Stav.40. (Poštnd tek. račun.-C. C. con la Pdsta)
(^l‘^VU^MJWAAAAA*LWJ.J(AVX(WCVv^(^^	L^O^JvUlU^.^.	A^VvU	>-	~	J
V Trstu, petek 2. oktobra 1925.
Leto m.
Izhftj* ?»ak petek opoldne.
Naslov : Trat-Trie*to Ceaella Centro 37
ali pa : vit Imbriani 9/1II,
Izdaja : konsorcij Malega. Jista
MALI
TEO NIK ZA NOVICE IN POUIU&
dt»nei u< it.vitka 25 stotink.
Eno )
Č*
Odg. ut
10 ih-- M 5 t -NA ( V Ur«
Ivan Prešel
Mali koledar.
Petek, 2. oktobra: Teofil. — Sobota, 3.: Kan rti d, Evald. — Nedelja 4.: rož.enven-ska, Frančišek Asiški. — Pondeljek, 5.: Placid. — Torek, G.: Bruno, Fida. — Sreda, 7.: Justina. — Četrtek, 8.: Brigita. — Petek, 9.: Dionizij, Abraham.
MALE NOVICE
Pozdravi izseljencev.
Srčne pozdrave pošiljamo iz Francije vsem domačim in poznanim, pa vsem či-tateljem «Malega lista« in njemu samemu. Pavšič Ivan z Lokavca, Okroglič Leopold iz Kala nad Kanalom, Burnik Stefan iz Sp. Idrije, Hvala Alojzij z Rav-hi, Žagar Ivan in Žagar Ana iz Žage.
Srednješolcem.
Vpisovanjo na srednje šoile v Gorici traja do 15. oktobra. Dijaki, kateri so že obiskovali kak razred tistih šol, so prijajo na nekolekovanem papirju. Tisti pa, Ki so v juliju naredili sprejemni izpit, thorajo vložiti prošnjo na kolekovanem Papirju za 2 liri (vojne sirote tudi na ne-Kalekovanem); prošnjo podpiše tudi oče ali njegov postavni namestnik. Tisti, ki bodo gele sedaj delali sprejemni izpit, narode prošnjo po izpitu. Gimnazijci moralo razen prijave ali prošnje poslati še 12 Kr za šolske potrebščine na naslov «Se-Sreteria del R. Ginnasio-Liceo. Gorica«.
V centralnem semenišča bogoslovcev v Gorici prične šolsko leto dne 14. oktobra 1925. — Kdor želi biti sprejet v zavod naj napravi pismeno Prošnjo na lastni ordinarijat (škofijo) Ih priloži naslednje listine: 1) Rojstni in Krstni list, 2) spričevalo o dovršeni gimnaziji, oz. liceju, 3) domovnico o it ali j. državljanstvu, 4) spričevalo o lepem obnašanju (od domačega dušnega pastirja), 5) zdravniško spričevalo.
Naši vojaki.
Pozdrave so poslali iz Bolonjc naši topničarji, ki se motajo okoli nekdanjih avstrijskih topov: Husu Jožef, Orlek pri Sežani; Krečič Jožef, Slap pri Vipavi; Štrukelj Jožef, Sv. Mihael pri Gorici; Novak Jožef, Knežak; Ozbie Julij, Zadlog Pri Črnem vrhu; Mivšek Fran, Zavrac nad Idrijo; Ušaj Albert, Gorkič' Ludvik, Orehovlje; Mozetič Emil, Trst; Ferjančič Leopold, Goče pri Vipavi; Žigon Fran, Lenče; Bratuž Miroslav, Krečič Andrej, St. Vid; Trošt Pavel, Podraga; Dolenc I-Van, Lože; Terčič Trnest, Sv. Mihael pri Gorici.
Kongres pravnikov.
Možje, ki se na postave razumejo, so 8e zbrali iz cele In.lri.je v Trstu na kon-Kre« ali shod v nedeljo 20. septembra in t^lednje dni. Govor jo imel biti od po-8Ltv in pravic in kar jo take učenosti, Ln je brilo vmes nekaj gorečih snoparjev (tudi naš prijatelj Giunta je bil zraven),
■»^VVWvvWwafl»WVV\VVV*^VVV»wvwwv-^wv-^-->.-
Kolarič pride kmalu pred porotnike
Pred bližnje porotno zasedanje v Poli bodo prignali tudi razbojnika Kolariča, o katerem so listi svoj čas toliko poročali. Preiskovalni sodnik je nabral že celo skladanico spisov o hudodelstvih Kolariča in njegovih pajdašev. Tukaj naštejemo le nekatere.
V noči 8. julija 1923. sta Ivan Kolarič ter Ivan Neffat skupno vdrla v stanovanje dr.ja Licausi-ja v Poli. Uropala sta eno pištolo brovning, več dragocenih predmetov, vrednostnih papirjev, obleke in še 10 tisoč gotovine «za stroške«. Nekako v tistem času sta ukradla 20 kg srebra neznanim gospodarjem (dotični se je po vsi priliki bal, da se ne bi nataknil na kakšen linaneparagral, pa je raje tiho).
V noči 17. julija 1923. sta dva orožnika v Poli Kolariča zasačila in ga vprašala za ime in stare babice očetovski priimek. On je rekel, da se piše Mario Rocco, in da bi si orožnik to bolje zapomnil, je sprožil revolver proti njegovemu desnemu ušesu. Orožnik Consalter Boštjan je padel takoj mrtev na tla. Nato je razbojnik dal še par strelov drugemu orožniku Matevžu Vallotta, pa ga je samo ranih Predno je bežal na varno, vzel je Kolarič puško ubitega karabinijerja.
Zupustil je Polo in prišel se veselit svojega nemarnega življenja v Trst. Dne 3. avgusta 1923. je Frančiški Stepančič iztrgal denarnico s 754 lirami. S temi se je zopet peljal v Polo in dne 7. avgusta oddal dva strela proti Antoniji Legiša roj. Glavinič. Čez teden dni je bil že zopet v Trstu in je dne 14. avgusta streljal na orožnika Janeza Papagallo, ker ga je ta hotel «v šrcncanco prtanat«. Videl je, da ni nikjer več varen na tem frderbanem svetu, pa jo je spet potegnil v Polo. Tam je dne 30. avgusta oddal dva strela proti brigadirju Jeronimu Ferrara. Pa preganjalci niso odjenjali in dne 2. septembra je že zopet streljal na policijskega agenta Matevža Kramarja.
Kakor se vidi, je bil tiste čase Kolarič na višku svoje delavnosti, kakor Napoleon v znamenitih sto dneh po povratku z Elbe. Pa izmotal se ni urni Napoleon, kaj šele Kolarič. Vsaka klobasa ima dva konca.
To so pa šele prve obtožbe. Možic ima še mnogo drugega na vesti, kar bo vse prišlo pred porotnike. Ne bo lahek njegov zagovor, če se mu bo sploh vredno zdelo kaj odgovarjati. Da je bil pijan, mu že ne bodo verjeli.
d—
MIHEC
m
»JAKEC
Čudne reči se po svetu gotfč.
Z najinega stolpa se vidi vse. Ulfrp. Povedati vsega ne smeva, JnM.Ui drugače v luknjico greva.
ki
so hoteli poveličevati svojo snoparijo.
