Spedlzlone la abbonamento postale — PoStnlna plačana v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 16. aprila 1942-XX DOMOVINA in KMETSKI LIST Upravmdtvo u> jreilnisivc »UOMOVlNIt« ujubijaua, Pucclnljeva ulica 31 5. U nad. teletom od SI-22 Ho Si 2f Račun Po*fnp hranilnice podru* s t.luhllnnt « in ni Pucclnljeva ulica 31 U nad. teletom od Si-22 do Si 26 Izlld ]3 VSSli tfidfill Naročam« tu luzeinitlvo. Četrtletno «50 U polletno 9.> U, celoletno 18,- L; sa inozemstvo: celoletno 30 40 L PoRAmezna Številka 50 ceni Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 13 t m. naslednje vojno poročilo: Južnovzhodno od Mekilija so italijanski in nemški letalski oddelki močno napadli sovražno kolono in - jo prisilili k umiku. V teku akcije so nemški lovci sestrelili šest letal tipa Curtiss, ne da bi bili sami utrpeli izgube. Oddelki osi so silovito bombardirali pristaniške ln letalske naprave na Malti ter uničili v bojih v zraku dve letali, več drugih letal pa zažgali na tleh. Angleška letala so preteklo noč napadla kraje v severni Italiji, kjer so odvrgla nekaj bomb, ki pa niso povzročile niti žrtev niti škode. V Sredozemlju je protipodmorniška izvidnica pod poveljstvom pomorskega stražnika Antonija Scialdona potopila sovražno podmornico Letalo, ki je napadlo in potopilo v vzhodnem Sredozemlju trgovski parnik 10.000 ton. je vodil pilot poročnik Alu Francesco skupno z narednikom Cartoniiem Pietrom Opazovalec je bil fregatnl poročnik Musumeci Giuseppe. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 13 t. m. poročilo, iz katerega povzemamo- Na polotoku Kereu je napadel sovražnik na pofamezn!h mestih s slabšimi silami. Vsi napadi so bili odbiti. V ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili za-vmieni posamezni napadi močne š!h sovražnikovih sil. Pri presenetljivem napadu -fet neke nemške motorizirane pehotne divizije je izgubil nasprotnik 750 ujetnikov 1000 padlih, tri oklop-ne boine vozove in 40 strojnic. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so podpirali oddelki bojnih in lovskih letal s posebnim učinkom operacije vojske na kopnem. Na Laponskem je imel nasprotnik v zadnrh dneh pri brezuspešnih iz-vidnišk'h sunkih hude izgube. Boina letala so z učinkom napadla pristaniške naprave v Mur-mansku Iz Sanghaja poročaio: Po kratkem odmoru so Japonci na bojišču v Birmi obnovili svojo ofenzivo. Japonske čete so začele silovite napade na angleške postojanke pri kraju Taungdvineeju. Prav tako so drugi japonski oddelki začeli znova z močnimi silami napadati vzdolf ceste, ki drži iz kraja Simbaungveja — Japonski glavni stan je v ponedeliek obiavil poročilo o popolni zasedbi polotoka Bataana na Filipinih. Iz Bangkoka poročajo, da je angleški minister sir Stafford Cripps s letalom zapustil Indijo. ker se mu ni posrečilo pridobiti Indijce za angleški načrt, s katerim naj bi Indija dobila položaj dominlona X Izbrana semena za Ukrajine. »La Cor-rispondenza« piše, da so Nemčija, Italija, Madžarska. Slovaška. Rumunija, Danska in Nizozemska sklenile ustanoviti skupno društvo za semena z namenom, da bi spričo teh izbranih semen kmetje oo raznih evropskih deželah, zlasti pa seveda v zasedenih vzhodnih pokrajinah, pridelali več. kakor ie bilo mogoče doslej, ko so sejali takšno seme. ka-kakršno so pač imeli pri rokah. Naiboliša evropska semena, ki so iih pridelali na dva-naistih evropskih krajih, bodo unorabili že pri zdajšnji pomladni setvi v Ukraiini in drugod na vzhodnem zasedenem ozemlju. Doslej je znano, da nameravaio poslati v Ukrajino grah in kumare iz Madžarske, semena raznih vrst solate iz Italije, korenje z Danskega. cvetačo pa iz Nizozemske. Ob obletnici vkorakanja italiianske vojske v Ljubljano Ljubljana, aprila. Na dan 11. t. m., ko ie poteklo leto dni od vkorakanja Italijanskih Oboroženih Sil v Ljubljano, se je Visoki komisar pokrajine napotil na sedež armijskega zbora, kjer ie v navzočnosti zveznega tajnika in visokih pfi-cirjev izrekel poveljujočemu generalu topel pozdrav y spomin na one dogodke. Proslavljal ie žrtve padlih in spominjal se ie izvršenega dela v pokrajini v popolni skladnosti namenov. General Robotti se je zahvalil Visokemu komisarju Grazioliju za tovariško in značilno gesto. Navzočni so vzklikali Kraliu in Cesarju, Duceju in borcem na vseh bojiščih. Po končani svečanosti, je Visoki komisar v navzočnosti poveljnika armijskega zbora, zveznega tajnika, zastopnika oficirjev in oboroženega oddelka z zastavo položil lovorjev venec na spomenik, postavljen na pokopališču, kier so shranjena trupla umrlih italijanskih vojakov iz prejšnje in te vojne. Nato se je napotil v vojaško bolnišnico, kjer je obiskal ranjence in bolnike ter jim razdelil darila. Povsod je bil navdašeno sprejet z izrazi hvaležnosti Duceju. V mestu so bila javna poslopja in mnoga zasebne hiše okrašene z zastavami. Konjeniška fanfara na samih belih konjih. Slika je bila posneta pri lanski veliki paradi, prirejeni po vkorakanja italijanske vojske Javna dela se bodo obnovita Visoki komisar je odredil, da se takoj spet začno vsa državna in pokrajinska javna dela. ki so že v teku in ki naj se izgotove s prispevki. že določenimi v zadevnih proračunih. Podobno navodilo je dal tudi okrajnim glavarstvom in občinam, da takoi obnove dela njihove pristojnosti. Odredil je obenem, naj se pri določitvi denarnih sredstev in pri pre-vzemaniu del oousti slaba navada preteklosti, ko so se mnoga dela začela, ki jih potem ni bilo mogoče zaključiti Odredil ie, da mo- rajo ustanove in pristojni uradi poskrbeti že v predlogih in v določitvah denarnih sredstev za to, da bo zagotovljeno nadaljevanje del do njih zaključka. V kratkem bodo obiavljene podrobnosti o novem delovnem načrtu, ki je bil izdelan po temeljiti preučitvi potreb