Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon Interurban 113. Cena tnseratomi cel« stran Din 2CC0,—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500 -, '/. strani Din 250-, '/is str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Krščansko časopisje — krščanska dolžnost. Ob nastopu novega leta se postavi bolj ko v poteku leta pred vsakega človeka važno vprašanje, ki nujno terja odgovor. To vprašanje se glasi: »Ali in kakšen časopis imaš v svoji liiši?« Da je časopis dandanes potreben vsakemu človeku, ki zna čitati, ni treba še posebno povdarjati, še manj pa dokazovati. časopis, in sicer dober, v pravem smislu pisan časopis, je takšno sredstvo ljudske omike in izobrazbe, da brez njega ni udeležbe posameznikov iz ljudstva pri splošni kulturi in omiki niti ni napredka v gospodarskem oziru. Kar se pa dostaje drugega dela vprašanja: »Kakšen časopis imaš v svoii hiši,« je to veleresna zadeva, ki se t'če tvoje vesti in tvoje odgovornosti. Opomin iz Amerike. Nekrščansko časopisje je najkrep-kejše orožje borbe zoper vero in Cerkev in njene pravice. Ljudje, ki stojijo po svojem svetovnem naziranju v ne-krščanskem taboru, se dobro zavedajo učinkovitosti tega orožja. Zato imajo kakor »Amerikanski Slovenec« lepo ir krepko poudarja v svoji številki z dne 7. decembra lanskega leta, močan in zelo razširjen tisk in z njim širijo svoje zmote, napačne ideje, krive nauke, pogubna načela; širijo laži in obrekovanja o katoliški Cerkvi, duhovnikih, redovnikih in katoličanih, da bi s tem rnaloverne, lahkoverne in nevedne prevarali. Napadajo, sramotijo, smešijo vse, kar je krščanskega, hujskajo proti vsemu, vnemajo srd in sovraštvo do vsega, kar je z vero in s Cerkvijo v zvezi. Kaj proti temu storijo tisti, ki se držijo krščanske vere? »Amerikanski Slovenec« jim v omenjenem članku po pravici očita, da jih je mnogo med njimi malomarnih, brezbrižnih in kratkovidnih, ki se ne zavedajo škode, ki jo povzročajo nekrščanski časniki. »Koliko ljudi,« tako naglaša glasilo katoli-ško-zavednih Slovencev v Ameriki, »so sovražniki vere katoličanov s svojim protiverskim tiskom že pripravili ob vero in s tem ob časno in večno srečo! Koliko dušnega in telesnega zla so že naredili in povzročili protiverski listi, katero bi bili katoličani lahko preprečili, če bi bili vsaj za polovico tako vneti in navdušeni za svojo obrambo kakor so oni v boju proti njim!« Nakana »Jutra«. Opominjevanje na krščansko dolžnost z ozirom na časopisje ne ugaja ljubljanskemu »Jutru«. V novoletni številki proglaša sebe in Domovino«, »Slovenski Narod«, »Mariborski Večer-nik«, »Življenje in svet« in »Ponde-Ijek« kot »napredne« liste in ovaja prizadevanje za razširjenje krščanskega časopisja kot zlorabo vere in Cerkve ter ga natolcuje kot gonjo proti naprednemu tisku. Kaj »Jutro« v sedanjih razmerah s tem namerava, je vsakomur jasno, če tudi ne bi »Jutro« tega s tako vsiljivo pripravnostjo namigavalo. Bodi pa »Jutru« povedano, da je prizadevanje za krščansko časopisje in svarjenje pred nekrščanskimi časniki dolžnost, in sicer vestna dolžnost vsakega kri stjana, kaj še le vsakega duhovnika. Kristjani, katerim je katoliška vera poglavitno življenjsko vodilo in načelo, ne bomo hodili k »Jutru« se pouče vat o tem, katere so naše krščanske dolžnosti, pa se tudi ne bojimo njegovih dabo prikritih groženj. Za ljudi, ki so takozvanega naprednega in svobodo-umnega mišljenja, je vsako uveljavlje-nje krščanskih resnic in načel v javnem življenju zloraba vere in Cerkve in vsako nastopanje proti slabemu ljudstvo, zlasti mladino kvarečemu časopisju gonja in hujskanje, ki naj bi se zatrlo z vso strogostjo zakona. Takšno je »Jutrovo« naprednjaštvo in svo-bodnjaštvo. Kesne škofove besede. O dolžnostih katoliških kristjanov glede na časopisje ne sprejmemo ne ne pouka ne žuganja naprednjakarjev in svobodnjakarjev, marveč navodila naših cerkvenih predstojnikov, zlasti papeža in škofov. Iz zadnjega časa je vreden upoštevanja opomin švicarskega škofa Bessona, ki vlada friburško— lozansko—ženevsko škofijo. V svoji poslanici vernikom predvsem govori o krščanskih listih in njihovih vrlinah ter opominja kristjane na elementarno dolžnost, da te liste podpirajo ter jim dajejo prednost pred vsemi drugimi O jiekrščanskih listih izjavlja sledeče: »So pa tudi drugi listi, ki pobijajo naša načela, bodisi da razvijajo nauke, ki so krščanstvu naravnost nasprotni, bodisi. da se navidezno drže nekake nev- tralnosti, ki pa dejansko zanikujejo božje pravice in smešijo vse, kar je dobrega, pravega in poštenega. Katoličan, ki podpira take liste in jih vsak dan bere, ne ravna samo nesmiselno in nedosledno, marveč si nakopava tudi težko krivdo.« O pogubnem vplivu slabih časnikov in o krščanskih dolžnostih zoper nje dostavlja ta opomin: »Ne bo vam veli-ko koristilo, dragi bratje, če ob nedeljah hodite v cerkev, obenem pa dan za dnem čitate liste, ki bolj ali manj odkrito pobijajo nauke, ki jih slišite s prižnice. Ne bo vam veliko koristilo, ako dajate vzgajati svoje otroke krščansko, a puščate v njihovih rokah versko-brezbrižne ali pa veri naravnost sovražne dnevnike, ki dan za dnem neusmiljeno podirajo v njihovih mladih dušah zgradbo, ki jo v prekratkih urah krščanskega nauka potrpežljivo gradi duhovnik. Naravnost oresenetljiva je grešna lahkomiselnost toliko drugače dobrih ljudi ali ljudi, Ici vsaj veljajo kot dobri, ki se zgražajo nad propadanjem dobrih običajev, hiranjem družine, socialnim neredom — ki jih pa ni strah redno čitati dnevnike, katerih trditve in zamolčanja so ravno vzrok vseh teh pojavov. Ali niso ti ljudje podobni zmedencu, ki objokuje prijatelje, katere je umoril dolgo uživani fin strup, sam pa se ne boji redno uživati majhne količine istega strupa. Zato, dragi bratje, se mi je zdelo potrebno opozoriti vas, da ste dolžni naročiti se na naše liste, na liste, ki spoštujejo cerkev, ki branijo krščansko misel, ki vplivajo nravno in dobrodej-no in zaradi katerih vam ne bo treba nekoč pred Eogom zardevati.« Iz navedenih besed sledi, da nastopanje zoper slabo časopisje in delo za krščanske časnike ni nobena zloraba vere in Cerkve, marveč da je krščanska dolžnost vseh vernikov in duhovnikov. Vršimo in izpolnimo to dolžnost tudi med slovenskim ljudstvom. S tem tudi največ storimo za obstoj in napredek naroda in države. Reševalcem ugank. Vsem, ki so priložili znamke, smo začeli razpošiljati Slomškove slike. Dobili jih boste tekorn tedna vsi. Imena reševalcev in objavo nagrad priobčimo prihodnjič. ,SiO¥. Gospedfir1' - narodni in kmefsftl list V novoletni Številki Je »Jutro« zapi- Razglas »Slovenskega Gospodarja« salo, da se vrši gonja zoper njega in druge »napredne« Časopise. To gonjo vidi tudi v tem, da »Slovenski Gospodar« agitira za nove naročnike s posebnim razglasom. Na drugem mestu opozarjamo na dolžnost katoličanov v zadevi naprednih in — kot »Jutro« pravi — »klerikalnih« listov. Tu povdarimo samo to-le: Ako je »Jutru« dovoljeno Imeti svetovni nazor svobodomiselstva, »me »Slovenski Gospodar« zastopati krSčanski svetovni nazor. V tem ima-aao enake pravice. »Slovenski Gospodar« — narodni list. Nekaj drugega pa je v omenjenem dnevniku, kar je potrebno odločno zavrniti. »Jutro« si drzne trditi, da je ono In drugo napredno časopisje — narodno In to trdi na tak način, kakor da bi drugi časopisi v Sloveniji bili — proti-narodni. Tu moramo pa mi povdariti, da te »Jutrove« gonje zoper naše časopisje ne bomo molče prenesli. Kdo je vršil vso narodno propagando v dobi nad 60 let na Štajerskem ali »Jutro« ali »Slovenski Gospodar«? Kdo je dvignil narod in mu vcepil željo do svobode in to v svobodni Jugoslaviji, ali »Jutro« — ali »Slovenski Gospodar«? Kdor le malo pozna zgodovino narodnih bojev na bivšem Štajerskem, mora priznati, da je glavni steber narodne vzgoje in samozavesti — »Slovenski Gospodar«. In če »Jutro« sedaj začenja boj proti »Slovenskemu Gospodarju«, potem je ta bolj upravičen kakor »Jut-ro-( napisati, da je to gonja zoper narodno časopisje. je zbodel »Jutro«, da ga Je moralo omeniti. Kaj pa je hudega na tem razgla su? »Slovenski Gospodar« objavlja, da bo svojemu celoletnemu naročniku, — ako mu v letu 1930 dom pogori, izpla čal Din 1000 podpore. Ako premislimo da je bilo na ozemlju lavantinske ško fije povprečno 150 požarov letno ko kmetje niso bili primerno zavarova ni, je gotovo ta podpora »Slovenskega Gospodarja» — veliko človekoljubno delo. In da se bodo mogli ljudje poslu-žiti pravice do te podpore, smo opozorili, da se dobijo položnice na vseh poštnih uradih in tudi pri vseh župnih uradih. Ako mi ljudi navajamo, kako se naj poslužujejo čekovnega urada in položnic in če se ljudje obrnejo na domačega duhovnika, da jim on te položnice pomaga izpolniti — potem je to zloraba vere in Cerkve. Ako na pošti prodajajo prazne položnice in jih kup ci uporabijo za »Slovenskega Gospodarja«, kar se v veliki meri godi, potem je to zloraba državnega urada, po »Jut-rovi« logiki seveda. »Slovenski Gospodar« — kmetski list Na ozemlju lavantinske škofije je »Slovenski Gospodar« najbolj razširjen list. S svojo novo akcijo se bo gotovo še bolj razširil. Pa ne-le zato, ker je »Slovenski Gospodar« med kmetskim ljudstvom tako razširjen, ampak po svoji vsebini glede pouka in razvedri la se je kmetskemu ljudstvu izredno priljubil. Napad na »Slovenski Gospodar« bo samo še podkrepil agitacijo zanj. Naš odgovori Na napade dalje ne bomo odgovarjali. Naš odgovor bo samo v tem: V vsako hišo »Slovenskega Gospodarja«! V NAŠI DRŽAVI. idjegovo Veličanstvo kralj in kralji ca sta dočakala novo leto v dvorcu na Dedinju, kjer je bila prirejena večerja ministrom in njihovim soprogam. Ministrski predsednik general Živkovič Je čestital vladarski dvojici k novemu letu ter v obširnem govoru podal pregled dela, ki ga je vlada izvršila v letu 1929. Njegovo Veličanstvo kralj je odgovoril z lepim nagovorom, v katerem Je poudarjal, da bo v kraljevini Jugoslaviji dosežena ustvaritev one državne uprave in državne ureditve, ki bo najbolje odgovarjala narodnim potrebam in državnim interesom. Kraljevska vlada bo nadaljevala dalo na ze-načenju zakonpdajstva ter bo pri vsem evojem delu imela pred očmi samo interese naroda in dfžave in storila vse, da tudi podrejeni organi državne uprave poznajo samo popolno zakonitost, pravico in enakost za vse. Naša kraljevina je zastopana na drugih vojnoodškodninskih posvetovanjih po zunanjem ministru Marinkoviču in še štirih drugih odposlancih. Nov kazenski zakonik je stopil z novim letom v veljavo in ga bodo sodišča izvajala. Nov zakon o občinah. — Ministrski predsednik je v svojem novoletnem govoru napovedal nov občinski zakon, ki bo usposobil občine, da bodo mogle vršiti svoje posebne posle, zlasti gospodarskega značaja ia tudi posle prene šenega delokroga. Izvedla se bo tud:' preosnova občinskega uradništva. V teku so tudi predpriprave za zloži te v večjega števila manjših občin v velike ali vsaj večje občine. V DRUGIH DRŽAVAH. V Haagu je pričelo drugo posvetovanje glede vojnih odškodnin. Velesile: Anglija, Francija in Italija so sa če pred konferenco sporazumele v vseh vprašanjih. Splošno prevladuje mnenje, da bo rodila druga haaška konferenca — uspehe. Bolgarija je že pristala na od- plačevanje vojne odškodnine, Madžarsko.pa bodo postavili pod varuštvo voj-noodškodninske komisije v slučaju, da bi odklonila naložena jej plačila. Bolgarski kralj Boris se mudi v Nemčiji. Po povratku v Sofijo bodo zamenjani v vladi Ljapčeva 4 ministri. Soncem decembra minulega leta je sestavil novo vlado na Poljskem profesor dr. Kazimir Bartei. Po dolgi vladni krizi je zastopanih v novem kabinetu devet ministrov iz prejšnje vlade, novih je le pet. V novi vladi sta poleg vojnega ministra maršala Pilsudskega še dva polkovnika. Glede Španije se je v zadnjem času veliko pisalo, da bo odstopil diktator Primo de Rivera in bo začelo zopetno parlamentarno delo. Najnovejše vesti pa povdarjajo, da bo ostal general Rivera še naprej vladar Španije in ne bo v doglednem času nobenih sprememb. Velikega zborovanja za neodvisnost indije, katero vladajo Angleži, se je u-deležilo 10 tisoč odposlancev. Zborovanje je vodil v našem listu že obširno opisani voditelj indijskih nacionalistov Ghandi. Zborovanje je dokazalo širnemu svetu, da se bo Indija prej ko slej otresla angleške nadvlade in dosegla popolno neodvisnost. lerllef prw!H ferislf O službi božji prvih kristjanov v najstarejših časih nam poroča krščanski pisatelj in sveti