   „ r —
0 tržaški župan, ki je moral kongres P°zdraviti, se je zborovalcem zameril, er je ciknil na politiko. Na kongresu je Knrtcrat nastala rabuka. Načrt nove sno-Pkrske postave, ki naj bi urejevala dejanje odvetnikov, so zborovalci z ve-’ko večino zavrgli.
Nazaj k Petrovi skali. v Vilni na Poljskem jo prestopil v ka-°lištvo arhimandrit (opat) Filip Mar-0v obenem z vsemi menihrii svojega sa-hstana. Arhimandrit Filip je vžival uko čast pri pravoslavnem prebival-vu kot govornik in neustrašen propo-°dnik v času bolševiških nasilstev.
Je
Po
Sv. Frančišek Asiški
Umri 4. oktobra 1226. Drugo ioto bodo
cnli Italiji praznovali njor spo-^ ln«ki dan in bodo proglasili 4. okto-0r za narodni praznik.
Strašen konec razuzdanca.
Pretekli mesec se je doigrala žaloigra alkoholizma in brezverstva v mestu Saint C-loud (Senklu) na Francoskem. Lucian Chonoud (Šonu) je živel brez dela in popival, star šele 2G let. Tudi tisti večer se je dolgo mudil v neki hiši razuzdanosti in starši so poslali sestro ponj. Ta je vzela na roke svoje malo dete in šla iskat pijanca. Dobila ga je in na poti proti domu sta sc prerekala. Že blizu doma je naenkrat planil pijanec in zabodel sestro sedemkrat v hrbet. Nato je zgrabil otročiča in mu prerezal grlo. — Kmalu se je začel lov na morilca: Za fte-kim grmom skrit je videl prihajati dva orožnika. Videč da ne uide, plane z nožem proti njima. Začno se obupno ruva nje. Orožnik slednjič' potegne revolver in sproži na divjaka. Na smrt zadet se zgrudi nesrečni I.ucian in kriči: «Jaz ne verujem v Boga, kaj me brigata mati in sestra !» S kletvijo je stopil pred božjo sodbo.
Žrtve nestrpnosti.
Kadar se vlak bliža postaji, začne se med potniki vrvež in nemir. Nekteri hočejo biti za vsako ceno prvi zunaj. Ko se vlak še premika, žo odpirajo vrata, da bi hitro skočili ven. V Belgiji se je tako zgodila strahovita nesreča. Ob vlaku je stal kretnik in držal za vzvod. Neki potnik je odprl vrata in ta so butnila kretnika v obraz, da je one-sveščen padel po tleh in popustil vzvod. Tedaj jo zadnji vagon zaneslo vstran in ga vrglo s tira. Dva potnika sta bila ubita, deset pa ranjenih.
Pozdravi izseljencev.
Slovenci, bivajoči v Nemški Avstriji (Dtiradmer na Štajerskem), pošiljamo iskrene pozdrave »Malemu listu«, sorodnikom, prijateljem in znancem. Delamo pri podjetniku in služimo še primeroma dobro. Vreme imamo slabo, je zmeraj dež rin parkrat jo že zapadel sneg po gorah. — Fran Likar, Vidic Ivan, Bratina Anton, Likar Ivan, Otlica; Vladimir Čibej, Dol; Andrej Žigon, Otlica; Bizjak I-van, Mrzli log; Gnezda Filip, Grosi Fran, Vojsko; Bizjak Alojzij, Bizjak Jožef, Dol; Skvarč Alojz, Kolk; Krapež Fran, Dol; Alojzij Polanc, Otlica.
Čehi in Nemci.
Med tem ko se vrše pogajanja za garancijo francoskih mej s strani Nemčije, s« se Čehi obrnili naravnost do Nemčije, naj bi se pogodili glede češko-nemških sporov tako, da bi v slučaju spora predložili svoje pritožbe nepristranskemu razsodišču (arbitraža). Na ta način ne bi mogel Nemec napasti češke dežele, ampak se podvreči razsodbi. Tako se skuša češka republika zavarovati, ko vidi da «veliki zavezniki« mešetijo za njeno kožo. Vprašanje ostane kajpada, aliil bo' Nemec hotel skleniti arbitražno pogodbo. Če ne bo hotel, bo prod svetom veljal za falota, ki misli na vojsko. Čehi pa so s svojo ponudbo pokazali miroljubnost. «Mlsljonski koledarček za mladino 1926».
Peto leto. Ima letos več strani kot lani, lepo lično obliko, da še lahko vtakne v žep, kot .so to mnogi želeli. Izbrano in poučno vsebino, lepe povestice in slike, šaljive črtice, nekaj za šolo itd. Prvi izvodi so bili z navdušenjem sprejeti. Ne le otroci, tudi odrasli segajo s posebnim veseljem po ((Mladinskem koledarčku«. Cenj. staršem in katehetom toplo priporočamo, da ga v množini naročajo. Naj i-ma vsak otrok kot lep spominek na «sveto leto« svoj misijonski koledarček. Cena samo L. 1.30, kdor naroči 10 izvodov skupaj, dobi enega povrh. Prosimo naročajte pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ri (23), via doli' Olmata 16, ali pa v Trstu - via Madonna del Mare N. 5, II.
Po snoparsko.
Uprava province Mantove je uradnikom in uslužbencem zaukazala rimski pozdrav, dvig iztegnjene desne roke.
Kar po njih.
Napadi roparjev na banke so prisilili ameriške bankirje do izrednih samoobrambnih pomočkov. Na glavo vsakega mrtvega bančnega roparja je razpisanih v Čikagu 500 dolarjev, na glavo vsakega živega pa 200. Torej nikar ne lovi, ampak kar ustreli.
Strela z jasnega.
V Caltanisetti na Siciliji se je na vrtu nekega vzgojevališča igralo 40 otrok. Pa je udarila med njo strela z jasnega neba, jo dva ubila, veliko jih pa ranila.
Najmanjša republika.
Dosedaj so v šolah vobče učili, da- je najmanjša republika na svetu San Marino’. Vendar pa je še ena manjša državica, in sicer otok Vavolara v Sredozemskem morju, kakih 20 km. daleč od I Sardinije. Otok je dolg 2 km. in ima 55 prebivalcev. Svojo neodvisnost je dosegel leta 183G. Do 1. 1882. je bil monarhija. Vladali so mu kralji iz rodbine Bartolioni. Po smrti kralja Pavla I. pa so se državljani odločili za republiko.
Ko bi bila mrha vedela...
V Palermu se je splašil konj in je begal po ulicah. Z voza je padel zaboj, iz zaboja pa tisoči in tisoči ponarejenih stol,irskih bankovcev.
BELEŽKE.
Plesna tiskarna. V Gorici je postala včasi slavna »Narodna tiskarna« prava plesna tiskarna. Druge tiskarne marsikdaj odklanjajo vabila na manj dostojne prireditve. Narodna tiskarna pa je natisnila v zadnjem času krog 200 plesnih plakatov za goriško okolico. Ti plesi so največji vzrok, da se v okolici ne more razviti zdravo društveno življenje.. Narodni tiskarni pravijo splošno že čukova tiskarna, ker se ondi tiska včasi tudi nedostojni Čuk. Ubogi Gregorčič, ki je ustanovil z idealnimi nameni Šolski dom in Narodno tiskajmo, kam je prišlo njegovo delo...