v tem letu. Ze zdai pa ie moteče reči da bodo navodPa ki jih je izdal Visoki komisar, precej pripomogla ne le k postopni ureditvi pokrajine, temveč tudi k zmanišanju brezposelnosti. Kočevska selfšča spet oživljajo Družba »Emona«, ki je prevzela v oskrbo in upravo posestva preseljenih Kočevarjev, oddaja zdaj posestva v najem, za enkrat do konca oktobra, ko bodo pospravljeni poljski pridelki. Mnogo posestev je že oddano, je pa še precej zemljišča, ki se bo še oddalo v najem. V nižjih legah je bilo zanimanje za prevzem posestev precejšnje, manjše pa v goratih krajih. Najemniki posestev bodo plačali najemnino v pridelkih, in sicer s četrtino pridelka. Poleg tega pa bodo dali za najemnino še na vsak hektar 12 jajc ln določeno število kokoši. Med zanimanci za kočevsko zemljo je bilo mnogo domačinov iz sosednih krajev, ki nimajo svoje lastne zemlje, in pa tudi takih, ki nimajo za številne družine dovolj lastne zemlje. Kočevska zemlja je dobra in obeta biti pridelek na dobro obdelani zemlji precejšen. Na Kočevskem je tudi precej dobre krme. V najem se dajejo tudi vinogradi pod istimi pogoji. Jesensko grabljenje listja po obširnih kočevskih gozdovih bo dovoljeno pod določenimi pogoji. Zanimanci za izpraznjene obrtniške delavni« ce bodo povabljeni na določeni dan na lice mesta in se bodo lokali oddali najboljšim ponudnikom. Obrtniški, zlasti gostilniški lokali so v večih vaseh lepo ohranjeni, zato je tudi zanimanje zanje precejšnje. Tako bodo v kratkem doslej prazne kočevske vasice spet oživele. Zaščita vtbovia maši® zaradi čebelarstva MU.! '. Dokazano ie. da porabi srednje močna čebelja družina na leto krog 25 kg cvetnega prahu ali obnožine, ki je za zalego to, kar nam vsakdanji kruh. Če obnožine ni, se čebelja zalega ne more razvijati. Posledica tega so slabotne družine, ki samo životarijo in ne dajejo nobene koristi. Naposled odmro. Če hočejo imeti čebelarji krepke čebelje družine, morajo gledati na to, da imajo pomladi dovoli hrane, to je medu, obnožine in vode. Zato morajo skrbeti takoj v prvi pomladi za taka drevesa, ki dajejo čebelam nele ob-nožioo, temveč tudi medijo. Taka drevesa so vrbe. Slovensko čebelarsko društvo je spoznalo veliko korist vrb za izboljšanje čebelje paše. Zato priporoča sajenje z živo besedo pri predavanjih, v »Slovenskem čebelarju« pa s primernimi članki. Blizu barjanske šole ima tudi nasad različnih vrb. Čeprav znajo čebelarji visoko ceniti korist vrb, se vendar ne morejo odločiti za razmnoževanje in sajenje, ker dobro vedo, da je njihov trud neuspešen, saj prihajajo do njih mestni ljudje, zlasti otroci, lomijo vrhove vršičke in jih nosijo domov za okrasek. Vršičke trgajo tudi ubožni ljudje in jih nosijo kar v butarah na trg, tam prodajo in s tem nekaj zaslužijo. Na prošnjo Slovenskega čebelarskega društva je izdal Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino odlok z dne 4. t. m., ki pravi: »Da se zaščitijo rastline, ki so važne za prehrano čebel in ki zgodaj cveto (vrbe), se prosi, da okrajno glavarstvo takoj razglasi, da je po členu 156. veljavnega gozdnega zakona prepovedano trganje vršičkov in mačic vrbovja. Prav tako- je po členu 3. zakona o varstvu poljščine z dne 15. januarja 1. 1875. izrecno prepovedano gori omenjeno trganje vej.« I Čebelarsko društvo je še s posebno vlogo naprosilo mestno poglavarstvo v Ljubljani, naj naroči podrejenim tržnim organom, da zaplenijo na trg postavljene vrbove mačice. Pri ponovnem prestopku pa naj krivce primerno kaznuje. Trganje vrhovih mačic so zaščitile vse kulturne države. r Obvestilo L »EMONA«, Zavod za poljedelstvo in nepremičnine, obvešča svoje zakupnike hiš in zemljišč v kočevskem okraju, da se bo dne 22. aprila t. 1. vršil v Kočevju semenj za plemensko govejo živino. Na ta semenj bodo lahko pristopili samo tisti, ki bodo predložili prepis zakupne pogodbe. Le tem bo »EMONA« prodala živino proti plačilu v gotovini, vendar pa po zelo ugodnih cenah. — Tak semenj se bo vršil tudi za črnomel.iskl okraj v Čr-mošnjicah dne 24. aprila t. 1. BREZ SKRR1 Trgovec, ki se je zelo bogato oženil, gre z žena na izprehod in sreča prijatelja, kateremu predstavi ženo. Toda žena je neznansko grda in prijatelj si ne more kaj, da ne bi mlademu zakoncur za-šepetal na uho: »Veš, Branko, lepa pa ni...« »Ne,« pritrdi Branko, »lepa ni.« »Brezzoba je tudi,« nadaljuje tiho prijatelj. »Vem,« prikima vdano Branko. »Pa strašno škili!« zašepeče prijatelj. Tedaj pa se zakonski mož obrne k njemu in pravi: »Kar glasno govori, gluha je tudi!« Kako gosto sadiš in seješ na vrtu Začetniki po večini ne vedo, koliko potrebujejo na vrtu semena za sejanje in saditev, zato navajamo zadevne številke, ki smo jih povzeli iz »Sadjarja in vrtnarja«. Da zasejemo 10 kvadratnih metrov zemlje, potrebujemo naslednje količine semena: solate berivke 20 g, motovilca 10 g, špinače 40 g, novozelandske špinače 5 g, mangolda 20 g, rdeče pese 20 g, redkvice 20 g, redkve 15 g, korenčka 10 g, peteršilja 10 g, črnega korena 30 g, kumar 3 g, fižola grmičarja 200 g, graha 180 g, boba 250 g in čebulčka 800 g. Pri zelenjavi, ki jo presajamo, pa potrebujemo za gredico, ki obsega 10 kvadratnih metrov, naslednjo število sadik: zelja, ohrovta, karfiole in podzemske kolerabe (ki jih sadimo na razdaljo 50 X 50 cm) 60 sadik; brstna-tega in kitajskega kapusa (po (po 50 X 60 cm narazen) 50 sadik; zgodnje kolerabice (20X 25 cm narazen) 100 do 150 sadik; pozne kolerabice (po 30X40 cm narazen) 60 sadik; glavnate solate (15X30 cm cm narazen) 80 do 120 sadik; endivije (po 30X 40 cm narazen) 60 do 80 sadik; mangolda (35 X 40 cm narazen) 60 do 70 sadik; pora (po 20 cm narazen) 200 sadik; čebule (po 5 do 8X25 cm narazen) 300 do 400 sadik; gomoljaste zelene (po 40 cm narazen) 80 sadik; paradižnika (po 60X 100 