« Največji slovenski dnernik^^ v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 >0 if. !,! V TOtjgiF GLAS r The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. PANIKA V SOVJETSKI PREST0LICI. STROGE SOVJETSKE ODREDBE SO RAZBURILE PREBIVALSTVO V Moskvi je izbruhnila pravcata panika vspričo strogih odredb sovjetov. — Inozemci zapuščajo Rusijo. — Ljudje, ki prihajajo na Poljsko, izjav-1 jajo, da je bila proglašena "ojačena vojaška pro-tekcija". ZRAKOPLOV "COLUMBIA 99 LONDON, Anglija, I 5. junija. — Moskve se jej lotila panika, in inozemci beže iz mesta, — soglasno! z nekim poročilom iz Varšave na Daily Mail, v ka terem se navaja izjave ljudi, ki so prišli iz Moskve v poljsko glavno mesto. Glasi se, da je bila proglašena v Moskvi in okolici "ojačena vojaška protekcija". Sovjetske oblasti nočejo dajati potnih listov niti svojim lastnim rojakom. Brzojavna cenzura je bila ojačena. Celo privatnih brzojavk ne sprejemajo za inozemstvo. Izvršene so bile številne aretacije in vsaki trenu • tek se pričakuje obsednega stanja. Armadni rezervisti v Ukrajini so bili pozvani na daljše vežbanje, kar bo povečalo armado v Ukrajini za 300,000 mož. V Varšavi prevladuje mnenje, da je to prikrita mobilizacija. Nadalj ne eksekucije v Rusiji radi zavratnega u-mora Vojkova so vsebovane v sporočilu iz Rige na Daily Mail. Osem in dvajset nadaljnih prejšnjih carističnih častnikov so aretirali in ustrelili v Moskvi, dočim je bilo v Odesu usmrčenih 1 1 prejšnjih trgovcev in častnikov na temelju obdolžitve, da so špijonirali za Romunsko. Izza uvedenja represa-lij je bilo baje ustreljenih več kot sto ljudi. Novi rdeči teror je več kot podvojil število samomorov v Moskvi, kjer je vsak dan deset do pet najst takih slučajev. Tisoč ljudi srednjih razredov je bilo aretiranih v zadnjih par dneh v Moskvi in Leningradu in iz obeh mest odhajajo močno zastraženi vlaki z jetniki proti Sibiriji. V Moskvi je bilo objavljeno, da bo 25 nadaljnih odličnih Rusov na mestu usmrčenih, če bi bil vpri-zorjen še kak napad na ljudske komisarje. V nadaljnih poročilih iz Moskve se glasi, da so pričeli vežbati deklice, tako v streljanju kot uporabi plina in da kažejo te "amazonke" dosti napredka. Angleška vlada nadaljuje s svojo politiko, da de-portira vse rrske komuniste, o katerih je znano, da so v Angliji pospeševali revolucijonarne zarote. 1 50 teh agitatorjev so poslale oblasti nazaj domov izza časa, ko je sklenila vlada prekiniti odnošaje z Rusijo. RIGA, Letska, 15. junija. — Sovjetska vlada je pozvala krajevne oblasti, naj 4 pojasnijo" narodu, da je obstojalo dvajset jetnikov, katere je dala v torek ustreliti tajna policija, iz prejšnjih princev, veleposestnikov in častnikov, ki so hoteli vzeti kmetom zemljo ter zopet ustanoviti monarhijo. 2ENEVA, Švica, 15. junija. — Nemški častni-karski poročevalci so po pogovoru z zunanjim ministrom Stresemannom brzojavili v Berlin, da je sklenila Nemčija posvariti sovjetsko Rusijo, da bi bilo primerno zaključiti vsako komunistično propagando v drugih deželah. Nemški zunanji minister je baje rekel, da je v resnici obžalovanja vredno, da vrši sovjetska Rusija take nespametne stvari, ki le jačijo pogum njenih sovražnikov. katerem sia završila Chamberliri in polet. UNOEBWOOtti ONOEHWOOO. M. Tjevine svoj zgodovinski VZNEMIRJENI INDUSTRIJALCI SKRČENJE OKUPACIJE Zavezniki nameravajo skrčiti okupacijo nemškega ozemlja, a pod pogojem, da se dovoli imenovanje francoskega generala za komisijo glede iztočne meje. ŽENEVA. Švica, 15. junija.. — Francoski zunanji minister Briand je stavil včeraj ponudbo. da se umakne 15,000 francoskih voja-j kov iz Por<>nske. vslcd česar bi se t skrčilo okupacijsko armado na 45 i tisoč mož, vendar pa zahteval, da i sprejme Nemčija francoskega ge- obstoie^a iz ne več kot petih Wrala We v pand a kot člana "komi-, ob* znižali za petnajst odstotkov' MUSSOLINI JE STOPIL NA PRSTE HIŠNIM POSESTNIKOM Ker ni prošnja Mussolinija, naslovljena na laške hišne posestnike, nič zalegla, so bile znižane najemnine potom kabinetnega dekreta. — Gospodarji ne smejo izgnati najemnikov. RIM, Italija, 1 5. junija. — Na včerajšnji seji je ka^inet dekret, s katerim bodo prisiljeni hišni gospodarji znižati najemnine od deset do dvajsetih odstotkov od prvega julija naprej. Namen dekreta je prisiliti gospodarje, da slede splošnemu znižanju življenskih stroškov po povečanju vrednosti lire. Dosedaj pa so kazali hišni gospodarji največji odpor proti vsaki prošnji ali vsakemu migljaju, naj uveljavijo kaka skrčenja pri najemninah. Dekret naroča, da se mora najemnine za vsa manjša stanova - Angleški industrijalci SO zelo vznemirjeni vspričo I si-'e- ki bi ugotovila ob.se? uniče- m 2a vsa stanovanja. ki nimajo sedanjega položaja ter hočejo prepn čiti slabe inja r™kih. trdnjav in "trdb n*\Ztkot °Sem sob> za degrt odstot" I j. . _ .. _ - i IZ! Orli i mpii Untot-n i« nKUrlln >K,n • posledice razdora z Rusijo. — Konference se vr-še v Nemčiji. Porotniki v zadevi Sacca in Vanzettija pri gover-nerju. BERLIN, Nemčija, 15. junija. — Angleški in dustrijalci hočejo preprečiti, da bi druge dežele kovale kapital iz prekinjenja odnošajev med Anglijo in Rusijo. Vsled tega skušajo pridobiti nemške, francoske in italijanske trgovske interese za načrt glede skupne kreditne akcije napram Rusiji. Že več dni so se vršile tukaj konferenee med vodilnimi an«*!e- I v J 4 . slami in nemškimi industrijalci, ko jih namen je skleniti dogovor glede ruske politike. Konference so bile sedaj preložene v vilo Duisberga, predsednika nemškega kemične«fa trnstn, Ofieijelno se sieer izjavlja, da se pera konferenca z učinki pred kratkim zaključene svetovne ekonomske konference, a tako kot v diplomatičnih in trgovskih odnošajev /. Rusijo. — Nikdo v Angliji ne pričakuje vojne ali vojne nevarnosti vsled umora v Varšavi, — je izjavil. Hannoii. — No dvomim, da bo Rusija pokrila svoje tekoče obveznosti ter ne verujem, da bodo gospodarski odnošai prekinjeni. Rekel je. da so industrijalci bolj iztočni meji. katero je objavila; | nemška vlada predvčerajšnjem., j Razventega s<* j*' uveljavilo Nemčija je zahtevala dosedaj | maksimaio najemnino ne več kot preiskavo potom nevtralne komi-;štirikratne predvojne najemnine' j sije. z Amerikancem na čelu te'za vsa stanovanja, hiše in proda-komisije, a Francozi so zahtevali,' ja'ae- naj postane general AVeygand! Najemnine za prodajalne se bo član te komisije. J znižalo za različne svote od 10 do Vprašanje obdržanja medna-®odstotkov in največje znižanje rodne ikonferenee za modificira- Se **ka!o prostorov, kjer se ne Mednarodnega prava v Haagu-dodaja živila in hiše potrebščine, ali Ženevi, bo najbrž dovedlo do! prvih (leJa"j fašistovske nesporazumov na septemberskem*vlaolastila vrhovne zasedanju Lige narodov. V neka-|siie- bil° odpravijenje vseh hiš-terih krogih se izjavlja, da bi ob- nih omeJitev- katere se je uporab-držanje konferece v Haagu škodo- tekom vojne in ki so jema- valo ugledu Lige naradov. Svet Ie hišnim gospodarjem