mučenec Justin (umrl leta 165.) sledeče: »Ko smo onega, ki je sprejel sveto vero, krstili, ga peljemo k bratom — tako se imenujemo — na zbirališče. — Tukaj molimo skupno ter goreče za nas, za novo krščene in za kristjane na celem svetu. Mi molimo, da bi mi, ki smo spoznali resnico, bili v dejanjih dobri državljani in ljudje, kot spozna-valci zapovedi pa dosegli večno zveli-čanje. Po končanih molitvah se pozdravimo med seboj s poljubom. Nato prinesejo predstojniku bratov kruh in čašo z vinom. Predstojnik to vzame, se zahvali stvarniku vseh stvari v imenU Očeta in Sina in Svetega duha, nadaljuje zahvalno daritev še dolgo zato, da smo postali deležni — tega daru. Po končanih molitvah in zahvali se pridruži celo zbrano ljudstvo s tem, da reče: Amen. Amen pomeni v hebrejskem jeziku toliko kakor: Naj se zgodi! Zatem ponudijo dijakoni vsakemu izmed navzočih od blagoslovljenega kfuha in od'z vodo pomešanega vina, pričujoči nesejo od tega tudi domov. Ta hrma se imenuje pri nns ev^arl-•jtija. Pojedine se sme udelež ri le oni, ki veruje našemu nauku, ki je očiščen v krstu grbhcv tor pr?roJen in živi tako, kakor je učil Kristus. Mi tega ne uživamo kot naVadnd jed in navadno pijačo. Ampak kakor je beseda božja, Jezus Kristus, prevzela mri-o ter kri, da bi nas odredila, tako tudi vemo, da je po molitvi z ttjepovimi besedami bla- IB NOVICE goslovljena jed Jezusovo meso in Kri. Kajti apostoli so sporočili v znamenitih poročilih, ki se imenujejo evangeliji: Jezus jim je tako zapovedal. On je vzel kruh, se zahvalil in spregovoril: To storite v moj spomin! Na dan, ki je imenovan po solncu, se zberejo vsi, ki so v mestih ter na deželi, na skupnem kraju. Tamkaj se čitajo spisi apostolov ter prerokov, dokler dopušča čas. Ako "je oni, ki je čital, končal, ima predstojnik nagovor, v katerem opominja s povdarkom, si zapomniti ta lepi nauk. Nato vsi skupaj usta-nemo in opravimo molitve. Ko je končana molitev, prinesejo kruh ter vino z vodo. Sledi razdelitev onega, ki je bilo posvečeno pričujočim. Imovitejši in ki to radi storijo, dajo prostovoljno, kar vsak hoče. Nabrano prinesejo predstojniku, s čimur ta pomaga: sirotam in vdovam, bolnim potrebnim, onim, ki so v ječi ter morebiti pričujočim tujcem. Mi prirejamo radi tega po nedeljah skupščine vseh vernikov, ker to je prvi dan, ko je Bog prvič spremenil temo pratvar ter je ustvaril svet, in ker je Jezus Kristus, naš Odrešenik, istega dne vstal cd mrtvih.« Kakor že omenjeno, je umrl pisec zgorajnih vrst leta 1G5, ko je bil spomin na Zveličarja in njegove apostole še popolnoma svež. Justinovo poročilo nam je jasen dokaz, da so se zbirali že prvi kristjani na posebnih prostorih (cerkvah), kjer so opravljali skupne molitve, prisostvovali najsvetejši daritvi bili obhajani in jemali celo Naj-svetejs e seboj na dom. Služba božja prvih kristjanov je bila združena s pobožnim čitaniem, pridigo in zbiranjem miloščine. Dan pa, na katerega so bil' zbrani vsi verniki gotovega okoliša nf skupnem kraju, v skupni molitvi ter pri skupni daritvi, je bila že tedaj — nedelja. Sveti Justin tudi posebno po-vdarja, zakaj ravno je bila že prvokr-ščanška zapoved skupne službe božje na nedeljo, ker je ta dan posvečen — stvarjenju sveta in je tudi Jezus Kristus vstal v nedeljo od mrtvih. Zanimiv doživljaj svetega Očeta. — Pred kratkem so priromaii v Rim verniki iz Pinerola in okolice. Z niimi je bil tudi gorski vodnik iz Torre PeUiee, s katerim se je sveti Oče pri avdijenci prisrčno pogovoril in nasmejal. Saj mu je obudil spomine na dogodljaj v al-pah. Bilo je malo pred svetovno vojno ko se je odpravil don Ahill Ratti iz Pi-nerola na vrh Monte Albergiana. Ko je bil že visoko v gorah, ga je zajela gosta megla in hoteč se ji izogniti, je krenil Ratti nekoliko v stran. Tu se je sešel z gorskim vodnikom iz Torre Pellice. — Megla je postajala vedno gostejša in samotnima potnikoma ni preostajalo druzega, kakor da gresta korak za ko rakom dalje. Tako sta hodila tipaje dobre štiri ure in srednjič dospela na vrh ki se je dvigal iznad megle. Tu pa ju ja čakalo presenečenje; nenadoma sta se pojavila pred njima dva karabinerja (orožnika), in ju po kratkem zaslišanju odpeljala s seboj. V gorah so se prav tedaj vršile vojaške vaje in orožniki so imeli povelje, da aretirajo vsacega, ki bi ga našli v območju maneverskega pasu. Oba dva so odvedli na bližnje vojaško poveljstvo. Ker je v tem nastal večer, a potnikov ni bilo mogočr izpustiti brez posebnega povelja višje vojaške oblasti, je moral don Ratti, sedanji Pij XI., s svojim vodnikom prebiti noč v sobi vojaškega poveljstva. Še le zjutraj je prišlo osvobojenje. Čudežna czdravljenja. Angleško časopisje v zadnjem času na dolgo in široko poroča o čudežnem grobu brata Patrick J. Power v Maiden v Zedinje-nih državah. Na stotisoče ljudstva je stalno obiskovalo ta kraj in kakor izpričujejo očividci, je na njem mnogo bolnikov zadobilo svoje zdravje, med njimi tudi neki Harry Hove iz Jolieta, ki ga je tako mučil revmatizem, da je moral rabiti berglje, a je, kakor sam trdi, na grobu popolnoma ozdravel. — Cerkvene oblasti, ki so edine pooblaščene, izrekati končno mnenje v takih slučajih, se še niso izjavile, nač pa so dale preteklo soboto opolnoči pokopališče zapreti in zdaj najskrbnejše raziskujejo zadevo. Vse naročnika, katc-rira je naročnina že zapadla in so jo do!žni, opozarjamo, da bomo v dragi polovici januarja začeli ustavljati list. Prosimo torej te zamudnike, da vplačajo narošnrno, in sicer za celo leto 32 Dia, za pol leta 15 Din, za četrt leta 9 Din; za inozemstvo še enkrat toliko. Ob tej priliki ponovno opozarjemo na ugodnost podpore, ki so je deležni oni, ki vpla-čaro celoletno naročnino. Čas za aqitacijo podaljšan do 1. februarja 1930. Precej naših prijateljev-agitatorjev nas je prosilo, da naj podaljšamo rok za agitacijo še en mesec. Radi jim to ustrežemo. Posebno prikladen teden bi bil od 12. do 19. januarja. Organizirajte ta teden kot agitacijski teden za »Slovenski Gospodar«, »Naš tlom«, »Nedeljo«. Nagrade se bodo dajale do 1. februarja 1900. Cenjenim naročnikom. Radi božičnih praznikov smo izdali in razposlali skupaj številki 51 in 52 »Slovenskega Gospodarja«. Številka 51 je bila navadna, 52 pa čisto božične in pripovedne vsebine. Da pa cenjeni naročniki niso bili oškodovani radi običajne božične priloge, smo izdali na osmih straneh novoletno prilogo. Toliko v pojasnilo, ker po došle na upravo reklamacije za številko 52. V ZADSVI NAŠE POEPORE. 4. Pojasnilo: (Valentin Obrietan:) — Svojo podporo smo namenili oni družini, kateri dom pogori, naj bo naročen na list kdorkoli od domače družine. — Če je na list naročen najemnik kmet-ske hiše in mu s hišo vred pogori njegovo celotno premoženje dobi podporo izplačano ta najemnik, če je bil celoleten naročnik (recimo: viničarji itd.) in ne hišni lastnik. — Tega, da bi bil naročen hlapec, hišni gospodar pa ne, nismo predvidevali, ker takih slučajev skoro ni. Kontrola pa je pri takih nemogoča, ker nimajo stalnega bivališča. V takem slučaju se podpora ne izplača. LETOŠNJI NOVOMAŠNIKL Višje svete redove sprejmejo letos sledeči gospodje bogoslvci — četrto letniki: 1. Juranovič Alojzij od Sv. Križa pri Ljutomeru. 2. Korban Fran iz Loke pri Zidanem mostu. 3. Lampret Jožef Iz Šoštanja. 4. Modrinjak Fran iz Središča. 5. Pušnjak Rupert od Sv. Lovrenc» na Pohorju. 6. Schöndorfer Jožef iz Starega trg«, 7. Šmon Fran od Sv. Jurija ob Taboru. 8. Vojkovič Jožef iz Turnišča. Duhovniške spremembe. G. Anton Spari, kaplan na Ljubnem je imenovan za provizorja v Šmihelu nad Mozirjem; Nace Brvar, kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah pride za kaplana v Slivnico pri Mariboru. Štefan Balkan iz Dobrovnika v Dolnjo Lendavoj Ferdinand Herman iz Dolnje Lendav« v Dobrovnik, Umrl je v bolnici v Ptuju kaplan pri Sv, Trojici v Halozah Franc Lužar. Pokopaa je bil 5. januarja 1930. Svetila mu večna luč! Smrtna kosa. Na novega leta dan zjutraj je zatisnil v Novi vasi pri Mariboru oči za vedno posestnik in bivši mariborski gostilničar Josip Goleč. — Rajni je bil rodom iz Ivaniča pri Dese-niču v Zagorju. Priženil se je na Štajersko v župnijo Sv. Miklavža na Polju. Dolgo let je bil vzoren gospodar, narodnjak in je stal vedno v vrstah pravih krščanskih mož. Njegov dom so radi posečali voditelji slovenskega naroda: dr. Korošec, dr. Hohnjec in drugi. Po prevratu-je kupil radi šolanja otrok gostilno Wilson pri glavnem kolodvoru. Radi bolehnosti je prodal krčmo in se preselil na posest v Novi vasL Zadnja leta je bolehal in trpel mnogo radi bolezni. Blagopokojni je bil priljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Ostani mu ohranjen med slovenskimi rodoljubi časten in hvaležen spomin! Izsledeni vlGmilci. Smo že poročali, da je bilo vlomljeno v blagajno stavbene tvrdke Kiffmann v Mariboru. Vlomilci so odnesli 68 tisoč Din. Mariborska policija je izdala za storilci tiralico in so jih kmalu prijeli v Splitu. Na Sil-vestrovo so pripeljali iz Splita v Maribor vloma osumljeno deteljico: Cezarja, Kalolia in Janžeka. Od svote 68 tisoč Din so našli pri mladih zločincih samo še 14 tisoč. Samomor. V Mariboru na Tržaški cesti se je ustrelil 2. januarja 56 letni slaščičar K. Ruprih. Smrtna nesreča. Pri podžagavanju bukve se je smrtno ponesrečila žena viničarja Rancigerja na Prihovi v občini Studenice pri Poljčanah. Gospodar je dovolil viničarju, naj si spravi bukev iz gozda, da bo imel za zimo drva. Na Janževo sta Štefan in njegova žena Barbara podžagavala že viseča drevo, ko se je štor radi prevelike teže nenadoma prevagal in z vso silo udaril ženo, jej zlomil tilnik in hrbtenico, da je bila reva pri priči mrtva. Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vrši prva toletna vajeniška in pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne 26. januarja 1930. Prošnje za pripust k preizkušnji je vložiti najpozneje do 15. januarja tega leta pri načelniku zadruge v Mariboru, Orožnova ul. 6. Nekaj iz zemljepisja. Na svetu je 12 (ako vzamemo še Reko, 13) takozvanih pritlikavih državic, ki štejejo manj nego 1 milijon prebivalcev. Glede prebivalstva je najmanjša državica Andora (v Pirinejih med Španijo ter Francijo), ker šteje komaj 5000 ljudi. Po površin: najbolj neznatna je Monako (na Francoskem ob obali Sredozemskega morja, meri le 15 kvadratnih kilometrov. Rusija je na celem svetu med 37 timi državami v vsakem oziru največja. — Ogromna Rusija ima 23.000 krat toliko prebivalcev nego zgoraj omenjena Andora, njena površina je 300.000 krat tolika nego od Monako. Znamenja z onega sveta. Francoski modroslovec Bergson je o priliki svoje nedavne 70-letnice sprejel tudi zastopnike londonskih in pariških spiritistov, ki so mu prišli čestitat. V pogovoru z njimi je Bergson naglasil, da trdno veruje v posmrtno življenje ter je med drugim navedel naslednji slučaj: Blizu Pariza sem imel prijatelja veleposestnika, ki je po daljšem bolehanju umrl pred tremi leti. Njegova smrt je soprogo tako užalostila, da je sklenila z družino oditi v Pariz, da je okolica ne bi vedno spominjala na pokojnika. Pred odhodom je pa še postavila pokojnemu možu krasen nagrobni spomenik. Tri dni nato se je s svojimi otroci od-eljala. Za prvi čas se je naselila v ne-em pariškem hotelu. Tu se ji je prvo noč v sanjah prikazal "pokojni mož in se bridko pritoževal, da so postavili ';ns;ov spomenik na napačen grob, nje-uv grob pa je ostal brez spomenika. Prav tisto noč je videla očeta v sanjah tudi starejša hči; pritoževal se je, da mu spomenik ni po volji. Mati in hči tem sanjam nista pripisovali posebnega pomena. Čez nekaj dni je pa imela vdova enake sanje in sedaj je pisala pokopališčnemu čuvaju, če se pri postavljanju spomenika niso morda grobi zamenjali. Čuvaj je odpisal, da je vsaka pomota izključena, ker počiva poleg njenega soproga njegov lastni — Čuvajev — brat. Čez dva dni so se vdovi sanje v tretje ponovile. Sedaj je vdova zahtevala, da se grob odkoplje. In tu se je na splošno presenečenje pokazalo, da so grobe dejansko zamenjali in je stal spomenik na grobu čuvajeve-ga brata, veleposestnikov grob pa je bil prazen- Slaba za delavce v Turčiji. Kakor je neki nemški list dobil poročila iz Turčije, se delavstvo v tamkajšnji novi, prerojeni državi nahaja v slabih razmerah. Kemal Paša je sicer odpravil fez in druga znamenja na sultanove čase, a je obenem brezobzirno pritisnil na delovni razred. Absolutno je nastopil proti zvezam in v letu 1927 razpu- stil zadnjo, ki je še obstojala. Delavska zborovanja se smejo vršiti le pod policijskim nadzorstvom. Stavke so dovoljene le v tujezemskih podjetjih, ali v takih podjetjih, s katerimi vlada ne stoji v prijaznih odnošajih. Za delovne ure ni dolčena nikaka meja. Nič ni nenavadnega 16 urno delo na dan; pretežna večina pa dela po 12 ur. Otroci pod 14. letom tvorijo 15 do 20 odstotkov vsega turškega delavstva. Ženska na grmadi. Iz Rusije poročajo skoraj dnevno o težkih izgredih proti komunističnim agitatorjem in uradnim zbirateljem živil s strani razdraženega kmetskega sloja. Samo v samar-skem okrožju se je pripetilo v teku 2 mesecev, v avgustu in septembru, 42 nasilnih dejanj. V selu Novem Julcuš-kinu v uljanovskem okrožju so napadli nezadovljni ljudje članico krajevnega sovjeta Anastazijo Semtinovo in jo živo sežgali na grmadi. Boljševiške oblasti so polovile storilce in jih obsodile na smrt. V bcijševiškcm raju. Ugledni ameriški industrijalec Right je obiskal meseca septembra lanskega leta v družbi 30 trgovcev in finančnikov iz Zedinje-nih držav Rusijo. Iz njegovega poročila, ki ga je objavil londonski list »National Rev?e\v, povzamemo sledeče. »Od trenutka, v katerem smo zapustili naš parnik, smo srečali samo revščino. Ta revščina tvori značaj velike dežele. Leningrad, Moskva, Kijev, Sevastopol in Jalta, kjer smo bili, so niz obupnih slik. Vse rusko prebivalstvo je izredno slabo oblečeno. Obleke so razcapane, čevlji so pod vsako kritiko. Naši voditelji so nam poskušali zasenčiti to bedo, a se nismo dali prevariti. Videli smo zgolj pomanjkanje in veliko bedo. Ni govora o poslovnih stikih z slično državo.