cm narazen) 20 do 30 sadik; kumar (po 15 cm narazen v vrstah po 150 cm) 40 do 50 sadik. Fižol se ne sme saditi prezgodaj Mnogi se bojijo, da ne bodo prepozno spravili fižola v zemljo. Tak strah je nepotreben. V »Sadjarju in vrtnarju« piše C. J., da seme rado segnije, dokler je zemlja še hladna. Zlasti moramo gledati na to, da setev urno vzkali, ker je v tleh mnogo strun, ki včasih uničijo skoro vse fižolovo seme. Fižol sadimo, ko je zemlja dovolj ogreta, tako da kali najpozneje v desetih dneh pribodejo na dan. Fižola torej ne sadimo prezgodaj. Ce ga zalotijo še mrzle noči, zastane v rasti in začne rumeneti. Na tak način je od zgodnje saditve več škode kakor koristi. Saditi ga pa tudi ne smemo pregloboko. — Dobro storimo, če sadimo nizki fižol tam, kier tla niso mokra, v 15 cm globoke jarčke. Pri saditvi zrna samo potisneš na dno jarčka, da so fižolčki le nekoliko pokriti z zemljo, če pride nevihta, ne more seme izprati na porvši-no, temveč ga še malo za3uje. Z jarčki so mlade kali hkratu zavarovane proti vetru in soln-cu. Ko čez tedne dorasejo rastlinice iz jarčkov nekaj centimetrov čez rob, tedaj gredico po jarčkih z grabljami zravnamo in ni treba rastline še posebej osuti z nagrinjanjem zemlje okrog grmičev, pri čemer se pogosto poškodujejo korenine. Fižolove rastline so tako že dovolj ukoreninjene in se bodo lahko upirale suši. Med preklarji, ki so pri nas že udomačeni, zaslužijo po nasvetu C. J. čim večjo pozornost cipro, ki ima zeleno, breznitno in okusno stroč-je in tudi izvrstno zrnje. Dalje je priporočljiv sivi lišček. Izmed breznitnih grmičarjev (pritlikavcev) se je pri nas po dozdajšnjih poskusih najbolje obnesla saxa. Ta vrsta je odporna proti pegavosti in je rodovitna. C. J. navaja, da je treba tudi fižolu pomagati z zrelim gnojem, z gnojnico ali z umetnimi gnojili. Ce ima zemlja v sebi dovolj humusa in apna, dajmo po nasvetu C. J. pri pomladnem obdelovanju stročnicam na en ar: 4 kg superfosfata, 3 kg kalijeve soli in 2 kg amonijevega sulfata. Obetalo se nam je sicer že mešamo umetno gnojilo samkal, toda ga ni mogoče dobiti, kolikor bi ga kdo rad. če dobiš tega gnojila manj, ga pač seveda potreseš manj. Umetno gnojilo podkoplješ dva do tri tedne pred saditvijo. OOD^HODOd Ajdovke. Vaše sanje utegnejo biti zelo pomembne. Ali niste morda nekoliko preživah-ni, zviti? To vam utegne škodovati. Komaj eno gobo poberete, že zrasejo druge! Zdi se mi, da si zmerom kaj novega izmislite. Pazite, da kam ne zabredete. Drugače nič hudega. Žalost — veselje. Zelo mladi ste še, zato bodite previdni. Predvsem pazite na zdravje in zmerom dobro premislite, preden kaj ukrenete. Vaša narava verjetno ne bi prenesla takega poklica, ker zahteva celega človeka: mnogo dela, požrtvovanja, zatajevanja, odpovedi. Bodite pošteni, dobri, skromni in vse bo prav. Kadar boste postavljeni pred odločitev, bodite previdni in dobro premislite. Skrb. Kar si podnevi goreče želite, se vam ponoči izpolni. Podzavestno si močno želite otrok in ste od tega tako prevzeti, da sanjate take sanje. To vam utegne postati usodno. Zdaj ste še zelo mladi, zato o tem nič ne razglabljajte, temveč se čim bolj posvetite delu. Kaj kmalu bo prišel čas, ko se bodo vaše želje in sanje uresničile. Naj bi vam se v največji meri! Sanje ob dveh zjutraj. Če si v zakonu želite še otrok, se vam bo želja izpolnila. Če imate kako drugo željo, za kar se potegujete, se vam bo tudi uresničila. Imate sovražnika, ki vam je zavisten, a ga boste premagali in vse se bo obrnilo v vaš prid. Domače skrbi vam delajo preglavice, z vztrajnostjo pa iih boste pregnali. Tudi načrti vam bodo uspeli, če boste dovolj vztrajni in delavni. Radovedna — Log. Nič slabega ne pomenijo vaše sanje. Nasprotno, mnogo dobrega in veselega boste še doživeli. Samo nikar ne bodite do njega tako nezaupljivi, da vas ne bo v resnici tako začudeno pogledal, kakor vas je pogledal v snu! Prijateljice in prijatelje našega kotička opozarjamo, naj zmerom navedejo tudi značko, pod katero žele odgovor, ker sicer lahko nastane nesporazum. S KUPON ZA ODGOVOR V KOTIČKU ŽIVLJENJE IN SANJE Zakaj morata človek in žival spati Znanstveniki so si edini v tem, da je treba spanje pripisovati tako imenovani transmine-ralizaciji, to se pravi selitvi nekaterih kovin iz utrujenih mišic v kri. Pri tem preseljevanju ima pomembno vlogo zlasti kalij, ki zapušča mišice v trenutku, ko se te preveč utrudijo, na njegovo mesto pa potem pride nekoliko več natrija. Potreba po spanju je odvisna tudi od letnega časa. Najbolj sta človek in žival zaspana pomladi. V Italiji imajo celo pregovor, ki pravi, da je april mesec najslajšega spanja. Vzrok temu je treba iskati v izgubi ravnotežja med hormoni in vitamini, spremembi, ki se prav pomladi redno pojavlja. Glede na spanje lahko razdelimo ljudi v dve vrsti: prvi so tisti, ki spe ponoči, odnosno vsaj čutijo potrebo po nočnem spanju, drugi pa so oni, ki smatraj? za nekaj naravnega, če spe podnevi. Med slednje moramo prištevati seveda nočne delavce. 18' sšuiSji živa in mrtva Roman »Ti, vražji norec, lažeš!« je zakričal Faber. »Rad bi se nam nalagal, da me nisi nikdar videl, ko sem prihajal skozi gozd h kolibi z gospo Paštrovičevo. Ti naju nisi videl, ko sva šla skupaj v kolibo? Mar te nisva tolikokrat nagnala, ko si naju gledal skozi okna?« »Kaj?« je vprašal Beno. »Zelo zanesljiva priča,« se je ponorčeval komisar. Faber se je naglo okrenil k njemu. »To vse je dogovorjena igra! Podkupili so tudi tega norca! Pravim vam, da me je neštetokrat videl. Počakajte, mu bom že razvezal jezik! Segel je v hlačni žep in privlekel iz njega denarnico. Pomahal je Benu pod nosom z bankovcem in rekel: »Zdaj se me najbrž že spominjaš, kaj ne?« Beno je spet odkimal. »Nikoli vas še nisem videl,« je rekel in se oprijel Frankovega rokava. »Me boste dali v norišnico?