreti komunalnega nudističnega centra, kjer bi živeli na travi in hinavsko lepih besedah. Daj nam naša zavest še več Marjanov! Tudi pritličje je začelo dobivati svojo obliko, ko smo 7. in 8. junija vlivali betonska tla. Nedeljo pozneje pa jih je naša mladina že preiskusila z poskočnimi ob spremljavi našega mladega orkestra "Drava". Tudi ta tla so bila plačana od člana našega društva, delo pa je bilo prostovoljno.
V nedeljo 29. junija je že zgodaj popoldne vrščalo po našem hribu. Oktetovci bodo prišli. Po dolgem čakanju so končno prišli. Čudili so se našemu napredku in podjetnosti. Da imamo ljudi, ki nedeljo za nedeljom prihajajo na naš hribček in z vsakokratnim prostovoljnim delom dajejo duška še drugim, ne samo Slovencem, pa tudi ostalim narodom je nekai kar tudi v domovini ne poznajo. Veseli so bili nad našo narodno zavestjo in požrtvovalnostjo. Predsednik Slovenskega društva Melbourne jih je v lepih besedah pozdravil, ko je povedal, da taki obiski med nami v zamejstvu ustvarjajo najboljše zadoščenje nam za našo narodno zavest in kažejo našim Avstralskim gostom veličino naše narodne slovenske kulture in do-prinašajo velik del k okrepitvi našega življa v tej daljni Avstraliji.
Par besedi našega Stanka Prosena-ka je zvenelo kleno na našem hribu, ko je povdaril, da taki obiski niso samo za sedaj, ampak, da bodo in so že postavili mejnik v našem ustvarjanju te male Slovenije med narodom slovenskim v Melbournu. Kot so Slaki započeli velik načrt pred štirimi leti in dali pogum tolikim drugim, ki so še do takrat stali ob strani, tako bo Slovenski oktet okrepil naše delo in
zabili smo dolga leta težkega in napornega dela, prerojeni z novo silo smo se odločili, da nikoli ne pozabimo te lepe materine, slovenske besede . . .
Popotnik se bo še oglasil. ..
Mojstri v petju še niso mojstri v zidanju . . . Toda dobro voljo so pokazali. ČLANI OKTETA NA STAVBIŠĆU V ELTHAMU
nam pomagal dokončati te velike načrte. Administracijski vodja okteta g. Bogdan Pogačnik se je z trepetajočimi besedami zahvalil za tako lepi sprejem, na tako lepem delu slovenske zemlje v tujini. Kako lepo je za-
donela slovenska pesem na našem hribu, prenesena sem daleč preko morja v naše središče v Eltham. Orosile so se nam oči ,trepetala so srca, plavale so misli tja daleč iz hriba v Elthamu, nazaj domov, med naše drage — po-
:	POSTANITE USTANOVNI CLAN
■	NAŠEGA
:	KULTURNO-DRUŽABNEGA
J	CENTRA V ELTHAMU
;	Z DAROM $200,—
:	POŠLJITE NA
■	'SLOVENIAN CENTRE I	BUILDING FUND"
I	P.O. BOX 83, CAULFIELD SOUTH,
I	VIC., 3162
ZAHVALE
Zopet je za nami pomembni Zgodovinski dogodek delovanja Slovenskega Društva Melbourne in sicer obisk "SLOVENSKEGA OKTETA". Društvo kot tako je samo kažipot svojim članom in sodelavec in kot je potrebno veliko število opeke za gradnjo poslopja, tako je nujno-važnega pomena, da mnnožica ljudi sodeluje pri organizaciji in delu kakršnega koli programa. Tako je bilo tudi z pripravami za gostovanje Slovenskega Okteta.
Najprej se odbor S.D.M toplo zahvaljuje vsakomur, ki je kakor koli pomagal pri tem gostovanju, pa naj-sibodi finančno, fizično umno ali moralno, veliko ali malo vse je bilo dobrodošlo. G. P. Česnik in ga. Go-mizely sta opravila hvalevredno delo pri predpripravah za družabni večer v Southern Cross in koncerte v Mo-nash University. Gospodoma I. Leber in M. Peršič gre topla zahvala za propagandno delo pri televiziji in časopisju. Gdč. Ireni Lončar za recitacijo podano ob sprejemu na letališču, ter ravno tako vsej mladini in otrokom, ki so našo pesem tako lepo pozdravili v narodnih nošah.
Ko že omenjamo narodne noše se moramo zahvaliti g. Miha Ropert, ki je brezplačno sešil moške narodne noše, ter sestram našega verskega sre-diča, ki so nam zopet priskočile na pomoč s posojo škornjev. Upamo, da bo društvo uslugo lahko vrnilo kaj kmalu, ko bodo gotovi naročeni lastni škornji.
Pater Bazilij in pater Stanko sta dobrovoljno nudila na razpolago ne samo cerkveno dvorano ampak skoraj cel Baragov Dom v dobrodošlico Slovenskim gostom — res prisrčna Vam hvala.
Društva "PLANICA" in "JADRAN" so goste SLOVENSKEGA OKTETA sprejela v najgostoljubnejši
luči, čeprav so imeli zelo malo časa za priprave in sprejem. Zastopniki S.D.M. niso mogli prehvaliti odlične organizacije. Ob obisku Elthama je ženska sekcija S.D.M., kakor tudi za večerjo v Kew zopet pokazala, da so naša dekleta in žene res zlata vredne. Naša draga mamica gospa Krnelova, upokojenka je pripravila ogromno število pravih "KROFOV" za to priliko in se ji vsi hvoležno zahvalimo. Vsi smo občudovali "TORTO", ki je zopet pokazalo mojstrovino g. Ivana Majcena.
Okna "KOROŠČEVE KOČE" so okrašavale nove zavese, ki so bile dar gospe Danice Kozole. Vsepovsod se je videlo, da so pridne roke naših članov vedno na delu, ni je nedelje, ko ne bi Mici in Maks Hartman, Špilar-jeve in Želetove, Ogrizekove, Horva-tinove, Cvetkove ter ostade družine urejevale Slovenski hribček. Lepo se razvijalo obronki te Slovenske lastnine, ostanimo si prijatelji v delu in razvedrilu, ne ranimo sami sebe v momentih nepremišljene naglice, naša srca skupno ljubijo lik narodne zvestobe.
Ob zaključku pomislimo na Slovensko melodijo, ta nas povezuje pa najsibodi v veselju ali žalosti. Mislim, da se vsi spominjamo prijetnega večera v družbi SLOVENSKEGA OKTETA v Southern Cross. Poslušali smo in se vrteli ob zvokih glasbe "BRATOV PLESNIČAR". Ta večer je bila njihova glazba darovana vsem Slovencem, ki so se tega večera udeležili. To ni bilo prvikrat, da so "Bratje Plesničar" priskočili na pomoč Slovenstvu brezplačno, brez njih bi naši nastopi na "Moombi" nikoli ne uspeli, kar Vam je v dokaz to, da je njih odsotnost lansko leto, ker so gostovali v Evropi preprečila nastop Slovencev na tem festivalu. Kje ste ostali, rabimo Vašo pomoč, sedaj ko sestavljamo
dramsko in folklorno skupino. Ne dopustite, da bo naša kultura popolnoma zamrla, začnimo z novim Domom z delom na oderskih deskah, da bo otvoritev res predstavljala v dejstvu — ne samo imenu SLOVENSKI KULTURNI IN RAZVEDRILNI CENTER.
Vsi interesiram v petje, glasbo ali dramo pokličite Heleno na 211-0314, ker bomo v kratkem sklicali sestanek v ta namen. Tam se bo sestavila sekcija, ki bo za to delo odgovorna.
Helena
darovi za naš center
Franc Plut	$50
Maks Hartman	35
L. in J. Penca	50
Franc Plut	45
Orkester "Drava"	15
Karl Beve	50
K. Fekonja	50
A. Udovičič	60
Stanko Hartman	10
Jože Grlj	50
M. šuštarič	50
Peter Belec	150
F. Kravos	50
M. Bole	50
Spoštovano Društvo,
Iskrena hvala za trud in delo, ki je nam v tako veselje. Najbrž velika večina Slovencev skrbno pazi na slovensko oddajo po radio i kako smo srečni, da v daljni Avstraliji slišimo slovensko besedo in naše lepe pesmi. Čeprav kratka, je oddaja vseeno prisrčna. Bog plačaj delo vsem, ki se za to trudite. Želim obilo uspeha v bodoče.
M.B.
Dohler bomo peli
"Dokler bomo Slovenci peli — bomo živeli". To je bilo geslo, ki ga je prinesel med nas "Slovenski oktet" in ki ga je njegov napovedovalec g. Bogdan Pogačnik ob vsakem koncertu vrgel med nas.
Kako resnično je. Dokler poješ si Živ. Ko bomo umrli ne bomo več peli. Zatorej pojmo sedaj, pojmo in pojmo, naj ves svet ve, da smo živi, da Slovenci živimo kot narod.