« Ruska policija. 14 ruskih judovskih družin, ki so prispele v mesto Riga iz Rusije, pripoveduje, kako je ravnala ruska policija z njimi pred odhodom čez mejo. Pobrali so jim ves denar in sploh vse, kar je imelo kaj vrednosti. Potrgali so jim celo podplate od čevljev in podlogo, iz obleke. Nekemu rabinu pa se je posrečilo prenesti njegove zlate rublje preko meje na ta način, da jih je dal preliti v ponev, ki jo je nato namazal s sajami in je s to zvijačo preslepil rusko policijo. Boljševiki in cerkveni zvonovi. Ruski boljševiki so brezbožniki po mišljenju in življenju. Njihovo stremljenje gre za tem, da bi ves ruski, narod pretvorili v maso brezbožnežev. Cerkve zapirajo ali pa jih petvarjajo v teatre, kino-gledališča in trgovske prostore. Duhovnike pobijajo ali spravljajo v ječe. Zadnji čas so se tudi lotili zvonov, ker ne morejo poslušati njihovih, na Boga in večnost spominjajočih glasov. Boljševiški uradni list »Izvestja« je nedavno objavil članek, v katerem je natanko izračunano, da je v zvonovih na Ruskem 330.000 ton kovine, ki predstavlja vrednost 30 milijonov rubljev. Ti bi bili dobri, da vsaj nekoliko napolnijo praznino Doljševiških blagajn. Tako se je bati, da jo leto 1930. prineslo konec zvonov po ruskih cerkvah. Tudi mož Ima besedo. Da imajo tudi možie r.ekai uravic. kadar gre za izdat- ke iz njihovih denarnic, je odločilo — okrožno sodišče v Washingtonu v pravdi med senatorjem G. Huddleston in neko trgovino. Senator jeva žena je namreč brez vednosti moža kupila v tej trgovini kožuhovinast površnik za 233 dolarjev; takoj je plačala 8 dolarjev, za ostalo pa je rekla, naj trgovec pošlje račun njenemu možu. Senator je račun res dobil, a je njega poravnavo gladko odklonil, češ, da žena ni imela pravice, kupovati brez njegove vednosti. Trgovec je senatorja tožil, a sodišče ga je oprostilo, in tako je senatorjeva žena dobila kožuh za osem dolarjev. Dediči milijonarja dobe po — en dolar. Bogat stric, A. Beck v Chikagu je umrl pretekli teden. Nečaki in nečakinje so nestrpno pričakovali, da se odpre oporoka. A kako so bili reveži razočarani, ko so videli, da jim je dobri stric zapustil — vsakemu po en dolar. Polovico svojega premoženja je pokojni odločil za razna dobrodelja. Potrti dediči trdijo, da to ni prava oporoka, ampak, da je za to spisal umrli še eno, ki je pa do sedaj še niso našli. Deklica v banditski službi. Trgovec z zlatnino, J. Prince v Bostonu je bil od neke dame poklican na telefon, da določi čas, kedaj bi mogel najbolj v miru razkazati svojo zlatnino, češ, da ji njen zaročenec namerava kupiti dijamant-ni prstan. Ob določenem času je prišla v zlatarjev urad mlada deklica v družbi z nekim moškim. Trgovec jima je uslužno razkazoval svojo zalogo. Hipoma pa moški potegne revolver, porine trgovca v shrambo za obleko, jo zaklene, zaročenca pa nato pobereta ne samo prstane, ampak celo zalogo, in jo odkurita. Ljubezen na prvi pogled. V ameriškem mestu Clare sta se videla, se zaljubila in se poročila, namreč 92 let stari Youmans in 71 let stara Mrs. Em-ma Stough. Svatov na ženitovaniu j 3 bilo celo število, večina izmed njih pa je obstojala iz otrok poročencev, vnukov in pravnukov. Pri hripi, bronhitisu, vnetju man;!eljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolelih očeh in ušesih, skrbimo za to, da često očistimo temeljito žs-lodec in črevo z uporabo naravne »FRANZ JOSEFOVE« {¡renčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »FRANZ JOSS-FOVA« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 111" Advokat Dr. Makso Šnuderl, naznanja, da je dne 1. jsnuarja 1930 preselil svojo pisarno na Aleksandrovo cesto št. 35 (ob špediciji Balkan). Mnogo lepih deklet in žena pada v oči 1u-jemu potniku v naši deželi. Ni li naša dolžnost, da to prirodno lepoto našega naroda negujemo in ohranimo — mesto da jo z vpo-rabo škodljivih sredstev za vedno uničimo? Zato bi morali vporabljati že davno preizkušene in resnično neškodljive Elsa-preparate za lepoto: EIsa-Creme-pomado, Elsa-pomado za rast las, EIsa-mila zdravja in lepote, Elsa-Shampoo, Elsadont-pasto za zobe in roke! Po pošti iz lekarne Feller, Stubica Donja, Elsa-trsr 341. a zlaiskcm spantn Hvali. Vse živali v mrzlejših krajih, kojih prehranjevalnih pogojev domača zima ne more izpolniti, kakor tudi vse one, ki se ne morejo ustavljati mrazu, tem primanjkljajem pa se tudi ne morejo izogniti, se prepustijo ob nastopu zime spanju — nekatere celo popolnoma otrpnejo. Predvsem treba povdariti, da pri zimskem spanju živali nikakor ne prekinejo življenjskega delovanja, ampak se to le zniža, ker se menjavanje snovi popolnoma zaustavi. Nekako prekinjena prehrana v dobi zimskega spanja se nadomešča z maščobo, katero si je žival nabrala v jeseni. Maščobne zaloge so pri večini sesalcev tako izdatne, da zapusti zaspanec na spomlad svoj brlog sicer znatno olajšan na teži, nikakor pa ne izčrpan ali obnemogel. Kako dolgo spe živali po zimi, to je odvisno od podnebja njihove domovine in od zime same. Vsekakor bo medved v Sibiriji spal mnogo dalje nego njegov tovariš v Karpatih. Miš-rovka (Spitzmaus) se bo zibala v zimskem spanju na Norveškem gotovo mnogo dalje, nego po naših gozdovih. Pri zimskih zaspancih pade v dobi srenja zelo telesna vročina. Netopir ima navadno 35 stopinj toplote, v času zimskega spanja le 6 stopinj. Istotako skače polh z ene veje na drugo s toploto 35 stopinj, po zimi pa spi le z 10 stopinjami. Ako vzamemo polha iz zimske postelje in ga prenesemo v zakurjeno sobo, se mu dvigne toplota tekom eno minute od 10 na 35 stopinj. Medved v svojem brlogu tudi v najhujši zimi ne smrči trdno. Lovci ga zuregajo v zimskem času iz spanja z drogi in ga potem ustrelijo ali zabodejo. Jazbeca ali veverico vidimo večkrat v najhujši zimi, da zapustita svoje skri vališče in se podajata na sprehode. Delovanje pljuč je pri zimskih zaspancih znatno zmanjšano. — Netopir dihne v teku 12 do 15 minut le enkrat, medtem ko delujejo njegova pljuča v istem času v toplejših dneh 50 do 60 krat. Kakor smo že omenili, pretrgajo živali sesalci v času zimske lenobe večkrat spanje in se nekako sprehajajo. Čisto drugače nego sesalci prebijejo — zimsko spanje živali: amfibije (dvoživke) in razna golazen. Pri dvoživkah in golazni so opazovali, da spijo te živali skupno v večjih množinah. Močeradi se skrijejo po 100 komadov skupaj v kako skalnato raz-poklino. Modrasi spe skupaj po 20. Žabe se zarijejo, ko nastopi mraz, globoko v blato ribnika ali mlake. V blatu nekako otrpnejo in se prikažejo še le na spomlad. Žaba krastača se ne skrije v blato, ampak se potegne v zimi v kako luknjo ali razpoko. Vhod v spalnico zadela z zemljo. Ribe po večini spe zimsko spanje v olatu na dnu vode in životarijo od prihranjene masti. O krapu je znano, da zamrzne v ledu in prenese 20 stopinj Celzija pod ničlo čisto z lahkoto. Sesalci prezimijo navadno posamič. O polhih je znano, da se podajo skupno v celih družinah k zimskemu snanju. Spalnice si pa uredijo tako, da je med vsakim zaspancem stena iz mahu. — Večkrat se zgodi, da se zbudi kak večji polh bolj zgodaj in pokolje še speče tovariše. Netopirji prezimijo za nogo viseč po več sto skupaj in se ne zavarujejo eden napram drugemu. O medvedki je na primer znano, da celo povrže 1 do 4 mladiče v dobi zimskega spanja. Ko je spravila mladiče na svet, zadremlje in jih doji v spanju. * © ircmenskHi prcrohiii. Glede vremena sta skoro enako radovedna kmet kakor mestjan. Ali bo lepo in grdo, se vprašuje kmetič z ozi-rom na razna opravila; mestni človek bi se pa po večini rad veselil zračne vedrosti radi nemotenega pohoda v naravo. V današnjih Časih že poseda vsaka boljša hiša na deželi kot v mestu za presojo vremena takozvani barometer. Naši predniki pred 100, 50 in še 30 leti niso poznali modernega vremenskega preroka z živim srebrom, ampak so se morali zatekati k naravnim oznanjeval-cem vremena, ki so bili in so še mnogo bolj zanesljivi nego barometri, ali kako se že imenujejo vsi ti mogoči vremenski instrumenti. V naslednjem hočemo našim čitate-ljem osvežiti spomin glede naravnih barometrov, ki so prastari, a za mlajše novi, ker jih več ne poznajo. Ob bližanju slabega vremena tožijo bolehni ljudje: revmatizem ali protin me mučita, vreme se bo spremenilo. — Ozeblina in kurje oči me posebno skele, slabo vreme je v ozračju. Ako je že človeško telo v tolikih slučajih prav dober in zanesljiv vremenski prerok, so to še veliko bolj živali. Žival se boli ,?iblje v prosti naravi in radi tega bolj občuti zbirajočo se mokroto v zraku. — Živalska koža in posebno še dihalni organi posebno občutijo bližajoči se dež. Zračna elektrika vpliva močno na živalsko živčevje, da občuti v naprej nevihto. Iz pritiska zraka zaznava žival viharje, zopet druge živali prerokujejo vreme s pomočjo dobro razvitega voha. Zelena žabica. Najbolj priznani in tisočletja stari vremenski prerok je vsakemu znana zelena žabica. Živalco ujamejo in jo potisnejo v stekleno posodo, ki je napolnjena do polovice z vodo in na dnu je nekoliko trave in ob strani majhna lestvica. Preroško posodo postavijo na okno. Žabica ze prižavlja z vodo, vodnimi žuželkami, z mušicami ter muhami. Pri lepem vremenu je žaba vedno na vrhu lestvice, da lovi omenjeno hrano. Pri bližajočem se dežju plava po vodi, pri nevihti se pa popolnoma zarije v travo na dnu. Druge navadne žabe se razlezejo pri deževju po suhem. Pajki. Danes ometa kmetsko dekle po hišnih kotih in odstranjuje nadležno paj-čevino. Pred dobrimi 50 leti je njena stara mati skrbno pazila, da so imeli naiki mir. Tz zadržanja pajka so skle- pali starejši ljudje z vso sigurnostjo na vreme. Iz pajkovega delovanja je napovedal kmečki očanec za 12—14 dni vreme, ako je dobro pazil, kako se je obnašal pajek. Čim bolj pridno prede pajek, čim daljše so njegove nitke, tem lepše bo vreme, ki bo ostalo tudi stalno. — Kratke nitke, majhne pajčevine oznanjajo vremensko spremembo. Ako pa zapustijo pajki mreže, se skrijejo — ker so tudi umetniki v stradanju, bo dolgo deževalo. Ako je pričakovati zboljšanje vremena, bo začel pajek razširjati svojo mrežo. Zelo dolge pajčevine — stalno lepo. Za opazovanje pajka si je treba zbrati mirne prostore na vrtu ali kje pod streho. Ako kaj pajka moti pri preji, se potegne v skrivališče. Dobro je tudi od mreže naganjati žuželke in muhe, s katerimi se preživlja pajek. Zanesljivi preroki so lačni pajki. Najboljši čas za opazovanje pajka je krog 10. ure predpoldne. Ako se mudi živalca ob desetih na sredini mreže, bo lep dan. i Še drugi cznanjevalcl vremena. Žabe krastače in močeradi se poml-čejo navzgor, ako se bliža slabo vreme. Lastovke začnejo ob bližajočem se slabem vremenu letati prav nizko in čvrčijo na glas. Ako se zatečejo te ptičke pod streho, bo nevihta. Pri lepem vremenu leta lastovka visoko. Pavi se derejo na ves glas, ako se bliža vremenska spremeba. Krt