Inserat. V Buenos Airesu v Južni A-meriki izhaja list za Lahe «La Patria degli Italiani«. V zadnji številki pred 15. septembrom je bil objavljen tale oglas: ((Obubožana italijanska družina išče pet parov rabljenih čevljev za pet odraslih ženskih oseb. V zameno da popolno vezano, krasno izdajo knjig pisatelja G. da Verona.«
Imenitna rihta. Kozanski župnik je peljal, kakor piše «Edinost», pol vasi na Sv. goro, kjer so molili, peli, prejeli sv. obhajilo, odpustke itd. Potem pa je šel oddelek te družbe kam ? V goriške prostore svobodomiselne «Zveze prosvetnih društev«. To spada skupaj kakor kislo zelje in radič.
Za ugled našega jezika. Leta 1862. je rekel škof Slomšek v mariborski čitalnici: »Hočemo, naj bi slovenska beseda slovela, imela čast vpričo narodov«. Ko bi se vsi rojeni Slovenci držali tega gesla, ne bi bil naš jezik tako zaničevan od tujcev. Nedavno je francoski učenjak Te-sničre izdail učeno knjigo o našem jeziku; vse slovenske besede piše mož s slovenskim pravopisom. V našem Trstu pa nam vsako ime še nalašč popačijo, da bolj indijanski izgleda. Dnevnik «Picco-lo», ki ima vse polno strojev, prav nalašč noče slovenskih besedi pravilno pisati, samo da sramoti nas jezik. Slovenci pa vkljub temu dajo temu sovražnemu listu zaslužiti samo pri mrliških oglasih kakih 40 tisoč na leto. Ali imajo preveč denarja ali premalo časti ?
Naše načelno stališče glede sloge
Zadnjič smo v par potezah orisali kulturni razvoj pri Slovencih v. dobi »ločitve duhov«. Obljubili smo, da se v posebnem članku ozremo še posebej na naše primorske razmere. Od začetka narodne probuje, t. j. od leta 1848. je vladala tudi med primorskimi Slovani le narodna misel, zato je bilo naravno, da je tudi v javnem nastopu vladala sloga. Toda kakor na Kranjskem, tako je tudi pri nas mlajša inteligenca prinašala z Dunaja in drugih vseučiliških mest duha javnega brezverstva. Vedno bolj ga je kazala na zunaj. Možje katoliške vero so dolgo potrpežljivo prenašali to notranje nasprotstvo zaradi ljubega miru in politične sloge, toda čim bolj živa je bila na eni strani katoliška zavest, na drugii pa novodobna brezveraost, tem težje je bi-
lo	obojim molčati v javnosti. Nujno je prišlo do tega, da se je začelo tudi v javnosti čiščenje in ločitev duhov. Leta 1888. je začel v Gorici izhajati Mahničev «Rim-ski katolik« kot znanstvena revija za inteligenco. Ta je, kakor smo že zadnjič o-menili, čistil zlasti znanstvene modro-slovne in verske pojme, posegal pa jo več ali manj v vse javno žiivljenje. Nasprotna stran je začela polagoma odgovarjati in tako so se duhovi ločevali: prvi je bil tabor zavednih katoličanov, drugi pa tabor zavednih brezvercev. To se je moralo tudi v politiki pokazati in so je pokazalo na Goriškem primeroma zelo zgodaj, namreč že v tisti dobi ko je izhajal «Rimski katolik«. V političnem boju je načeloval katoliški stranki v istem času dr. Anton Gregorčič, rojen na Tolminskem. V istem času se je odlikoval v borbi za katoliška načela rihemberški rojak pok. dr. Josip Pavlica. Torej nič «kranjskega».
Narobe je res.
Ko so Kranjci še dremali, sta štajerski rojak škof Jakob Missia in naš Anton Mahnič vzbudila zanimanje za prvi katoliški shod, ki je bil sklican v Ljubljano 1. 1894. Od tedaj so se jeli Kranjci probujati k živi katoliški zavesti ter za-počelii. na vseh poljih borbo proti skritemu in očitnemu brezverstvu. Prvi »prepir« je bil torej goriški, ne kranjski.
Kaj pa Trst in Istra?
Nevere v Trstu nikoli ni manjkalo. Bolj je manjkalo žive versko misli. Tukaj so bili Slovenci pod močnim vplivom italijanskega elementa, kateri ima to slabost, da vidi vso vero v zunanjih paradah rin slovesnostih, za notranjo poglobitev pa mu manjka resnosti. Ta lastnost jo kriva, da je v Italiji sploh brez-verstvo tako razpaseno in drzno in ta vpliv je škodoval tudi Slovencem na Tržaškem in v Istri. Pa tudi brez te posebnost;! je Trst kot trgovsko in obmorsko mesto resni pobožnosti nasproten.
To so bistveni in globlji razlogi, zakaj ni na Tržaškem prišlo do borbene katoliške zavesti že v času, ko je drugod po Slovenskem brila sveža in zdrava burja
 PODLISTEK
iittlir jil E Mi
Slavni1 Valvazor je napisal o Šilenta-bru lota 1689. naslednje vrstice:
«Graščina, kateri pravi ljudstvo Šilen-tabor, leži na Pivki, od Ljubljane 9, od Postojne pa 3 misije. To ime so dali graščini, ker se lahko postavi na vrh Šild-vaho (Schildwacht) ali stražo, zakaj odtod ima človek pregled čez vso Pivko. In res je zgoraj rnožimr, ki ga v potrebi iz-prožijo v znamenje, da je sovražnik blizu in da se morajo vaii moški oborožiti in se postaviti na določena mesta, ženske in otroci pa morajo odpeljati v gozdove ob Snežniku živino in kar imajo prenosne-
duševnega preporoda. Prav isti pa so tudi razlogi, da je slovenska narodna manjšina v Trstu stalno pešala vkljub temu, da se je v raznih slučajih krepko oglasila. Ta slabost se je pokazala v strahovitih dimenzijah sedaj po vojni. Med maso tržaškega ljudstva gine slovenska zavest kakor pomladanski sneg. Poprečno velja ta konstatacija: materni jezik se goji samo še v tistih družinah, kjer se moli. Par «boljših» družin, ki delajo izjemo od tega pravila, pravila samega ne spremeni.
«Pa, saj smo za vero 1»
Tako odgovarjajo naši liberalni edinja-ši: «Saj mi spoštujemo vero. Saj vemo, da je vera za fulk potrebna. Mi izobraženci imamo «znanost», «vedo>>, nam vere mii treba, a fulk mora vero imeti, dru-. gače postane boljševik. Saj mi spoštujemo «narodne« duhovnike. Saj mi v »Edinosti« ne napadamo verskih resnic in svetih reči, vsaj naravnost ne. Pustimo pa vsakemu, verovati, kar hoče sam. Mi se v tako reči ne spuščamo. Zato smo mi edina prava stranka, v kateri je prostora za vse Slovence brez razlike«.
Vera — policaj.
Beseda in mišljenje, da je «vera za fulk potrebna«, je pristen izraz najbolj trdovratnega brezverstva. Ni tukaj prostor, da bi razlagali', zakaj je vera potrebna tudi doktorjem prava in profesorjem vseučilišč, ne samo «gmanj fulku«. Poudariti hočemo drugo stran te grde in hinavske fraze: liberalci smatrajo vero za policijsko sredstvo. Ker vseh tatvin žandar-ji ne morejo zabraniti, zato je vera dober pripomoček, da ostanejo kase gospodov po no&i varne. Ali je mogoče še bolj nizkotno in podlo misliti o krščanstvu kakor tako ?