Še več nam pove to geslo. Pove nam, da je naša pesem, ki nam je tako draga, naš simbol, naš ščit, naša obramba. Ta pesem, ki jo je prepeval slovenski tlačan po štajerskih in dolenjskih gričkih, ko je s svojimi žulji redil tujo gosposko in te poskočne v i že, ki so odmevale od stene do stene gorenjskih planin vsa stoletja našega suženjstva so nam bile v oporo, da smo vzdržali naval s severa in juga, z vzhoda in zahoda. Ni čudo, da nam zato vsem brez izjeme navrejo solze v oči, ko zaslišimo tu v tujini melodijo neutešljivega bola za izgubljenim rodnim krajem, ki ga je za večno vtisnil v "N'mau čez izaro" nepoznani rojak iz Kor o t ana.
"Slovenski smo fantje pri Dravci doma", "Tam kjer teče bistra Žila", "Triglav moj dom", "Sem fantič z zelenega Štajerja", "Lepših fantov na svetu ni kot so dolenjski furmani" — koliko ponosa in ljubezni do domovine in naroda je izraženo v teh pesmih, s katerimi si je naš človek čuval svojo narodno pripadnost, dokler končno ni prišel čas, ko je vstal na svoje noge in s ponosom zapel na ves glas, da ga slišijo vsa ljudstva sveta: "Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala".
"Slovenski oktet" pa je ponesel to našo pesem na mednarodni oder. Postavil jo je na vzvišen položaj, ki ji je edino dostojen. Z umetniškim izvajanjem, s spretnostjo, z izurjenim nastopom, ki je edinstven na svetu, je ponesel to pesem preko vseh konti-
nentov in postavil slovensko ime na vidno mesto. Zato zasluga pevcev "Slovenskega okteta" ni samo na umetniškem polju, nego je prav tako velika tudi na narodnostnem. Kajti majhni kot smo po številu, nam nikoli ne bo dovolj povdarjati da smo Slovenci narod, s svojimi kulturnimi osobinami in hočemo taki tudi ostati.
"Dokler bomo peli — bomo živeli". Res je, toda važno je tudi kako živimo. Važno je, da naša pesem odmeva svobodno brez pritiskov in vplivov drugih interesov, narodnostnih ali ideoloških. Važno je, da se naša pesem prosto razvija, da ostane naša in ne, da se vtopi v kakršnemkoli konglomeratu z narejenim imenom.
Zgodovinski razvoj političnih dogodkov se nikoli ne more predvidevati. V bodočnosti bo lahko nastopila možnost, ko se bo usoda našega ljudstva zopet barantala med velesilami; ko bomo radi svojega malega števila zopet drobiž, s katerim bodo kupovali drug drugega. Zato moramo sedaj delati na tem, da bo ob taki priliki ime Slovenec poznano v svetu, da bomo lahko stopili pred svetovno javnost in zahtevali svoje pravice kot enakopraven narod. Zato bi morala biti najvažnejša naloga Slovencev v zdom-stvu, zamejstvu in doma, da slovensko ime povsod in ob vsaki priliki postavimo na vidno mesto, da razlagamo povsod in ob vsaki priliki od kod smo, kaj smo, kaj znamo in kakšni smo.
Naš največji zaklad, naša pesem, naj doni povsod in obiski kot je bil obisk "Slovenskega okteta" naj ne bodo samo v zadovoljstvo nam samim temveč moramo storiti vse, da jih uporabimo za čim večjo afirmacijo imena Slovenec in Slovenija.
"Dokler bomo peli — bomo Slovenci živeli" — toda glejmo da bomo peli in živeli svobodni.
Marijan Peršič
V KOROŠCEVI KOČI . . .
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
PRIREJA
VESELO ZABAVO
V SOBOTO, 9. AVGUSTA — OD 7.30h DALJE
V BROADMEADOWS TOWN HALL
PASCOE VALE ROAD, BROADMEADOWS
•	VESELA GLASBA "SNEŽNIK"
•	DOBRA VEČERJA
•	PIJAČO PRINESITE S SEBOJ
VSTOPNINA: Člani $3.00 — Nečlani $4.00
Vljudno vabljeni, Odbor S.D.M.
KRITIKA O OKTETU
Takole so ocenili petje Slovenskega okteta glasbeni kritiki dveh avstrl-skih dnevnikov: Peter Mladenov piše med drugim v melbournskem Heral-du 24 junija 1975:
"Pomembna izurjenost glasov. Neobičajni vokalni ansambel je imel izreden koncert v Robert Blackwood Hall pretekli večer . . .
. . . Člani okteta, ki nastopa že kakih 25 let so obdarjeni z lepimi glasovi, prvovrstno tehniko, perfektno kontrolo dihanja in sposobnost peti v ducatu tujih jezikov . . .
... Bil je izvanreden koncert in upajmo, da nas bo oktet zopet obiskal in da bo njego vnaslednji nastop boljše reklamiran".
L.J.W. pa je napisal v Canberra Times:
"Bogat glasbeni doživljaj . . . Slovenski oktet na čelu vokalnih ansamblov . . . Slovenski oktet je osvojil
srca ljubiteljev glasbe z enim najfinejših nastopov precizega in in odličnega petja kar smo jih slišali v tukajšnjem okolju.
Kristalno čisti glasovi oktetovih pevcev in čudovita časovna vsklaje-nost so bili vzrok, da jih je publika priklicala nazaj na oder za tri "encore" in jim priredila stoječ aplavz.
Brez pevovodje in brez not zna Slovenski oktet doseči visoko glasbeno ravnotežje in perfektno harmonijo, ki sta v veselje vsakemu ljubitelju glasbe, da jih sliši.
Vsak od osem pevcev je mojster v svojem glasovnem obsegu. Postavi jih vse skupaj in vsklajenost glasov na koncertu doseže glasovno popolnost, ki jo le redko slišimo v tej deželi.
Če niste slišali in videli Slovenski oktet na odru potem ste zamudili glasbeno doživetje izredno odlične kakovosti".
GLAS VESELE HARMONIKE
Velikokrat nas glas harmonike pozdravi že ob vhodu na naš hrib v Elt-ham-u, nas spremlja pri delu in pri zabavi. Ni je sobote ali nedelje, da ne bi slišali poznatih zvokov, ki se razlegajo^ čez vaški trg vse do potoka, ob vznožju Slovenskega grička.
Čeravno samoten je glas harmonike valbljiv saj ga velikokrat spremlja slovenska pesem in nas korajžno kliče
na delo. Mislim, da smo vse predolgo vzeli ta zvok "for granted" — čas je, da nasmejani obraz igralca harmonike dobi svoj zasluženi aplaus. Viktor Lampe — tvoja melodija je postala del našega slovenskega udejstvova-nja, upamo da bo vedno veselo živela med nami.
Helena
NAŠA MLADINA PRIČAKUJE "SLOVENSKI OKTET" NA LETALIŠČU V MELBOURNU
SREBRNI JUBILEJ
Svečano se lesketa naša prijazna Slovenska cerkvica v Kew veselo nas vabijo cerkveni zvonovi k nedeljski službi božji.
Neštetokrat so se ravno v tej cerkvici ponovili veseli in žalostni dogodki našega izseljeniškega življenja.
Pred skoraj dvemi desetletji je prišel med nas iz daljne Amerike mlad slovenski duhovnik poln plodovitih idej na duhovnem in narodnem polju. Nalogo ki mu je bila dana kot izse-Ijeniškemu dušnemu pastirju med na-
mi v zamejstvu, na tem oddaljenem petem kontinentu je skozi vsa ta leta opravljal z nesebičnim idealizmom v dobrobit vsakemu od nas.
Dne 29. junija t.l. je naš pater Ba-zilij obhajal svoj srebrni mašniški jubilej. Vsi člani Melbournške in Vik-torijske družinne se združujemo z iskrenimi čestitkami, Vam dragi pater ob tem tako zasluženem jubileju . . .
Odbor Slovenskega Društva Melbourne
PETER MANDELJ SE JE UVELJAVIL
"National Safety Council of Australia" je dne 5 junija tega leta priredil enodnevni simpozij z naslovom: "THE MIGRANT AND ACCIDENT CONTROL" (Novo-priseljenec in nadzorstvu nad industrijskimi nesrečami). Vodilni zdravniki, direktorji so predavali celi dan od devete ure zjutraj do šeste zvečer. Opoldan pa je simpozij nagovoril g. Al Grassby, posebni svetovalec Avstralski vladi. Ob enajsti uri dopoldan je prevzel govorniško mizo naš član PETER MANDELJ, ko je podal referat o "Problemu komunikacije v naši industriji".
Peter je v svojem referatu omenil težko stališče Slovenskih priseljencev, ko so vsa sporočila ali v Angleščini ali pa v Srbohrvaščini. Povedal jim je, da so Slovenci poseben narod, s posebno tradicijo in lastno govorico in da bi želel, da so objave tudi v Slovenščini. Ponosni sino, da imamo med nami člane, ki nastopajo za našo narodno pravico in izpovedujejo svetu naše stališče. Upamo, da bo Slovenska beseda našla pot tudi tja, v tovarne in delavnice, kjer naš Slovenski živelj pomaga graditi
novo adoptirano domovino. Petru pa naše iskr ne čestitke k tako lepemu uspehu in zahvalo nas vseh.	P.R.
SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA
Slovenska radijska oddaja na postaji 3ZZ je začasno prekinjena, vendar nas je uredništvo radijske postaje obvestilo, da bo v kratkem zopet odrejen krajši čas slovenskemu jeziku. Vse poslušalce naprošamo, da pišete na:
ACCESS RADIO 3 ZZ 17 HARDWARE STREET MELBOURNE, 3000 in predlagate Vaše želje zakaj bi želeli slovensko uro na radiju, kajti ti dopisi nam bodo omogočili da predložimo prošnjo za ta program s podporo širše publike in ne samo po-edincev.
Naslednja radijska oddaja dveh ur na slovenskem jeziku bo na postaji 3EA, valovna dolžina 1120 v sredo 6 augusta med 6.30 in 8.30 h zjutraj, od 12h—2h popoldan in 7h—9h zvečer.
SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA V ŠTUDIJU 3ZZ Naša napovedovalka Helena
INDEKSATION
Mnogo se te dni piše in govori o "indexation", vendar nikjer ni mnogo razloženo kaj ta beseda pomeni čeprav je nekaj kar zadeva vsakogar, ki si služi kruh v Avstraliji. Ker dnevno časopisje po večini v težko razumljivem strokovnem žargonu razpravlja o tem problemu ga bomo poskusili razjasniti na bolj poljuden način.
V glavenm se govori o dveh vrstah "indexation": Wages indexation in Income tax indexation.
Wages indexation (Seznam ali pokazatelj mezd-plačil) je več ali manj prišla že v veljavo z odločitvijo Razsodne komisije za plače pričetkom meseca maja. Po< tej odločitvi so se vse plače ali mezde vzdignile za 3.6%, kar je za isti odstotek kot s:> se dvignile cene na Indexu (seznamu) življenskih potrebščin v prvem tromesečju tega leta. Ta komisija je tudi odločila, da se bo v bodoče sestala po vsakem končanem tromesečju, ugotovila za koliko so se dvignile cene v seznamu življenskih potrebščin v preteklem tromesečju ter odredila, da se za isti odstotek povišajo vse uradno določene plače. Istočasno pa je komisija dodala važen pogoj, po katerem bo ta način odrejanja plač zadržala le dokler bo učinkovit v zadržanju inflacije in da naj se zato uslužbenske organizacije (Unions ali sindikati) vzdrže od posameznih pretiranih in neutemeljenih zahtev za zvišanje plač. Ta sistem odrejanjna plač je dobil naziv "wages indexation".
Večina uslužbenskih organizacij ter mnogi ekonomisti pa so zavzeli stališče, da "wages indexation" ne bo rešila problema, dokler je na moči sedanji sistem dohodninskega davka (income tax). Trdijo, da je vsako povišanje plač ali drugih dohodkov le navidezno radi davčne lestvice, ki ne raste enakomerno z dohodkom, ampak se dviga v mnogo bolj strmem loku. Številke, ki jih navajajo to jasno potrjujejo:
Na $7500 letnega zaslužka, ki je danes povprečen v Avstraliji se plača 44 centov na vsak dolar izrednega zaslužka državi kot dohodninski davek. Naslednje leto, se pričakuje, da bo to povprečje $9000 in, da bo država vzela od tega 48% od izrednega zaslužka. Z drugimi besedami, če računamo, da se bodo cene dvignile za 20% v naslednjem letu, bi se morala plača dvigniti za 29.8%, da bi obdržali isto kupno moč.
Ker se lestvica dohodninskega davka že ni občutno spremenila precej let, je posledica ta, da je pred desetimi leti uslužbenec s povprečnim dohodkom plačal 27.1% svo-
jega izrednega dohodka za davek, a danes mora plačati 44%.
Najbolj prizadeti so oni, ki vzdržujejo družine, kajti popusti pri obračunavanju dohodninskega davka se za družinske člane ne menjajo. Na primer, družinski oče z ženo in dvema otrokoma si lahko odtegne $832 od svojega letnega zaslužka. Če zasluži $8000 na leto in dobi plačo povišano za 20% se mu taksa zviša za 22.3%. Toda davkoplačevalec, ki skrbi samo za ženo in zasluži $8000, pri zvišanju tega dohodka za 20% plača 21% več takse.
Spodnje številke pa pokažejo, da taksa najbolj prizadene one, katerih zaslužek je v bližini povprečne plače v Avstraliji. Vzemimo, da bi se plače vzporedno z incacilo morale dvigniti za 20% potem, ko je že taksa odračunana in videli bomo, da bi moral:
1)	Zaslužek $6238 letos narasti v prihodnjem letu na $7725, to je za 23.8%, taksa bi se dvignila za 55.5%.
2)	Zaslužek $8455 bi se moral dvigniti na $10744, to je za 27.1% — taksa se dvigne za 66.8%.
3)	Zaslužek $9461 bi se dvignil na $12274 za 29.2% — taxa na to je za 76.7% višja.
4)	Zaslužek 16996 bi se dvignil na $22475, to je za 32.2%, taksa na to se dvigne za 60.6%.
Iz razumljivih razlogov vlada Avstralije nima nič preveč proti temu sistemu takse, saj njen dohodek iz tega raste kot kažejo zopet sledeče številke:
1971/72 — $3798 milijonov 1972/73 — $4089 milijonov 1973/74 — $5498 milijonov 1974 — $7850 milijonov Računajo, da bo redukcija v taksi, ki jo je vpeljala vlada v preteklem letu zmanjšala ta dohodek le za 650 milijonov dolarjev.
Ni čudno, da na podlagi teh številk uslužbenske organizacije in tudi samozaposleni posamezniki zahtevajo spremembo tega davčnega sistema. Kot rešitev priporočajo "Income tax indexation", to je način po katerem bi se v glavnem lestvica dohodninskega davka spreminjala vzporedno s povišanjem plač. Na grobo povedano tako, da bi odstotek takse ostal listi kot je bil pred zvišanjem plače dodeljenem po "wage indexation".
Izvednici tudi priporočajo, da se naj ta "Income tax indexation" vpelje čimpreje, kajti v nasprotnem primeru se lahko zruši cel obstoječi ekonomski sistem.
NOVI MINISTER ZA IZSELJENCE
Ministerstvo za delo in vseljenstvo (Labor and Immigration) je po spremembi kabineta v Canberri prevzel senator Jim McClelland.
Senator McClelland, premožni advokat iz bogatega Sydncyskega predmestja Point Piper, je prevzel to mesto po g. Clyde Cameron, ki izhaja iz vrst organizatorjev delavskih organizaciji v Južni Avstraliji.
Časopisni komentarji smatrajo senatorja McClellanda za izredno dinamičnega politika pragmatičnih nazorov. Hiter vzpon njegove politične kariere v zadnjih dveh letih kaže na to, da verjetno lahko pričakujemo tudi na področju ministrstva za vseljence nove aktivnosti in naprednih pogledov.
V MUZIKALNI SVET, ki je v Buenos Airesu že od nekdaj na svetovni ravni, pa so z javnimi nastopi v prejšnji sezoni segli: Drago Marjan Šijanec s koncertom buenesaireške Filharmonije v Teatro Colon, pa z uprizoritvijo Smetanove Prodane neveste, ob 150- letnici skladateljevega rojstva, v deželnem prestolnem mestu La Plata (Teatro Argentino). Lučka Kralj Jer-manova z ponovnimi koncerti svojega poli-fonege zbora Bariloški pevčki. Marija Fink Geržiničeva z javnim koncertom slovenskt madrigalne skupine Karantanija. Pa Anka Savelli Gasarjeva z javnim koncertom dekliškega pevskega zbora Slovenske mladenke.
TAJANJE DEBELEGA LEDU
Zadnje čase v Franciji precej odmeva vprašanje, ki zadeva razmerje med katoličani in pripadniki velikega in starodavnega združenja framasonov. Veliki mojster prostozidarske lože Veliki vzhod Jean Pierre Prouteau je namreč na tiskovni konferenci v Parizu postavil katoličanom štiri vprašanja; na prvem mestu tisto o 2335. kanonu cerkvenega prava, ki je prostozidarsko obsodil, prostozidarje pa izobčil.
Framasoni so nastali v dvanajstem stoletju kot človekoljubno in dobrodelno društvo, katerega člani so se med seboj podpirali, na pomoč pa so priskočili vsakemu človeku v stiski. Zavzemali so se za strpnost med ljudmi; prizadevanje je pozneje prešlo tudi nt strpnost med verstvi. V skrajnih oblikah pa je ta smer zagovarjala vseenost glede na pripadnost tej ali oni veroizpovedi. To je bil tudi vzrok za številne obsodbe s strani Vatikana.