« »Ne, ne bomo te dali v norišnico,« ga je pomiril Frank. »Nočem v norišnico,« je prosil Beno. »Pustite me doma. Ničesar nisem napravil.« »Pa saj te nihče ne sili v norišnico, Beno. Ostal boš doma,« mu je prigovarjal komisar. »Ali res tega gospoda nisi nikoli videl?« »Ne,« je odvrnil Beno, »nikdar ga še nisem videl.« »Se spominjaš gospe Paštrovičeve?« ga je izpraševal dalje komisar. Beno je neodločno pogledal Ireno. »Mislim ono drugo gospo, ki je hodila v kolibo ob morju.« »Kaj?« je vprašal Beno. »Se spominjaš gospe, ki je imela čoln?« Beno je zamižal in rekel: »Ta je umrla.« »Da, vemo,« je odvrnil komisar. »Vozila se je v čolnu po morju, kaj ne? Si bil tisto noč, ko se je zadnjič napotila na morje, tam? Bilo je to neke noči pred dobrim letom, in od tedaj se ni vrnila.« Beno je mečkal v rokah svoj klobuk, pogledal najprej Franka, potem spet Ireno in naposled vprašal: »Kaj?« >Saj si vendar bil tisto noč tam, Ben,« ga je opomnil Faber. »Videl si, kako je gospa Paštrovičeva stopila v kolibo in kako je malo potem prišel tudi gospod Paštrovič. Kaj se je potem zgodilo? Na dan z besedo!« Beno se je prestrašen pritisnil ob zid in rekel: »Ničesar nisem videl!« »Ti podgana lažniva!« je siknil Faber. »Zdi se, da vam vaša priča ni dosti pomog-la,« je dejal komisar. »Zaman smo izgubili dragoceni čas. Ga želite morda še kaj vprašati?« »To je prava zarota! Pravcata zarota!« je kričal Faber. »Trdim, da so podkupili tega norca. Nekdo ga je podkupil...« »Mislm, da lahko pošljemo Bena domov,« je dejal komisar. »Lahko greš, Beno, Robert te bo odpeljal domov,« mu je pokimal Andrej in se obrnil k Franku: »Recite Robertu, daj da Benu kaj jesti.« »Plačilo za ukazano uslugo!« je dejal Faber. »Dobro uslugo vam je izkazal, kaj ne, Andrej ?« »Vam pa ni bogve kaj pomagal,« mu je segel v besedo komisar. »Spet smo tam, kjer smo bili. Prav nobenega dokaza nimate proti gospodu Paštroviču. Pravite, da bi se bili poročili z Rebeko, če bi bila ostala živa in da ste imeli tajne sestanke v zalivu. A tudi ta bedni norec, ki smo ga pravkar imeli tu, prisega, da vas nikdar ni videl. Ne morete dokazati niti tega!« »Da ne morem?« se je zasmejal Faber. Stopil je k vratom in pritisnil na zvonec. »Kaj pa delate?« je vprašal komisar. »Le počakajte, boste že videli!« je odvrnil Faber. Vstopil je Fric. »Pokličite gospo Opravilovo, naj pride sem,« je dejal Faber. Fric je pogledal Andreja in ta je prikimal. Ko je Fric šel, je komisar vprašal: »Gospa Opravilova je vaša gospodinja, kaj ne, gospod Paštrovič ?« »In poleg tega je bila Rebekina vzgojiteljica in prijateljica,« je dodal Faber. »Videli boste, da je ta čisto drugačna priča kakor Beno.« Čez trenutek je Opravilova vstopila. »Dober večer, gospa Opravilova,« je pozdravil komisar. »Dober večer, gospod doktor,« je odzdravila ona s svojim mrzlim ravnodušnim glasom. »Rad bi vas nekaj vprašal,« je dejal komisar. »Ste vedeli, v kakšnem odnosu je bila pokojna gospa Paštrovičeva z gospodom Fa-brom?« »Bila mu je sestrična,« je odvrnila Opravilova. ■* »Ne mislim krvnega sorodstva, mislim na drugi intimnejši odnos.« »Ne razumem vas dobro, gospod doktor,« je odvrnila. »Pustite to komedijo, gospa Dana,« je zaklical Faber. »Prav dobro veste, kam meri gospod doktor. Vse sem mu že povedal, a on ne verjame. Že nekaj let sva bila z Rebeko v intimnem odnosu, kaj ne?« Dobro veste, da me je ljubila, ali ne?« Na največje presenečenje vseh je Opravilova prezirljivo pogledala Fabra in rekla: »To ni res!« »Čujte, vi norica stara ... « je začel Faber, a Opravilova mu je segla v besedo: »Ni ljubila ne vas, ne gospoda Paštroviča. Nikogar ni ljubila. Prezirala je vse moške na svetu.« Faber je zardel od jeze. »Čujte, mar ni noč za nočjo begala k zalivu, kjer se je sestajala z menoj ? Mar niste neštetokrat čakali nanjo? Kaj ni bila. po cele tedne z menoj v mestu?« »In kaj potem, če je tudi bilo tako!« je vzrojila Opravilova. »Ali ni imela pravice, živeti tako, kakor se ji je poljubilo? Ljubezen ji je bila igra — nič drugega. Sama mi je to priznala. Iz vseh se je le norčevala. Tudi iz vas. Kolikokrat je prišla v svojo spalnico in se do solz smejala, ko se je spomnila katerega izmed vas.« V naglem toku njenih besed je bilo nekaj grozotnega. Andrej je prebledel kakor stena. Faber je bulil v Opravilovo, kakor bi ne verjel lastnim ušesom. Komisar si je gladil kratko pristriženo brado. Nekaj minut je bilo čisto tiho v sobi. Nihče ni izpregovoril. Nihče ni pristopil k Opravilovi, da bi jo potolažil ali pomiril. Dolgo je jokala, preden se je pomirila. Ko se je naposled docela pomirila, jo je komisar vprašal: »Gospa Opravilova, ali prav nič ne sumite, čemu je izvršila pokojna gospa Paštrovičeva samomor?« Opravilova je požrla sline in odkimala: »Nimam najmanjšega pojma.« »Vidite, gospodje,« je naglo rekel Faber. »To je nemogoče! Opravilova ve to prav tako dobro kakor jaz.« »Molčite, prosim vas,« ga je opozoril komisar. »Gospa Opravilova potrebuje časa, da vse razmisli. Vsi se strinjamo s tem, da se zaradi pomanjkanja dokazov zdi samomor skoraj izključen. Nimam razloga, da bi dvo-1 mil o verodostojnosti vašega listka, Faber. Napisala vam je ta listek v vašem stanovanju. Hotela vam je nekaj zaupati. Zelo možno je, da bi imeli ključ do vse te uganke, če bi vedeli, kaj vam je hotela povedati. Pokažite ta listek gospe Opravilovi, morda nam bo potem lahko kaj pojasnila.« Faber je vrgel listek Opravilovi pred noge. Pobrala ga je. Prebrala ga je dvakrat. Potem je zmajala.z glavo in rekla: »Zaman. Ne vem, kaj je mislila s tem. Če bi hotela kaj posebnega sporočiti gospodu Fabra, bi gotovo to prej zaupala meni.« »Vi je tisti večer sploh niste videli?« »Ne, nisem bila doma. Nikdar si ne bom tega odpustila.