Pa bodo rekli: «Za ohranitev narodnosti je vera dobra; zato jo spoštujemo.« Tudi to mišljenje je krščanstvu krivično. Krščanska vera m; za to, da bi varovala narodnost, ampak da rešuje duše. Dejansko je res tako, da vera pomaga obvarovati narodnost, vendar veia ni dekla katerekoli narodnosti, ampak bi morala biti nje gospa. To je smisel evangeljskih besed: «Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico rin vse drugo vam bo navrženo«.
Ali je tore] sloga mogoča ?
Tajno in vekovito bivanje v eni sami stranki je nemogoče med možmi, med katerimi je nepremostljivo brezno že glede na verske nazore. Mogoče je to en čas, a prej ali. slej nasprotje izbruhne. Možje žive katoliške zavesti se ne morejo podrejati stranki, katera vidi v katoliški veri le policijsko rin politčno sredstvo. Kakor z vsako drugo, mogoče je tudi s tako stranko napraviti dogovor za dan moment ali za določeno vrsto skupnih zadev, več pa ne. Zato je edina danes možna rešitev spora v ustanovitvi »Narodnega sveta«. Ker pa je dosedaj lihe-
ga premoženja. Je torej pravi tabor in na njem &i.ld ali straža.
Graščina, ki leži na visokem, čisto skalnatem griču, je na jugu in severu po naravi zavarovana; proti vzhodu in zahodu ima obzidje s 4 stolpiči, in 3 vratmi. Tabor in grad so spremenili v trdnjavo, v kateri so napravili 150 žitnic prebivalci naslednjih vasi: Knežak, Bač, Koritnica, Podtabor, Narin, Velika in Mala Pristava, Nadanje selo, Parje, Radohova vas, Klenik, Drskovče (Valvazor imenuje še Achendorf, pa ne vemo, katero vas jo označil s tem imenom.)
To so storili z namenom ,da bi se branili ne samo proti nenadnim vpadom sovražnikov, ampak tudi roparskih tolp, pred katerimi je treba rešiti, kar človek ima.
To graščino so zgradili 9 pomočjo soseščine leta 1471. gospodje Ravnah, ko so
ralna stranka neomejeno vladala, je zanjo težko odreči se starim predpravicam in zato noče ničesar slišati o «Narodnem svetu«.
* * *
V	tem članku smo osvetlili samo nasprotje glede vere. Ni pa samo to nasprotje med liberalno in krščansko-so-cialno strujo. S,o še druge tudi zelo važno razlike, o katerih bomo posebej razpravljali.
Mm tonit H
Staroslavna Črna gora, domovina junakov, doživela je lepo slavje v nedeljo 20. septembra. Zemeljske ostanke največjega srbskega pesnika so ta dan prenesli iz glavnega mesta Cetinja na vrh visokega Lovčena. Slavnosti se je udeležil kralj Aleksander, ki je prvič po sklepu miru stopil na tla junaške Črne gore, ki je od leta 1918. dalje priključena Srbiji.
Kdo je bil Njegoš.
Njegoš se je rodil v selu Njegušu dne
1.	novembra 1813. Pri krstu je dobil ime Rade. Njegov stric pravoslavni škof 1’e-tar I. ga jo vzel dvanajstletnega na Cetinje k sebi z namenom, da ga izšola. Nekaj časa hodil je v šolo v Kotor ob morju pod Lovčenom. V 19. letu je bil, ko mu je stric umrl ter mu zapustil vlado Črne gore. Tam so namreč škofje (vladike) i-meli tudi posvetno oblast čez neodvisno Črno goro. Rade je tedaj postal pravoslavni menih in si nadel stričevo ime Petar. V škofa je bil posvečen 1. 1833.
Njegoš vladar.
Njegoš je bil mož velikih talentov Kakor zelo je bila Črna gora majhna, misli njegovo so šle v silne dalje. Sel je v Rusijo ter tam vzbudil zanimanje za svojo deželico. Dobdl jo podporo v denarju in tudi politično zavezništvo. Od tedaj je bilo, da je Črnogorec rekel s ponosom : «Nas in Rusov jo čez sto milijonov !»
V	domači deželi je Njegoš uvedel strož-
se moralii; umakniti z momjanskega gradu, ki so jim ga bili Benečani zavzeli in so se priselili na Pivko.
Dočim so Turki po vsem Kranjskem divjali in vse opustošili, je ostala ta trdnjava nedotaknjena. Da bi bil grad v stalni varnosti in vodno v hrambi, sta od davnine sem morali skrboti za posadko in stražo bližnji va^i Nariin (Narair) in Podtabor (Unterberg).
Leta 1615. pa je izdala dežela ukaz, da naj od tedaj naprej graščina sama skrbi za brambo.
Leta 1512. je imel graščino Bernardin Ravnah. Ko so se leta 1635. kmetje nn. Pivki močno spuntali ter so veliko gra ščin in hiš plemenitašev oplenili in opustošili, je deželna gosposka naročila grofu Ivanu Ferdiinandu Porcija in grofu Filipu Turnu, da ukrotita kmetski punt. Šla sta na Šilentabor in tam se je vršilo
ji red. Ustanovil je prvo ljudsko šolo in prvo tiskarno.
Zaradi turških intrig je imel velike skrbi. Močno mu je nagajal skadrski paša Skopljalc. Kot moder politik je sel Njegoš leta 1847. tudi na Dunaj prosit pomoči in zaslombe. Burnega leta 1848. je pa-zno sledil dogodke v Evropi in navduševal Jugoslovane.
Njegoš pesnik.
Njegoš je bil pesnik po božji volji. V svoji črnogorski tiskarni je tiskal prvo delo «Pustinjak cetinjski«. Drugo njegovo delo nosi naslov «Luča mikrokozma«. Spisal je tudi dramo «Štefan Mali«.'
Največje Njegoševo delo pa je «Gorski venec«, po katerem je postal svetovno znan. «Gorski venec« velja za najboljšo pesnitev v srbskem jeziku. Popisuje črnogorske šege in navade in boje za svobodo. Preveden je na razne evropejske jezike. V slovenščino ga je prevedel profesor Perusek.
Lovčen gora.
Njegoš je umrl leta 1851. Njegovo truplo so pokopali na vrhu Lovčena v kapelici. V svetovni vojni so ga Avstrijcu prenesli v Cetinje, a Črnogorci letos zopet nazaj. Ob ti pomenljivi slavnosti je dunajska vlada vrnila Srbom Njegošev rokopis »Gorskega venca«, kateri se bo hranil poslej v Belgradu.
Grof in berač
K članku, ki smo ga pod tem naslovom obajvili v 38. številki M. 1., prejeli smo z Lokvi še sledeči dodatek, kateri osvetljuje brezvestno postopanje kapitalistične tvrdke, ki je imela za norca naše pošteno ljudstvo.
Genaveška tvrdka Ferrari & Iti.sso za maline izročila je začetek poletja skoraj vsakemu Lokvarju že znani razglas v slovenščini — o mamljivih darilih med one, ki so najbolj marljivi pri nabiranju in oddajanju malin. Ne le denar ampak tudi srebrne svetinje so bile obljubljene. Da so se ljudje bolj zanesli, tiskano je še bilo, da bode razdelila vse to posebna komisija, kii bo sestavljena iz duhovščine in njenih zaupnikov — in sicer s posebno veselico konec dobe.