Gibanje se je začelo med zidarji in je od zidarskega društva (ceha) prevzelo tudi nekatera znamenja ter hierarhično ureditev (učenec, tovariš, mojster, veliki mojster). Po splošnih ocenah je danes na svetu okoli 8 milionov prostozidarjev, razdeljenih v lože in velike lože. Največ članov živi v ZDA.
Prostozidarji se v posameznih deželah močno razlikujejo med seboj. V romanskih deželah, posebno v Franciji in Italiji, niso bili naklonjeni katoliški veri. Nasprotja pa so se poglabljala tudi s cerkvene strani. Dialoga niso poznali. Papež je prostozidarje obsodil predvsem zaradi kon-fesionalnega diferentizma. V anglosaškem svetu pa med obema veroizpovedima ni tolikšnih napetosti, zato pa več razumeva-in strpnosti.
Veliki mojster Jean Prouteau je na vprašanja novinarjev odgovoril: "Katoliška Cerkev je dve stoletji obsojala framasonske lože, zdaj pa slišimo o njenem drugačnem razmerju do framasonov po svetu. Rad bi vedel, ali je 2335. kanon cerkvenega prava
še vedno v veljavi ali ne. Dalje, ali bo katoliška Cerkev začela razlikovati med angleško framasonerijo, ki priznava višje bitje nad nami, in latinsko svobodomisle-nono framasonarijo. Ali se bo katoliška Cerkev sprijaznila s priznanjem neodvisnosti civilnim ustanovam latinskega sveta in končno priznala svobodo vesti?"
Na vprašanja je odgovoril francoski katoliški devnik La Croix. Najprej je opisal prenovo cerkvenega zakonika, nato pa povzel misel italijanske jezuitske revije Civiltà Cattolica, kjer piše, da bodo točke o prostozidarstvu zelo skrčene. Kardinal Še-per je že leta 1973 povedal, da za sedaj še ni sprememb v zadržanju do različnih fra-masonskih lož. Prišlo pa je že do nekaterih premikov.
Tako je velika francoska loža povabila na pogovor škofa Perezila in skandinavska škofovska konferenca dovoljuje sprejem v Cerkev, ne da bi se ljudje izbrisali iz lože. V Angliji urejajo vprašanje prostozidarjev in njihovega vstopa v krščanstvo krajevni škofje.
Spreminjanje dolgoletnega nasprotovanja torej teče zlasti v tistih deželah, kjer se niso lože nikoli preveč direktno ustavljale krščanstvu in kjer (potihoma povedano) ni bilo toliko "budnih" spremljevalcev.
Zdi se, da skuša danes tudi Cerkev kot celota presojati pojav prostozidarstva in posameznike v organizaciji predvsem s stališča razumevanja in krščanske ljubezni Dogaja se nekaj podobnega kot s tistimi, ki SO1 bili izobčeni. Danes gledamo nanje bolj s pastoralnega kot z dogmatičnega zornega kota. Končno gre za vzpostavljanje tistih razmerijt ki sicer ne odpravljajo verstvene vseenosti (konfesionalne indife-rentnosti), dopuščajo pa več svobode človekovi vesti. S tem pa se že taja tudi debeli led medsebojnega nasprotovanja in nezaupanja.
Povzeto iz "Družine"
POPOTNIK S HRIBA GORI PRIDE?
Nič ni boljšega za dvig ravni bilokate-rcga proizvoda kot konkurenca. Ker Popotnik s hriba dosedaj pač ni imel tekmeca pri svojih dopisih upam, da mu bodo te moje vrstice pokazale, da ni samo on ki s hriba po svetu okoli hodi in bodo zato njegovi potopisi le pridobili na pestrosti. Naj ss le zaveda, da ima tekmeca, kajti po izdatkih, ki sem jih imel s svojim romanjem po tej veliki deželi, ki ji pravijo Quccnslnad mi bo še tako pičel honorar prav prišel.
Če sem v naslovu rekel, da sem s hriba , ri prišel nisam prav nič pretiraval. Kajti ni res, da se s hriba lahko samo doli pride. Lc pogl jte na karto Avstralije, kaj ni Brisbane nad Melbournom. Torej sem gori v Brisbane prišel.
Seveda pa nisem hodil. Avto, naravna stvar. Danes je to najcenejše prometno sredstvo. Računal sem, da bi bili potni stroški z vlakom štirikrat večji, z avtobusom šestkrat večji, z letalom osemkrat večji. Če bi šel pa peš pa — ? Moj elektronski računalnik mi je odpovedal ko sem hole] to izračunati kajti ko stm množil in sešteval zgubljen čas, število prenočišč, hrano, uporabljene podplate in sem vse to pomnožil s progresivnim koeficientom procenta inflacije je računalniku zmanjkalo številk.
Ne, avto je najcenejši. Posebno danes, ko vlada med posameznimi garažami takozvana vojna cen. Skoraj na vsaki garaži vam piše nekaj centov "off". Z veseljem napolnite bencina in računate, koliko ste prištedili z "off", ko pa pripeljete okoli vogala se vam v obraz reži tabla z nekaj več centov "off" kot prejšnja. In tako spet račnnate koliko ste izgubili ker ste prezgodaj natankali. Seveda ima to svojo prednost. Vsaj pri meni. Čas je precej hitreje minil v razpravljanju z mojo "boljšo polovico", češ zakaj nisem počakal z nakupom bencina, dokler ne bi bilo malo več "off", da sem prevelik "paničar" itd., da je včasih treba malo tvegati itd. Moji odgovori niso bili naprijaznejši in prav kmalu je bil cel razgovor za kakih sto kilometrov "off".
"Boljša polovica" je zaprla oči, jaz pa sem sklenil, da bom tvegal in ko sem videl pri naslednji garaži toliko in toliko centov "off" sem peljal kar mimo v nadeji, da bom naletel kmalu na drugo z več "off". Toda potovanje po Avstraliji ima svoje posebnosti radi velikih razdalj med naselbinami. Vozim in vozim, toda ne vidim ne hiše, ne garaže, niti hotela. Ves nervozen gledam na kazalo za bencin: igla jc že skoraj na prazno in povrhu je že padla noč. Si mislim pri sebi: vrag naj vzame tveganje, še bolj jih bom poslušal ako se avto vstavi sredi te divjine. No pa so morali graditelji ceste predvidevati slične slučaje, kajti cesta se je pričela spuščati s hriba navzdol in tako sem srečno pripeljal do naslednjega mesta, kjer sem ustavil pri prvi garaži, če prav ni imela table z "off. Napolnil sem bencinski tank in se znebil nervoze, ki, je nenadoma spremenila v tekoče stanje in tako olajšan sem odpeljal naprej.
Ne smem pa se preveč pritoževati nad "boljšo polovico". Od časa do časa je prevzela krmilo in mi dala priliko, da se malo oddahnem. Če se nisem, je to popolnoma moja krivica, kajti nikakor ji nisem mogel verjeti, da znaki za najvišjo dovoljeno hitrost, ki so postavljeni ob cestah namerno kažejo za 20 manjšo številko in veljajo v glavenm samo za neizurjene vozače. Na primer, če znak kaže 60 pomeni. da lahko voziš 80 km na uro, če je znak 80 lahko voziš 100 km na uro, če pa je na znaku 100, je hitrost neomenjena. Moja krivica je, če sem ji ugovarjal namesto, da bi zaprl oči in počival.
Sicer pa je bila pot zelo neutrudljiva. Graditelji ceste so spet bili dalekovidni in so izbrali tako smer, da je scenerija (fio cesti skoraj nespremenljiva, tako da se oči preveč ScT napenjajo. Nič čudnega zato, da
mi je moja sovoznica po šestih urah vožnje iz Melbourna dala zanikalno vprašanje: "Nisem vedela, da se gre v Queensland tudi skozi Ballarat, tako kot v Ade-laido".
Pa nisem bil jaz nič boljši, kajti nisem niti opazil kdaj smo zapustili Viktorijo. Šele ko sem vprašal nekoga če smo že v New South Walesu mi je omalevažaval-no odgovoril: "Kaj ne vidite, da so telefonski drogovi iz železa". Telefonski drogovi dajejo državam Avstralije posebno karakteristiko. Po njih lahko takoj spoznaš v kateri državi si. Ko sem kasneje zmagoslavno ugotovil, da so ob cestah spet leseni telefonski drogovi kot v Viktoriji je bil mož v garaži prav nekako užaljen, ko mi je rekel: "V Viktoriji imate drogove na levi strani ceste, mi v Queenslandu pa na desni. To je razlika".
Sčasoma postaneš že bolj pazljiv za te podrobnosti. Na primer: V Viktoriji imajo cb cestah plošče, ki pokažejo vsakih 10 km oddaljenost od Melbourna. V NSW so že nekoliko drugačni. Plošče so še vedno vsakih 10 km, a kažejo oddaljenost do naj-bližnjega večjega mesta, najbrže, da bi se potnik ne prestrašil prevelikih številk oddaljenosti do Sydneya. Tu v Queenslandu pa sploh nimajo takih plošč. Ne vem kaj je vzrok. Ali ne zmorejo denarja za njih nabavo z o£irom na število in velike razdalje ali pa se vlada še ni odločila če je radi svetovnega položaja prav, da uporabljajo arabske številke ali naj se radi varnosti raje vrnejo na uporabo rimskih.