izmetava pred spremembo vremena velike krtine, ribe se poganjajo iznad vode. Ako se dviga na vse zgodaj škrjan-ček visoko nad polje in glasno poje, bo lep dan. Pred prihodom dežja se potegne čebela v panj, muhe postanejo živahne, grizejo. Ob lepem se igrajo mušice v zraku. Ako svetijo kresnice na večer, bo drugi dan lep. * Od Kitajske preko Mongolije, Tibeta in Turkestana, preko Buchare, Chiwe ter Afganistana do Perzije in Mezopotamije je še danes v navadi izdelava opeke, kakor je bila znana najbolj starodavnim azijskim narodom in nam jo opisuje sveto pismo. Stari Egipčani so se naučili delati opeko od azijskih narodov. Ostanki starih svetopisemskih mest: Ninive in Babilon še pričajo danes, kako nekaj skozi tisoč in tisoč letja trpežnega je bila stara opeka. Današnja žgana opeka začne kmalu razpadati, ako se ni postopalo pri žganju z vso natančnostjo. Stari vzhodni narodi so stavili najbolj mogočne stavbe iz nežgane opeke. Istega stavbenega materijala so se posluževali Rimljani. Izdelava nažgane opeke se v Aziji do danes ni prav nič spremenila, ampak je v rabi isti način kakor pri svetopisemskih narodih. Postopek je ta-le: 20 do 40 metrov globoke jame izkopljejo, dokler ne zadenejo na ilovnato nlast. Vodo. ki je natekla pri kopanju, odpeljejo po kanalih in nad ilovico puste le pol metra vode, da je prehitro ne ©suši solnčna vročina. S pomočjo lesenih dvigal, na katere so pritrjene platnene vreče, spravljajo ilovico lz Jam in Jo zmečejo v posebne bazene. Tukaj ilovico očistijo raznih trdih primesi, jo «mešajo s slamo in premesljo z noga-mL Nato jo zbijejo v razne oblike. — Vzhodna opeka je mnogo večja nego naša. Se le sedaj jo pustijo na solncu, da S« nekako na pol osuši in Jo ogladijo z |x>kami. Pravo sušenje sledi za tem. — Večkrat položijo opeko na strehe peči, B ® < tr «i o 0H C* a B , * g C3 p? HH O B> Ut - Ä M - 55 B o 2 B S o S IS pa je bila aktivna za okroglo 148 milijonov dinarjev. Avstrijska trgovina. Uradna poročila o avstrijski trgovini leta 1929 izka-eujejo te-le številke: izvoz Avstrije v Nemčijo je padel od 374 milijonov šilingov na 319 milijonov, uvoz iz Nemčije pa je narastel za 43 milijonov; izvoz v Čehoslovaško je narastel od 251 na 277 milijonov, uvoz iz Čehoslovaške pa je padel za 5 milijonov šilingov; izvoz v Italijo se je dvignil od 154 na 172 milijonov, uvoz iz Italije pa je znašal samo 104 milijone; izvoz iz Avstrije na Madžarsko je padel od 170 na 154 milijonov, dočim je uvoz iz Madžarske narastel od 252 na 287 milijonov, tako Jla Avstrija iz Madžarslke uvaža dvakrat več, nego izvaža na Madžarsko; izvoz Avstrije v Jugoslavijo je porastel 148 na 152 milijonov, dočim znaša uvoz naše države v Avstrijo samo 113 milijonov šilingov. ¥ Umskem Času. Navdušen zadrugar piše svojemu prijatelju zadružnemu tajniku značilno pismo, katero vsebuje program zadružnega dela za zimske mesece. Z ozirom na vseobčo željo, da se kmetijsko zadružništvo izpopolni, da se pospeši blagovno zadružništvo in da se najširši sloji zainteresirajo za zadružništvo, priobčujemo najvažnejše točke iz zanimivega pisma. Na vprašanje »kaj bomo delali zadrugarji v zimi«, da pisec sledeči odgovor: 1. Skrbeli bomo za to, da se priredi čim več zadružno gospodarskih tečajev ter delali na to, da se bodo teh tečajev v obilnem številu udeležili možje in mladeniči. V teh tečajih se naj predava tudi o umetnih gnojilih in zadružni prodaji kmetijskih pridelkov. Ti dve vprašanji sta sedaj za razvoj našega kmetijstva najbolj pereči. 2. Marljivo bomo proučevali vse — okrožnice Zadružne Zveze in Zadruž- Naznanilo. Spodiijcšfalersha ljn^fto posojilnica v Maribora obrestuje od 1. Januarja 1930 naprej hranilna vloga bre^poved^p^^ Rantnl davek plafiuja hranilnica sama ln dobijo vlagatelji obresti ▼ polni mari brez kakega odtegljaja izplačana. Za načelstvo: DR. A. JEEOVŽES. ne posredovalnice v Mariboru ter si prizadevali, da izvedemo potom zadružnih organizacij skupen nakup — kmetijskih potrebščin, ker bomo kmetijske potrebščine dosti cenejše dobili na razpolago, ako iste potom enotne organizacije nabavljamo. Tudi prodaja in izvoz kmetijskih pridelkov se bo dala najbolje izvršiti potom zadružništva, zato moramo podpirati stremljenje Zadružne posredovalnice v Mariboru. 3. Kakor imajo trgovci, gostilničarji, učitelji in vse vrste uradnikov svoja obče-koristna društva, ki lepo uspevajo, moramo vsi delati na to, da bo sleherni zadrugar član občekoristnega društva »Zadrnžna samopomoč v Maribora«. Kmečki zadrugarji ne smemo zaostati za drugimi stanovi, zato moramo razviti agitacijo za to prepotreb-no društvo od hiše do hiše! 4. Smisel za varčevanje treba poglobiti, najširše sloje, kakor mladino, posle in delavce treba pridobiti za varčevanje. Varčen narod ima mnogo več smisla za gospodarski napredek ko narod, kateri varčnosti ne pozna. Išie sa za posestvo Izven mesta pristavnike (majerje). Vpraša se pri g. Krajnc, gostilna Straschil, Breg pri Ptuju. 1 Kal na! storim® novem leto ? Vsak, bodisi podjetnik ali trgovec preračunava na koncu poslovnega leta, da li je posloval z dobičkom ali izgubo. Tudi naloga vsakega kmetovalca, ki se zaveda svojega stanu, je, da na koncu gospodarskega leta preračuni: ali je dobro, oziroma slabo gospodaril. Potreben je ta pregled, da se mu je na ta način mogoče rešiti poti, ki ga pelje v težke eksistenčne razmere. Posebno v zadnjih letih se opaža, da je bilanca v kmetijskem obratu v večini slučajev pasivna. Iz tega sledi, da je kmetovalec primoran, iztisniti iz zemlje čim več pridelkov in da nas ti čim manj stanejo. Treba je sleherni košček zemlje izkoristiti s kulturnimi rastlinami. Zopet je tu sadno /3revje, ki ga lahko posadimo na vsak količkaj primeren prostor. Kot glavni činitelj, ki vpliva na zvišanje pridelkov, je hlevski gnoj. Vsi vemo, ako zemlji ničesar ne damo, ne moremo od nje tudi ničesar pričakovati. Zato, ker je hlevski gnoj v kmstskem gospodarstvu temeljni kapital, s katerim si zvišamo splošni dohodek, bodi naša skrb, imeti primerno gnojišče in gnojnično jamo. Ti dve napravi naši kmetje prav nič ne cenijo, čeravno sta največjega pomena. Tudi gnoj ni vsak enako vreden. Če primerjamo gnoj iz dobro oskrbovanega gnojišča z onim, ki ga je vse leto izpiral dež, vidimo veliko razliko v njegovi hranilni vrednosti. Kakor veste, gnojimo radi tega, da damo rastlinam hrano, katero potrebujejo za svoj razvoj. Človek rabi na primer beljakovine (v mesu) za gradnjo svojega telesa, škrob, mast za proizvajanje fiotranje toplote, ki je potrebna telesu in moči za delo. Te snovi so tako-zvane organske snovi. Nasprotno od človeka in živali pa ce prehranjujejo rastline. One rabijo ta-kozvane rudninske ali anorganske hranilne snovi, ki se nahajajo večinoma v dobrem hlevskem gnoju. To so v prvi vrsti dušik, fosfor, kalij. Najvažnejši je Toda vsled nagle smrti cesarjeviča Ferdinanda, katerega je kot starejšega vzgojil oče Ferdinand III. za naslednika na prestolu, se je vse spremenilo. Cesar Leopold je bil mož marsikaterih lepih kreposti, a tudi šibkih strani. Vedno pod vplivom drugih, ker jih duševno ni nadvladal in ker ni poznal ljudi, je imel dokaj nesrečno roko pri izbiranju svojih svetovalcev, zamenjaval je tudi verstvo in politiko ter se vdajal potratnim razvedrilom in dnevnim vtisom. 2e okolnost, da je prvi njegov minister, poznejši knez Ivan Porcia bil star, omahljiv, len in neodločen človek, ni vplivalo dobro na mladega neizkušenega vladarja. Kakor že od nekdaj, tako se je tudi v dobi, ko se vrši ta povest, izražala na najslovesnejši način tesna zveza med vladarjem in ljudstvom s poklonitvijo deželnih stanov, kjer je deželni knez svečano potrdil pravice in svoboščine dežele, podložniki pa so po svojih zastopnikih prisegli novemu vladarju vdanost in zvestobo. Poklonitev je seve zgubila v poznejših časih dosti na pomenu, a vršila se je vedno z velikim sijajem, posebno pod cesarjem Leopoldom I., ki je bil cesar in obenem deželni knez in je hotel osebno ugoditi starodavnim običajem. Ko je došla najvišja odločba z dne 15. marca, poslana po tajnih svetnikih, v roke deželnega glavarja grofa Ivana Maksa Herbersteina, da hoče cesar ugoditi običaju poklonitve deželnih stanov v treh mesecih, se je takoj izvršilo zborovan;'e. Plemenitaši so delali malo kisle obraze, ker bo to dosti stalo, denarja pa ni bilo; kajti vsled slabih letin in visokih davkov plemenitaši od svo ih podložnikov niso mogli dosti kaj dobiti. Vendar so sklenili, da določijo za to slavnost 30.000 gld, kar je bila za tedanje čase visoka vsota. Poslali so odločbo tajnemu svetu na Dun°i, da sprejmejo ta poziv, vendar so pripomnili, da se naj obdržijo stari običaji in da cesar sklica deželni zbor, ki potem zahteva poklonitev. Tajni svetniki so na to zahtevo odgovorili, da se naj le vse tako izvrši, kakor so oni predlagali, ker to ne krati pravic deželnih stanov. Po daljšem dopisovanju sem in tja se je nazadnje določilo, da se zberejo tajni svetniki tor odposlanci deželnih stanov v gradu, odkoder se podajo skupno cesarju nasproti do grada Sv. Got-harda, dve uri od Gradca na levem bregu Mure, ki je bil tedaj last benediktincev v Št. Lambertu. dušik, ki ga vohamo v spojini z amo-njakom kot ostro dišeč plin. Posebno ga čutimo v konjskih hlevih in pri nakladanju gnoja. Dušik je najvažnejša hranilna snov, ki nam jako rada uide iz gnoja. To se da preprečiti edino, ako hlevski gnoj pravilno shranimo. Prostor, kjer spravljamo gnoj, naj bo zasenčen, da ga solnce ne izsuši. Biti mora dobro stlačen in vlažen. Ako gnoj nima teh pogojev, ga začnejo gotove bakterije razkrajati v elementarni dušik, ki uhaja v zrak. Mesto v gnoju, kjer se je vršil ta razvoj, se začenjajo z ljudsko govorico, da se je gnoj užgal. Kako težki tisoči se izgubljajo leto za letom iz vaših gnojišč, ko vendar vsi občutimo denarno pomanjkanje. Zato bodi skrb vsakega kmetovalca, misliti ob novem letu na napravo, ki vam daje visoke obresti, višjo kot katerakoli druga naprava. Dragi kmetovalci, uvažuj-te v bodoče dobro gnojišče in gnojnično jamo, ki sta temelja kmetovanja! Martin Potočnik. Cene in seimsfta poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg dne 4. januarja so pripeljali špeharji na 67 vozeh 226 zaklanih svinj, kmetje 14 voz krompirja, 12 sena in 8 vozov slame. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, slanino 18 do 22 Din. Pšenica 2.50, žito 2.25 do 2.50, ječmen 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2, ajda 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50 do 3, fižol 3 do 4 Din. Kokoš 32 do 50, piščanci 30 do 70, puran 80 do 120, domači zajec 15 do 35, raca 30 do 35 Din. Seno 90 do 110, slama 60 do 75 Din. Krompir 0.80 do 1.25, čebula 2.50 do 3. Česen 10 do 12 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2. Jabolka 4 do 10, hruške 6 do 10, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50, smetana 12 do 14, surovo maslo 44 do 48 Din. Jajca 1.75 do 2, med 18 do 20 Din Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjsk-»ejem, dne 3. januarja 1930 je bilo pripeljanih 103 svinje in dve ovci. Mladih prašičev 5 do C tednov starih sploh ni bilo. 7 do 9 tednov star; 125—200 Din, 3—4 mesece stari 350—400 Din. 5—7 mesecev stari 450—500 Din, 8—10 mesecev 550—850 Din, 1 leto stari 1000—1300 Din. En kg žive teže 10 do 12.50, mrtvo 17 do 17 Din. Prodanih je bilo 85 komadov. 'nnrnnnnnnnnnDDonDnuuLO n n mm SREČNO NOVO LETO želi BEZJAK IVAN sedlar 20 Cvetlična uL 33 ICOO i pnacnnnnomDronmcoioDncnDnc VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi JANČI6 KAROL msnufaktura Maribor 16 Aleksandrova c. □raixraimxramcnxioca: JAVNO SE ZMIVMJUJEH zavarovalni banki »SLAVIJI« v Ljubljani za najsolidnejše in najkulantnejše ravnanje z menoj pri izplačevanju moje požarne odškodnine. Še posebej se zahvaljujem g. Francu Ju-raču, po domače Mravljaku, ki mi je nasveto-val, da sem se zavaroval. Toplo priporočam vsakomur to zavarovalnico in g. Jurača pa kot njenega zanesljivega, poštenega in pri nas daleč okrog znaega zastopnika, kateremu lahko vsakdo zaupa. Kari Jnvan, posestnik v Sp. Doliču pri Mislinji. Zahvala. Dne 19. novembra 1929 me je zadela požarna nesreča, radi katere sem bila materijelno znatno oškodovana. Bila sem medtem zavarovana pri naši domači zavarovalnici »VARDAR« d. d. v LJubljani, katera mi je nastalo škodo kulantno In v mojo zadovoljnost likvidirala. Radi tega si štejem v svojo dolžnost, da se zavarovalnici »Vardar« za to kulantno postopanje javno zahvalim ln jo vsem najtopleje priporočam. Grabonoš, dne 20. decembra 1929. 