« »Torej ne veste, da bi bila imela kar kuli na srcu? Ali vam besede .Nekaj ti moram sporočiti ne povedo ničesar?« »Ne, gospod doktor, prav ničesar.« »Morda ve kdo, kaj je delala ves dan v me- StU ?« Nihče ni odgovoril na to vprašanje. Faber ]e tiho zaklel in dejal: »Poglejte, gospod doktor, listek mi je pustila na stanovanju ob tretji uri popoldne. Hišnik jo je videl. Najbrže se je vrnila potem takoj domov.« »Gospa Paštrovičeva je imela naročenega frizerja od dvanajste do poldruge ure,« je dejala Opravilova. »Tega se dobro spominjam, ker sem ji ga bila jaz sama naročila za to uro. Na kosilo pa je navadno zmerom hodila šele od frizerja.« »Recimo, da je za kosilo potrebovala pol ure. Kje je bila potem med drugo in tretjo uro? To bi morali ugotoviti,« je dejal komisar. »Za božjo voljo, kaj nam mar, kje je bila!« je kričal Faber. »Pri vseh zlodjih, sama se ni ubila, a vse drugo nas nič ne briga!« »V sobi imam spravljen njen žepni koledarček,« je rekla Opravilova. »Morda si je zaznamovala v ujem, kaj vse je morala tisti dan opraviti Imela je navado, da si je natanko beležila vse sestanke in vsa naročila, ki jih je imela. Če dovolite, stopim ponj.« »Kaj pravite, gospod Paštrovič?« je vprašal komisar. »Ali nimate ničesar proti temu, da pogledamo v ta koledarček?« »Seveda ne,« je odvrnil Andrej. Opravilova je prinesla koledarček. »Res ja, kakor sem dejala. Zaznamovala si je V3e opravke. Tu je dan, ko je umrla.« Odprla je v rdečo kožo vezan koledarček in ga izročila komisarju. Nastala je globoka tišina. V tem napetem pričakovanju je bilo nekaj strašnega, strai-nejšega od vsega, kar so bili že doživeli ta dan. »Hej!« je vzkliknil komisar in njegov rst se je ustavil na srednji strani. »Da, tu je i o,« je dejal. »Ob dvanajstih frizer, kakor je bila rekla gospa Opravilova, in to je prečrtano. Torej je bila pri frizerju. Potem kosilo v restavraciji, in tu je neki znak. Ali kaj naj bi bilo to? Ob dveh Beker. Kdo neki je ta Be-ker?« Komisar je vprašujoče pogledal Andreja, a ta je zmajal z glavo. Potem je komisar vprašujoče pogledal Opravilovo. »Beker?« je ponovila Opravilova. Nikoli ni-em slišala tega imena iz njenih ust.« »Vendar je tu napisano črno na belem,« je dejal komisar in vrnil koledarček Opravilovi. »Preberite sami. Beker, in to ime je prečrtano z debelo črto. Sestala se je torej s tem človekom, pa naj je bil kdor koli že.« Opravilova je pozorno ogledovala zapisano ime in napeto premišljala: »Beker ... « »Prepričan sem, da bi razvozlali vso to zamotano reč, če bi mogli izvedeti, kdo je ta človek,« je dejal komisar. »Ali ni bila morda v rokah upnikov?« »Gospa Paštrovičeva?« je prezirljivo vzkliknila Opravilova. »Ali ni imela nobenega sovražnika? Nikogar, ki bi ji grozil ali kogar bi se bala?« »Gospa Paštrovičeva in strah?« je menila Opravilova. »Ničesar in nikogar se ni bala. Ena sama reč je bila na svetu, ki se je je bala, a to je bila misel na starost in na počas..o umiranje v postelji. Neštetokrat mi je govorila: .Dana, rada bi umrla hitro, kakor se upihne sveča'.« Medtem je začela Opravilova znova listati po koledarčku. Naenkrat je zaklicala: »Tule sem nekaj našla na zadnji strani med telefonskimi številkami. Beker — a poleg je številka 1488.« »Odlično, Dana,« je zaklical Faber. »Ni star ra leta bo postal iz vas še izvrsten detektiv. Le škoda, da ste zaspali dvanajst mesecev.« »To je gotovo njegova številka,« je dejal komisar. »No?« je vprašal Andrej in si prižgal cigareto. »Ali ga bomo poskusili dobiti? Frank, zahtevajte telefonsko zvezo z mestom in po-kiičite številko 1488. Pojdite že, kaj še čakate!« (Dalje) Malo zabave ?a m'ad'no M o w w m Ljudska pravljica (T@0t) Živel ie bogat oče, ki ie imel dve hčerki. Nekoč pa se ie oče odpravil na dalino pot. Pred odhodom ie še vprašal hčerki, kakšna darova si želita Stareiša si ie želela svileno ruto mlaiša pa lonec maiarona. Ko se ie oče vrnil in prinesel darova, ie bila stareiša zadovolina z lepim darom, mlaiša pa ni bila videti prav vesela, ker se ii ie maiaron zdel tako čuden. Postavila ie lonec z maiaronom na okno svoie sobe in ga zalila. ker je bila prst v niem suha. Tisti trenutek pa je vstal iz lonca lep mladenič. Mladenka se ie prestrašila a mladenič ii ie rekel. nai se ga ne boii. Deial ii ie še. nai prinese zvečer pol golide pravkar namolženega mleka V tem mleku da nai ga okoplie. s čimer da se bo rešil zakletve. Stareiša sestra ie pri vratih slišala niun pogovor Stopila ie v sobo a ni videla ničesar ker se ie mladenič spet spremenil v maiaron Zaslutila pa ie. kai se ie zgodilo. Črna zavist io ie začela mučiti in sklenila je uničiti sestri meno srečo Nabrala ie stekla ga zdrobila in skrivai položila na dno golide Ko ie zvečer mlaiša sestra prinesla pol golide mleka ie kmalu iz lonca stopil lepi mladenič Mladenka ga ie potisnila v mleko. Ko ga pa ie spet vzdignila iz kopeli, ie opazila da ie zelo ranien Mladenič ie zaradi ran nevarno zbolel in je moral ležati Mladenki se ie zasmilil, zato je šla po svetu, da mu najde zdravila Dolgo je hodila oo gozdu in se preživliala s samimi jagodami Po več dnevih ie prispela do hišice, v kateri ie bivala stara ženica Deklica jo je prosila za prenočišče, a stara ženica ji ie rekla, da bi io nieni sinovi vetrovi raztrgali. če bi jo našli ob Dovratku v hišici Deklica pa je le še prosila in ii tudi povedala svoio nesrečno zgodbo Zenica se ie naposled omehčala in ie deklico skrila v hišici Ko so se pozno zvečer vrnili vetrovi domov so že pri vratih začeli kričati »Duh po tuji krvi ie v hiši « Mati se ie izgovarjala, da ni niknpar v hl-7;ni Ko oa so ii vetrovi obljubili, da ne bodo tuji osebi storili ničesar hudega, jim je mati privedla deklico. Deklica je vetrovom povedala, zakaj je šla po svetu. Vetrovom se ie zasmilila, zato so ji svetovali, naj spleza ponoči na drevo pred hišico in naj čaka. Ponoči da bodo prilezle na drevo tri črne mačke: prva ob polnoči, druga ob prvi in tretja ob drugi uri. Na vsako da nai vrže nekai tresk, ki si nai jih vzame s seboj na drevo. S tem da bo vsako mačko ubila. »Od vsake ubite mačke vzemi mast.