Pretekli teden odpeljal je kamijon zadnje maline na jug. Ž njrim je odšla tvrdka, obljubljene nagrade, svetinje, loterija in vse sladke besede. Pač' kdor zna, ta ima !
Povedali so tudi, da misli tvrdka k letu sezidati — oziroma pripraviti kar na planoti posebno tovarno za vkuhavanje malin, da jih no bo treba sproti voziti še le v Genovo. Ali lepo so se priporočili!
Zobozdravniški ambulatorii
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12„ ure in od 15. do 19 ure
MT ljudske cene.
posvetovanje pri gospodu Juriju Bolti-žarju Ilavnahu 14. junija 1635. (torej pred 290 leti). Prišel je tudii gospod Andrej Daniel Barbo in vsi plemenitniki s Piv' ke, vsega skupaj je bilo 20 mož z 20 konji. Šli so nad 600 puntarjev, ki so brili zbrani v bližini Šilentabra, ter so jih napadli. V bitki je padlo 40 mož. Punt 9° popolnoma ukrotila*.
Leta 1650. je dal Henrik Bernardin Raunah izkopati vodnjak. Ko so letft 1656. kopali za apnenico, so našli stare zlate, srebrne in kovinaste denarje.
Nedaloč od gradu je v dolini v bližin* Knežaka mlin, ki pa v dobi suhega vremena nima vode.
Če pa gre v deželi dež, priteče voda iz neko luknje, da lahko goni kolesa in nedaleč' od mlina zopet pronica v zena-ljo. 'Sedanji lastnik graščine je plemenit' Jakob Ravnah«.
« MAM UST »
Zgled za pevske zbore
Kumarjev pevski zbor, o katerem smo že v zadnji številki izrekli svojo sodbo, ima poleg mnogih drugih naslednje tri vrline, ki se jih hočemo danes dotakniti ter jih postaviti v zgled našim zborom.
1. Tiskajte besedilo I
Kadarkoli nastopi pevski zbor Zveze slovanskih učiteljev s koncertom, vselej da natisniti besedilo vseh pesmi, ki se na koncertu pojejo, tako da ima občinstvo dobro priliko, da se v pesmi vglobi. Tako je prav ! Hvale je vredno, da ga v tem oziru posnema goriška Mladika.
2.	Pojte narodne pesmi I
Pred vojno je prišla do veljave moda, Po kateri je spadala umetna pesem v «nobel» družbo, narodna pa med kmete! Po vojni smo doživeli blagodejno reakcijo; spet pridobiva veljavo narodna pe-aem, zlasti pa v mojstrski obliki, ki ji jo zna dati Emil Adamič'. Srečko Kumar
strogo pazi na to, da vsebuje spored koncerta poleg nekaj umetnih več narodnih pesmi.
3. Izgovarjajte pravilno I
Slovenska šola, ki je rodila toliko dobrega, je pod nemškim vplivom spačila izgovarjavo našega lepega jezika z pe-narodnim «elkovanjem». Pater Stanko Škrabec, Anton Breznik, Ivan Cankar, O-ton Župančič in drugi kulturni velikani so priborili našemu jeziku staro pravico. Danes se na ljubljanskem gledišču ne čuje več vsiljeni «1», ampak le upravičeni «u». Pri sobotnem koncertu v Gorici smo jasno opazili, da izgovarjajo pevci «šteu» — «cveu» — «pouno» — «bouno» — «u-mru» — in ne štel, cvel, polno, bolno, u-mrl, kar ni slovensko. Ko bi smeli Humarjevemu zboru kaj očitati, bi mu rekli, naj izgovarja «izpustiu» in ne izpustu, kar je preveč lokalno-gorenjsko. Na vsak način je treba delati z vso paro na to, da bo z naših odrov — v recitaciji in pri petju — zginilo elkovanje. V tem oziru hodi pred vsemi Kumarjev zbor !
Kaj nam z dežele pišejo
DESKLE.
(Zeleni Križ). Razumljivo je, da je vpisnih pri Zelenem Križu veliko število Članov, če jemljemo v ozir dejstvo, da je ^•avladalo v Desklah po 1. 1923. popolno mrtvilo in je radi tega pridobil Zeleni Križ kot dobrodelno a edino društvo v vasi toliko članov. Hvalevredno je to, da podpirajo naši ljudje v toliki meri to dobrodelno Ustanovo, ki vrši važno nalogo Po vsej deželi. Znano je tudi vsem, da Prireja Zeleni križ po svojih sekcijah razna predavanja, veselice in druge prireditve, na katerih se nabira denar za to dobrodelno ustanovo. Le redkokje priredi kak ples in le tam kjer so ljudje vdani Pijančevanju ter zlasti tam kjer ne vlada prav nikako zanimanje za kako društveno delovanje v vasi. Tako se je pri nas odločil Zeleni križ, da nabere denar z dvema plesoma, ki sta se že vršila. Tipamo, da se bo drugič Zeleni križ odločil za vse poprej naštete načine nabiranja denarja, nego za ples, pri katerem se dela le večja gmotna škoda. Poskusimo tedaj po drugi poti ! Predsedstvo sekcije Zelenega križa je prevzel nas župan L. Zidarič. — Vaščan.
Iz AJDOVŠČINE.
Izobraževalno društvo v Štorijah slavi Petindvajsetletnico’ obstoja. V soboto 3. oktobra ob 8. zvečer in v nedeljo 4. ob štirih popoldne priredi veliko veselico z igro in petjem v prostorih g. Bratina v Ajdovščini.
KUTEŽEVO P*i Bistrici.
Vaščani, so baje naročili pri neki veliki zrakoplovni tvrdki več' tovornih zrakoplovov. Služili jim bodo za dovažanje Poljskih pridelkov s polja domov, pa "Stelje in drv ;iz gozda. Ako pa tovarna . be bi naročila zmogla, bo starešinstvo kupilo vsaj nekaj motornih ladij, ker so pota vsa poplavljena z vodo. Priporočljivo bi bilo tudi za sosednje vasi, da bi posnemalo napredno IvuteževO’, jim be bo treba zanaprej več voziti kamenja ba pot in kopati kanalov. — Res žalostne razmere so pri nas. Nikdo se ne briga za "Vaška pota. Krivda zadeva predvsem Podžupana in starešinstvo, ker nočejo strogo postopati in prisiliti ljudi k delu. Krivda je ]>a tudi pri občinstvu, ker izvo-
li	take podžupane, kateri imajo močno živino ali pa take, kateri imajo patente Pa se boje ljudem zameriti. — Drugič' pa še kaj več. — Vaščan.
2 BRKINOV.
Sliši se, da postane Bistrica mesto in se bo novi mestni občini priklopilo tu-^i Trnovo. Zadnji čas so je res Bistrica ®®kaj povečala in ima tudi primeren "bucleo» fašistov, kateri bodo novo mesto komandirali. Čujemo tudi govoriti, da bodo naredili novo cesto iz Bistrice v Brkine proti Bregarjem. To bi nas zelo veselilo, ker imamo sedaj le grde kolovoze v tisto stran.
IZ HRENOVIC.