prosto 11-Lige je prepustil vprašanje kra-;porabo Iastnint'-ja kjer naj se vrši ta konferen-J <>b času tega koraka se je gla- prizadeti vsled razkola kot kate-Ženevi, je tudi tam Rusija glav-jrikoli drugi razred v Angliji. O-na snov razprav med industri-i meni je pri tem, da so prišli kredi-jalci. j ti. katere so dale angleške banke Iiannon. eden angleških zastop- Rusiji, dejanski od industrij. NUNGESSER IN COLI SE 2IVA? MONTREAL, Canada, 15. jun. Svetlobni signali, katere se je zapazilo nekako 200 milj severoiz-točno od Chieoiitimi, Quebec, so zbudili dovolj zanimanja, da se bo Edvard Lavoie, civilni inžinir nikov, je izjavil da si Anglija ne želi nobene vojne z Rusijo in da niso želeli angleški industrijalni voditelji nobenega prekinjenja Vsled tega si lahko predstalja. da se hočejo Anglja. Francija in Italija pridružiti kaki skupni* kredit ni politiki z ozirom na Rusijo. AVIJATIK LINDBERGH SIT 0VACIJ Po velikanskem sprejemu, katerega mu je priredilo mesto New York, si želi premagalec Atlantika predvsem miru. Charles Lindbergh Polgovnik je truden, sit ovaeij, sprejemov, obedov, zmagoslavnih pohodov in eestitk. kajti tudi odporna sila in vztrajnost takega svežega, neizrabljenega moža kot je mladi letalec, imata svoje meje. Njegova skromnost ga je dosedaj ovirala, da odkloni slavljenja, a sedaj je postalo oeividno, da si želi miru. kajti temu je dal včeraj ponovno izraza. Rekel je med drugim." da bo po sprejemu v St. Louisu enostavno "izginil", da se bo umaknil v kako majhno gnezdo, kjer ga nikdo ne pozna. Smejal pa se je vendar, ko so ga vprašali, kje pač v Združenih državah bi mogel najti tako gnezdo. Eden govornikov na banketu, ki je bil prirejen včeraj zvečer, je bil prejšnji državni tajnik in predsedniški kandidat Charles E. Hughes. Slavil je Lindbergha ter omenil prav posebno dejstvo, da Daudet bo najbrž poml- 1 »v loscen. v Chicoutimi, je izjavil, da je za- , - - , . , * ; sta njegov cm m sprejem, katere- pazil svetlobne signale iz smeri St ' je bil deležen po povratkll v Germaine občine in sicer kakih5 domovino, izpodrinila vse drago, 200 milj za tem krajem. Domneva1 celo politiko, ki ponavadi obvladu- se, da so Indijanci iz te pokraji ne na poti v Montreal. Ker se ni dosedaj še nikdar opazilo takih je vse javno življenje. V svojem odgovora je polkovnik Lindbergh razpravljal o a vi- odposlalo sedaj v dotičpo okolieo znakov, se domneva, Ca hočejo j jatiki v tej deželi ter rekel, da 1» d ropi au, k o je ga naloga bo iska-| sporočit i izvanredne novice ali da im8j0 Združene države naravnost PARIZ. Franeija, 15. junija. — Rojalistieni voditelj Leon Daudet ki .se je včeraj predal oblastim, potem ko se je tri tlni ustavljal aretaciji v uredniških prostorih lista, katerega izdaja, bo najbrž pomiloščen. Daudet je bil obsojen na pet mesecev ječe radi obrekovanja nekega izvoščeka. v zvezi s smrtjo svojega sina. katerega so našli pred štirimi leti mrtvega v ko-eiji. ea. plenarnemu zborovanju Lige narodov. V Ženevo so dospeli prvi ameriški delegatje konference treh sil. To sta admirala Hilary T. Jones in Andrew I. Long. Na neki privatni seji sveta lige so bile predložene pritožbe nemških prebivalcev Memela. da krši Litvinska avtonomne pravice, vključno šolske in sodnijske privilegije. ki so bili dovoljeni v dogovoru iz leta 1924. Pozneje pa se je glasilo, da je bilo opaziti precej napredka v smeri proti uravnavi spora. BOSTON. Mass., 15. junija. — Governer Fuller je nadaljeval včeraj svojo preiskavo glede slučaja Sacca-Vanzettija ter je poklical k sebi enajst porotnikov, ki so poslovali pri Vanzetti poroti v Plymouth. Dvanjasti član porote je medtem umrl. Vanzetti j** bil oti njih spoznan krivi poskušene-nega ropa. Oxford omejil število dijakinj. OXFORD, Anglija. 15. junija. Enakopravnost spolov je dobila mečan udarec na Oxford vseučili- šču. kojega kolegij je sprejel do-silo. da so stanovanjske omejitve. !o^'bo vsled katere se sme sprejeti tako neugodno vplivale na najem-J,e l10 nno dijakinjo "a štiri di-...........jake. Narod proti prohibiciji. BUFFALO, New York, 15. jun. Sodnik Roseoe C. Harper, prohi-bicijski administrator za severni del države New YorK, je izjavil včeraj, da se zahteva od njega izveden je postave, o kateri noče narod ničesar vedeti. Ob istem času pa je tudi objavil, da je zahteval od Washing-tona več denarja, da izvede prohi-bicijo vspričo močnega odpora. ninski trg, da so ubile vsako bodrilo za novo grajenje hiš. s ee-mur se je seveda tudi ovekovečiio stanovanjski problem. Granjenje različnih poslopij je bilo takoj zelo oživljeno, kakor-hitro se je odstranilo omejitve. Včerajšnji dekret je praktično spravil položaj nazaj na situacijo kot je obstajala pred petimi leti. Hišni gospodar ne more povečati najemnin svojih gostaeev, razven v prav posebnih okoliščinah, kajti nadaljni dekret je napravil konec vsaki špekulaciji gospodarjev, da pomečejo najemnike iz stanovanj. Vlada trdi, da je bil včerajšnji korak povsem upravičen, ker so hišni gospodarji največ profitira-li vsled odpravljenja stanovanjskih omejitev ter dvignili svoje najemnine do pretiranih višin, pri čemur so se poslužili pomanjkanja stanovanj. Sedaj pa niso voljni znižati svoje najemnine, kljub zelo povečani zlati vrednosti lire. Ti hišni gospodarji bodo vsled dekreta najbolj prizadeti. Lindberghu na čast« Neki kraj v Texasu, v bližini Rio Grande City, v Starr okraju, je dobil ime Lindbergh. Rosengolz prisostvuje Vojkov procesu. MOSKVA, Rusija, 15. junija. — Prejšnji sovjetski poblaščenec v Londonu. Rosegolz, je odpotoval včeraj na povabilo poljske vlade v Varšavo, da prisostvuje procesu proti devetnajst let staremu dijaku Brrisu Korenko, ki je u-moril pred enim tednom v Varšavi Vojkova. Kot znano, je bil Rosengolz navzoč na kolodvoru, ko je dijak list relil Vojkova. BO JAKI. KABOČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Anglesko-egipcanska kriza zaključena. LONDON, Anglija. 15. junija. Angleško-egipčanska kriza glede reorganiziranja egipčanske armade je končana, potem ko je dobil angleški vrhovni komisar noto od egipčanskega ministrskega predsednika, tki uga ja angleškemu stališču. ti pogrešana francoska letalca celo spremljajo oba pogrešana le-]idealni položaj za največji razvoj avijatike na svetu. Italijanska vlada je za ukazala, da morajo učitelji na vseh šolah prečitati zadnji Mussolinijev govor in ga jim raz-, loiiti Srečni učenci! * Seznam To je seznam, ki pokaie, koliko ameri&ega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Tam bo ta ponudba ugajala, posebno Se, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Dinarji Lire 500 .... $ 9.40 Lir ... .. 100 ... ... $ 6.16 1,000 ____ $ 18JS0 Lir ... ... 200 ... ... $12.00 . 2,600 ____ % 46.25 Lir ... 8,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 600 ... ... $29.00 . 10,000 ____ 9182.00 r.fr , , ... 1000... ... $67.00 Za poUJatve, ki presegajo Deseto«* skarjtr aH pa nratlsoC Idr dovoljujemo poseben niiAu primeren popust. Posebni podatki. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, ookclandt mb New YorlE, N, & GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president._ _Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officer*. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City.'N. Y. "GLAS NARODA" * (Voidf o^ the People) — -----—»-«--H-p-t—rM- ■ 1 1 ;- Issued Every Day Except Sundays and-Holidays. 7. a celo leto velja list m Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta ..........,.........$3.00 Za četrt teta .........................$1.50 Za New Yor/i ta celo leto.,..*7.00 Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta .......,........................%3J5Q Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. = GLAS NARODA. 16. JUX. 1927 LOKOMOTIVA V PESKU immmmmm te t r/7 L " : % ■ - ' v-", ; ' rt ' W- "(Hat Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. HILkCn. WASH, a c. Kor>so zgradili pri Kearny, N. J., železniško progo preko peščenega ozemlja, so spustili po progi lokomotivo, ki je bila pa dosti težja kot so proračunali inžinirjo. Slednja se je prevrnila in po-greznila do polovice v pt-sek. USODA AMERIŠKEGA ZAMORCA A' južnih državah se je zopet pričelo. Tz Mississippija poročajo od dveh linčarskih umorili. ZEPPELIN BO POLETEL KROG SVETA SILEN GOSPODARSKI RAZVOJ AZIJE - leteti nov Zeppelin krog celega sveta z novim plinom kot kurivom. H , i , liii n * i Dr- Hugo Eckener ie iz- Dva zamorca je drhal privezala h kolu, polila s petrolfc- javjj ^ 8|cllja| jeni ter ju živa sežgala. 1. ' V Oklahomi so obesili starega zamorca, ker je bajen-< iiiil neki farmerici, da mu je premalo plačala za delo na polju, ter je svoje očitke izražal s precej nedostojnimi besedami. " I BERLIN, Nemčija, 15. junija. V Texasu je drhal vdrla v pet zamorskih hiš in pet ZePPe,ln LZ—327, katerega se £radl sedaj bo obkrožil eel i svet ,,,m«m>v rlo nezavesti pretepla. _ v treh ali štirih Pre.sle,lkih telW Nastopili so bili kot priče proti nekemu plantažniku prihodnjega poletja, da se preiz- ter potrdili izjave svojih tovarišev, ki so že par mesecev kusi VI*ednost in zanesljivost zrae- i i- * t- ne ladje, soglasno z dr Hutro ponedolznem zaprti. ~ , . ® , , ■ xlu{-° 1 1 tekenerjem, nekdanjim kapita- V dveh izmed treh slučajev je bila "uvedena preiska- nom vodljive zračne ladje "Los Kot ponavadi je bila "preiskava" brezuspešna. Angeles". n . , i i „ , . ' Ta čin bo postal mogoče do ve- IVriskava glede lincarjev, ki so zamorca živa likega ob yslpd : < vrli. SO pa takoj Ustavili, in sicer zato, ker niti šerif ni- novo razkritega plina kot kuriva, ti njegovi pomagari niso mogli opaziti v temi obrazov mesto težkega gazolina. Novo ku-napadaleev. r>vo bo tudi napravilo uporabo lie Na Vneboliod se je v Ženevi sestala mednarodna konferenca dela na svoje obljgatno zasedanje. Za predsednika je bil izvoljen Azi-P°~fjat, in sieer Indijec Chatterjee. Njegov otvoritveni govor je bil tak, da je po pravici moral s skrbjo napolniti evropske člane konference. Ne da bi bil predsednik napadal Evropo, ampak s številkami je ugotovil kolosalno napredo-dovanje Azije v zadnjih letih. Svetovna trgovina se je v teim dvanajstih let (1012 do 1925) pomnožila le za 5 odstotkov. V istem času pa je trgovina azijskih deže-I la zrastla za 36 odst. Število industrijskega prebivalstva v Indiji se je v zadnjih 25 le-{ tih (od 1. 1000) potrojilo. V istem) uporabe na faSU SP J> JaPonskem število C-/E ste se naveličali navadnih. . . začnite kaditi Helmar, kraljico izrednili cigaret. Helmar se je priljubila milijonom kadilcev vsled svojega posebnega čara. To je nenavadna ciga reta, za katero ni nadomestila. Tisočeri moški začno kaditi Helmar vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi Helmar. Danes naj bo ta dan. Peter Zgaga Hudo je, če je človek zaljubljen. Še hujše je, če je človek trikrat nesrečno zaljubljen. To mora biti strahota vseh strahot. Dogodili so se namreč že slučaji. ko je fantu prva ljubica umrla, druga ljubica mu je ušla v klo-šter med nune. s tretjo se je pa poročil. Tak človek je revež, vreden vsega pomilovanja. * rudarjev podvojilo. To so številke, ki dajo misliti. Indijski predsednik je dalje u-gotovil, da je to napredek v treh največjih azijskih deželah: v Indiji, na Kitajskem in Japonskem. Toda enako napredujejo tudi Af-I PANEVROPSKI STROKOVNI KONGRES »t v pričetku u-i |in lla iIali|jskem otočju. Ta silno tvorjena svetovna konferenca deli kombinira ^tri nren naT'redek opažati v Aziji bil v Hankau zaključen vse-irot 1« i- I posebno v zadnjem desetletju. Tn azijatski strokovni kongres. Na , , . , . „ , „ lija trgovski mogočim in izvedlji- I ekoni zadnjih treh mesecev ,]e bilo v jnzmh državah vjm, ker ne bo treba izpuščati dra- lin-anili enoindvajset zamorcev, samo šest manj kot v gocenega plina kot sredstva za prejšnjih dvanajstih mesecih. manevriranje ladje. , . , .. . ... . _ i i - i • i i i • —i i - i * ! Zra<™ ^dja, katero se gradi *amstan< P<*z,Ja in Turcja, Po- --- 1 .» dokazuje, da je drhal v južnih državah zopet Z VSO spdaj in k. bo lumpavila SYni nr jdoben razvoj je v Siamu, na Javi Isti dan, ko je bila v Ženevi o- silo podivjala. vi poskusni polet Število linčanj se tako množi, da so se celo governer kodnje spomlad i„n zaM trerti Wafe, tov so začeli ugibati in preglje - « bo d,„,s aH iu-,t* Uon^ ,o«i frone^i. j.,- vati, kaj hi bilo treba V tem pogledu početi. voiucijonirale polje koristnosti!tri T*>doben razvoj sprožil tndi v ponski, javajski. korejski in ki- Xa neki konferenci so predkratkim sklenili, linearjj Zeppelina kot se izjavlja * ' Afriki- |tajski delegati. Zaključil pa jej r. a j strožje kaznovati, obenem se pa vsemi silami protivi- ' V prvi vrsti bo imela ta zračna ^^ teh "^tovitev je kongres predsednik ruskil, strn.; , . , . ]acKa kot knr:Vo n« h\ i0 Poudaril, da je usodna zmota, ee kovnih društev Lozovski. To je si-' '' VS;IkemU V1"eSaVa"JU ZVeZDf ' ^Uivtt^t: ki or.anizao.ie dela motre problem'purno znamenje. ei?.vo in kakšno l o se pravi: — pustiti zadevo tako kot je ter opusti- j.Qt zrak vsled ^ boide1a le S stališfa evropejskili ali( obeležje je imel ta vseazijatskij ti vsa sredstva, ki bi zares kaj zalegla. bo povečana dodatna nirtva etež^ameriških razmer- To res usod-.tokovni kongres. Kajti ena stvar je jasna, namreč, da južne države ladf tndi. za v*™- ,na zmota* fe se pomisIi' da ima! L020vskl Je pom,arjaK _ „ . _ .............iz izboljšane'320 bilijonov. Japonska 60 mi- vojna. ki bo izbruhnila na Kitaj-j ^ proti 160 ProtopredIog soci. ^rgh s svojim činom potisnil ce- i redsodkl proti črnemu prebivalstvu SO premočni in vrste duraluminija, ki ima za 90ilij0,,tlk0 V °Zatlje-preveliki. Edinole zvezna zakonodaja bi imela morda odstotkov večjo prožno moč kot'i^ustrijalizacije. Delavsko gi-| Tako je Rusija pravočasno zgra- nap0(lu je bi, odkIonjen ' I Tisti, ki se mu v tem času po- kaj uspeha. " pa materijal. katerega Se je upo-jbanje v Indi^ se leP° razvija tertbl,a dt*,avski fablialo