« ji je rekel eden izmed vetrov. »Potem pa namaži bolnega mladeniča najprej z mastjo prve mačke, nato z mastjo druge in naposled z mastjo tretje.« Mladenka ie storila, kakor so ji svetovali vetrovi. Od vsake ubite mačke je vzela mast in jo zavila posebej. Zjutraj se je lepo zahvalila stari ženici in vetrovom za zdravilo in šla. Ko se je deklica vrnila domov, je niso ta-koi pustili k mladeniču, ki ie že umiral, češ, kako nai bi mu mogla pomagati nevedna mladenka, ko niti naiimenitneiši zdravniki niso znali ozdraviti bolnega mladeniča. Skrivai se je morala deklica v času. ko ni bilo nikogar v bližini, pritihotapiti do bolnikove postelje Hitro ie nesrečnega mladeniča po-mazala naiprei z mastio orve mačke kar je imelo za posledico, da ie mladeniču takoj nehala teči kri iz ran Ko ea ie pomazala z mastjo druae mačke, so se rane zacelile, a ko ga ie nadrgnila še z mastio tretje mačke, ie mladenič vstal s postelie čil in zdrav. Pa še lepši ie bil zdaj kakor ie bil prej. Mladenič se ii ie prisrčno zahvalil in pobegnil z njo da bi jima nevoščljiva stareiša sestra spet ne storila kakšnega zla Pobegnila sta v dalino deželo kier ie bil mlade-ničev oče kralj Tam sta se vzela in bila srečna Na gostiji ji ie princ povedal da ga ie uklela v maiaron princesa določena mu za ženo ker ie bil prišel pijan-k niei »Vse to se mi ie pač moralo zgoditi,« je menil mladi princ »ker bi sicer ne bil dobil ! ihp ^O^ifV, „ Po Steubmt 18 ticmei Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v Indijanski vasi Oko se mu je za trenutek zablislcalo. Preizkušujoče je pregledal vse vrste od mladeniča do mladeniča, dokler se mu ni oko ustavilo na Malem lovcu. Potem je vzkliknil — njegov glas je naenkrat zvenel malo preteče. »Vi hočete biti šavanski otroci iti »e drznete ravnati zoper svoj rod' Mladina nas hoče prisiliti, da delamo po njeni volji7 Mat verjameš ti, Tekumze. mar menite vi drugi da se da Kornstalk od otrok k čemur koli ore.uhti ?« Toda rekumze se je spet znašel in se ii dal zmesti, čeprav ga je spremeiVno vrhovnega poglavarja prestrašilo S svojim resnim glasom jp dejal: »Izgubljen in pogubljen je, kdor -avna zoper odločitev svojepa naroda, toda nihče nam ne more braniti, da ne bi bili t- ■ > emu bratu Rrzonožru. Rod mladih gorskih levov je pil krvno bratovščino z Brzono?cem in ? Belo bojevniško puščico Če je v nevarnosti eden so v nevarnosti ti"1' v* '""d Z^ga enega je tudi zmaga ostalih in če je eden zapisan smrti, hočejo umre«i tudi drugi. Fnko smo sklenili in tako bodi!« Tekumze je izpregovoril zlasti potrditev krvne bratovščine posebno krepko. V zadnjem stavku je zvenela nenavadna odločnost. Nekoliko se je oddahnil, potem je rekel glasno, bolj kakor je bilo potrebno: »Narod lahko sklepa o smrti in življenju Brzonožca in Bele bojevniške puščice. Mi tega ne moremo, toda njuna smrt in življenje je tudi na*i smrt ali življenje.« Kornstalk je molčal. V napeti tišini je bile čuti le divje pretme, ki lih je tiho mrmral predse Usnjena ustnica. Ta se je pač zavedal, r' je njegova igra izgubljena. Saj te«8 par ne more za nobeno ceno terjati, da bi žrtvovali kar sedem dečkov z obema svetlolaseema vred Usnjena ustnica je z zamolklim glasom sikal svojim nosaoem nai ga odnesejo odtod. To se je zgodilo Kornstalk je mirno gledal. Ostali pa so mirno dalje sedeli na svojih prostorih Usnjena ustnica "i bil daleč, ko je Kornstalk z grmečim glasom zavpil, da je tudi Usn jena ustnica lahko razumel besedo za besedo ne da bi moili prodali avranno venduto — bodo bili prodali med nežno rdečimi, komaj razvitimi listi. Da, saj to morajo biti le njene gladiole ... prav take, kakršne je vedno pošiljala gospa Dovelova, še na pol v popju ... V najbolj nerazvitih popkih najde kokain ... Aja je čedalje nestrpneje odpirala popke ... Toda v cvetnih čašah ni bilo nič ... prav nič ... »Izpraznili so jih, lopovi! Umoriti me hočejo! Počasi, uro za uro me hočejo trpinčiti in potem umoriti... « In že je zagledala kakor oblak veliko pošast, ki je vstajala iz kota. Počasi in težko se je bližala, da ji je steklenelo oko od groze. Pridržala je sapo v napetem pričakovanju ... Oblak se je začel razvijati kakor velikanski svaljek in se sukljati sprva s težko, a tem bolj strašno počasnostjo, a pozneje z vrtinča-sto naglico, ki ji je jemala zavest. Iz kolobarjev v zraku pa je izstopalo na tisoče malih živih bitij, ki so z migotajočo naglico lezle proti Ajini postelji... Bile so mravlje, rdeče mravlje, katerih se je Aja najbolj bala. Lezle so po svetlem lesu navzgor, rinile so se pod odejo in. v zglavje ... Aja je začutila prve ugrize na rokah in nogah ... Zakričala je ... V polovici minute je bila usmiljenka na mestu in je prižgala luč. Bolnica je ležala na postelji vsa zmučena in potna, tresoča se od strahu. V njenih očeh je še vedno ležala groza, njeni prsti pa so stiskali in mečkali raztrgane cvetove gladiol... Usmiljenka je poravnala vzglavje in pobrala nekaj cvetov, a ostale je bolnica z ljubosumno kretnjo pograbila, da bi jih usmiljenka ne .odnesla. »Kaj vas je tako preplašilo?