Pa jih moramo razumeti Queenslander-je. Kakor razdalje tako je vse strašno veliko. Pravijo, da jim celo buče zrasejo do take velikosti, da jih lahko izdolbejo in v njih živijo. Sicer take buče jaz nisem videl, sem se pa na lastne oči prepričal, da obstoji "pineapple" ali lepo po slovensko "ananas", ki je izdolben in so v njem zgrajene stopnice po katerih se povzpneš na njegov vrh okoli katerega je zgrajena terasa za turiste. Postavljajo se tudi z ogromno banano, ki bi jo mi na hribu v Elthamu lahko uporabljali za otroško gugalnico. Baje pa postane koža teh ogromnih sadežev tako trda, da jo je prav lahko zamenjati za plastično maso.
Ko govorimo o bananah. Že vedno sem hotel videti tovarno kjer upogibajo banane. Vsi veste, da radi tega imenjujejo ljudi iz Quecnslanda "banana benders". Spraševal sem za tako tovarno pa so se najbrže zmotili in me zapeljali v "Ginger factory", kjer sem imel priliko poskusiti "Ginger beer". Baje uporabljajo "Ginger beer" za rehabilitacijo alkoholikov. Okus tega piva ima lastnost, da pričneš mrziti že samo ime "beer", kaj šele, da bi ga pil. Seveda
so podjetni pivovarnarji z juga našli pro-tutež, zato reklamirajo pravo pivo v glavnem pod imenom "Carlton draught", hoteli pa se tudi izogibajo omenjati ime beer, nego ga označujejo pod šifro "XXXX".
Drugi ljudje, drugi običaji in načini. Tako premlevan "Family law" je bil komaj omenjen v tukajšnjih časopisih. Že to, da izhaja iz Canberre zmanjša njegovo vrednost. Pač pa je bilo na široko razpisano o tem kako družinske probleme rešujejo domorodci — "aborigini". Prav preprosto. Navajajo primer treh mladih fantov, ki so se progrešili nad eno žensko brez njenega dovoljenja. Domorodci take mlade prena-peteže izroče na vzgojo najstarejši in najbolj nelepi vdovi v svojem naselju in mladci so potem kaj hitro ozdravljeni od svojih predčasnih poželjenj. Moderni psihiatri so sicer študirali to metodo, pa je nočejo vpeljati, ker bi si z njo zmanjšali zaslužek. Glede "Famili law" pa prevladuje mnenje naj se prepusti zapletenost zadeve normalnemu razvoju, pri katerem v slučaju nepopravljivih nesporazumov med možem in ženo en partner konča ali pod zemljo ali v umobolnici, drugi partner v zaporu ali umobolnici ali pa oba partnerja v umobolnici. Kar se tiče otrok takega zakona pravijo, da bodo imeli gotovo prednost v tem, da se bodo naučili mnogih izrazov, katere bodo kasneje v življenju lahko uporabljali pri neprijaznih razgovorih. Seveda so proti tej metodi predstavniki nekaterih stanov, kot na primer advokati, uslužbenki raznih cerkvenih organizacij, socialni delavci, celo agenti za prodajo nepremičnin.
Sploh tu ljudje nekoliko drugače mislijo ko mi z odspodaj. Ker je toplota klime kar velika, mi je "boljša polovica" energično nasvetovala naj si nabavim "MUM" da mi osveži B.O. Šel sem v drogerijo pa mi pravi prodajalec: "Nice cool day to-day, isn't it".
Nisem vedel ali se dela norca iz mene ali on ni pri pravi. Tako sem primišljeval ko se mi je posvetila odlična zamisel v glavi. Znanstveniki so baje ugotovili, da kontinenti plavajo na vodi in da se premaknejo za 5 cm vsakih 2000 let. Ker nam v Viktoriji • manjka toplote, tu jim je pa "cool" kadar je nam treba uporabljati "MUM", bi bilo za vse prav, če bi po-iskusili zasukati Avstralijo, da bi prišel Melbourne, kjer je sedaj Brisbane itd. Ker je večina avstralskih vojnih ladij trenutno v popravilu in bi ne mogle biti uporabljene za to delo v svojstvu vlačilcev, bi mesto tega lahko uporabili moško silo. Vsi odrasli možje Avstralije bi morali iti na obalo in veslati v isto smer. Ker še vedno
VAŠA EDINA SLOVENSKA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
IVAN GREGORICH Vam nudi po izredno zmerni ceni polet iz
MELBOURNE naravnost v LJUBLJANO
Vse potrebno za obisk domovine ali drugih delov sveta ter srečno vrnitev
Vam lahko preskrbimo za kadar koli v letu... Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih lictov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Radi in hitro Vam
bomo ustregli.
IVAN GREGORICH SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
(čpz dan)	(po urah)
72 Smith Street	1044 Doncaster Road,
ColIingwoocL Vic.. 3066	East Doncaster, Vic., 310S
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
smatram, da so ženske šibkejši spol, bi lahko uporabili samske do 30 let starosti za otiranje potu veslačem. Vse nad 30 let stare in one, ki so poročene več kot 5 let pa bi bile odlične za priganjače. Edina izjema pri moških bi bili Črnogorci, ki bi bili oproščeni veslanja in bi imeli le to dolžnost, da kažejo v katero smer naj se vesla.
Prednosti te spremembe položaja Avstralije bi bilo neprecenljive. Predno pa kaj ukrenemo v tem smislu, moramo vprašati za mišljenje zaupnike našega centra v Elthamu, da ne bi kasneje prigovarjali, češ da je to zmanjšalo vrednost zemljišča na našem hribu in njihovo važnost. Uredništvo "Vestnika" bi imelo to prednost, da bi lahko pravočasno pripravilo tiskanje "upside-down", kajti, kar je sedaj spodaj bi bilo potem zgoraj in bralcem nc bi bilo potrebno obračati časopisa ali pa stati na glavi pri čitanju. Tako bi Slovenci vsaj v nečem bili prvi.
Seveda bi to premikanje Avstralije morali izvršiti počasi, kajti prehitra sprememba temperature bi lahko na večino vplivala tako, da bi jim pričeli možgani delovati prehitro in bi se pri njih pojavile slične briljantne ideje kot pri meni. To pa ne bi bilo najboljše.
H koncu naj omenim še tole. Če boste kdaj potovali v Brisbane po isti poti, prenočite v "Poplar motel"-u. Tam imajo namreč ne preveč poznanega, tod aizred-nega pevca, ki ob spremljavi "ukulele" poje ljudske pesmi nastale ob času, ko so se "swagiji" še peš poteuali po tej široki zemlji ter se razgovarjali z bučami na polju. Vprašajte tega pevca naj vam zapoje romanco, ki me bo za vedno spominjala na to mojo pot s hriba gori: "1 have scen a snake in the toilet last night".
(Pripelje še kdaj)
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
VROČE ŠALE
ZDRAVNIK IN NATAKAR
Zdravnik sede k mizi in se poglablja v jedilni list. Natakar mu želi pomoči in drdra:
—	Imam kisla jetrca, narezan jezik, dušene možgane, hladna rebra . . .
—	Veste kaj, jaz bi rad jedel, vi pa pridite v ordinacijo, če je vse res, kar ste mi našteli.
MISIONARSKA
V neki črnski vasi je vse narobe. Nihče ni krščen, nihče ni bil pri birmi in moški kar navzkriž živijo pri vaških lepotičkah v divjem zakonu. Mi-sionarju je tega dovolj in lepo vsakemu določi ženo in opravi poroke. Potlej vpraša poglavarja:
—	Kako je, starešina? So vsi zadovoljni?
—	Vsi, — odgovori poglavar, — vsi imamo nove žene.
PO SLOVENSKEM •
ODMEV VOLITEV NA KOROŠKEM
Volitve, ki so se vršile preteklega marca na Koroškem za poslance v Deželni zbor so Slovenci po celem svetu zasledovali z veliko pozornostjo. Upanje je bilo, da bo slovenska Koroška enotna lista dobila vsaj enega poslanca. Na žalost se to ni zgodilo in vzrok tcinu se pripisuje nesložnosti obcb organizacij, ki delujeta med Koroškimi Slovenci: Narodni Svet in Zveza Slovenskih organizacij. Narodni svet je bil za samostojen nastop vseh Slovencev, medtem ko je Zveza zagovarjala podporo Slovencev Avstrijski Socialistični stranki. To je napravilo spor v obeh taborih in zgodilo se je, da je dr. Apovnik, ki je podpredsednik Zveze bil nosilec Koroške enotne liste.
Ta lista jt dobila 63100 glasov, medtem ko jih je za enega poslanca potrebno najmanj 7800. Opazovalci so mnenja, da bi Slovenci z lahkoto dobili potrebno število glasov, čc bi nastopili obe organizaciji skupno na eni slovenski listi.