dosedai - pomeni vzorno šolo za delavske v Aziji ter ga izkorišča sebi I o se pa 110 bo zgodilo, ker republikanska stranka, > y tretji vrsti pa je'nevarnost !organizaci^e na KitaJskem in Ja-prid. Anglija skuša t6 parirati z eksplozije popolnoma izključena j P°,iskem; napadom na pravice strokovnih * "" ' " "" Preprieani smo. da l5iko-angleško borbo na Kitajskem sebi in Evropi v škodo. ker se bo, lahko na ekonomičen; , ^otovitev rn^ organizacij, način uporabljalo helij mesto vo-|r dika, ki je skrajno eksploziven. jSleilara<> v Poskusi s plinskim kurivom v| motorjih so pokazali najboljše rezultate. Zračna ladja, katero se gradi se-< 24- jetnikov pobegnilo. ki obvladuje vse panoge zvezne vlade, niti sama niekSi preveč ne hrepeni po postavah, ki bi zaščitile zamorcef Zamorcem — to se pravi ubogi zamorski sužeiijsK in brezpravni pari — kajti bogatim zamorcem se ni trefe bati linčanja — ne preostaja drugega kot sloga in ujedi-njenje v močnih, odločnih organizacijah. Kjerkoli jim je količkaj mogoče,'naj se pridružijo razrednim organizacijam, kojih članstvo tvorijo belokožci. <'e jih pa nočejo, naj se sami organizirajo, ter naj č-vojc interese tako radikalno 111 tako energično poudarjajo, da se jih bo l)elo prebivalstvo začelo najprej bati, slednjič bo pa dobilo pred njimi respekt. Na zadnji letni konvenciji Ameriške Delavske Federacije je bilo objavljeno, da bo organizacija uvedla posebno organizacijsko kampanjo med zamorci. Obljuba 1 v* uj „ ^ • «» --------------- * 1 • t 1 1 , v . - , ^ ikorlutro bodo uvedeni poretupo- v , v. . , . , > bila daiuv delo se pa se 111 začelo. Če ne bo drugače, bo- kazaU možnost tafcega koraka. p0'zadnj*h ^vest1' da Je zl°-! daj, bo lahko vzela na krov kuri- HOUSTOX, Tesa.s, 15. junija va za več kot osem tisoč milj kro-^4. jetnikov, ki so sami Meliikan-zilnega radija, ne da bi bilo treba.j, je ^.begnilo včeraj zvečer iz izpopolniti zalogo kuriva. državne Blue Ridge jetniške far- Zeppelinska kampanja bo imela me v bližjni Missouri Citv Xexas Francoska pomorska divizija je pod poveljstvom kontreadmirn-la Pirota odpotovala v Portsmouth na obisk angleškega brodovja. IMPORTIRANEKOSE in DRUGO ORODJE Kosa Iz garantiran^a j jw»S!ljam poStnine prosto. Math. PezdirBox 772- c,ty Ha" Sta., NEW YORK. N. Y. sreči potisniti politiko v ozadje, je res junak vseh junakov. zračno ladjo na razpolago za tri mesece po nje dovršenju. v preizkusne svrhe, in načrt dr. Ecke-nerja obstaja v tem, da vprizori svetovni polet v iztočno smer, ka- na, ta način, da tla obednice. so prodrli skozi Žena razbojnika izvršila samomor. Po -Karlovcu in okolici so se v dn morali črnopolti industrijski delavci snovati svoje lastne unije, kakorsno so naprimer ustanovili porterji Pullman spalnih vagonov. Le radikalna podjetnost črncev na političnem in gospodarskem polju more za jamčiti samoobrambo, katero ameriški zamorec krvavo potrebuje. Vse drugo je deloma stranskega pomena in pride sa- moposebi. Popolarski poslanec de Gaspari eb >il obsojen na štiri leta ječe, je hotel odpotovati iz Italije s liin listom, ki je že potekel, rška sreča mara biti živeti v la dobi štiri leta ječe, kdor iti teh nebes. Železniška nesreča. Pri Magdeburgu v Nemčiji sta trčila te dni dva vlaka. Pri ka-rambolu so bile tri osebe težko poškodovane, 46 oseb pa je bilo lahko poškodovanih. ___. , ^ I g;la?ni razbojnik Prpie^mali" po-1 svetovnem poletu bo nova zračna ^ ^ .* . - 1 i ladja stavljena Službo med IT Špansko in .lažno Ameriko. • -"*»#>*« > nadaljuje' PDTEnBTniTeu a črv s- Q3€ rcparskt pohode. Zandarme-FKIBDRICdlSHAFErs, Aemci- . • • *■. , , . i . „ . .. -p. u, i . rgska - postaja v Sisku razgrlašaj ja, Id. junija. — Dr. Eckner je , . . Ti. i i v -i - - j u-* » da Je tatij-e^t brez vsake podlage objavil včeraj da bo nova zračna - „ r»_! ..„ , . ° ladja LZ—127 večkrat preletela m ?e,T?,e mah .n»h«J» T 7.apn-J XT rii-p Pac-pa je zandarmenja v Atlantik med Nemcio m Zdruze- , ... , . . . , w . , , , . zadnjih dneh zalotila znanega ro-nimi državami, predno bo obkro- . lr ... , . T ^ , . „ ... . . parja Maljkovica, ki pripada Pr- zila celi svet. Veliko potovanje . , t- . . . . . ..... pieevi tolpi m o katerem se je do- krog sveta bo trajalo približno , , . , . . , * .. . , .. , . . gnalo, da je zakrivil štiri umore krog tristo ur, ali kakih dvanajst . . . do trina "st dni ljudi, ki so se nameravali izseliti o rinaj ni. y Trupla umorjeneev je -— sodna komisija pustila izkopati in je Maljkovič moral v vreči nositi njihove kosti kot corpora delicti Bivši nemški vojni minister v. Stein, ki je bil zlasti znan kot v Glino. Ko ie Maljkovieeva žena avto# nemških vojnih' poročil, je irvedela, rtk" je ti jen mož v sodnih «mrl v,starosti 73. let. porih, je isvriila samomor. REV IVI AT IZE IVI ZAJAMČENO ZDRAVLJENJE NA TISOČE OZDRAVLJENIH Tukaj \-am nudimo zdravljenje, kj vam bo zavselej pregnalo revmatizem. Konec bo strašnih bolečin in noči brez spanja, vi boste pa zopet zdrtivi in veseli. ^ Ne vpraša se. vsled kakega revmatizma trpite. Naj bo lumbago ali sciatica, prutin. arthitis, nevrajgria. nevriti^, b-tleoine v kosteh ali v hrbtu — vse te boiečine bodo kot 'čudežno zavedno pregnane z A1. B. C. PROTIREMA-TIČNIM ZDRAVLJENJEM, ki ga je razkril slavno zdravnik dr. Totc. To zdravilo je znano po mm svetu kot najbolj uspešno, ker je ozdravilo že na tisoče trpečih. Nobenega s1u<*aja revmatizma ni ki bi bil prestar ali prenevaren. A. Ii. C. PROTI REVMATIČNO ZDRAVUE-NJU DR. TOMA GA BO ODPRAVILiO V DVAJSETIH DNEH. Ce ne bo pomagalo, vam bonio vrnili denar. — Ljudje, ki so tekom svetovne vojna dobili revmatizem y strelnih jarkih, so bili ozdravljeni potom A. B. C. PRO-TI REVMATIČNEGA ZDRAVLJENJA DR. TOMA. ki je vsledtega znano jx> vsej Evropi. Vse zdravljenje traja samo 20 dni in sestoji iz treh zdravil, strokovnjaako pripravljenih po dr. Tomu. ki je iznajditelj te tajne formule. To niso navadna patentirana zdravila, pač pa dr. Tomovi recepti. A. B. C PROTIREVMATIČNO ZDRAVLJENJE je popolnoma zajamčeno knt neškodljivo. Ne vsebuje nobenih omamnih sredstev In nobenih drugih škodljivih sestavin ter se mu lahko podvržejo ljudje najbolj delikatnega. ustroja. Ni vam tre bar hoditi v mineralna kopališča ali IzpremU njati podnebje ter se izpostavljati velikim stroškom. A. B. C. PROTIREVMAT1ČNO ZDRAVLJENJE Dr. Toma vajn vse te sitnosti prihrani. Tukaj se nudi zadnja prilika, da se izne- hite revmatizma. Zadovoljstvo jamčeno -alf vrnemo denar, če ne pomaga. Cena vsega zdravljenja je samo $3.00. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ — samo izrežite ta oglas ter ga pošljite s 25 centi za pošiljaine stroške. Za zdravilo boste plačali $3 00 ko n dobite na doma. CHICAGO MEDICAL' lAbORATOKV/ 1723 N kedzle Ave Dept. 327, Chicago, III. V Franciji nazadnje število rojstev. Družine imajo kveejera po dva otroka. Največ je takih, ki imajo samo enepa ali pa nobenega. Družine, ki imajo po pet otrok, ' Se odstTanja potom dru*e ^ kolikih generacij bilo bojno gc- CeVJ" ^ vrv tudl T°dl -slo v mnogih evropskih deželah,'do ki potom nje daje kakor tudi v Združenih državah. l^paeem nad vodo. V tej deželi so si žen»ke pribori-iTl m dvigaj potapljal- i • ^ca in orodja potom vrvi. le svojo prvo zmago 10. junija j ' "»""J« J 1809, ko je legislatura države' Dr"" aParat~ ki i* v rabi< *»a- Wyoming sprejela zakon, ki je pravija P«*apl,alca popolnoma ženskam podelil aktivno in pasiv-|ncodvisne{Ta od I*>magačev nad no volilno pravico, h. 1890 je bil v° lo' Pot«PlJalec nosi svoj zračni Wyoming postal zvezna država in državna ustava je izrecno poudarila žensko politično enakopravnost. Država Colorado je podelila ženskam volilno pravico leta 1893, Idaho in Utah leta 1896, Washington leta 1910, California leta 1912. Omejena volilna pravica je bila podeljena v raznih državah. Med tem se je vodila Živahna borba za žensko politično enakopravnost sploh po vseh Združenih državah in agitacija ni odnohala, dokler ni kongres sprejel amendment h konstituciji Združenih držav in ga predložil državam v o-dobrenje. Predpisane tri četrtine vseh držav so odobrile "devetnajsti amendment", ki je dne 2T>. avgusta »920 postal pravoveljaven. Ta odločba ustave se glasi: 1. Volilna pravica državljanov Združenih držav ne sme niti od Združenih držav niti od poj edinih držav biti zabranjena ali prikrajšana radi razlike spola. 2, Kongres ima pravico uveljaviti to določbo potom primernih zakonov. Podelitev patenta potapljalskega oblačila. (14. junija 1834). Brez kakega umetnega načina za zalaganje z zrakom najboljši •rezervoar na hrbtu in dobiva zrak za dihanje potom cevi iz rezer-voara v čelado. Cev je tako napravljena. da izpušča vporabljeni zrak, ali ne dopušča priliva vode. Ko hoče potapljalee priti zopet na površino, napihne svojo obleko v. zrakom iz rezervoara in se popne na površino. Zakoni proti inozemcem in upora. (18. junija 1798). Začetkoma sta .bili v Združenih mmmmmmmrn UNDEflWOOO 4. UNOCHWOOD. M. /. Bivši boksarski šampjon Jack Dempsey si hoče zopet priboriti slavo, katero mu je zatemnel Gene Tunnev. Xa sliki ga vidite kot hribc-Iazca na Soper renči v Californiji. potapljači so v stanu ostajati pod tnralizacija. Vši * inozemci so se vodo le približno eno in četrt rogistHrati ^ svojem pri- nute in le v izrednih slučajih i]10f|u dveh minut. niso nikdar uveljavili, so jih libe- sti, še vedno blazna. Maksimilijan ral ni voditelji, kot Jefferson in pa, izdan od enega izmed svojih Madison, strogo napadli kot pro-J generalov, je bil ujet od revoluci-tivne duhu ameriške ustave. Dve jonarcev v noči 14. maja 1867 Bil di •zavi sta sprepeli resolucijo, za- ;e skupaj s svojimi glavnimi čast-Ijfevajočo razveljavljenje teh za-jniki obsojen od vojaškega sodišča državah dve ~st"rankh federal ^^ Kmahl POtem je Jefferson in Maksimilijan, zadnji kronani ki so hoteli ustvarjati močno o-srednjo vlado po evropskih vzor-enh, in anti-federalisti, ki so zagovarjali politično načelo državne avtonomije ter so nasprotovali nadvladi višjih slojev v upravi vlade. Radikalno nagnjeni in vplivni priseljenci iz Francije in Irske so se pridružili anti-federalistOm. Ko so federalisti zmagali v volitvah leta 1795, nastala je doba silne reakcije. Sprejeli so tedaj četvo-rico sledečih# zakonov, ki v ameriški zgodovini slovijo pod imenom "Alien and Sedition Laws". 1. Xastanjenost pred naturalizacijo se je povišala od petih let na 14 let in rok po prvem papirju na pet let mesto dveh let. Sovražnim inozemcem se je prepovedala na- zmagal na predsedniških volitvah vladar v Severni Ameriki, je bil in ti reakcijonarni zakoni so bili ustreljen dne 19. junija. Tragični odpravljeni. j konec Maksimilijana je končal Gibanje proti "nadvladi ino-Jvse poskuse za vpostavljenje mo-zemcev" v političnem življenju je narhij v Novem svetu, zopet oživelo le ta 1835 v mestu | Združene države niso proti vsto-Xew York in se je od tu razmah-] ličen ju Maksimilijana uveljavile nilo v mestu države New Jersey (Monroe-ove doktrine, ki odklanja in v Philadelphijo; prišlo je do( vsako vmešavanje s strani inozem-mnogih spopadov. Leta 1852 je skih velesil v ameriške zadeve, neko tajno društvo, znano pod pri-(kajti tedaj je razsajala Civilna devkom "Knew-Xothings" začelo vojna, ki je dajala Združenih clr-s silno propagando proti tujerod-J žavam zadosti preglavic. Čim pa cem v javnih službah. Predsedni- je državljanska vojna končala, so ški kandidat stranke "Know- Združene države takoj pokazale Xothings" je pa leta 1856 prido-( svojo pest in prispele k hitremu bil elektoralne glasove samo ene koncu mehikanske cesarske aven-države, Maryland, kar je poka-'ture. •zalo, da ameriško ljudstvo ni o-J fdobravalo takega počenjanja pro- Patent za prvi moderni poljedel ti tujerodcem. jtentoy za pisalne stroje in njiho* ve pri prave. Xi mogoče povedati! ime iznajditelja pisalnega stroja,! kajtTmnogo ljudi se je bavilo z izdelovanjem stroja, ki bi pisav* na rr-ko nadomestil s tipiranjem. Prvi komereijalno uspešni pisalni stroj je bil patentiran po dveh tiskarjih iz Milwaukee, C. Latham Šholesin Samuel W. Soule. d oči m je bil Carlos Glidden njih kapital Lft.. Patent in vse^pravice so bile potem- prodane t/vrdki E. Kem mgton JSc . Sons, tejtartiarjem orožja, in stroj je zasloy-$l poil ime nom Remington Typewriters Dolgo časa so le t sodili stenogra^ fi. odvetniki, in'n^kajt^ izmed največjih trgovskih;,tvrelk rabili pisalni stroj. Konservativni trgovci so se dolgo časa branili uvesti pisalni stroj v svoje pisarne. Končno pa si je pisalni stroj priboril svojo pot v vsako pisarno in postal neobhodna potreba za vse. Pokazalo se je. da je pisalni stroj v stanu izvršiti znatno večjo količino dopisov v kratkem času. Dandanes se pisalni stroj rabi po vsem svetu, tudi za privatno dopisovanje, zlasti odkar so vpeljali male nosilne stroje. Ameriški pisalni stroji se izvažajo v vse dežele sveta in, vzlic: velikanski produkciji je domaČi trg še vedno velik. ' ,lv*: ■ Leta 1923 je bilo v ZdrnSeriihj državah 73 tovarn za izdelovanje hisalnih strojev ali delov istjh. Te tovarne so zaposlovale 16.896 mož in produkcija se je cenila na 52 milijonov dolarjev. grlo. Ženska je bila' v paY* mihu' tah mrtva. Xjetj mdS pa raztnišlja v zaporu, kakšiio neumnost jt* napravil. Potapljanje v svrlio znanstve nega proučavanja morskega dna:ki je po njeffOVem mnenja ali v praktične svrhe, da se reši ren ali zapieten v zarote, zaklad iz potopljenih ladij ali da 2. Predsednik je dobil pravico, da sme izgnati vsakega inozemca, neva- 3. Za časa vojne treba ujeti in deportirati vse nastanjene ino-zemce. 