31 Marija Vrbnjak L r, pos. v Gabronošu št. ia V .Milili oznrnllth- stane vsaka I beseda Dia 120. Najmanj!« cena sa oglas je S Dia. Manj SI zneski se taMko vpoSljeio tudi v znamkah, j m la oznanilo ramv I UpnvnUtro odgovarja na razni vprašanja samo takrat, ako je prt-lotena znamka za 2 Din .za odi goror. UPRAVNISTVO MllcIfC na boljše zameljete seme za bučno olje in prežate t tovarni bučnega olja ]. liochmflller v Mariboru, južna stran državnega mosta. 1320 Najboljši in najcenejši rum si sami naredite, če si kupite Romov cvet v drogeriji WOLFRAM (Kane), Maribor, Slovenska ulica. 1302 Najcenejši vir za urezavanje šip, kakor prire-zavanje po meri in velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). 1312 Domače dežnike dobite v novi trgovini, Slovenska ulica 12, Maribor, pri tvrdki F. Favai —Vidmar. 1563 Bučnice, olušene in neolušene zamenjam s pravim bučnim oljem, lepe suhe slive kupim. Jos. Jagodič, trgovina špecerije in že-leznine, Glavni trg 15, Celje. 4 Upravitelj (majer) za srednje kmetsko posestvo se išče z nastopom od 1. februarja 1930 naprej. Ponudbe na oglasni oddelek tega lista. * 3 Dekla za vse z otrokom išče službe. Lešnik Roza, Vrhov dol, Limbuš. 37 Priden konjski hlapeo z letnimi spričevali se sprejme v trgovini Josip Krempl do 13. januarja 1930. Maribor, Meljska c. 9 33 Hlapec «e sprejme. Naslov v upravi Slovenskega Gospodarja. 32 Deklo za vse, pridno, sprejme POlcl, Lajters-berg 119, Maribor. Malo posestvo v trgu Muta se proda. Naslov v upravi lista. 36 ISčem v najem gostilno ali posestvo za cesto. Jernej Kalšek, Pekre 23 pri Maiboru. Vinogradno posestvo v Izmeri treh oralov z lepo zidano hišo ob glavni cesti v Vurbergu prodam za 50.000 Din. Oglasiti se je pri šolskem upravitelju ' v Vurbergu. 34 Lepo posestvo čez 9 oralov z hišo in tremi gospodarskimi poslopji ter celim inventarjem proda Galuf Alojz, Hajnsko 9, Sv. Peter na M. selu, Podplat. 17 Proda se srednje potestvo z hišo in gospodarskim poslopjem vred na Spodnji Hajdini 48. Natančnejša pojasnila pri županu na Hajdini pri Ptuju. 5 Vendar so nagajali tajni svetniki deželnim stanovom, zbrali so se že pred eno uro, kakor je bilo določeno ter se odpeljali naprej, ne da bi čakali na deželnega glavarja, ki je prijezdil nekoliko pozneje. Dne 23. januarja je došel cesar iz Dunaja, kateremu je prišel vojvoda iz Mantove do Bruka naproti. V gradu Gothard so že čakali deželni stanovi, tajni svetniki ter drugi plemenitaši in duhovniki. Tudi je bilo več konjenikov deželnih stanov zbranih, da spremljajo svojega vladarja. Takoj po obedu se je začel sprevod pomikati. Konjeniki, plemenitaši, duhovniki, tajni svetniki in deželni stanovi so šli naprej; vsi na konjih, za njimi godba, ki je svirala vesele koračnice. Pred cesarjem je jezdil vladajoči vojvoda iz Mantove, na desni strani pa dvorni maršal, ki je držal v rokah goli meč. Cesar je nosil modro obleko, obrobljeno z zlatimi šivi, na glavi je imel trioglati klobuk, okrašen s tremi rdečimi nojevimi peresi; bil je mlad, vitek in suh gospod v starosti 20 let, bledega obraza, le ustnice so bile rdeče, od katerih je bila spodnja kot posebna značilnost Habsbur-žanov izvirajoča od vojvodinje Limburške, močneje razvita. Za cesarjem sta jezdila na desni strani državni minister knez Porcia, na levi pa polkovnik grof Dietrichstein. Za temi je sledila cesarjeva telesna straža, zaključek so napravili cesarski in drugi vozovi. V Gradcu so čakale meščanske čete in sicer pred Železnimi vratmi proti jugu, na trgu in pred dvorno cerkvijo. Pred rotovžem je zavzel mesto mestni župan s svojimi svetovalci, ki so bili črno oblečeni. Župan Kordin je izročil v belo-zelenem svilnatem mošnjičku, shranjene ključe cesarju, ki jih je zopet vrnil županu. Sprevod se je nato pomikal dalje po Gosposki ulici, v kateri je bil napravljen slavolok, ob vsaki strani je stal po en studenec, iz katerih je teklo skoz tri ure rdeče in belo vino. Drugi slavolok je bil pred rotovžem, tretji pa pred hišo jezuitov in vseučiliščem. Tukaj je cesarja nagovoril rektor v dolgem latinskem govoru. Pred vhodom v cerkev Št. Ilja ga je sprejel sekovski škof Ivan IV. Marko grof Aldringen z devetimi prelati in baldahinom, ki so ga nosili štirje duhovniki. V cerkvi je opravil škof slavnostni Te Deum, med tem ko so zagrmeli na Schlossbergu topovi in zadoneli zvonovi po vseh cerkvah. Tako je končal prvi slavnosti dan. v» a a i o m te a H» a «• c & -o Okrajna h .anilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. posluje 8 strankami v letu 1930 ob torkih in petkih od 8. do 12. ure. Zaloga: Stekla Porcelana Sveliljk Ogledal Okvirjev Slik Kipov Vsakovrstnih Sip L t. d. FP.SMJP1 CELIC Prevzema vsa stavbna in draga steklarska dela. Najnižje cene In solidna postrežba. 23 Službo išče trgovski pomočnik manufaktur-ne in mešane stroke. Najraje kje v Mariboru ali v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe Je poslati na: Aleksander Fuis, trgovski pomočnik v Prosečkivesi, p. Mačkovci, Prekmurje. 27 Pekovskega vajenca — iščem. Vstop takoj. — Selšek, Polzela v Sav. dolini. 28 Deklica 16 let stara t dežele se želi izučiti v kuhanju in obenem dobiti tudi dobro odgojo, ter v to svrho išče primerno mesto, kjer bi nastopila proti manjSi plači. Ponudbe je poslati na naslov: Kristina Kerec, Prosečkaves 12, p. Mačkovci, Prekmurje. 28 Vinlier z najmanj tremi delavskimi močmi, četrt ure od Maribora, se sprejme takoj. — Krme za dve kravi, svoji ali gospodarjevi. Naslov v upravi. 38 Sprejmemo konjskega hlapca in majerja s 1. delo. Naslov na upravo lista. 29 Sprejmemo konjskega hlapca in majerja s 1. februarjem, oženjenega z več delavskimi močmi. Hlapec ima mesečno plačo, družinski udi pa dnevno. Prošnje je nasloviti na: Oskrbništvo graščine Bizeljsko, via Brežice. Be zahvaljuje vsem darovalcem ter vsem ob-Canom in sicer: Tepanjčanom, Konjičanom, Oplotničanom in Zrečanom. Bog naj Jim povrne stoterokrat. In se le za nadaljno podporo in pomoč najtopleje priporočamo. Da bodemo tudi mi lahko prišli vsakemu na pomoč pri V9aki nezgodi. Bog živi. Za odbor: Štefan Pavlič, načelnik, Franc Guček, blagajnik. 26 Prosiovolfno gasilno društvo v Tcpanju. Zapisane smrti. Radium je nad vse dragocena in prekoristna tvarina v zdravilstvu. Obenem pa je tudi strašni strup, in brezpogojno je zapisan smrti, kdor se t nJim okuži. Eno njegovih žrtev Mrs. Qu. Mac Donald so zdaj pokopali v Newyorku in Štiri njene tova-rišice Čakajo iste usode, ki se Jim dan za dnem bolj bliža. Vseh pet žensk j« bilo skupno zaposlenih pri podjetju, kjer so slikale na ploščah ur svetlikajoče se številke. Tej barvi Je namreč primeSan radium. Pred meseci so pa opazile zastrupljanje; to obstoja v tem, da se polagoma sušijo kostL Prva žrtev Izmed njih je zdaj padla in druge štiri gledajo smrti v obraz. Udeležile so se pogreba svoje tovarišice in tri iz-med njih so junaško gledale v svojo usodo, dočim Je četrta podlegla in omedlela, in je bilo treba napora več minut, da so jo spravili zopet k življenju. Tožile so družbo in bila jim Je priznana odškodnina 10.000 dolarjev in 600 dolarjev penzije na leto. Uživale pa jo bodo itak samo še par mesecev, kar jim je še odločeno živeti. Nafnovsfše. OBČNI ZBORI KMETIJSKIH PODRUŽNIC. V zadnjem »Slovenskem Gospodarju« smo dali navodilo za ustanovitev kmetijskih podružnic. To navodilo sedaj izpopolnjujemo v toliko, da naj nabiratelji članov naberejo vsaj 20 rednih članov, to Je takih, ki se pečajo s kmetijstvom in redijo vsaj eno govedo in pošljejo seznam članov s članarino vred Kmetijski družbi v Ljubljani. Z ustanovnimi občnimi zbori naj še počakajo. Kmetijska družba v zadnji številki »Kmetovalca« razglaša sledeče: »V smislu družbenih pravil Kmetijske družbe v Ljubljani mora v letu 1930. glavni odbor sprejeti vse priglašene člane In jih razvrstiti po paragrafu 5. družbenih pravil v redne In izredne. Ravno tako mora potrditi na novo vse podružnice ter določiti njih okoliš. Šele potem smejo podružnic« sklicati ustanovne občne zbore, na katerih si bodo izvolili novi odbor in zastopnik« za družbeni občni zbor. Ustanovni občni zbori podružnic srn bodo vršili šel« tedaj, ko bo to glavni odbor v »Kmetovalca« razglasil Ur izdelal navodila za volitev v smisla norih pravil. Lahko pa skličejo podružnice izreds« občne zbore že prej, na katerih sklepajo C f računskem zaključku za preteklo uprava« leto, se posvetujejo o predmetih in predlogih, važnih za delovanje podružnic« ter sklepajo o proračunu za bodoče poslovne leto. Volitve se pa ne teh občnih zborih ne smejo vršiti. Ti občni zbori n« bodo objavljeni v »Kmetovalcu«. * Dr. Maček prepeljan v Beograd. Dr. Maček, ki je bil po Radičevi smrti predsednik bivše Radičeve stranke, Je zapleten r tisto tajno organizacijo, ki je nameravala izvršiti ter je deloma že tudi izvršila rasne atentate in napade. Udeleženci te organizacije so ga sami obdolžili, da je daja! denar, ki ga je organizacija potrebovala s* izvršitev svojih zločinskih nakan. Ker so dela te organizacije takšna, da spadajo pred državno sodišče za zaščito držav« ▼ Beogradu, je bil dr. Maček 4, januarja hi s njim 9 drugih oseb prepeljan v Beograd. DMIŠTm Likvidacija telovadnih društev. Ministre prosvete ter vojske in mornarice sta r soglasju s predsednikom vlade izdala 4L januarja uredbo, v kateri se določa, da moraje tista telovadna društva, ki so stopila ▼ Sokola kraljevine Jugoslavije, do 15. januarje t. 1. zaključiti vse knjige s popisom vs« imovine in terjatev in obvez ter izročiti zaključene knjige, arhiv in premično in nepremično lastnino novo določenim upravam Sokola kraljevine Jugoslavije, ako te društva niso drugače sklenila. Do prevzema dolžnosti po novih upravah, bode l O > u 1 i * S- > «i» r HH m 52 =EE u 'S NS- g < «2. 1 == 2 u i a s 0 v m 2. i - •X ff»M i O •1 r-,-0 £ 22.8 r 3 a . "O s Wo J co-• 1 M SF" M 09 si c5 "i» Slavnost poklonitve stanov bi se morala vršiti že davno prej, vzrok temu je bila nevarnost vpada turških čet na Ogrsko. General Sonches Je poslal poročilo, da koraka Sidl Ali-paša, turški poveljnik, z močnimi krdeli proti Velikemu Varaždinu in da se mu ne bo mogel ustavljati. Vsled tega je poklical cesar še iz Dunaja depu-tacijo iz Ogrskega v Gradec, da se z njo posvetuje zaradi nujnih ukrenov glede obrambe. Vsled tega se je tudi zavlekla svečanost poklonitve. Dan pred prihodom cesarja Leopolda v Gradec se je pomikalo sem od Jugovzhoda proti glavnemu mestu Štajerske več vozov. Ob strani so jezdili oboroženi jezdeci. Po celi opravi in nošnji Je bilo spoznati, da so iz Ogrskega. Pred prvim vozom, v katerega so bili vpre-ženi štirje konji, sta jezdila dva vojaka, ob strani zakritega voza je sedel na konju mlad jezdec. Soditi po opravi, ki jo je imel on sam In njegov konj, je zavzemal v spremstvu cele potne družbe odličnejše mesto; bil je velike, močne postave, nežne polti, črnih las in ravno takih oči, iz katerih je odsevala lokavost in poželjenje po uživanju. Okoli usten mu Je igral lahen nasmeh, lz katerega Msi mogel povzeti, ali je izraz srčnega veselja ali porogljivosti. Po celem kretanju Je bilo spoznati da je jezdec boljšega stanu in olikan. Bela polt v obrazu ter rdeče, nežne ustnice, nad katerimi so dičile jezdeca male črne brke, so kazale, da spremljevalec ni sin ogrsko dežel« — soditi bi bilo, da je doma iz Italije. In tako je tudi bilo. Zdajci se ustavi celi sprevod. Tudi jezde« ob prvem vozu ustavi z močnim sunkom svojega bistrega vranca, ki je glasno zahrskal. Iz prvega voza se prikaže skoz odprtino nežna ženska glava. Z zvonkim glasom zakliče: »Rudolfi!« »Premilostljiva gospa grofica želijo,« reče Jezdec, pozdravi ter se prikloni. »Recite vozniku, da vozi bolj počasno, ker smo že blizu Gradca; prah in vročina sta neznosna.