SKUPNOST NA GORIŠKEM
V marcu se je prvikrat sestal Svet slovenske skupnosti pod vodstvom najstarejšega člana g. Ivana Princiča. Naloga Sveta bo delovati v obrambi vseh nacionalnih in socialnih interesov slovenske manjšine na Goriškem. V debati je bilo poudarjeno, da temelji politična linija Slovenske skupnosti na demokratičnih načelih v priznavanju političnega pluralizma in na samostojnem nastopu Slovencev na vseh ravneh in na odklonilnem stališču do vseh ekstremistov.
Za prvega predsednika sveta je bil izvoljen dr. Andrej Bratuž, za podpredsednika prof. Rado Bednarik. Ciani so sveta so ugledni rojaki kot deželni svetovalec dr. Drago Stoka, pokrajinska odbornica Marija Ferletič, goriški občinski svetovalec dr. Damjan Paulin in steverjanski župan g. Stanislav Klanjšček.
Svet se je odločno zavzel za povezavo s Tržaško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. Na prvem mestu hočejo doseči ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja.
PREŠERNOVCI — 1975
PREŠERNOVO NAGRADO, ki jo na Slovenskem podeljujejo vsako leto na Prešernov dan (8. februar, obletnica pesnikove smrti), slovenski kulturni praznik, so letos prejeli naslednji slovenski kulturni ustvarjalci:
akad. slikar Zoran Didek za življenjsko delo in razstavo v letu 1974;
akademik dr. Bratko Kreft za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti;
humorist Fran Milčinski za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature;
prof. Pavel Šivic za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe;
pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnja-kova za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti.
Iz PREŠERNOVEGA SKLADA pa so prejeli nagrade:
Delavska godba iz Trbovelj; pesnik Bogomil Eatur za pesniško zbirko "Minuta tišine"; Mile de Gleria za filmsko kamero v slovenskih celovečernih in kratkih filmih; Mina Jerajeva za vlogo Winnie v S. Becketta drami "Srečni dnevi"; Tomaž Kržišnik za likovno podobo predstave Zlata ptica (lutkovno gledališče); Florjan Lipuš za knjigo proze "Zgodbe o časih" (knjiga govori o stiski koroških Slovencev; kot bogoslovec v Celovcu je Lipuš sodeloval v reviji Meddobje s prevdonimom Boro Kostanek); Ciril Oblak in Fedja Kla-vora za arhitekturo tovarne Gorenjska oblačila v Kranju in za letališče na Brniku; igralec Stane Raztresen za vlogi kaplana Martina žedrmaca in hlapca Jerneja; Ivan Seljak-čopič za ciklus razstav v zadnjih letih, Matjaž Vipotnik za oblikovanje plakatov.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
sunshine painting service
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343
Lastnika: Jaka in Jim Korošec
Svoji k svojim !
Senzacionalna izmišljotina ali resničnost:
V zmrzovalni skrinji v Alabami mala bitja iz vesolja
— Neznani leteči predmet naj bi strmoglavil v kalifornijski puščavi, ameriške vojaške oblasti pa trdijo, da je ta novica brez vsake realne podlage — podnaslov —
Ameriška javnost bi rada zvedela za resnico o dvanajstih majhnih bitjih, ki so jih menda našli v neznanem letečem predmetu (NPL), ki je strmoglavilo v puščavi Mojava v Kaliforniji.
Ameriški profesor dr. Robert Carr z univerze v Južni Floridi, ki menda uživa precejšen ugled, je v nekem radijskem intervjuju izjavil, da je NLP strmoglavil zaradi napake v mehanizmu za vzdrževanje zračnega pritiska. V razbitinah neznanega letečega predmeta so našli skrivnostna trupla. Znanstvenik pravi: "Gotovo gre za bitja z nekega drugega planeta. Velika so samo 90 centimetrov, imajo rumene lase, belo kožo, modre oči in velikanske možgane".
Profesor Carr nadalje zatrjuje, da so ta vesoljska bitja v najstrožji tajnosti prepeljali v letalsko oporišče Wright Patterso v Ohiou. Neki zdravnik sod-
ne medicine je menda trupla obdu-ciral in izjavil: "Presenetljivo, kako zelo razviti so!"
Potem ko je profesor spregovoril o tem primerju, je več sto ljudi poklicalo radijsko postajo v San Franciscu. Re-porterji so seveda takoj skušali čimveč odkriti in zvedeti o tej skrivnostni zadevi. Menda so doslej že ugotovili, da je teh 12 bitji iz vesolja že nekaj časa v zmrzovalnih skrinjah v nekem vojaškem oporišču v Alabami. Vojaški tiskovni predstavnik pa je izjavil, da so vse te novice brez kakršnekoli podlage.
Profesor Carr: "Vlada se je hotela najprej posvetovati s psihologi, da bi zvedela, kako bo reagiralo prebivalstvo, če bi ga seznanili s to novico..."
V Ameriki se zdaj v zvezi s to zadevo spominjajo predvsem na tole: ameriški vojaški piloti so imeli v letalih dalj časa s sabo zaprte ovitke, na katerih je pisalo: "Odprite le v primeru, če bi opazili neznane leteče predmete".
(po "Primorskem Dnevniku")
AMNESTY INTERNATIONAL
mednarodna organizacija, ki je znana po svojih intervencijah v korist oseb, ki so preganjane radi svojih svobodomislenih nazorov, bo na prošnjo Narodnega odbora raziskala slučaj dopisnika mariborskega lista Večer, Draga Jančarja. Drago Jančar po poklicu novinar jc bil v Mariboru obsojen na eno leto ječe, ker je v inozemstvu kupil in prinesel v državo sovražno emigrantsko literaturo. Poleg Amnesty International se je za Draga Jančarja potegnil tudi pariški Pen Klub.
ZAKON NA POSKUŠNJO
V jugoslovanskem parlamentu so predložili osnutek zakona po katerem bi bilo obvezno, da vsi oni ki se nameravajo poročiti žive vsaj za dobo enega meseca v poskusnem zakonu. To naj bi nadomestilo stare "buržujske" oklice. Tak zakon
bi bil edinstven in prvi na vsem svetu Zakonodajalci opravičujejo to kot sred stvo, ki naj bi omililo strahoten poras razporok, saj dvajset od sto sklenjenih za konov konča že prvih mesecih z ločitvijo.
Proti zasnutku tega zakona je veliki opozicija tudi v odločilnih krogih in iz-gleda, da bodo morali najti le bolj sprejemljiv način, kako zmanjšati število razporok in splavov.
DROBIŽ
* * *
Celjski mešani zbor "France Prešeren" jc v aprilu praznoval osemdesetletnico obstoja. Zbor ki šteje 50 pevcev se je «t
ustanovitvi imenoval Celjski mešani zbor, * * *
V Sloveniji je skoro 130.000 telesno in umsko prizadejanih ljudi, ki potrebujejo stalno oskrbo. Poleg tega pa je še 40.000 invalidov, ki so se ponesrečili pri delu.
kv tui nu
od nii Po
po Av ža' gal lir; vre živ da ne;
Sneg za slovo od zime. Največ ga je padlo v tolminskih
Posnetek Pokazuje, kako je bela odeja segla skoraj do Tolmina.
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
Cn.na°dsS&EL,ZABETHST" (MLC BU,LD,NG)' MELBOURNE
TEL. 62-0041
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben odtlelek za Jugoslavijo.
•	Potovanje z JAT-om ali drugimi lini-! jami v katerikoli del sveta.	!
I
•	Veliki popusti za potovanje v grupah, j •' Potovanja z vsemi ladijskimi družbami
»
f;ovoz vaših sorodnikov in prijateljev!
v Avstralijo.	\
■
Brezplačna nabsiva potnih dokumentov.;
•	Ugodni pogoji za kreditiranje kart. j
Vse informacije vam bo rade volje nudil* PAVLOVIČ KOSTA in gdč. BILJA NA Ì
SRETENOVIČ na telefonu 62-0041	:
■
Po uradnih urah: 24:9699.
Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. — Ì Prišli bomo tudi na vaš dom.	Ì
Naša tckfonska služba dela 24 ur vsak dan!
CV
SYDNEY PISE...
NAS VIDENJE FANTJE
"MI SE IMAMO RADI". DOKAZ DA SMO SI BRATJE, (torta "zaprte bukve" je mojstrsko delo ge. Pavle Žele)
ŠE NEKAJ OB OBISKU "SLOVENSKEGA OKTETA'
Vsi smo bili upravičeno zadovoljni s kvaliteto petja tega odličnega okteta ter tudi hvaležni za užitek, katerega so nam nudili.
Na žalost se pa mnogi in jaz sem eden od njih, nismo mogli strinjati z nepopolnim govorom g. Bogdana Pogačnika. G. Pogačnik je na vseh prireditvih pravilno podpiral in propagiral sodelovanje med Avstralijo in Jugoslavijo tej njenimi državljani. Ravno tako je povdarjal, da bogatejši narodi morajo pomagati pri prehrani siromašnejših, kar je seveda hvale vredno. Toda mi vsi vemo, d ačlovek ni žival (čeprav se včasih tako obnašamo) in da ži\Ijcnska potreba ni samo polil želodec nego tudi osebna svoboda, tako v javnem
izražanju in dejanjih. Naj bo to na verskem ali političnem polju.