4. Globa do $2000 in zapor do dveh let je bil predpisan za one, ki izdajejo in tiskajo "krive, škandalozne ali hudobne spise, ki bi za- se potopljene ladje popravijo in dvignejo, je postalo mogoče še le tedaj, ko se je iznašlo posebno oblačilo za potapljalee. Amerika-nec Leonard Xorcros je dne 14. junija 1834 dobil patent za tako obleko, opremljeno z modno če- lafl?" . ril kl , ■ K0DffreS' ®fUVa,e javnost proti|franc<>sk cesarja Xapoleona Moderna potapljalska obleka njim, vzpodbujale k uporu proti1 vodoravna suknja, h kateri je pri-t zakonom Združenih držav" itd. pojen kovinski ovratnik ali naprs-l Vzlic dejstvu, da se ti zakoni Maksimilijana. (19. jun. 1867). Ferdinand Maksimilijan Josip, avstrijski nadvojvoda, bil je mlajši brat avstrijskega cesarja Fran-ea Josipa. Kot 22-leten mladič je bil post vi j en na čelo avstrijske mornarice in leta 1857 je postal podkralj Lombardo.Benečanske-ga, tedanje avstrijske provineije. Ob povratkp iz potovanja po Brazilu je Maksimilijan sprejel deputacijo mehikanske zbornice, sramovale valdo, predsednika ali ki mu je zlasti na Ogovarjanje kongres, ščuvale javnost proti1, ■. ___ "NE POSEBNO DOBRO DANES" Kolikokrat slišite to pritožbo od ljudi, ki govore o zdravju? Da, ta čuden občutek je lahko poslanica prave nevarnosti. Ne zanema rite. V največ slučajih je opaziti, da i>e zanema- ^.originalne m** ^ HAARLEM OIL % lesa. Potrebujejo pomoči. Pijte do sti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Stanovitni odvajalni miri-lee izza 1696. V treh velikostih, za- ledice prav ne de- P0atejt« za ime Go»d Medai n« pečaten. Garanti-lujejo ter ne izga- ikatiji. zavrnit« T3»n j- kftt - - ^ nadome.tila. V prvovrstnih lekar. Tan' Je ^ &0t njajo strupa iz te- „an 3sc. 75c. si so označen. POZOR! Vsem Slovencem in Hrvatom pečlarjem naznanim, da imam v zalogi več vrst ročnih gramofonov novega izdelka; so jako pripravni, ker se ga lahko vzame seboj na piknik ali kamor se konm poljnbi. Enako vam doma v hiši k rat etc čas dela. Vsi so glasni in Jepo izdelani tako da ni za biti brez tega krasnega gramofona. Imam 4 različne velikosti in po nizkih cenah naprodaj tako da bo vsak* zadovoljen žnjim. Cub $15.00; Master $25.00; Oi&ntone $30.00; No. 150 $40. Torej pišite ponje dokler je čas, vsaka, pošiljatev je zanesljiva, poleg tega poštnine prosta. — V zalogi imam vse večje Columbia Gramofone ter slovenske in hrvatske plošče. Pišite po brezplačen cenik. Ako naročite 5 ali več plošč, vam jih pošljem poštnine prosto. PAULKLUN&CO. Pittsburgh, Pa. j.-rssasssBsa III. ponudila krono mehikanskejra cesarstva. Sprejel je in v maju leta 1864 prišel v Mehiko, ki je bil-la tedaj v vrenju neprestanih revolucij. Od leta 1821. ko je Španska priznala neodvisnost Mehike, so politična nasprotstva, nemiri, politične intrige in krvave borbe spravi le deželo v ekonomično propast in uničile njen finančni kredit v inozemstvu. Prihod Maksimilijana kot mehikanskejra cesarja nI doprineslo k pomirjenju dežele. Francoska vojska je bila glavna epora njegove vlade, kar se mnogim Mehikancem jako zamer-jalo. Novi vladar pa je pokazal precej dobre volje in eden izmed njegovih prvih činov je bila politična amnestija za politčne zločince. Notranja borba pa je nadalje-vala.in ko je Maksimilijan, prisiljen od Napoleonevega zastopiifka v Mehiki, izdal ukaz, da se pristaši revolucionarnega predsednika-Juarez imajo smatrati za bandite in ustreliti na licu mesta, je izbruhnila revolucija dodobra. Ko je Napoleon, uvidevši fijasko mehikanske politike in boječ se konflikta z Združenimi državami, od-pozval francosko vojsko iz Mehi-, ke, so bila Mksamilijanu izpodbi-' ta tla njegove vlade. Lahko bi se bil se umakni!, ali obstal je na svojem mestu in njegova žena, mlada in krasna cesarica Karlota je odpotovala v Evropo,Jda poišče pomoč za vzdrževanje mehikanske cesarske krone. Njena misija je bila zaman in znorela je Se pred tragičnim koncem njenega, moža. Umrla je nedavno v visoki staro« ski stroj. (21. junija, 1834). Žetni stroj (reaper), ki ga \o iz-Usmrtitev mehikanskega cesarja]našel Cyrus H. McCprmck. je bil prvi važni korak v razvoju priprav in strojev modernega poljedelstva. ' Od pamtiveka se želi pšenico s koso, tako da je bil posamezni poljedelec v stanu žeti povprečno le od treh do petih akrov v vsaki sezoni, kajti prešnico treba pokositi tekom par dni takoj po dozoritvi. Ta okolščina pojasnjuje majhno produkcijo pšenice pred iznajdbo žetnega stroja. Ta je nadomestil delo človeške roke; ročica šviga! nož, ki kosi pšenico. Priprave, zvane 'diviser* in 'devolving reel', j pa ločijo žito. ki naj se pokosi, odj stoječega žita. in polagajo reženice. v paralelne redove, kar pripravljeno za povezanje v snope. Tekom easa je žetni razvoj doživel znaten razvoj, ali dolga leta izkušnje so dokazala dobroto bistvenih načel MeCermickove iznajdbe. Prvi uspešni nisa^ni stroj. <23. junija 1868). Patentni urad Združenih držav je podelil približno 2380 pa- 80-lotni starec ubil iz ljubosumno-sti svojo 73-letno ženo. Bivši lastnik tovarne za izdelovanje čevljev v Ohaumontu (Francija) 80-letni starec Michel je u-moril te dni svojo ženo. nakar se je prijavil sam oblasti. Izjavil je. da je umoril svojo 73-letno ženo iz ljubosumnosti. Strašno rad jo je imel. Iledo V esi iz Srijemske Mitro-viee se je že dolgo časa prepiral s svojo ženo. Sla je od njega. Iledo Vesin je bil nesrečen. Te dni je srečal svojo ženo Zofko na cesti.^ Skušal jo je pregovoriti, da bi se vrnila k njemu. Ker žena o tem ni hotela ničesar slišati, je potegnil ITedo nož ter ji prerezal Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda*". POZOR ROJAKI! VODNIKOVA DRUŽBA pam je poslala še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.-30 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda", 62 Cortlandt St., Few York City. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" . Model 9. $25.— S strešico sa slovenski črke č, š, i $30.— oliver pisalni stroji so znani najbolj trpežni Pisali na pisalni stroj ni nikaks umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : New York, N.Y. V SLl CA/r SMRTI DOBI VAŠA DRI ZISA BREZPLAČEN PREPIS POSESTVA BREZ S ADA UX EC.1 ODPLAČILA AMERICAN VENICE "Biser Long Islanda 99 VAS VABI, DA PRIDETE IN SI OGLEDATE NAJVEČI RAZVOJ V GRADNJI DOMOV NA LONG 1SLANDU NaL najkrasnej>em delu Long Islanda. med Cophigiie in Lindenliurstom, na eni strani poleg Merrirk Koada. na drugi ps poleg oceana, se nahaja AMERICAN VENCE, novo fudovito mesto, v katerem je sreeno združena neprekosljiva ameriška udobnost z resnieno lepoto starega kraja. Do osrčja mesta New Vorka je samo eno uro. Tam je raz-koHn« ozračje romantičnih Benetk — čudovita laguna — široki ka-na'j z lepimi gondolami — krasne vilam podobe hiše. zidane na-tahfrio po beneškem uzorru. Ima široke eeste. eementirane pločnike, elfkjtriko. plin in vodo. Nobenega asesmenta. Zemljišče z vsemi izboljšanji. To je najfinejše kopališče v velemestnem okrožju, ki se razprostira skoro eno miljo ob Velikem South Bay-u. Ustanovitelji AMERICAN VENICE, kojih zemljiške transakrije so znašale lekom zadnjih treh let $89,650.000. so uporabili vso svojo tridesetletno izkušnjo na polju razvoja zemljišč ter so dosegli v AMERICAN VENICE svoj višek. Mogoče jim je vsledtega nuditi neprekosljivo priliko tako onemu, ki išče dom, kot onemu, ki bi rad investiral denar. Oni, ki išče dom. bo našel v American Venire preko vsega