« »Takoj premilostljiva grofica, vse se zgodJ po Vaši volji,« odvrne Rudolfi. »Dobro, Rudolfi, vi vedno najboljše pogo-dite,« poseže vmes močen glas moškega, ki Je sedel zraven gospe. {Dalje prihodnjitj stare uprave krajevnih društev delovale naprej pod svojo osebno odgovornostjo in • posebnimi knjigami. Lastnina telovadnih društev, ki niso pristopila Sokolu kraljevin« Jugoslavija ter so ukinjena z določbo paragrafa 12 zakona o ustanovitvi Sokola, pripada i vrhi, ki je predvidena v pravilih dotičnih društev. Uprava teh društev bodo nadaljeval« delovanje samo v pogledu likvidacije kot likvidacijske uprav« ukinjena druStev t«r bvršile likvidacijo lastninskega stanja v reku, ki ga zahtevajo razmera. Pristojno nadzorno oblastvo bo določila dolžni rok za likvidacijo ter nadzirale delo likvidacijske uprave, katera bo po potrebi likvidacijskih računov izročila lastnine prvenstveno onim, katerim jo naslanjajo druStveaa pravila. To oblastvo bo fesdl nastopilo proti tistim upravam, ki bi ravnale proti predpisom društvenih pravil is t« uredbe. KrfSe&ska ieaefca zveza Ima v nedeljo, dne 11 januarja tega leta svoj redni občni zbor v dvorani Zadružne banke v Mariboru ob po! peti uri popoldne. Vljudno vabimo vse čla-aice kakor tudi vee podporne Slane, da se adeieftlje v prav obilnem »tevilu. Odbor. SElklova Zala. Katoliška Omladlna ponovi V nedeljo, dne 11 Januarja ob 6. uri zvečer v dvorani Prosvetne sveže krasno igro »Miklovo Zalo« v petih dejanjih. Ker se bo točno prijela, se prosi, da si pravočasno preakrbite .vstopnice ali v predprodaji ali pri blagajni. Društveni sestanek. Katoliško prosvetno društva v MelJu ima v nedeljo ob pol petih mssečnl sestanek v loli otroškega vrtca, na katerem predava f. Franjo žebot o državljanski vzgoji. Ta dan se sprejme tudi Apostolstvo Bol v Meljske prosvetno društvo, kakor se Je sklenilo v nedelje po pcboSnosti apostolstva. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Vsem Se je v K vem spominu zanimiva igra »Deseti brat«, ki »o Jo naši fantje in dekleta uprizorili na Štefanovo. Na splošno željo se bo igra ponovila ve nedeljo, dne 11 Januarja po večernicah. Vsi, ki ste igro le videli, pa tudi oni, ki je »s miti« videli, pridite, nasmejali se boste dd — selz. Vljudno vas vabi »Dramatični odsek«. LJstemez. Prosvetno druStvo v Ljutomeru Ima v nedeljo, dne 12. januarja ob i uri popoldne v Katoliškem domu tombolo. Glavni debitsk radio aparat in še 200 drugih lepih dobitkov. Karte po t Din. Vsi prijazno vabljeni. Slovanjgradea. V tukajšnjem kinu Rdečega križa s« predvaja prihodnjo nedeljo, dne 12. januarja film Svetovaclavskl dnevi Orlovstva v Pragi. Film se predvaja ob pol desetih dopoldne in ob štirih popoldne. Film bode pojasnjeval eden izmed udeležencev izleta v Prago. Po potrebi ee bo tudi predvajal film ob pol 1 uri popoldne. Vabljeni so vsi tisti domačini kakor tudi eosedje, kateri se izleta niso mogli udelešitl kakor tudi oni, ki so se izleta udeležili, da si ogledajo ta film. Predvajanje traja celi dve uri in se vrši tak čas, da as ga z ozirom na prihod in odhod z vlakom tehko udeleži bližnja in oddaljnejša okolica. Polzela. Katoliško prosvetno društvo na Polzeli priredi v nedeljo dne 12. januarja 1930 * dvorani g. Cimpermana na Polzeli tridejan-ako narodno igro »Na Poljani«. Začetek ob 3. Vi popoldne. Cisti dobiček je namenjen za Bebavo novih knjig. Vljudno vabimo k obilni Sdeležbi. DOPISI Movanjgradec. V nedeljo, dne 12. januarja M bo vršilo ob pol 11. uri v dvorani okrajne hranilnice velevažno kmetijsko-gospodarsko posvetovanje, kojega namen je poživeti pred- vsem delovanje tukajšnje kmetijske podružnice. Znano je, da je Kmetijska družba v smislu novega testvarnega zakona povsem pre-ustrojena ter je postala njena gospodarska važnost za našega kmetovalca izredno dale-koseinega značaja. Kmetovalci, ne zamudite prilike, ko se kuje naša gospodarska usoda, posebno usoda obmejnih krajev, ter se udeležite omenjenega sestanka, na katerem bo lahko vsakdo povedal svoje gospodarsko mnenje ln želje Laško. Umrl je in fcU pokopan pretekli te-dea gospod Andrej Topole, po domače stari Hram, star t3 let Bil J« zelo delaven, ter je še t» jesen pokosil vao otavo v kopališkem parka. Paš vzgled danaSnji delateljni mladini m. Med drugimi «vinskimi sejmi v Laške;* Je tudi dne 14. Januarja 1930, t« Je prl-hod*£ torek. Kupd obveščeni, ttvteonjd pa rtjnduo vabljeni DriUtvna osnovna šola v Lafkem pri-v nedelje dne 11 januarja 1990 ob 3. url pepeldne v dvorani hotela »Savinja« novoletna ebdarovaaj« revne šolske mladine. =*■ Pred ofeiarovanjem, ki je uvodna akcija priprav-ijašaaga odbora noveenujočega aa ionskega dateodelnaga Is šolopodpornega društva »Blage aree« v Laškem, nastopijo šolarji s petjem ter šaljivim in drugim priličnim sporedom. — Vstopnin« al Vabljeni vsi občani, zlasti še sisrtt in prijatelji mladina ShreHaJa. Lansko leto Js bilo poroč trnih 18 pare*, rojenih je bilo 96 otrok, «mrlo js 32 «M&. Kot najstarejša «ta urmia moški Jurij Novak, star 71 let ln šenaka Marija Rakuša, stara 96 let Sv. obhajil Je bile 11690, H Peter pri Maribora. V nedelj* dne tZ. desMBbra J« imel občinski odbor svojo zadaje esjo v preteklem letu. Na tej seji se js razvijalo « pritožbi, katero je vloiilo pet tu-eMaoov proti proračun« krajevnega ja odbora, in sicer radi postavk« 7466 Din — namenjen« za stvarni potrebščine defe&ik« osnovne šol«, katero vodijo M. šolske Metra, Večina občinskega odbora, J« prod pri-taflM podala stvarno utemeljeno odklonilno is^ave, ter • lam enkrat za vselej zavrgla V* previjalo ^»Sajlh fe&tega jt li^adla v splošno sadovoljnost Znatno šte-vfle siromašnih šolskih otrok js bilo obdarovani > obleko, obuvalom in drugimi dobrotami, Vsem, ki so v ta namen kaj darovali, obilen Bog plačaj ln veliko srečs v novem letat a» Okrajni zaatop mariborski Je naklonil občini za vsdrievanje občinskih cest in mostov podporo v znesku 5000 Din. St Peter pri Mariboru. Ljudsko gibanje. V preteklem letu je bilo rojenih M in sicer 31 moških ter 33 ženskih oseb. Umrlo pa Jih Je 37 in sicer 17 moških in 21 ženskih oseb. Torej je bilo 25 rojstev več kot pa smrtnih slučajev. Poročenih pa Je bilo 25 parov. — Komandir tukajšnje orožniške postaje, g. Kočut&r je premeščen na Muto. Vuzberg pri Ptuja. Staro leto je pri koncu, nove Je napočilo. Treba bo poiskati dobrih agitatorjev, ki bi malo podregall one zakrknjene družine, katere še ne vedo, kaj Je »Slovenski Gospodar«. V vsaki slovenski krščanski hiši naj kraljuje »Slovenski Gospodar«. Pred tedni so se vršile pri nas duhovne vaje, katere smo redno obiskovali. Želeli smo, da bi obrodile dober sad. Pa pridejo v župnijo, ne-bodljihtreba fantje, ki so nam umazali celo tupnijo in naše dobro ime. Posledica je bila, eden na oni svet, drugi v bolnico, tretji pa . . . Kaj Je vzrok? Premalo katoliške Izobrazbe, pa preveč pijančevanja in ponočevanja. V novem letu mora vladati geslo: Mesto v gostilne na akcijo za dobro čtivo, mesto ponočevanja pa dober list ali knjigo v rokd, pa h ajdi za peč. — Pripravljamo se zopet na tero, ki bi jo ra- Strah pranja le za vedno pregnan, oko perete S Schl&iovim RADIONOM. Način je povsem enostaven ln odobeni f. Običajno namakanje preko noči JL Raztopiti Schichtov RADION V mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo natprvo v topli, naio večkrat v mrzli voffl dobro iiplakniH. Jn sam poskas In uverili $e odete, da tako lahko, poceni in varCno pere samo Schichte i lz< dl uprezorili v predpustu. Zato vas že v naprej uljudno vabi odbor. Podrobnosti objavi« mo pozneje. Hajdina. Grob se Je odprl in požrl svoj plen, mlado življenje is Skoliberjevega družinskega življenja, 17 letno Francko. Pomlad njenega življenja, vsa solnčna in sočna, se je ugonobila sama v sebi v trenutku dušne burje, in nit življenja se j« utrgala. Starši in domačini 60 ji dali besedo odpuščanja, ko je njeno srce tako skesano vpilo po odrešenju. In tudi Bog se ji je približal ln ji vtisnil pečat svoje milosti, da se ji brez ovirs odpro vrata v sve-ti raj, kjer jo že nekaj let sem čaka brate« Stanko. — V tej mladostni žaloigri, ko se je Izigravalo in Izgubilo nadebudno življenje, je dejstvo sprave z Bogom in božjimi namestniki, starši, najtoplejši žarek, ki bo sijal v žalostno hišo trgovca Školiber. Drugi žarek ps Je zavest, ki so jo sorodniki pokojne Francks dobili na prekrasnem pogrebu, da namreč vsi dobri ljudje sočustvujemo z žalujočimi. Večni Oče, vir življenja, bodi Ti edini naši mladini ln vsem ljudem tudi gospodar smrti. Sv. Trojica v Slov. goricah. (Tri dnevni ca J Lepše nismo mogli obhajati svete božične praznike, kakor na ta način, da smo, kakor druga leta, tudi letos imeli v cerkvi slovesno tri-dnevnico- ki se je tudi nadvse veličastno vršila in končala. Dobri verniki so prihajali vse dni v prav obilnem številu iz vseh delov naš« župnije ter z molitvami in petjem častili ev-harističnega Boga. Tudi iz vseh sosednjih župnij je bila udeležba zelo lepa. V cerkvenih govorih smo slišali mnogo lepega in vzvišenega o daritvi svete maše. Tudi cerkveni pevci in pevke so v teh dneh svojo nalogo rešili jako dobro. Naj bi obrodila ta tridnevnica mnogo sadu I Gornja Radgona. (Premišljevanje popotnika na Štefanovo popoldne.) Hvala Bogu — božični praznik s svojo lepoto in čarobnostjo sem srečno preživel, udeležil sem se polnočnice v krasno razsvetljeni Petrovskl cerkvi — ves prevzet sem poslušal lepe božične pesmi. Ze nad dvajset let jih nisem slišal. Kam bi jo le danes, na Štefanovo mahnil? V kavarno? K Slonu? K Angelu? Ko tako omahujoč tavam mimo Posojilnice, zagledam v oknu lepo naslikanega moža, ki me vabi k prireditvi, kat. prosvetnega diuštva: Nežka z Bleda. Hm, narodna igra v petih dejanjih, hm, hm. Gotovo ne bo kaj posebnega, saj še v Slovenskem Gospodarju ni bilo nebenega obvestila, in jaz največ dam le na to, kar prinese Slovenski Gospodar. Pa saj res, nekaj je bilo v cerkvi slišati o tej prireditvi, in sedaj pa še tukaj či-tam, da se bo vršila popoldne ob 16. uri. Malo bi še stopil k Horvatu, kjer so imeli ravno današnji dan pogreb hišnega gospodarja. — Pa kazalec na uri me je opomnil, da se kmalu začne predstava. Ilitro sem bil v. dvorani. — Stoli lepo urejeni, pa redko zasedeni. Stojišče ne natlačeno polno, kakor je Is bilo svoje dni. No, pa kaj to? Naenkrat zadoni na moje uho krasna godba, dunajski orkester. Zvočnik na levi strani zastora — radio! Srečna misel! — Pred igro in med odmori nas bo razveseljevala prelepa godba, katero si lahko za šenk privoščimo. Zvonček! Tiho! In zastor se je dvignil. Vsa dvorana je utihnila, vseh oči in misli so bile vtopljene v zgodbo revne diužinice, ki se veseli prelepega božičnega drevesca in božičnih daril, pa ji je usojeno, da si mora vsled neusmiljenosti mrzlih src iskati svoj kruh — med tujci. Že je bila pridna Nežka blizu trenutka, da pomaga svoji ubogi materi, jo ne-voščljivost tovarišic vrže iz lepe službe v bedo. Vsa obupana pride v svoj domači kraj in povprašuje pri svojih mladih tovarišicah po materi. Pa saj ji prihaja njena mati sama naproti — vsa uboga, bolna In slabotna. Nežka se ji skrije, upajoč, da bo na skrivnem iz ust svoje lastne matere slišala kako tolažilno besedo zase. In slišala je besede obsodbe — ne pa tolažbe — iz ust svoje ljube mamice. — Le mala sestrica Lojzka jo je še vedno zagovarjala in branila. — Ta prizor, kako žaluje ubogo materino srce nad nesrečo svojega otroka, je učinkoval na gledalce tako, da je malokatero oko ostalo suho. Razveselili smo se pa tem bolj pri zadnjem dejanju, ko grofinja' Amalija zopet najde mater Marjeto in obe njeni hčerki, ter popravi na velikodušen način vso krivico, ki jo je storila svoji nekdanji uslužbenki — Nežki z Bleda. Zbor mladih, navdušenih Než-kinih tovarišic je zaključil lepo igro. — Pogledam na uro, kmalu bo šest! Tema me bo ob jela — ker gori po Poličkih hribih še nimamo take svetlobe po ulicah, kakor naši tržani. — Naenkrat mi je čas minil ln tudi pot do doma mi je bila čisto kratka, ker so mi delali družbo lepi prizori, naših mladih, navdušenih igralk. Odzdaj bom vsako nedeljo in praznik pogledal v okno Posojilnice, da ne spregledam tistega naslikanega možakarja, ki nas vabi k prireditvam katoliškega prosvetnega društva. Pršetincl pri Sv. Tomaža. Spreviden s tolažili svete vere je dne 29. decembra lanskega leta v Gospodu zaspal 91 let star Anton Fe-konja. Pokojni je bil vedno čvrst in zdrav. — Vkljub starosti je še vedno opravljal razna poljska dela ter se redno udeleževal službe božje. Bil je tudi vzgleden krščanski mož in dober oče svojih otrok. Bodi mu žemljica lahka! — Istega dne zvečer se je zgrudila na tla in bila pri priči mrtva Alojzija Zmazek, vdova pokojnega mlinarja Matjaža Zmazek v Pr-šetincih. Pretresla nas je neusmiljena smrt, ki je v teku enega dneva upihnila luč življenja dvema osebama iz naše vasi. Zmazekova hiša je izgubila z njo pridno, pošteno in skrbno mater, katere izgubo bodo bridko občutili reveži. Umrla, uživaj plačilo v rajskih višavah! Sv. Miklavž pri Ormoža. V nedeljo, dne 22. decembra lanskega leta smo položili v hladni grob dobro mamico in ženo Marijo