Birmovanjc po postojnski dekaniji je bilo pravi slavnostni obhod za Prezviše-nega knezonadškofa goriškega. Duhovni-je in vasi so kar tekmovale med seboj, kako bi izkazale čast sivolasemu vladiki. Vso iznajdljivost je naš mladi svet porabil, da bo praznik, ko pride nadškof v vas kar najslavnejši. Tudi hrenoviška fara se je pripravila za ta dan kakor na svatbo. Pri sprejemu so že od daleč pozdravljali cerkvenega dostojanstvenika izredno lepi slavoloki. 8 letna deklica je tako prisrčno pozdravila Prezvišenega. da je kar ni mogel pozabiti in se je večkrat izrazil, da še nikdar ni čul takega pozdrava; deklica mu je na koncu pozdrava usula k nogam vsepolno cvetja iz košarice. Pri nas je bival gospod nadškof tri dni. V spremstvu monsinjora Valentinčiča jo obiskal vas Stranje na strmem griču. Ljudje so bili vsi iz sebe, ker so še noben cerkven knez ni povzpel do njih na visoke Stranje; še isti dan je nadškof obiskal Erazmov grad v pred jami. Prehodil je oni dtfti peš okrog 4 ure s čvrstim korakom in to v taki starosti.
Naši domači fantje društveniki imajo razne skrite, plemenite želje in namene. Prostora nimajo za igre. Kako priti do primerne lastne dvorane ? Morda bi šlo s požrtvovalnostjo. Zato so fantje iz Gorič začeli z manjšim poskusom: kaj ko bi mi fantje samii sezidali najprej novo kapelico, da bi imel evharistični Jezus pri procesiji ob Sv. Rešnjcm Telesu tudi v Goričah dostojen tron. Naša stara kapelica je za to nerabna. Fantje so stopili skupaj in kaj napravili ? Mesto da bi staro kapelico razbili in podrli, se umislijo po amerikansko. Povezali so jo z verigami in na mojstrski način dvignili — okrog 80 kvintalov — in kar celo počasi prepeljali ven iz vasi, kjer so jo postavili zopet na nogo; če je morda stala 100 let ali še več, bo tam učakala še morda 100 let. Na prejšnjem mestu pa že stoji nova, krasna in prostorna kapela, delo go-riških fantov. To je nekaj v današnjih mlačnih časih in pod Nanosom ! Morda dobi mladina cele obširne fare pogum — no tega vendar toliko ne manjka — in se bo lotila čez čas še kaj večjega. Tudi požrtvovalnosti je v celi fari še veliko, če pomislimo, da morajo pevci k pevskim vajam zvečer do tri četrt ure hoditi včasih celo po eno uro in pol. Zato jo Pre-zvisoni pozdravil pevce pri podoknici z besedami: «Malo vas je, a ste ljudi !» TOMAJ.
V društvenem življenju vlada takore-koč mrtvilo. Kvečjemu se posodi kaka knjiga in par članov pride ob nedeljah čitat časopise. Včasih je tudi kaka odbo-rova seja in to je vse. Razumljivo, da vlada med člani vslod tega nezadovoljstvo in si žele večjega razmaha. Povemo pa odkrito, da dokler bo društvo omaho-
valo na obe strani in ne pristopi k »Prosvetni zvezi», ne bo pravega izobraževalnega dela. To se vidi pri «Dekliškem krožku«, ki se je oklenil «Prosvetne zvezd«. Zadnjega romanja na Sv. Goro in a-kademije v Gorici se je udeležilo kakih 40 članic. To je dekleta zelo navdušilo za nadaljno delo. Krožek narašča, ima redne pevske vaje, telovadbo in sestanke; sedaj začnejo tudi vzgajati naraščaj in po drugih vaseh organizirati dekliške krožke. Torej dekleta le pogum, vse kar je poštenih ljudi odobrava vaše delo; za zbadljivke in posmeh nasprotnikov, se ni treba zmeniti.
V	preteklem letu imamo zabeležiti tri javne plese, vso na dvorišču neke gostilne. Razume se, da je ostal v veliki gostilniški blagajni skoro ves dobiček. Enkrat, kot vsako leto na Petrovo, je moralo prirediti ples tudi društvo, da si pridobi člane, kot sta govorila zlasti dva liberalna odbornika, ko je g. župnik naprosil, da bi ta praznile društvo ne priredilo plesa; lepo je, če si mora društvo s plesom pridobivati člane. To je vzgojno-izobraževalno delo liberalcev.
Pošta prihaja k enemu ali drugemu neredno; če se ne bo kaj zboljšalo, bo treba poiskati in odstraniti vzroke. Toliko pa povemo: Ko je pred par leti nosila pošto deklica 14-15 let, nismo dobili vzroka se pritoževati. Sedaj pa je romala dopisnica iz tri ure oddaljenega kraja celih 5 dni, in vsled tega jo novica zgubila pomen.
Kaj naj še rečemo o občinskih davkih? Dvema ubogima zakonskima, ki živita večinoma ob miloščini, imata hišico in par kvadratnih metrov vrtiča (hišica v tako slabem stanju, da morata bivati v občinski hiši) so prisodili 20 lir davka. Dvema premožnima hišama so določili 70 in 80 lir; drugim približno enako premožnim 200 do 300 lir; ženi vdovi z eno kravico in par njivicami 80 lir. Človek mora priti do zaključka, da se davki merijo po prijateljstvu, ker take gorostasne pomote, so sicer nemogoče.
Naša občinska pota. niso bila že dolgo v tako žalostnem stanju. Govori se, da bomo za popravo teh prispevali po razmerju zemljiškega davka. To bo gotovo bolj pravično, kot «robota» od vsake hiše, uboge' in bogate, po en mož.
LOKA v Istri.
Žalostne zgodbe. — Andrej Ojo, iz Črni-kala hšt. 40, se je preselil že lani po smrti svoje žene v Loko k hčeri Urši, omože-ni za Ivana Severja p. Jakoba. Bil je star skoraj 79 let. Že doma v Črnikalu je imela žena velik križ z njim. Zdi se, da ni bil pri popolnoma čisti pameti. Hotel se je dvakrat obesiti, ali obakrat mu je žena preprečila ta naklep. Tudi tukaj je delal hčeri in zetu velike sitnosti. Morali so vedno paziti nanj ter skrivati pred njim nože, sekire in podobno orodje. Letos spomladi je prišel nekega dne do sekire ter si zadal z njo nekaj ran na glavi. Prišli so še pravočasno hišni ter mu odvzeli sekiro. V ponedeljek zjutraj jo prišel zet Ivan Sever na vrt, ki se nahaja nedaleč od hiše; hotel je zajeti vode iz vodnjaka, ker je imel očistiti posode za trgatev. Nemalo so je prestrašil, ko je zagledal tasta mrtvega, v vodnjaku. O stvari so bili obveščeni karabinijerji v Črnikalu. — Tako žalostno smrt je storil letos že drugi v naši fari. Na vilijo sv. Petra in Pavla so našli pastirji vtoplje-nega v kalu nedaleč od vasi Praproče 24-letnega moža Jožefa Rojca. Oženil se je lani o sv. Martinu. V družini je bil večen ravs in kavs, ker se niste tašča in nevesta prav razumeli. Nekega dne je pobrala nevesta vse svoje stvari ter šla k svoji materi. To in večno zbadanje od strani staršev je gnalo mladega moža, da st je iz žalosti in obupa poiskal smrt v vaškem kalu.