leta visoko in suho domačijo ter bo svojo družino z zmernimi sredstvi omogočil jako udobno življenje. Cene, ki jih sedaj zahtevamo. temelje na prvotnih renah posestva. Oni. ki hoče svoj denar varno in dobičkanosno naložiti, bo na dobičku vsled uaraščujo-čih een ter bo imel sijajno priliko napraviti dobiček pri zopetni prodaji. AMERICAN VENICE NUDI PRILIKO katera se morda nikdar ver ne vrne. Lahko jo izkoi :sli-te sedaj, ko so rene nizke in ko ste lahko deležni silnih izboljšanj, ki so sedaj v teku. PREPIS IZVRŠI THE TITLE GUARANTY & TRUST CO. ŽELIMO, HA I'RIKF.TE TKR SI flCLEDATE AMERICAN VENICE XA XAŠK STROŠKE. — RolUTK NAŠ <:«>ST. I »A VAM POKAŽEMO P.ISEIC I.OXC ISI.ANI»A. : : : PRIDITE V XAŠ V RAD ALI PA PIŠITE IX MI VAM BO-.110 Z VESELJEM POSLALI BREZPLACEX V OZ XI LISTEK DO AMERICAX VEX ICE VSTAXOVITELJI AMERICAX VEXICE pripadajo največjim in najbolj zanesljivim zemljiškim tvrdkam v Zdr. tlrž. Zadnjih petintrideset let .so »e udeleževali iujj-bolj uspešnih zemljiških razvojev v deželi. Glede zam^lji-voNti in o-lirovornosti American Venice Corporation bodo dale naslednje banke z veseljem vse informacije: Danca Commercial? Italian Trust Co.. (32 William St., X. Y., Municipal Bank, 86th Street and 20tli Ave.. Brooklyn, X Y., Pacific Bank. 10 East 42nd St.. X. Y.. Irving Columbia Trust Co.. 233 Broadway. X Y.. Ea.>t River Xiitional Bank. 1451 Broadway, X. Y., ali katerakoli Title rayd. Mortgage Co. v Greater Xew Yorku. "tTLAXI LOXG ISLAND REAL ESTATE BOARD A1 AMERICAN VENICE EOKFOSACIJA M. MICHAELS REALTY & CONSTRUCTION CORP. £dini prodajni agent je. 1457 BROADWAY, NEW YORK Blizu 42. ceste, Telefon ITiseon-sm 8800 Brokaw Building Izstrižite in pošljite ta lnipon. E. POPPEL AMERICAN VENICE CORPORATION 14.17 Broadway, New York Prosim Vas, da mi brez obveznosti pošljete vaso krasno ilustrirano brezplačno knjigo, v kateri je opisan razvoj American Venice. Tridenite tudi ............ železniških listkov breEpIacno hi brez obveznosti. IME .......i............................................ NASLOV ................. VELIKA PRILIKA ZA PRAVEGA MOŽA, DA NAJDE — VELIK ZASLUŽEK Tstanovltelji American Venice imajo službe za inteligentne moške, ki hočejo povečati svoj dohodek. Prijetno službo dobe v posebnem oddelku American Venice Developer's uradu. podrobnosti vprašajte Mr. Poppela : med 10. In 12. uro dop. ter 4. ia 6. ipo zvečer. 1457 Broadway, blizu 42. ceste, , : " : : New York SPHLBDII TflLfifl Napisal: IVAN TURGENJEV Za "Glas Naroda" priredO O. P. i 24 (Nadaljevanje.) XXIX. t'e bi izjavila Gemma, da je privedla s seboj kolero ali pa smrt, bi ne mogla sprejeti gospa Lenora te novice z večjo grozo kot je sprejela to. Sedla je takoj v kot z obrazom proti zidu ter izbruhnila v solze, — da, celo tulila je skoro, prav kot kaka ruska kmetica ob krsti moža ali sina. V prvem trenutku je bila Gemmo tako zmedena, da si ni niti tipala približati -e materi. Obstala je sredi sobe kot kip. Sanin je bil izprva v velikanski zadregi. — najrajše bi pričet : am tuliti. Celo uro je trajalo to nepopisno stanje. — celo uro! \ Pantaleone je smatral za dobro, da zapre zunanja vrata, da bi ne mogel priti v konditorijo noben tujec, kajti bilo je Se zgodaj. po n,skem tlenarJu Razventega je bilo vse, kar se je pripetilo tekoni zadurjih par dni, tako izvanredno... Ena stvar je prišla za drufeo. Kot praktična ženska in mati je smatrala gospa Lenora tudi za potrebno, da stavi Saninu najbolj raznovrstna vprašanj«. In Sanin, ki ni zjutraj, ko se je podal na sestanek z Gemmo, niti malo mislil na to, da se hoče poročiti ž njo, — kajti v trenutku ni sploh mislil ničesar, pač pa se udajal nagibom svoje strasti, — je igral sedaj svojo vlogo ženina s popolno pripravljenostjo ter lahko rečemo s strastnim navdušenjem je odgovarjal na vsa vprašanja temeljito in obširno. Ko se je gospa Lenora prepričala, da izhaja iz pristnega starega plemstva — ter se celo nekoliko čudila temu, da ni knez, je napravila resen obraz ter ga "vnaprej obvestila", da bo povsem odkri-jto in neženirano govorila ž njim. kajti .k temu jo sili njena sveta materinska dolžnost! ^Nato je odvrnil Sanin, da ne pričakuje od nje ničesar drugega in da jo celo nujno prosi, naj mu nič ne prizanaša. Nato je pripomnila gospa Lenora. da ima gospod Kluber (ko je izgovorila to ime. je nalahno vzdihnila) prejšnji ženin Gemme. že sedaj dohodek osmih tisoč goldinarjev in da se bo ta dohodek z vsakim letom izdatno povečal; kaiko veliko pa je premoženje gospo-i da Ranina ? — Osem tisoč goldinarjev. — je ponavil Sanin počasi.' — to je približno 35,000 papirnatih rubljev ... Moj VABILO. taree sam j.- bil v zadregi. Brez dvoma mu ni ugajala naglica, s'doIlodek ^ dosti nia"jži- Imam pa majhno posesto v guberniji T11- katero sta nastopila Sanin in Gemma, vendar pa ni imel pogumo grajati ju ter je bil pripravljen nuditi jima vsako mogoče varstvo. — tako zopern mu je bil gospod Kluber. Emil ya je videl v sebi posredovalca med svojim prijateljem in sestro — ter je bil skoro pono-»en na to. da je izteklo vse tako gladko! On absolutno ni mogel razumeti, zakaj je bila gospa Lenora tako obupana in v svojem srcu je takoj odločil, da manjka ženskam, celo najboljšim, vpogleda. Sanin sam pa jo bil na najslabšem stališču. (io^pa Lenora je pričela stokati ter je mahala z rokama, če se ji je le približal. Zaman je skušal od daleč zavpiti: — Prosim vas za roko vaše gospodične hčerke! Gospa Lenora je zmerjala samo sebe. da je mogla biti tako "slepa ' in da "nijničesar videla". la . .. Ob dobrem gospodarstvu lahko prinese .. . pet do šest tiso« rubljev... t'e stopim na to v državno službo, vlečem lahko plačo dveh do treh tisoč rubljev ... — V rusko državno službo? — je vzkliknila gospa Lenora, — potem se moram ločiti od Gemme! — Dobim tudi lahko v diplomatični službi, — je posegel vmes Sanin, — imamr pa zvez .. Potem bom delaven v inozemstvu ... Sploh pa je mogoče poskusiti še naslednje, — in meni se zdi to celo najboljše: — prodati posestvo ter utakniti kapital v dobiekanosno podjetje, naprimer ;v izpopolnenje vaše konditorije ... Sanin" je čutil, da je izbleknil nekaj naravnost neumnega, a polastila se ga je nerazumljiva drznost. Treba mu je bilo le ozreti se v Gemmo, ki je takoj v pričetku tega "praktičnega" pogovora vstala, hodila po sobi gorindol ter zopet sedla — treba mu je bilo "Thomas Jefferson Memorial Foundation" prireja v čast Zaveznikov, bratov v orožju minule svetovne vojne, v New Madison Square Garden, 50th Street & Eight Ave., New York City SRBSKI VEČER dne 20. junija 1927 (pondeljek) ob 8. uri zvečer. Poleg izložene kolosalne slike, katera predstavlja epohalno delo umetnosti naše dobe — "Pantheon de la Guerre War Panorama" — sestavljen je za to priliko tudi poseben program, katerega bodo izvajali naši priznani rimetniki. Pozivi jejo se bratje Srbi. Hrvati in Slovenci, da se odzovejo v čim večjem števrlu^in s svojo prisotnostjo bodisi z svojimi organiziranimi drnštvima ali pa ]>osa-mezno poveličamo to redko priložnost in na tej prireditvi pokažemo narodu Združenih držav kako visoko cenimo in nikdar ne ]»o-zabimo njihovo sijajno sodelovanje v borbi in pomoči za naše o-svobojenje in n jed in jen je. Program: 1. Pozdravni govor predsednika, g. Hamilton Bish Armstrong-a (urednik lista "Foreign Affairs'-). 