Malec, roj. Trstenjak iz Šalovec. Pokojna, ki je dosegla starost 35 let, je bila blaga druša. Na zadnji poti jo je spremljalo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev iz domače in sosednjih župnij. Pokojna zapušča šest nepreskrbljenih — otrok in moža, očeta, brata in sestro. — Tebi, draga Mi ca, ki si svojega zvestega moža in ljube otročiče tako zgodaj zapustila, naj bo žemljica lahka, ostalim pa naše sožaljel Polsnšak. Za božične praznike se nam je narava odela v belo obleko, kar je pač povzdignilo najlepši čas zimskih praznikov. Za te lepe praznike si nas posebno razveselil ti, predragi Slovenski Gospodar, ki si nas obiskal s tako lepo obširno božično prilogo, katera nas je kratkočasila zbrane ob lepih in ljubkih jaslicah. Imeli smo za te praznike polno veselih, pa tudi žalostnih novic. Ravno na sveti dan smo imeli pogreb Janžekoviče-vega otroka iz Hlaponec. Uboga, bolehna mati se je vsled velike žalosti zrušila ob odprtem grobu, ker še le par mesecev je minulo, kar so ubogi revi pokopali ponesrečenega moža Tomaža, ln sedaj pa še otroka. Štiri dni pred Božičem pa je splavala nežna duša med nebeške krilatce Alojzija Kekec iz Dolnega brega. Na starega leta dan pa se je zaprl grob nad malo krsto fanteka Franca Slana, tudi iz Dolnega brega. Vse starše pa naj tolaži ob bridki žalosti zavest, da mali angelci prosijo ¿daj za nje. — Ob tej priliki še naj omenimo, kako smo se gibali v preteklem letu. Luč sveta je zagledalo 51 otrok, in sicer 30 fantekov in 21 deklic. V večnost pa jih je odšlo 28; 19 moških in 9 žensk Zakonski jarem si je naložilo 15 parov. Med temi tudi dne 30. decembra naša učiteljica gdč. Oprauš. Vzela si je za spremljevalca skozi življenje bodočega profesorja g. Josipa Irgolič. Mlademu paru želimo v novem stanu obilo sreče! — V letu 1929 je prihajalo nad sto Slovenskih Gospodarjev. Ali naša skrb bodi, da zvišamo to število magari na dvesto Pač za borih 32 dinarjev ni lepšega ln zanimivejšega lista, kakor ravno naš stari prijatelj Slovenski Gospodar. Ali je boljše, da greste v krčmo, zapijete teh par dinarčkov v par urah, potem pa vas drugi dan od tega alkohola glava boli, namesto, da bi celo leto, vsak teden dobili obilen, zanimiv, podučen in kratkočasen Slovenski Gospodar, tukaj pri nas »Naš virt« imenovan. Ako ga še tako čitate in vsrkite vase, nikdar vam zdravnika trebalo ne bo. Kaj pa Mohorjeve knjige? Tudi te moramo naročiti! Letos bomo dobili kar 6 knjig za bora dva kovača. Komu se nista dopadli lanski knjigi »Grče« in »Slovenske večernice«? In letos še bodo baje lepše. Zato naročite Mohorjeve knjige in Slovenski Gospodar. Pa tudi agitirajte zato med znanci, sosedi in prijatelji. Naj bo v tem ozira leto 19.30 pri nas na Polenšaku leto preroda in čile mladosti. Vitanje. Žalostno so pretekli teden odmevali zvonovi farne in hriberške cerkve, žalo stno zato, ker so oznajali smrt naše ljube so-sedinje in dvajsetletne vdove Ane Kušer, pocestnice in gospodinje v Stenici. V sredo, dne 25. decembra ob 11. uri ponoči je po dolgotrajni bolezni izdahnila svojo blago dušo. To je bila ena izmed tistih žen, o katerih je svoj-čas rekel rimski papež: »Dajte mi pridnih mater in jaz bom svet preobrazil.« Bila je velika dobrotnica revežem, ker ona je imela vedno to •»jpanje, ako reveže sprejme, da pride v hišo mir in sveti blagoslov. Zapušča sina in Bog daj, da bi tudi ta gospodaril po materinem vzgledu. Velika udeležba pri njenem pogrebu je pričala, da so ljudje njene zasluge pripo-znali. Tudi mislimo, da ji bo Bog milostljiv jiodnik. Ko je gospod župnik njej v slovo in ljudem v spodbudo našteval njene vrline, se je čulo glasno ihtenje. Mir njeni duši, preostali rodbini pa naše iskreno sožalje! Šmartno v Rožni dolini. Naši reveži so našli velikega dobrotnika v gospodu J. Hfinigmanu, trgovcu v Celju in najemniku tukajšnjega lova. Blagi gospod je poslal deset zavitkov živil za deset siromakov, povrh še obleke in čevljev ter je obljubil isto storiti za vsak Božič, dokler bo imel naše lovišče. S kakšnim veseljem so reveži nesli vsak svoj dar! Gotovo bo marsikatera goneča molitev za plemenitega dobrotnika našla uslišanje pri Očetu ubogih. Sv. Peter na Medvedovem selu. žalostne božične praznike je imela rodbina Kovačič ii Laš. Na mrtvaškem odru je ležala žena — mati sedmerih nepreskrbljenih otrok v starosti 41 let. Rajna je bila skrbna gospodinja, zvesta žena in dobra mati. Da je bila zelo spoštovana, je pričal njen pogreb, katerega se je udeležila mnogo ljudstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od nje vlč. gospod župnik in bližnji sorodniki, pevci so jej pa zapeli: Blagor njej. — Naj počiva v miru! Laški okraj. V 51. številki »Slovenskega Gospodarja« poroča dopisnik o slabih in zanemarjenih kolovozih, kot jih baje ni nikjer drugod in vprašuje, kdo je temu kriv. Gotovo je, da je ravno v našem okraju precej slabih potov, in da je morda tupatam krivo prebivalstvo ali pa občina, ki je prva dolžna skrbeti za občinska pota Ne smemo prezreti, da so mnogo krive tudi terenske neprilike. Kjer so vasi raztresene po hribih in je od vasi do vasi včasi po pol ure hoda, in v vasi po pet do šest posestnikov kmetov, ozemlje, koder peljt pot, pa plazovito in ilovnato, je treba vsak meter poti tlakovati Nastanejo za vsako tako pot — in marsikje je od vasi do vasi več kilometrov — ogromni stroški in veliko dela, ako se hoče pot za silo popraviti. Gotovo j« resničen pregovor, da so ravno ceste in poti znamenje kulturne stopnje prebivalcev dotič-nega kraja. Toda ne smemo tukaj metati vs« v en koš. Marsikje gre državna ali oblastna cesta skozi vas, h kateri pa dotični prebivalci nič posebnega ne prispevajo, ali naj potem hribovski kmet cel mesec dela na občinskih cestah. Gotovo je tudi, da se v drugih okrajih tudi najdejo slabe občinske ceste in pota posebno v vinogradnih okrajih. Najhvaležnej-še delo za javni blagor je gotovo: skrb za ceste in je popolnoma pravilno, da občinski odbori, kadar sklepajo o proračunih, stavijo v istega primerne vsote za občinske ceste. — Kajti popravo cest z ljudskim delom ali tlako se malokdaj pravilno izvaja in tisti, ki cesto najbolj rabijo, se tudi radi izognejo ob takih prilikah, občinske doklade pa so za vse enake. Poleg tega ljudstvo razume tlako kot znak nekdanjega tlačanstva graščakom. Nekatere občine, ki imajo zelo velik in hribovit obseg, se naj podpirajo s podporami od okrajnega cestnega odbors. V teku zadnjih dveh let je bivši oblastni odbor nekaterim posebno potrebnim občinam podelil večje podpore za občinske ceste. Tudi naprava novega mostu čez Savinjo v Šmarjeti pri Rimskih toplicah je bila omogočena od strani bivšega oblastnega ga odbora in okrajnega cestnega odbora laškega. Ne bodimo v tem oziru črnogledi, ampak z združenimi močmi v cestnih in občinskih odborih, kakor tudi oprti na pomoč požrtvovalnih posameznikov skušajmo izboljšati n« samo oblastne ceste, ampak tudi pota po na-iih hribovitih krajih. Ceste in pota rabi vsakdo in so v največjo korist, ako so v ugodnem stanju, vsemu prebivalstvu. Banjaluka. Da ne boste mislili v naši ožil domovini, da mi voiaki tu ne poznamo Božiča, vam v kratkem opišemo naše praznovanje. V torek (na sveti večer) so nam priredili naši predpostavljeni starešine božično drevesce, — katero nam je prineslo: jabolka, orehov, sliv, smokev in lešnikov, nadalje čaja in vina s prvovrstno godbo, tako, da nam je šlo prav dobro v slast oh nagovoru naših starešin. — Ginieni od nepričakovane prireditve smo se počuti!) kot doma ob božičnem drevescu. Na sveti dan smo šli skupno k sveti maši ob 8. uri zjutraj, kar nam ie zopet sličilo na našo domačo polnočnico. Po končani sveti maši smo korakali z godbo na čelu nazaj proti našim novim začasnim domovom. Bili smo prosti celi dan ter se po dobrem kosilu zabavali po svoji volji. Toliko v vednost našim naslednikom, da ne bodo mislili, če gredo k vojakom, da gredo bogznaj kam, pač pa v življenje, sicer drugačno kot doma, ampak tudi t veselimi doživljaji. Otvoritveno naznanilo! Obveščam cenjeno občinstvo, da sem otvoril s 1. januarjem 1930 v lastni hiši v Ptuju, Krekova ulica št. 8 irfiMin© z gaianfciltshlm Mfigcm, perilom, trikotažo, čevljarskimi in krojaškimi potrebščinami. Radi obsežnih prostorov mi je možnost dana, razširiti trgovino v na drobno in na debelo prodajo. Zagotavljam, da se bom trudil, cenjenim odjemalcem z dobrim blagom po primernih cenah postreči, in prosim za naklonjenost. Nadalje obveščam, da obdržim dosedanjo trgovino s čevljarskimi potrebščinami v Cankarjevi ulici št. 1 kot podružnico. Mojim cenjenim odjemalcem želim srečno novo leto 1 13 Jakob Zavrnik. Svinjska koža kupuje vedno trgovina F. Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. 1502 Srečno in vesela novo leto telim vsem svojim strankam in se Se nadalje priporočam ALOJZ nt Si umetni mlin in oljarna bučnega olja na Bregu. Menjalnica v Ptuju. Iščem starejšo služkinjo, izurjeno v hišnem delu (brez živine!), pošteno, prijazno, zvesto in pridno. Nastop službe takoj ali 1. januarja 1930. Pismene ponudbe na: Matilda Dévidé, soproga lekarnarja, Sv. Lenart v Slov. goricah. 1542 11 Gradbeno podjetje Marko Stishec, Ormož Projektira In izvršuje vse v stavbno stroko spadajoča dela po dnevnih cenah dolgo je Iskala, šela po mnogih razočaranjih ;e našla zadovoljstvo . . . Ako — gledaje se v ogledalu — niste zadovoljni z Izgledom Vašega obraza, Vašega vrata, Vaših rok — tedaj je čas, da vzamete Feller;e-vo Elsa-Creme-pomado! Zjutraj in zvečer namazati malo te dragocene pomade — in že naslednjega dne Vam pokaže znake izprememue! Koža postaja bolj sveža, kot baržun mehka, kd lilija bela; solnčne pege, lišaji, rudeča in razpo-kana mesta izginjajo. A za lase močno Fellerjevo pomado za rast las, ki odstranjuje prhljaj, prepreči lzpadanfo las in prezgodnje osivetje. Po pošti 2 lonca ene ¿11 po 1 lonec vsika Elsa pomade stane 40 Din franUo C» so denar vpoSile naprej, po povzetju 60 Din. IEIsa-mila zdravja in lepote y 7 vrstah: milo iz liliji-e 9 kretue, rumenjaka, glicerinovo borakaovo, katranovo in za bi i e. g Po poŠti 5 komadov Elsa mila na Izbiro stane 52 Din franko te se dena, vpo-?lje naprej, po povzetju 62 Din. EIsadont, Dan za Dobiva ravnost dobra zobna pasta, ena tuba 8 Din 50. dnem negujte telo z Elsa-preparati! TO POMAGAI se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti na-pri: EUGEN V. FELIiER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elsatrg 341. J Novo leto — nova sreča? Zato si še danes naroči srečko, da ne zamudiš žrebanja velikih dobitkov. Vsaka srečka nosi letno obresti, dokler se ne izžreba. Dajejo se tudi pojasnila, ea kar je priložiti dve dinarski znamki. — iVsak kupec je razen tega zavarovan na 10 tisoč Din. Najugodneje samo pri zastopniku Juri Vrulih, Maribor, Majstrova ul. 19. 21 Kmetje pozor I Proda se nova slamoreznica po zelo nizki ceni. Vpraša se pri Josipu Raušl, Savci, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. 8 Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da mam cepljeno trsje na prodaj vrste Burgun-der, črni in beli. V rizling Pošip Silvanec iz izabela. Vse cepljeno v Rip P. in Gčithe št. 9 in več tisoč korenjakov. I. Verbnjak, Pobrež, p. Sv. Vid niže Ptuja. 1586 Malo posetvo na prodaj v bližini mesta Celje na lepi solnčni legi. Dva orala zemlje, njiva in travnik, hiša z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Naslov pove Valentin Fidler, Zadobrova štev. 31, p. Celje. 9 Lepo posestvo v Halozah pri Ptuju, 33 oraiov, 3 orale vinograda, 12 oralov gozda, sadonov nik, njive, travnik z lepo gospodarsko hišo se proda. K. Lerch, Ptuj, Murščeva uiica 4. 14 Hiša, enodružinska, novo zidana se proda. — Stanko Vrazova 18, Pobrežje pri Mariboru. 18 Večjo množino sena in otave, sladka roba, — proda Gamzer, Zg. Sv. Kungota. 