ERZELJ pri VipavL
Čujmo drugi glas. Dopisnik v Malem listu v 37. številki se jo nekoliko preveč pohvalil glede ceste iz Branice na Erzelj. Cesta je v slabem stanu, podobna razo-rani njivi. Tako zatrjuje — popotnik.
Pepo iz Koludrovice.
Gasput ta prvi uot ta Malga lista v Trste !
Prej ku vam nadalje pišem vas prou srčno pozdravem jn dam vedet jn znat, da sm dotoeu vaše pismo jn da sm še dobro pr zdrauje jest jn Matilda jn tede koza v prka.te. Pej ku sm brau vaše pismo sm beu stršno žalostn, ku ste pove-dau, de ste zebeu tisto naprej uot ta zadnjega Pepota jn de ne buo moč neč dru-kat. Štrafenga vndr le vndr, se muo-reste bi poahtat an drugi bot. Tu je pej zares ana streha uorehova, ku tede jest sm tisto karto, ku sm pisau na umazano poniicau, samo tu se še spounem, de smo šle pole v ano uoštarijo jn' da smo ga zvračali tm ku mataste, jn da sm šeu damu skora j an rnlček lustik. J n še ano: de sm dobeu tm pr Barkoli, ku sm se teu uobrisat nus ses fačuolom, ne miga drgače ara, de sm dobeu u varžete uod fanele 25 lir.
Strašno sm jeh pohvaleu jn uobliibeu sam pr sebe, de jem prnesem, ku bm pr-šeu nazaj pej an koš friišk.
P e ji še kej driizga an drugi bot.
Vas Pepo.
Na j večji aeroplan na svetu.
Te dni so dogotovili v Angliji največji aeroplan na svetu. Je tako velik, da ima kabine, ki so nekake male restavracije. Ker so poskusni poleti dobro izpadli, bo začel z rednimi vožnjami. Vozil bo potnike med Evropo in Londonom. V aeroplanu je prostora za 50 ljudi'. Kabine so kurjene z električnim tokom.
Darovi za „Mali List*4.
Fantje iz Podgrada snoparjem «na de-špet 10 lir. Anton Sluga iz Clevelanda preplačilo pri naročnini 11.30. Jožef Brecelj, Zapuže 5 lir.
Cene oglasov v «Malem listu«.
Za 1 centimeter višine v eni koloni 4 L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta.
Pri 10	»	»	30%	»
Pri 25	»	»	(pol	leta)	40%	po-
pusta.
Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% popusta.
Po čem je lira?
Dna 80. septembra ni dal ali dobil; ib 100 diaarjor — 43.— L. ib 100 č. kron — 72.50 L. ib 100 fr. frankov 116 25 L. ib 100 Šilingov — 337.50 L.. e a 1 dolar — 24 35 L. ib 1 fnnt — 118.15 L.
Tiskarna S. Spazzal - Trst
MALI OGLASI
Cena Malih oglasov: navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 stotink beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 stotink beseda.
VELIKaTzAI*OBA papirja, papirnatih ▼radio. Uvos in izvoz na vsa kraja. Po ugodnih conah. Tvrdka Bostona Dolinar, Trot — Via Ugo Polonio s.
KUPUJEMO ln plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlede, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffinerla d.
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, starejša moč, vešč slovenskega, italijanskega ter nemškega jezika, išče službe, najraje v kakem konsumu ali podružnici; gre tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi lista.
UČENCA za sedlarsko obrt 14 do 15 let
starega, poštenih starišev, sprejme takoj Franc Vičič, sedlar. Zagorje pri Št. Petru na Krasu.
Kal bo z občinskimi zemljišči
V 37. številki «M. 1.» z dne 11. septembra smo podali nekatere vodilno misli, na katerih sloni novi zakon, *k.ateri hoče v celoti urediti vsa vprašanja, ki se tičejo občinskih zemljišč ali služnosti.
Predvsem moramo vnovič poklicati v spomin vsem prizadetim, da je čas do meseca maja 1926. oglasiti so s svojimi pravicami in zahtevami. Sedaj, ko se končajo polagoma težja poljska dela, bo imel kmet več časa, da se pozanima za to stvar.
Kdo se mora priglasiti.
Zakon pravi: «Kdorkoli izvršuje ali si prilaščuje služnostno ali solastninske pravice«. — Vendar pa v istem členu 2. pojasnjuje: «Za vkupno prebivalstvo bo prijave in prošnjo naredil župan ali zadruga upravičencev, kjer taka zadruga obstoja, vkljub temu pa ostane posameznikom možnost, da to store tudi sami naravnost«.
Po besedilu zakona bi torej vsaka taka pravica izgubila veljavo po maju 1926., ako se ne bi priglasila pravočasno.
Kam se pošlje prijava ?
Prijava se pošlje ali naravnost na ko-misarijat (za vse naše in bližnje beneške dežele v Trstu. Naslov : Commissariato usi civici. Via Cavana 13), ali pa lahko tudi na sodnijo (pretura), katera jo potem naprej pošlje komisarju.
Kakšno oblast ima komisar?
Komisar druži v svoji osebi upravno in sodno oblast. Zato vse zadeve skupnih zemljišč in služnosti in vsi tozadevni spori spadajo v njegov delokrog. On ima določiti in razsoditi ne samo, kdo je u-pravičen do rabo skupnega zemljišča, ampak tudi, komu pripada lastninska pravica takih zemljišč, kjer je ta sporna. Njegove razsodbe stopijo provizorično takoj v veljavo. Možna pa je pritožba na a-pelacijsko sodišče v Rimu.
Občinske služnosti in skupna last.
Rekli smo že zadnjič, da je zadeva zelo zamotana. Skupne lastninske in rabne pravico imajo zelo star izvor, kateri temelji v naravnem pravu vsakega človeka, da živi od zemlje. V raznih dobah zgodovine in v raznih državah se je to naravno pravo več ali manj tudi zapisalo in postalo dol pozitivnega prava. Ker je bilo v Italiji svoječasno polno držav (kraljestvo Neapolj-Sicilija; vojvodstvo Sa-vojsko-Piemont-Sardinija; papeževa država; avstrijske dežele), je zlasti v Italiji vse polno pokrajinskih posebnosti, katere si prizadeva novi zakon izenačiti. Poudariti moramo posebno razliko, ki je med javnimi služnostmi in pravo skupno lastjo.
Kaj je služnost.
V srednjem veku je bil cesar ali kralj pravi gospodar vseh tal. On je dal posamezne pokrajine v «fevd» vojvodom in baronom, taki pa zopet nižjim vitezom in graščakom. Ljudstvo, ki je bivalo na fevdni zemlji, je bilo podložno graščini v sodnem in upravnem pogledu. Živeti pa je moralo od fevdne zemlje; posebno pravica do paše, drv in stelje je bila vsekdar teoretično priznana vsem podložnikom brez razlike. Od polja je dal gospod nekatere njive podložnikom v rabo, ki so potem ostale družinam v «omfitevzi», ostali del polja pa je gospod obdeloval zase z rokami in živino istih podložnikov, ki so mu morali določene dni hoditi na tlako delat.
Pravica do paše, drv in steljo (in kar je podobnega) na graščinskem se je imenovala s pravnim izrazom servituta, po našo služnost.