« je tiho vprašala. Odgovor je bil le nemo strmenje bolničino, ki je trajalo odslej vse do jutra. Ob osmi je v sosedni sobi zazvonil telefon. Za trenutek je stopila sestra k aparatu in priprla vrata sobe. Zdravnik se je stalno ob tej uri informiral o stanju bolnice v prečuti noči. Vendar še prej, ko je utegnila sestra sneti Nekaj stavkov za vajo: Le pecore hanno sempre temuto i lupi e sempre li temeranno. Credendo che non avesse ricevuto (konjunk-tiv preteklega časa) la mia lettera, gli ho scritto (deležnik nepravilnega glagola serive-re) una seconda volta. Si črede che questo uomo sia onesto e che paghera i suoi debiti. — Prevod: Ovce so se zmerom bale volkov in se jih bodo zmerom bale. Ker sem mislil, da ni bil prejel mojega pisma, sem mu pisal * Nov italijanski poslanik pri slovaški vladi. Te dni je bil pri predsedniku slovaške republike dr. Tisu v avdienci dr. Paolo Corte-se, novi italijanski poslanik v Bratislavi. * Hrvatski praznik v Ljubljani. Neodvisna Država Hrvatska je bila ustanovljena dne 10. aprila 1. 1941. Prva obletnica njene ustanovitve se je svečano praznovala v Zagrebu in po vsej Hrvatski. Tudi hrvatski konzulat v Ljubljani je priredil proslavo tega zgodovinskega spominskega dne s svečano zahvalno službo božjo v stolnici. Po maši je sprejemal konzul v beli dvorani hotela Uniona čestitke. Obenem je bil prirejen sprejem za hrvatsko kolonijo Ljubljanske pokrajine. Istega dne zvečer je g. konzul sprejemal predstavnike oblastev. * Zadnji svojega rodu. Italijanski letalski poročnik Piccolo Piccolomini je nedavno umrl na bojišču. Rod Piccolominiiev je že od ne-kdai slaven. Iz njega sta znana jz svetovne zgodovine zlasti dva moža. Prvi, Enio Silvio de Piccolom ni, je kot papež Pij TI. od leta 1458. do 1464 vodil cerkveno državo, drugi pa je slovit vojskovodja iz tridesetletne voi-ne in maršal Piccolonrir Plero. voivoda Amalfi, ki se ie rodil 1 1599 v Florenci. slušalo, je začula v bolniški sobi divji beg bosih stopinj in nato bliskovito odpiranje okna. Ko je bila z enim skokoi7i na vratih, se je bila Aja pravkar pognala v globino. V črno drapirani sobi so cvrketale sveče ... Visoki oleandri so kakor zamolkli stražarji čuvali krsto, v kateri je ležala Aja. Le medlo se je odražala njena bleda podoba skozi gostoto črne koprene. Ob prsih, kjer je imela sklenjene roke, se je odpirala guba, v katero je silil žarek bližnjega plamenčka in osvetljeval košček njene bele kože na vratu. Tik glave so ji bili položili šopek nageljnov, tako da je čisto zakrival široko rano, ki jo je bila dobila pokojmea od padca na tlak. Baš je stopil Nino iz mrtvaške sobe, ko so mu najavili pošiljko cvetja... Odprl jo je in zagledal snopič rdečih gladiol, ki so bile okusno povezane s svilenim trakom. »Kako bi jih bila vesela, ko jih je tako zelo ljubila!« je žalostno pripomnila bolničarka. Nino pa je še zmerom molčal in žalosten mrcvaril nedolžno cvetje ... Zdajci pa je po-bledel, roke so mu omahnile kakor mrtve, zgrudil se je na stol in si z rokami zakril obraz. »Zdaj vem, zakaj jih je tako ljubila!« je zastokal in njegov glas je trepetal od zadrževa-nega joka, ko je rekel: »Sestra, nesite to cvetje njej, navdaja me z grozo ... Nesite, nesite brž, položite ga nesrečnici k nogam ... pričakuje ga!« Bolničarka je pokleknila na pregrnjen kle-čalnik in se v molitvi zazrla v droben, bridko nasmehljan obraz pokojnice. V vznožje je bila položila šopek gladiol, ki so rdele na belem oblačilu kakor sveža kri. V nemirnem cvrketu so prasketale sveče. Zdelo se je, kakor bi tiho šepetale med seboj in kakor bi se družile v pozdravu s čistim duhom Aje, ki je lebdel nad njimi.., KONEC drugič. Verjame se (dobesedno), da je ta človek časten in da bo plačal svoje dolgove. — Razlaga besed: la pecora = ovca; temere =l bati (temuto je deležnik, kakor od vendere venduto, od perdere — izgubiti perduto itd.); ricevere = prejeti (deležnik ricevuto. kon-junktiv se zgoraj rabi, ker sledi zavisni stavek glagolu, izražajočemu nekaj negotovega); la lettera = pismo; serivere = pisati (scritto ~ pisan — deležnik preteklega časa): la seconda volta = drugič, še drugič (dobesedno: drugi krat); credere = verjeti, misliti (= si črede — se misli, se verjame); sia = bi bil (konjunktiv zdajšnjega časa od glagola essere — biti; konjunktiv sledi za glavnim stavkom, ki označuje nekaj negotovega): onesto = časten, časti vreden; il debito = dolg * Smrt marljivega javnega delavca. V Novem mestu je preminil krojaški mojster in posestnik g. Feri Mikolič. Pokojnik je stal vsa leta v ospredju dolenjskega javnega življenja in si je posebno za razvoj obrtništva in gasilstva na Dolenjskem pridobil velike zasluge. Bil je dolga leta predsednik Združenja obrtnikov, predsednik novomeške gasilske čete, predsednik Godbenega društva, mestni svetnik in upravni svetnik kandijske posojilnice. V vseh društvih in ustanovah je marljivo deloval. Zaradi svojega lepega značaja je užival v vseh vrstah prebivalstva priljubljenost, posebno pa so ga cenili siromaki, katere je podpiral. Njegovo zadnje slovo je prepričljivo pokazalo, kako ga je spoštovalo vse prebivalstvo. Zaslužnemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin ! * Zatemnitev od 21. do 6. ure. Visoki k^ aii-sar Ljubljanske pokrajine je določil, da mora od 13. t. m. do nove odredbe traiati zatemnitev od 21. ure zvečer do 6. ure zjutraj. * Pristojbine za pisma in dopisnice v prometu z Nemčijo. Na podlagi posebnega sporazuma med italijansko in nemško poštno upravo so uveljavljene nove pristojbine za pisemske pošiljke v p-ometu z Nemčijo. Te pristojbine so: a) za pis;na do 20 gramov 1 lira, preko 20 gramov zi vsakih 20 gramov do največje teže 1000 gramov po 0.60 lire; b) za dopisnice 0.50 lire, z odgovorom 1 lira. Te pristojbine veljajo v prometu z Nemčijo, Češko-moravskim protektoratom in z Generalnim gubernijem okupiranega poljskega ozemlja. * Smrt znasiega mlinarja. V starosti 5S let je po kratki bolezni umrl v Novem mestu znani posestnik in mlinar g. Janko Znanec. Rajnki je po vsej novomeški okolici užival sloves enega izmed najpoštenejših mlinarjev. Ohranili mu bomo blag spomin! * Smrt