19 Čas za agitacijo podaljšan do 1. februarja 1930. Precej naših prijateljev-agi-tatorjev nas je prosilo, da naj podaljšamo rok za agitacijo še en mesec. Radi jim to ustrežemo. Posebno prikladen teden bi bil od 12. do 19. januarja. Organizirajte ta teden kot agitacijski teden za »Slov. Gospodar«, »Naš dom«, »Nedeljo«. Nagrade se bodo dajale do 1. febr. 1930. Cerkvene sveče V tem mesecu se oskrbijo cerkve s svečami. Prosimo prečastite žup-ne urade, da čim preje dopošljejo naročila, da jih moremo pravočasno izvršiti. Velika večina cerkev v lavantinski škofiji kupuje sveče pri nas in to na splošno za-dovoljnost. Na to opozarjamo tudi cerkvene ključarje in druge gospode ki po nekaterih krajih sami oskrbijo nakup cerkvenih sveč. Tudi te prosimo, naj nam na dopisnici prijavijo, po koliko sveč bodo prišli, da bomo imeli zalogo pripravljeno. — Se priporoča TIskarna sv. Cirila. Maribor Koroška 5. Ura za celo življenje je prava »IKO« ali »OMIKO« ura iz lastne švicarske tovarne ur že 32 let svetovno znane solidne strokovne urarske tvrdke H. Suttner. — Ure, zlato ter srebrno robo se kupuje pri Suttnerju res dobro in poceni, ker že od 44 Din dalje se lahko dobi pravo všicarsko Anker-Remontoir-uro, ali pa že za 98 Din zapestno uro. Tvrdka pošlje svojo novo veliko ilustrirano domačo knjigo tudi našim čitateljem brezplačno, ako jo zahtevajo od tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 992. Kakšna škoda. Skopuh se je vozil z vlakom. Pripeljali so se do nekega mostu, kjer pa je vlak skočil s tira in se zakotal v globino. Skopuh vidi, da je nesreča neizogibna, pa ves obupan vzklikne: »In jaz imam returkarto!« »Po smrti Ludovika Pobožnega je visela država Karla Velikega na enem samem lasu. in ta las le bil Karel Plešasti!« Velik greh. Katehet: »Kdo mi ve povedati, zakaj je bil to tako velik greh, ko so bratje egiptovskega Jožefa prodali?« — Pa je rekel trgovčev sin: — »Prepoceni so ga dali!« Svoji k svojim. V gostilni so se pogovarjali, katero meso kdo raje je. Eden volovsko, eden svinjsko, eden telečje itd. Ker se niso mogli zediniti, katero meso je boljše, je gostilničar, pa prav nerodno, rekel: »Vi se držite v tem oziru načela: Svoji k svojim!« Ga je ozdravil. Kmet je prišel k sosedu ter mu potožil, da ga grozovito kašelj muči, če ima kako zdravilo. — Sosed mu je dal piti ricinovega olja. in drugi dan vprašal: »Še kašljaš?« — »Nič več, se ne upam.« Berač: »Gospa, prosim za majhen dar.« — Gospa: Zakaj pa ne delate?« — Berač: »Saj nimam časa, ves dan beračim!« On: »Pa je bilo le lepo na deželi. Kar dolg čas mi je bilo po goseh, kozah in kravah.« — Ona: »Toda, ljubi moj, saj Imaš še mene!« Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupllarno varnem zavodu ki obstoja Se 64 lel (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hrsailaica Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nsdoletnili, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega In občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posoj0a bm zemljišča po najnižji osrest-cl merL — Vse prošnje ra-iaje brezplačno. 4 i-riTgîigBigifiHf^ »»i................. z vsem premoženjem In vso davčno mačjo - Otroške nogavice § Ženske nogavice Moške nogavice L PIHAN, C€l!€ Ustanovljeno leta 1S98 a I a lËaaasaïaSIBIBBSBBBESBERSSË Rozine, cvebe, kavo, čaf, riž, banaSke mlcvske izdelke vseh vrsi, žilo lid. najceneje pri 155' Suhe |Ée M ! crehs in drunc pridelke pličuje najbolje Sever Step., Ljubljana Liiffiie.tiikirjHB, kun:ne, zajčje, be'e podlasica in drugs zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah J. RATEJ, trgovec, Slov. Bistrica. 1475 P yl .-i1 1 i i irJ ¡|3 f, pM âjr m i r t j^VS • se priporočam slavnemu občinstvu pri nakupa blaga za moške In ženske obleka po aajnižjlh cenah. ®®§gc! Nehal m vas! Kič vas na stane, če £.1 ogledate mojo zalogo svilenih rut ter volnenih žumperjev. Pat Vam bo gotovo plačana, ker je sedaj znaten popust. iS svinjske koža po najvišji ceni. Vtselo in s e?no noto leto želim vsem zn mcem in cen], odjemalcem io V. DEEO. ■^liiiiiiiiiiiiiiisis^i; Eatehet je razlagal deset božjih zapovedi in vprašal učenca, zoper katero se je že pregrešil. »Zoper deveto,« mu je je odgovoril. »Ni mogoče!« je strmel duhovnik. »Deveta božja zapoved se vendar glasi: Ne želi svojega bližnjega žene.« — »In vendar grešim zoper to zapoved. Kadar me mama nabijejo, si vedno mislim: Oh, zakaj nimam sosedove mame . . .!« Učitelj: »Povej mi v prihodnjem času stavek: On pije!« — Učenec: »On bo pijan!« Kakšno vprašanje, tak odgovor. Župnik: »Že zopet te vidim prihajati iz krčme?« — I, seve, gospod župnik zmi-raj vendar ne morem v krčmi biti!« Prevara. Na neki težki skali so odkrili napis: »Blagor njemu, ki me prevrne na drugo stran!« In z vso vnemo so se spravili ljudje nad skalo in jo prevrnili. Upali so, da bo kaj izredno dragocenega pod njo. Na drugi strani skale pa so čitali napis: »Hvala vam! Kajti naveličala sem se že na eni strani ležati!« V ječi. Duhovnik jetniku. »Vi ste še tako mlad, pa ste že v zaporu! Kaj si bo mislil o vas ubogi vaš oče?« — Jetnik:» Lahko takoj izveste. Je zaprt v sosedni celici.« O, ti ctrcci! Nelka: »Mati, mene boli želodec, kaj je to?« — Mati: »Nič, nič, dragica, bo že bolje po večerji; boli te, ker je prazen.« — Po večerji pride k družini na obisk profesor, ki je potožil, da ga boli glava. Nelkica se pa hitro oglasi in pravi: »Nič, nič hudega, gospod profesor, bo že bolje, prazna je!« Vsak po svojem. Kmet je ležal na smrtni postelji. Ko čuti, da se mu bliža konec, pokliče sina in mu reče: »Jaka, stopi po gospoda, da se ne bom pekel v peklu, ker sem prisleparil njivo.« — Sin pa odgovori: »I, kaj bi! Saj ne bo tako hudo! Nekoliko se boste pekli, nekoliko potrpeli ->- njiva pa le ostane pri hiši!« Izgovor. Mati šestletnemu sinčku: — »Milko, kaj si pa delal? Nove hlače so že zopet cele raztrgane!« — Milko: »Ali mama! Vendar ne moreš pričakovati. da bi zmiraj pazil, kaj se godi za mojim hrbtom!« Euharica: »Gospa, ali smem nekoliko na vrt, kresnice se doli tako lepo iskrijo!« »Le pojdite, toda kresnicam ni potreba nesti celo piščančevo bedro, kot ste to storili zadnjič.« Mati: »Oh, ti nesrečni fant, že zopet si se pretepal. Dva zoba si izgubil!« — Tine: »Nisem ne, saj imam oba zoba ▼ žepu.« »Poznal sem vašega pravega moža, izvrsten mož — prezgodaj je umrl.« — Ona: »Tako pravi tudi moj sedanji mož.« Bobro Je povedal. Kmet Je prišel v Ljubljano in se peljal s tramvajem. — Ker je bilo tesno in je on sedel, nekatere ženske pa so stale, ga je sprevodnik pozval, naj napravi mesto neki gospe j, kar je kmet radevolje storil. Gospa pa je zavrnila prijaznost: »Na ta topli sedež pa ne sedem!« — Kmet: »Kaj mislite, da bom radi vas še mrzle obkladke seboj nosil?« Ssi mm i® mfirmlim Bolni, onemogli živci zagrene življen-e, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče m trgajoč« bolečine, omotica, bojazen, inmenje t ušesih, motenje prebave, ne-spanje, »«delavnost in druge neprijetne pojave. Moj* ravnokar iziSIa poučna razprava Tam pokaže pravo pot po kateri se r€iflc fscia leli V isti »o popisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih Izkušnjah. — Te evangelije zdravja pošljem vsakemu popolnoma brezplačno ako jih zahtevate od spodnjega naslova. — Tisoče zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumorno vestnega poizvedovalnega dida za t'ob obit bolnega človeštva. Kdor pripada tej veliki četi živčno bolauih in kdo na teh mnogoštevilnih pojavih trpi naj »i aabavi mojo knjigo tolažbe 1 Prepričajte se s a res. I da Tam a* obljnbljam nič neistinitega, kajti v prihodnjih dneh pošljem vsakomur ki mi piša, popolnoma brezplačno in tranko ono poučno razpravo. Zadostuje ena dopisnica ma: 1671 ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O., Michaelkirchplati 13, Abt J24. 0glašujie v „Slov. Sospodarju"/ Vse blago ceneje prodajati a vendar dobavljati v najboljši kakovosti more svetovna razpo-šiljalna tvrdka H. SUTTNER, iz razloga, ker ji to omogoča njen ogromen promet Za samo Din se dobi fino poniklano briv-&& sko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, zelo lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13.116 z 10 tipkami, 2 basi, dvovrstna, velikosti 24 X11 yi cm, z 10 gubami na mehu, v lepi izdelavi stane samo liŠH Din po Povzetju ali če se denar Blfrv vpošlje naprej, brez vsakega rizika, ker to, kai ne ugaja se zamenja ali pa se vrne denar. Oiazbila, p sSče za dame žepno nože, gospode in otroke, b ivcke potrebšč n , perilo, Jekleno robo, čevlje, obleke, kuhinjske predmete, nogavice, igrače in tisoče raznih predmetov za vse namene v veliki novi ilustrirani domači knjigi. 1466 Tudi vi dobite brezplačno to knjigo, ako Jo z dopisnico zahtevate od svetovne razpošiljalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. 892. Knjiga kakor kino SO Muri Msij-€¥i spisi ki so do zdaj izšli 3 zvezki po Din 13'— v TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. Kispcl Pozor Honfekljs^ in manoiakturna trpita! Celje, ! g Svata Petra cesta 15 Lastna izdelava perila in oblek ter nudi ugodno priliko, da si nakupi vsakdo po najugodnejši ceni ic prvovrstnega blaga narejena oblačila. Velika Izbira usajailh sukenj. Tolika zaloga najlepših fitofov, hlačevine, blaga ca perilo, krojaške potrebščina in razna ▼rate drugega blaga. 1405 3nrra rji xjnrrxiDrrrinrnrTTinmmnr rmDDD onmmncrrTnrnp F Predno si nabavite zimsko blago obiščite E ■fllrgovski dom v Mariboru. Največja, modna trgovina v Sloveniji meri 98'/».mtr z 3S velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega biaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zastonj. 1399 Kodne knjige zastonj. Sto nrroJLiLH-OJ j ip> CSSti^F Kisalozitii najboljše In najvarnejša pri 1 festajersMI Ijudsfti posojilnici u IHapiboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloga se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarj"ev. -spg iiioaod!obrcsH nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. 1 (cvr Terezija GOLEČ naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok žalostno vest, da je njen soprog, oče in stari oče, gospod bivši gostilničar pri »WiIsonu« v Mariboru in posestnik v Novi vasi na novega leta dan ob četrt na štiri zjutraj, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb se je vršil v petek, dne 3. januarja ob četrti uri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Maribor-Novavas, 3. januarja 1930. Terezija, soproga, Januš, Rezika, Marica, Anica, Jcško, Franjo, Pepea, Kristina, Mirko in Maks, otroci in ostali sorodniki. Poiiriiliiica Aleksandrovo cciii it 6 V lastni, novozgrajeni palao Pred irandšHansho cerkvijo izvrSisjc ¥§€ banCne posle najhnlanlneje. - Najvišje obresloianje vlcsl na Knjižice in v čehoiem raCnnn. • w Poo&iašieni prodajalec sreih državne razredne loterije 'trai fM-arm -flfi^hftUi-m Kalezipvi Mim v nožnici. „ ... Y zadoščenje tem slišal, da „Bissulin" na domeni tilno rzvrstno učinkuje in nalezljivi katar že dve leti ni nastopil i trojimi slabimi posledicami." Žlvinozdravnlk Dr. H. B«rf. TlerirztL Wochen«cUr. «1 Jg. Nr. 36. „B ssulin" se dobi samo na odredbo iivinozdravnika H. Tromms-dorff Cliem. Fabrik Aachen. Knjižico (broJuro) s »liko boiezai brezplačno po zalogi: „LYKOS" Mr. K.VOUK, ZAOREB, Jurl«v»ki uL 8 694-7 Preselite» dela^niesg Naznanimo cen j. občinstvu da sem mojo delavnico do sedaj Na stopnicah 8t. 2 preselil v lastno hišo Pili], Vošnfakova ul.12 nasproti Posojilnice v Narodnem domu. Za do sedaj mi izkazano zaupanje se cenj strankam najtopleje zahvalim, in prosim da mi isto v novem podjetju ohranijo. Z odličnim spošt Viktor Kodclla 15 ključavničarstvo in žično pletenje. Za predpust priporočam svoio veliko zalogo poročnih vencev in Šopkov, samo popolno sveže sne2nobeio blago dalje šaljive čepice, krinke, konfeti i. t. d. za pustne vesel ce. Se priporoča Tiskarna in papirna trgovina V. BLANKE, Ptuj, tik mestne cerkve. 6 » IL._ Najvarnejše in najboljše naložite denar pri s m B s s a i s Ï i! Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000- -. PosojOa na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. 'ii!!iiiiii!i!iiiiinn;i!i:!iiii!i!!iniiiiniii!!!!i!!uii!>;::iiiiiii:r — registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v noti losfiil poleži no vopia ilrslja Petro ceste in Za hranilne vioge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim eremoženjem. Mita ulice iiiiiiiniifflk Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. iiiiniiiiiir HliP Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izduiateli: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru 0202010000020100010000020202000202020100020101000100010200020102020001020200020201010100020200020201010000020153320002020200010200010100000102000202000000010002000100000608000000020001000000090506070700010200020200000002020201010102010153020100 015301535348010201000002000223530002000001000200020200010002010001020201020200000201010100020101020201020200020002000001000202010053010101000100000001010100020100000202020223010101020202020202000001010102010201010001000102480001000200010200000210050010