Kar se pa tiče sodelovanja med Avstralijo in Jugoslavijo bi to bilo veliko tesnejše, če ne bi Jugoslovanske oblasti kršile zakone in ustavo FLRJ in popolnoma protizakonito strahovale Slovence, ki bivajo v Avstraliji, pa naj bodo to avstralski državljani ali ne, če ne bodeš dobil vize za obisk domovine in potem z zasliševanjem v domovini s strani policijskih oblasti.
Če že propagiramo pomoč siroinašnej-šim tujcem potem tudi podpirajino svobodo lastnem narodu, kar pa g. Pogačnik ni omenil.
Dušan Lajovic
KAR STORIŠ ZA SE, TO ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD, OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OČINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ.
Težko se pripravim do pisanja in zelo sem neokreten, najrajši vidim, da je to delo koga drugega, da potem lahko kritiziram. Toda ob tej priliki moram poseči za pero, da se zahvalim vsem našiin požrtvovalnim delavcem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri uspehu turneje Slovenskega okteta. Rečem uspheu, zato ker sem prepričan, da je bil velik uspeh, saj so bili oni, ki so mirili duhove dveh taborov, tako da smo bili lepo, roko v roki skupno pri delu za organiziranje koncertov.
Skoraj nemogoče je naštevati posamezna imena. Vsak, prav vsak se je ponudil za pomoč, tako pri prevažanju, s prenočišči in oskrbo zadnja dva dneva ko so bili med nami. Prišel pa je trenutek, morali smo se posloviti in na naših ustnicah se je pojavila beseda: nasvidenje. Torej na-svidenje fantje, upajmo da se kkmalu zopet vidimo. Nesebičnim delavcem in delavkam pa prav lepa hvala.
Vinko Ovijač
ANA BERTONCIL
Ana Bertoncil, rojena Selan 16.1.1908 v Zgornja Slivnica pri Ljubljani je umrla 4.7.1975 v Syd-neyu.
Pogrebna maša in pogreb sta bila dne 8.7.75 leta prvo v cerkvi v Merrylandsu in potem je bila pokopana na slovenskem delu Rockwood pokopališča. Pogrebno mašo sta opravila gospoda patra Valeri-jan in pater Hugo, ki se trenutno nahaja v Sydneyu.
Veliko število rojakov se je udeležilo pogreba in se poslovilo od rajne, kar je priča kako je blaga
gospa bila priljubljena med nami. Dostikrat je prihajala k slovenski maši ter tudi na naš hribček, ter skupno s sinovoma i njihovima družinama jo bomo tudi mnogo od nas pogrešali.
Iskreno sožalje sinu Tonetu in gospe pri katerih je pokojna tudi živela, kakor tudi drugemu sinu Feliksu in njegovi gospe in vsem sorodnikom. Gospo Ano Bertoncil pa ohranimo v lepem spominu in naj počiva v miru.
Slovensko Društvo Sydney
KATERA BO PRIPELA NAGELJČEK G. POGAČNIKU? Ga. Marjanca ali ga. Ovijačeva? G. Š. Petkovšek, predsednik S.K. Triglava in g. D. Lajovic, predsednik S.D. Sydney pomagata razvozljati to vprašanje
Jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
VAM NUDI POMOČ NA NAŠEM JEZIKU GLEDE
•	Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
•	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
•	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na:
177 Collins Street, Melbourne — Tel. 63 7441, 63 7442 154A Victoria Street Footscray — Tel. 68 3708
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
john hojnik smallgoods
PTY. LTD.
209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
Ako hočete olepšati svoj dom, trgovino ali urad se obrnite na slovensko soboslikarsko in pleskarsko podjetje
domino painting
78 Porter Road, West Heidelberg Tel.: 45-5303
Kvalitetno delo in zmerna cena. Lastnik: Marijan Lauko.
STARO STEKLO V SLOVENIJI
ZAKAJ LASJE IZPADAJO
Steklarstvo na celjskem področju v preteklih stoletjih predstavlja vrsto, ki jo označujemo kot gozdno steklarstvo. To so bili steklarski obrati, ki so nastajali v predelih, kjer so bile poleg velikih zalog lesa tudi nahajališča kremena, in kjer je bilo možno pridobivati pepeliko. Ko je bil gozd v bližnji in daljni okolici izkoriščen, so steklarno preselili drugam, ali pa so proizvodnjo povsem opustili.
Časovno obsega steklarstvo na celjskem področju čas od 17. stol. vse do današnjih dni. Prva med njimi je bila steklarna žičkega samostana v Špita-liču, kjer so izdelovali okensko steklo, lekarniške posode, kozarce, steklenice in svetilke za domačo rabo zlasti iz zelenkastega — gozdnega stekla.
V	18. stol. se je z merkantilistični-nii težnjami, pogojenimi z novimi trgovskimi cestami v srednjeevropski trgovski prostor in krizami beneškega ter češkega steklarstva zanimanje za izkoriščanje štajerskih gozdov izredno povečalo, zato so fevdalni velepostniki v graščinah oddajali v izkoriščanje gozdove s kurivom in kremenom (Rako-vec nad Vitanjem, Glažuta pri Svetini, Glažuta pod Lisco, itd.).
V	19. stol. pa so se v steklarsko manufakturo vključili tudi zemljiški veleposestniki sami (Glažuta pri Taboru, Nemški dol pri Libojah) pa tudi celjski in konjiški meščani. Strokovni delavci v teh steklarnah so bili izprva v glavnem italijanski in češki steklarji, šele kasneje so se pojavili tudi domači mojstri — kvalificirani steklarji. Steklarne so monopolno obvladale domače tržišče, z izgradnjo železnice Maribor—Zidani most pa se je tržišče razširilo tudi na ostale predele Balkana, v Turčijo in Iitalijo. V 2. pol. 19. stol. pa niso mogle naše steklarne več
voditi konkurence z naprednejšimi češkimi in italijanskimi steklarji, ki so že modernizirali svoje obratovanje s plinskimi kurjavami in drugačnimi tehničnimi izboljšavami. V velike težave pa so zašle naše steklarne tudi zaradi izčrpanosti nahajališča kremenčevega peska. Zato je večina steklarne povsem prenehalo obratovati, ostale pa so se priključili drugim (Mišji dol Hrastniku, Zagorje, Rogaški Slatini itd.), ki so že uporabljale premog. Danes obratujeta le še steklarni v Hrastniku in Rogaški Slatini. Stare steklarne na celjskem področju so podobno kot steklarne na Pohorju izdelovale steklo za shranjevanje zdravil in živil, za pivsko posodo, svetila, stekleno jedilno posodo, steklenice za zdravilno vodo, steklo za šipe in drugo. Izdelovali so preprosto zeleno, predvsem pa tkz. kredno votlo steklo, pa tudi polkristal-no polbrušeno, bakrenorubinaste, rde-čerjave barve. Dragocenejše izdelke so krasili z rezanjem, brušenjem, graviranjem in barvanjem tako, da prehajalo dekorativni elementi od umetno-obrtnih do narodopisnih karakteristik. Izdelki za vsakdanjo rabo so bili večinoma gladki, strogo funkcionalnih oblik, in preprostih estetskih, a še danes občudovanih domiselnih uporab.
Steklorezci so delovali v samih stek-larnih, zahtevnejša dela pa so prevzemali mojstri v Celju, v Slovenskih Konjicah, v Lembergu, v Gradcu in drugod.
Poslopja starih steklarn so povsod propadla, na delovanje teh manufak-tur nas spomijalo le še nekatera krajevna imena, arhivski dokumenti, publikacije in ohranjeni predmeti, ki pa so zelo maloštevilni in zato tem dragocenejši.
CELICE SE POGOVARJAJO
Preteklo je že skoraj desetletje, odkar so se sovjetski znanstveniki spoprijeli z zanimivim vprašanjem, ali celice živih organizmov "poročajo" o svojem stanju.
Začetek teh raziskav sega celo v čas pred vojno, ko je znanstvenik A. Gurvič delal nenavadne poskuse s čebulo. Ugotovil je namreč, da biološko zelo aktivna čebula posreduje svojo dejavnost neaktivni in da ta reagira s podobno dejavnostijo. Toda šele kasnejša neprezanja v tej smeri so dala točnejše rezultate.
Skupina Kaznačejeva je s številnimi poskusi prišla do znanstveno ne-oporečenih dokazov, da v celicah živih organizmov nastaja žarčenje, ki ga lahko sprejemajo tudi druge celice, če seveda med njimi ni ovire, ki preprečuje ultra vijolične žarke.