2. Pesme iz Južne Srbije. — poje g. Ob rad Djurin. Govori — g. Dr. Djordje T. Todorovič, generalni konzul Kra- , Shwimwg 15. junija: Uaureianla. Cherbourg; Geo. Washington, Cherbouix. Bremen. 16. junija: Cleveland. Cher boars, Hambur*. 18. Junija: Muenchen, Cherbourg. Bremen: O-lymplc. Cherbourg. 21. Junija: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 22. junija: AriuitanSa. Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen. 23. junija: Pres. Wilson, Trst (Skupni Islet): Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 25. junija: Xew Amsterdam, Boulogne-sur->Ier, Rotterdam; Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 29. junija: Berengaria. Cherbourg: Tres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. junija: Westph&ila, Hamburg. 2. Julija: Leviathan, Cherbourg: Republic. Cherbourg. Bremen; lie de France. Havre (Skupni izlet): Homeric, Cherbourg; Rotterdam. IlouloBiie-sur-iler. Rotterdam. 6. julija: Mauritania, Cherbourg; Columbua Cherbourg, Bremen; Albert Baltin, Cherbourg. Hamburg. 7. Julija: Martha Washington. Trst. 9. Julija: Aquitania. Cherbourg; Havre; Olympic. Cherbourg. 12. julija: Berlin. Cherbourg. Bremen; rlngla. Hamburg. France Tbu- 13. julija: George Bremen. Washington, Cherbourg. 14. Julija: New York, Cherbourg. Hamburg. 16. Julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Pari«, Havre; Majestic, Cherbourg. 20. juiija: Berengaria, Cherbourg. 21. julija: M uenthen. Cherbourg. Bremen: I>eutschlur.d, Cherbourg Hamburg. 23. julija: Homeric, Cherbourg 27. Julija: Mauretanla. Cherbourg; Pr.-s, Roosevelt. Cherbourg. Ur^men. 28. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Leviathan, Cherbourg: II*- de France, Havre; Olympic, Cherbourg. Ce bi bil inoj Giambatista še živ. — .]«■ zagotavlja la vs« solzna, — bi se kaj takega gotovo ne zgodilo, j le ozreti se vanjo in nikakih ovir ni bilo več za njega. Ril je priprav- ^jevine Srbov. Hrvatov in Sloven-Men U<)g. — kaj pa je to.' — si je mislil Sanin. — To pa ljen vse urediti taikoj na najboljši način, le da bi se ne vznemir- jala. — Gospod Kluber mi je hotel dati majhno svoto za novo opre mn konditorije. — je rekla gospa Lenora. po kratkem obotavlja- j je že preneumno! Ni si upal ozreti se v Gemmo in tudi ona si ni drznila dvigniti o-, k njem n. Zadovoljila se je s tem. da je stregla svoji materi, čeprav jo je izprva pehala od sebe... _ Polagoma pa se je polegel vihar. Gospa Lenora je prenehala jokat,. dovolila Gemnu. da jo je odvedla iz kota. v katerega se je skri- la ter jo posadila V naslonjačo ob oknu. Dovolila je Sanin«. — ne da se ji približa, o ne! za h t o vala. da odidf ostati vsaj v sobi (kajti izprva je vedno . . ^ vrn) t mu je dovolila, da J« približal „, ko,„>,.„„ celo. ,la j,, sedei |)ol - _ _ ' ~ mu .,:::di m T -i besedami, kar jo kazalo potov,, olajšanje njenega sr • To,,la Je „ nje„e tožbe so postajale vedno bo.j nežne "n " be To f'™"! i""n'nJa,a Z VP'™"ji- * —lovila sedaj . b Jr- " joS7r ::ZiTa Xa,° ..... J> ^ ne da -Vato je zopet malo pojokeala, a te solze so bile drueaene \'a -U.VT " 'TT"' "r °bŽal0— "« «ia8mba„isie a" menila je da je s,-,laj drt.fracV kot je je bilo nekoč... Gemma ta/'u-T ""'T ~ in nha zMnca- »""i" in Ceki na ;,ave; a ^ in ^ - I--«- ie ^ tT mi","ob)a£>'rn?gp agenta ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno rme&avanje t verska ali politična vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija ■ eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov sotveutaa, Ima pri-biiino devet sto tiari dolarjev pi rmnionje in varajo sa bointifco podporo, poškodbo in po. Mjrtntao. fttalte njeno fiasco "Noto pnavi lieatflld'pedpaanl emdrndj^jsu Plitte po pojasnila na glavnega tajnika: _ 99 Vabilo —: na :— VELUCI KONCERT z IGRO, 4 - •ki ga priredi Slov. Pevsko in Izbr. Društvo "BLED v Conemaugh, Pa. V SOBOTO ZVEČER. DNE 18. JUNIJA. 1927 v SLOV. DEL. DOMU CONEMAUGH, PA Začetek koncerta točno ob 8. uri zvečer. PROGRAM KONCERTA: l. Overture ...................SJov. orkester. Vie. Xavinshek. kapelnlk 2. a) Ljudmila............................................... Jfr. Volarie b)Svoboda ........................ Poje' "Bled". Spremlja na glasovir J. Potokar. Pevovodja I. Potokar. 3. Kaj ne bila bi vesela, Ig. Hladnik ................ Duet pojeta: Mrs. J. Spendal, soprano in Miss J. Urbas. alt. Spremlja na glasovir I. Potokar. 4. Spanje v globini, H. W. Petrie.....Bariton solo poje g. J. Korber. Spremlja na glasovir I. Potokar. fi. Rožmarin, I. Ocvirk .................. Poje mešan kvartet "Bleda" Spremlja na glasovir I; Potokar. 6. a) March Onward. Gibel. b) Prosvjetom k slobodl, F. SeStak. Poje Hrvatsko Prosvjetno Društvo "Rodoljub", — Hans Roemer, Pevovodja a) Falling Waters. J. L. Traux. b) Our Invincible Nation, W. Rolfe, Piano solo igra Miss Ana Potokar, piano duet igrata A. Potokar In J. Potokar, ml. a) J2j — I'h njem. Ruska narodna b> Čini ne čini. St. Binlcki Poje Srbsko Crkveno Pjevačko DrutSvo, D. V. Nedeljkovich, pevovodja. 9. a) Little Road. E. R. Bali b) Slovo, F. S. Vilhar Poje "Bled" a spremljevanjem glasovirja. I. Potokar, pevovodja. a) Liberal, kuplet......................... poje g. Frank NograSek b) Žabe .......................................... poje odsek "Bleda" c) Kranjske šege In navade, .....................poje August Samec Spremlja na glasovir I. Potokar BOTRA NERGA ............................ Burtica v enem dejanju Osebe: Jote Počasnik. mlinar .......................... Frank Nograšek Lenka, mlinarjeva iena .......................... Josephine Urbas Dobrtkar, nju kume (boter) ........................ Joseph Cul kar Overture .......................................... Slovenski orkester Victor Navinshek, kapelnlk. 1«. 11. 12. Bleda" Samec II otokar j lejanju II 5. Govori Smith. fi. .Tuposlovanski kvartet "Ja - j tiran": «i) čutiš Strbine" o 'Ivorann. v kateri zboruje bič. Mladine«. BInževi<% Hlača. | senat 113 «evljev in :$ in .V doljra.j 7. Xarodne Himne, — pojo nnši 80 čevljev in 3 inee široka ter otroei jwx! vodstvom »<>. Eme Pe-| ^vljev visoka. Na jralerijah je trnvie I Prost°ra za 1000 oseb. Poslanska Poeetek toe n o ob 8.30 P. M. [zbornica je dolga 13H čevljev, 03 Vstopnina 99e za osebo; otroei čevljev široka in 3 senat. Pred tem časom je bi- jejo za svoje člane vstopnice po' 1° sodišče v zadnji sobi. kjer je se-znižani ceni in sicer za odrasle po Maj knjižnica pravnih knji?. Ali veste, da danes na milijone ljudi kadi Helmar cigarete? Ko enkrat poskusite Helmar. ne boste hrepeneli po nobeni d m p i eifrarett. Seznanite se danes s Helmar. kra-Ijieo izrednih eiparet. 74c. a za mladino po 25e, ako se obrnejo na člana odbora.