Skupna last.
Jasno je takoj, da skupna last ni isto kar služnost. V Italiji, kjer so še obsežna grofovska posestva, je veliko slučajev, da ima prebivalstvo služnostne pravice na grofovskih tleh. Manj pa je slučajev kupne lasti.
P"i nas ni skoraj več graščinske gosposke v volikem obsegu (ohranjena je še v Brdih). So pa ponekod velika zemljišča, ki niso več last enega gospoda,
ampak velikega števila Občinarjev. Ti so pravi lastniki, ako ni lastnica morda občina kot taka.
Ali je lastnina v nevarnosti ?
Po zakonu so v nevarnosti le služnostne pravice, ako se upravičenci ne pri-glase do maja 1926. V nevarnosti bi utegnile biti tudi lastninske pravice tam, kjer so sporne. Kjer sd pa gotove in določene, ostanejo po svoji pravni plati nedotaknjene.
Glavno je torej prijaviti pravočasno tiste pravice, ki' jih imajo Občinarji ali vaščani na tuji lastnini (n. pr. graščinski). Vsak veleposestnik se skuša otresti takih servitut. Zakon v toliko drži z veleposestnikom, da servitute odpadejo, a-ko ne bodo do maja 1926. prijavljene.
Treba je na vsak način narediti prijavo tudi tam, kjer ni lastninska pravica dovolj jasno določena ali utemeljena. Zlasti zadeva to zasebnike, kateri domnevajo, da so pravomočni lastniki kakega prej skupnega zemljišča, pa morda njihova lastninska pravica sploh niti vknji-žena ni.
Semenj v Divači 26. 9. Prignanih 10C volov, 10 krav, 5 junic, 50 prašičev, 20 konj. Cena goved 500-550 živa teža. Prašički 50-70 lir glava. Konji klavni 500-1000, vprežni 2500-4000.
Semej v Sežani 22. septembra. Prignanih 537 glav. Cena goveje živino 450-480 lir za stot žive teže. Prašički 60-100 lir glava. Kupčija srednja.
Cene v Trstu na debelo dne 30. sept. 1925,
Grozdje 250 do 300 lir stot; hruške 300-500, jabolka 120-260, sladka repa 50, kisla repa 80-100, glavnato zelje 70, vrzote 80, paradižniki 80-100, krompir 70-80, korenje 100, breskve 300-1200; fižol v stročju 80-100, smokve 70-80, čebula 80, solata in-divija ICO, drva na kratko sežagana, bu-kova-hrastova 19-21; sladko oglje 40 lir stot.
Jadranska banka. Ponudba za poravnavo, katero sta dala Fciner in Poggi, so zastopniki upnikov sprejeli ter jo je sodišče potrdilo.
Jadranski tarif. Italija si veliko prizadeva, da bi tujo trgovino privabila na svoja pristanišča. Kajti doslej dela Trstu hudo konkurenco nemški Hamburg. Nemčija računa za železniške vožnje na Hamburg zelo nizke tarife preko nemške zemlje. Italija se je pogodila s sosedi za znižanje tarifa za blago, ki se vozi k Jadranskemu morju. Od 1. oktobra dalje bo Italija na svojem ozemlju (od Postojne in Podbrda) zniževala tarif za 25-30%, Jugoslavija na svojem za 10-35%, Ogrska pa na svojem za 20-40%.
Proti mlekaricam namerava nastopiti tržaška občina, češ da preveč vode nosijo v Trst. Zato da bodo prepovedali nadrobno doitašanje mleka v mesto. Trgovino na debelo bodo lažje držali pod kontrolo. Pravijo, da okoliške mlekarice zneso čez leto in dan za 10 milijonov lir vode v mesto. — Če se grožnja mestne občine poresniči, bodo kmetje imeli na izbiro dvoje: ali dati mleko vaškemu oderuhu, ali ustanoviti zadružno mlekarno.
Položaj angleških financ. V teku enega leta je uspelo angleški vladi znižati državni dolg za 33 milijonov funtov šterlin-gov, tako da znaša sedaj angleški, državni dolg 7719 milijonov funtov šterlingov. Notranjih dolgov je 6025 milijonov funtov, zunanjih pa 1126 milijonov funtov šter-lingov, ostalo so razne terjatve.
Nila poita.
Ciril Breg. Ako ste izbrali Štajersko, bo malo razlike v en kraj ali drugi.
St 10. Napisano dobro, samo premalo jasno je in se bojimo kake nepotrebne žalitve.
»Slov.« Zakaj se pa ne podpišete? «A-merikanski Slovenec« se v Trstu ne prodaja.
Konkonel. Zoper neugodno vreme je težko kaj pomagati. Morebiti bi o tem kaj povedali strokovnjaki. Za letos bo itak prepozno.
KAJ BOMO BRALI?
Prišla bo zima in z njo dolgi večeri Kaj bomo čitali ob zimskih večerih? Marsikdo še ne ve za prelepo povest »DEKLE Z MOČEVJA«, ki stane samo 2.50 L. Druga zabavna knjižica nosi naslov «LUCKC IŠČE DEKLE«, stane pa 1.G0 L. Zahtevajte obe knjižici po knjigarnah. Dobita se tudi naravnost pri Malem listu. Pošljite z nakaznico 4.10 L. na naslov «MAL1 LIST« TRIESTE CENTRO. C a se 11 a postale 37», pa dobite obe knjižici po pošti na dom. — Denar za dobro branje je vedno dobro uporabljen I |I1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[IIIIIIIIIIIIIIIIIIII1III|
| Katoliška knjigarna (
= v Gorici (Montova hiša) ima veliko |j |j izbiro šolskih zvezkov, knjig, šestil, S H risarskih blokov, črtala, sploh vso =
S šolske potrebščine v zelo veliki = izberi.
3 Prodaja se na drobno in na debelo. §j aiiiHminiiiiHiimitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiii
Privatna klinika
D.r Cicero
v Postoj
izvršujejo se vse kirur-gične in notranje operacije .
vsa električna zdravljenja
Žarili X.
Kdor rabi
Šivalne stroje Singer in drnge sMšiine za stanovanje
naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER
S TRNOVO S
pri Bistrici in OPATIJA, predno kupi kje drugje.
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.o
ZALOGA: Trst - Trieste (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V zalogi Ima tndi cevi za vodovode in stranišča.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42
Izšel je žepni koledar
VEDEŽ
za 1. 1926
dobiva se v knjigarni
ŠTOKA • TRST
Via Milano 37
in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po pošti L. 4.80
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENiNE CENE.
Josip Ostrouška
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
Mit
:llP
- «*CNKMI*» tavaotomamMOm	.
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piana Garibaldi 2,1. a. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne' predmete. — Korist vsakega Je, da ae prepriča o cenah.
D= H, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittorla
(Travnik) v hiši Paternolii 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop
Cevtfarntca FORCESSJN
odlikovana v Parfzu In Gonov! 19it4. z veliko pvemtfo, diplomo In zlato svetinjo
Trst via Capvin 5 pni Sv. Jakobu Trst
H
S
M
O
M
•n
o
O)
o
a
W
co
>
<
fc
M
»J
M
_ £ N 0)
d
s
SS -2 M
d d T3 'd
•S
(M CO ^
Slovenci! Kupujte samo pri Fovcessinu!