Zanimiv je tale poskus: v stekleno posodo so dali tkivo kokošjega zarodka, ki je bil okužen z virusom kokošje
kuge, v drugo posodo pa zdravo tkivo. Tudi po stotinah poskusih se je dogajalo isto: celice zdravega tkiva so umirale na popolnoma enak način kot celice okuženega tkiva. Z merjenjem so ugotovili, da je žarčenje ultra vijolično obolelih celic močno naraslo, ko je v njihovo sestavo prodrl virus. To "sporočilo" so brez napake sprejele tudi celice s steklom dobro osamljenega tkiva ter "sporočilo" prenesle v svojo sestavo, nakar je sledil propad.
Ista skupina je v nadaljevanju raziskav ugotovila, da se podobno dogaja tudi z vsemi celicami živih organizmov. Zastavilo se je izredno zanimivo, za medicino pa še posebno pomembno vprašanje: ali ni mogoče toka sporočanja obrniti in bi zdrave cecile obolelim "poročale" o "zdravilnem postopku"?
Na teh osnovah bo nekoč morda zgrajen nov način zdravljenja.
NAŠE
SLOVENSKE KUHARICE od leve . . . Majcenova, Cvetkova, Hartnianova, Markičeva in Špilarjcva. Kot so lepe tako je njihov produkt izvrsten.
Zmerno izpadanje las je naravno, ker lasišče izmenjava lase. To niso trajni in ne nosimo istega lasu vse življenje. Življenjska doba enega lasu je približno 5 let za lase na zatilju in na vrhu glave in 2 do 4 leta za tiste ob čelu in na sencih. Las nato izpade, iznad lasne brbončice pa zraste nov, mlad las. Kadar izpade dnevno do 30 las, smemo izpadanje imenovati naravno in se približno po enem mesecu samo ustavi in novi lasje, ki rastejo, so po debelini in barvi enaki izpadlim. Včasih je takšno naravno izpadanje las navidezno bolezensko, ker lasišče menja večje število las hkrati, kar pa traja le nekaj dni in se ustavi.
Lasje najbolj izpadajo poleti, kar kaže, da se to ujema s časom, ko se tudi živali golijo. Seveda je sedaj lasišče redkejše, a se do jeseni lepo popravi. Izpadajo normalno le dolgi, do-raščeni losje, ne izpadajo pa mladi, kratki lisje, to je lasje, ki niso daljši od dveh cm in imajo priostreno konico. Popolnoma naravno je tudi, da imajo stari ljudje redkejše lase, ker je pri njih obnavljanje pač počasnejše oziroma ga ni.
Če pa izpadajo tudi mladi, na koncu koničasti in kratki lasje, moramo pomisliti na bolezensko izpadanje. To ima zelo različne vzroke. Povzročitelj se lahko naseli na lasišče iz naše okolice. Posledice so vidne: kraste, luske, gnojne bulice. Lasje tu postopoma izpadajo in se neradi obnavljajo.
Izpadanje las je prav pogosto po hujših nalezljivih boleznih, ko je imel bolnik zvišano temperaturo nad 39 stopinj C. Lasje lahko izpadejo slabokrvnim, malokrvnim in živčnim osebam.
Vendar izpadajo lasje zaradi sebo-reje to je stanje lisišča, kjer opazimo ali močno izločanje kožne masti in mastne lase ali pa nastajanje suhih luskic in prhljaja v lasišču. Pri obeh oblikah izpadajo lasje. Vzrok tega sta-
nja je še nepoznan, oziroma že domnevajo, da ima prste vmes virusna infekcija. Prekomerno izločanje maščobe skušamo omejiti. A ne s pogostim umivanjem in drgnenjem lasišča z alkoholom, temveč z dieto. Izogibali se bomo vseh mastnih in pikantnih jedi, alkohola in črne kave. Uživali pa bomo veliko svežega sadja in zelenjave ter bomo s tem dobili vase obilo vitaminov A in D ter B, ki običajno primanjkujejo vsaki bolni koži.
Zelo pomembna je splošna higijena iasišča. Lase moramo vsak večer krepko skrtačiti s ščetinasto krtačo. S tem , zmasiramo lasišče, poživimo krvni obtok ob lasnih korenicah in lasišče je sposobno, da požene nove, zdrave in krepke lase. Pomembno je tudi umivanje las. Umivajmo si jih vsakih štir-najst dni, ker prepogosto umivanje las samo pospešuje izločanje masti in s tem tudi izpadanje las. Pri tem opravilu ne smemo varčevati s toplo vodo. Lahko uporabljamo šampon, lahko pa tudi jačni rumenjak, ki ga dobro spe-nimo. Pri tem moramo lasišče prav dobro izprati, ker so ostanki rumenjaka najidealnejše okolje za razvijanje bakterij, ki bi škodile lasišču in lasem. Umivanje glave dokončnamo s spiranjem v mlačni vodi, ki ji dodamo žlico kisa.
Za utrjevanje in krepitev las si lahko pripravimo tudi lasno vodo. Petsto gramov svežih in opranih kopriv-nih korenin pomešamo s sto grami ka-miličnih cvetov in vse skupaj namočimo osem dni v litru alkohola. Po osmih dneh odcedimo tekočino z iztiskanjem skozi krpo v čisto steklenico. Nato dva dela zeliščnega ivleč-ka razrečimo z enim delom prekuhane in ohlajene vode in dodamo dve do tri kapljic parfuma. S tem si masiramo lasišče štirinajst dni vsak drugi dan, nato pa enkrat do dvakrat tedensko. Koprivni izvleček se dobi tudi v lekarni.	BJ.
SLADKORNA
Sladkorna bolezen je pravzaprav bolezen presnove. Njen vzrok je pomanjkanje hormona insulina ali pretirano delovanje snovi, ki delujejo nasprotno kot insulin. Bolezen napada ljudi vseh starosti, tako otroke kot starejše ljude. Za sladkorno boleznijo lahko oboli človek po prebolelem vnetju trebušne slinavke, vendar največkrat ne moremo ugotoviti, zakaj je proizvajanje insulina neizdatno. Bolezen je lahko prikrita in se le z različnimi testi ugotovi nepopolnoma presnova sladkorjev, drugje pa se pojavi z vsemi značilnimi znamenji.
Med ta znamenja spadajo spremembe na koži (turi, srbeži, in izpuščaji v okolici spolovil), hitra utrujenost, počasno celjenje ran. V začetku bolezni bolniki hujšajo, čeprav imajo tek in veliko jedo in pijejo. Žeja je značilna za sladkorno bolezen. Človek, ki ima take težave, mora na pregled. Tu ugotovijo, če je sladkor v urinu. Ako je sladkor v urinu pozitiven, je treba izmeriti tudi količino sladkorja v krvi. Normalno je v njej 70 do 100 mg sladkorja.
Zdravljenje sladkorne bolezni ni preprosto. Debelušni bolniki morajo počasi hujšati in se strogo držati diete. Zelenjave lahko jedo kolikor hočejo, seveda če ni preveč zabeljena z oljem in če ne vsebuje sladkorjev. V grahu, fižolu, korenju in pesi je razmeroma veliko sladkorja, zato te zelenjave ne smejo jesti preveč. Pri temeljiti diabetični dieti je torej popolnoma prepovedano uživanje sladkorja, pa tudi jedil, ki vsebujejo sladkor in med. Neomejeno pa lahko jedo meso in zelenjavo, ki nima sladkorja in pijejo kislo vodo.
Dieta je osnovno zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni. Mnogi bolniki si samo s pravilno dieto uravnavajo množino sladkorja v krvi, tako da jim ni treba dodajati nobenih zdravil. Če pa zdravljenje z dieto ni zadosti učinkovito, mora jemati zdravila, ki jih glede na izvide predpiše zdravnik. Nekateri si morajo vbrizgavati vsak dan insulinske injekcije, drugim pa uspešno pomagajo antidiabetične tablete. Teh je več vrst.
Bolniki s sladkorno boleznijo morajo živeti umirjeno in urejeno. Večji telesni, predvsem pa duševni napori jim škodujejo, zato jim mora okolica pomagati, da se čim bolje počutijo.
Če se nenadno poveča količina sladkorja v krvi, bolnik izgubi zavest. To stanje imenujemo diabetična koma. Največkrat se pojavi zaradi nevestno-sti bolnika, ki na mah opusti dieto in neha jemati zdravila. Lahko pa pade v komo tudi tedaj, če zboli za katero drugo bolezen. Takšne bolnike zdravijo samo v bolnišnici, kjer opravijo številne preiskave, da je zdravljenje uspešno.
Pri tem nikoli ne vemo, kakšne posledice povzroča sladkorna bolezen na ostale organe. Spremembe se pokažejo na ožilju, na očeh, na ledvicah. Celo živčnemu sistemu ne prizanaša. Bolnike bolijo noge, v hujših primerih celo delno ohromijo.
Znanost skuša z modernimi prijemi ugotoviti in odstranjevati vzroke, ki povzročajo to bolezen in upajmo, da bo kmalu dobila medicina uspešnejša zdravila, saj število sladkorno bolnih v vseh civiliziranih deželah narašča — mogoče tudi zaradi preobilne hrane.	BJ