upokojene šolnice. V Ljubljani je preminila učiteljica v pokoju ga. Milka Vo-glarjeva. Zapušča soproga Lojzeta in sina Milana. Blagi ženi bodi ohranjen lep spomin, žalujočim sožalje! . * Smrt dobre žene. V Ljubljani je po kratki bolezni umrla ga. Angela Vidmarjeva, uradnica Trboveljske premogokopne družbe, soproga našega uglednega književnika g. Jožeta Vidmarja. Preminila je natanko dva meseca za svojo ljubljeno materjo go. Jerico Gomilar-jevo. Vzorna mati in žena je živela samo za svojo družinico. Njeno prerano smrt objokujeta soprog Jože in sinček Tit. Blag ji spomini Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * Oddaja odbranega fižola za seme. Na podlagi odloka Visokega komisariata je novomeško okrajno glavarstvo prejelo od pokrajinske kmetijske šole na Grmu 250 kg odbranega (selekcioniranega) fižola ribničana. Ker je ta fižol velike vrednosti, se bo gledalo na to, da prejmejo seme samo napredni kmetovalci, ki bodo skrbeli, da se fižol ne bo pomešal z domačim in da se bo čimbolj razširil. V ta namen se bodo razdelile večje količine, in sicer od dveh do 10 kg na posameznega posestnika. Zaradi tega naj vsi. ki se zanimajo za ta fižol, pošljejo svoja imena in naslove čimprej na okrajno glavarstvo. Fižol bodo posestniki dobili na kmetiiski šoli na Grmu verjetno na zamenjavo s čisto odbranim domačim fižolom. 0)®(An)ai(i (fi)®md * Potresni sunek v Ljubljani. Okoli 2 ure v noči od sobote na nedeljo so mnogi meščani občutil) nekai sekund trajajoč potresni sunek. Sledil mu je nato še drugi. Tudi na Barju so mno^i občutili oba potresna sunka. Iz Gorenjske Koroški okrcam načelnik na Gorenjskem. Te dn' ie koroški okrožni načelnik (gauleiter) dr Rainer spet obiskal Gorenjsko Na Bledu se je posvetoval z voditelji orožništva. policije in vojske Z Bleda se ie odpeljal v Kamnik. Dve zborovanji v St. Vidu nad Ljubljano sta bili te dni V Ljudski dom ie bila naiprei sklicana Hitlerjeva mladina Vodja prehranjevalnega urada iz Kranja ie vabil fante in dekleta naj se javiio za kmečko službo na Koroškem Nadalje so bili v Ljudski dom sklicanj davčni zavezanci, ki jim je davčni nadzornik Fischer iz Krania govoril o zdaj-šniih davkih Dve novi učiteljici. V Lomu nad Tržičem so dobili dve novi učiteljici: Helgo Schmitzer-ievr> - ^"pn^SVp Pp>rh°r«ob!aoerievo Iz Spodnje Štajerske ..^it zdravnika. v Vuzenici je umrl v starosti 71 let priljubljeni zdravnik g. dr. Maks Pregl. Pokojnik je bil po rodu iz Brežic, visoko šolo pa je končal v Gradcu, kjer se je udejstvoval v slovenskem dijaškem društvenem življenju. Služboval je v raznih krajih, nazadnje celih 30 let kot okrajni in železniški zdravnik v Vuzenici. Naj inu bo lahka štajerska zemlja! Veliko zborovanje v Mariboru je bilo 12. aprila v proslavo obletnice priključka Spodnje Štajerske k Nemčiji. Govoril je okrožni vodja (gauleiter) dr. Siegfivied Ueberreiter. Namesto hmelja sočivje in krompir. Kakor smo že poročali, so nemška oblastva na Spodnjem štajerskem odredila znatno omejitev pridelovanja hmelja. S hmeljem posaje: površina v Savinjski dolini se je skrčila od 18: ha v letu 1939 na okroglih 684 ha Tako pridobljena zemlja se bo porabila za pridelovanje sočivja in krompirja. Ženska skupina v Gornji Radgoni priredi vsak mesec domovinski večer, na katerem poročajo o storjenem delu in o nalogah v novem mesecu. Smrtna nesreča na postaji. Na tovorni po staji v Mariboru se je pripetila huda nesreča. 50 letni mizar Anton Potočnik iz okolice Maribora je bil zaposlen na strehi tovorne postaje. Naenkrat mu je pa spodrsnilo in padel je raz streho. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Iz Hrvatske Ustanovljena je hrvatska pravoslavna cerkev. Na prošnjo pravoslavnih vernikov je dr. Pavelič izdal zakonsko odredbo o osnovanju hrvatske pravoslavne cerkve. Nov poverjenik glavnega ustaškega stana. Poglavnik je imenoval kmeta Pajo Ravljiča za povenenika v glavnem ustaškem stanu. Naivišja cena mlekn v Zagrebu. Za področje zagrebške mestne občine je od 1. t. m. določena nova najvišja cena v nadrobni nrodaji za mleko, in sicer 7 kun za liter Kdor bo prodajal dražje, bo kaznovan z zaporom do šestih mesecev in denarno ka""Ho ^o 500 000 kun. Hrvatski delavci v Nemčiji. Delavci, ki se obvežejo, da bodo ostali v Nemčiji več kak -eno leto, moraio dovršiti posebne tečaje in delati tonite. Hrvatski listi naglašajo, da imajo na ta način hrvatski delavci veliko korist, ker se strokovno izurilo §> sa Rešiteljica žaga Iz Srbije Direktor Tomaž so nesrečni zelo, ker kurji jim britof širok je tako. Jim z mize klobasa prijetno diši. a kai ko balon iim do nie ne oustl. Študirajo, kai nai v zagati storijo, od tuhtanja silno Tomaž se potijo. Pogruntajo pravo, po žago hite r zarezo si v mizo polkrog narede. Srbska narodna banka je sklenila ustanoviti svoje podružnice na vseh sedežih okrožnih načelstev, kjer jih doslej še ni bilo. Tako je bila te dni otvorjena tudi nova podružnica banke v Valjevu. Sojo bodo sadili v Srbiji. Načrt srbskega kmetijskega pridelovanja določa med drugim tudi pridelovanje soje. Posajeno bo s sojo 6520 ha zemlje. Od tega pride le na Mačvo 3000 ha. V polkrogu Tomaž svoi balon zdaj tiščijo z rokami orožje junaško vihtijo Zdaj bodo s klobaso lahko se borili in v britofu kurjem jo z vinom zalili M se ilal KgasatI Vinski trgovec Jaka ie strašno jezen. Kupec M,ha mu je namreč poslal nazai velik 7,aboj vina v steklenicah. »Delno to niso tiste vrste ki sem jih naročil,« mu piše kupec »Razen teaa ie pošiljka prišla tri tedne prepozno da ie ne morem več rabiti, zato vam vse skupaj vračam « Jaka bi se od jeze najrajši zgrizel Ce bi bilo vsai nekai steklenic ubito, da bi iib temu nesramnemu stiskaču zaračunal! Pa ne niti ena steklenica ni razbita! »Vseeno.« zakolne Jaka sede za mizo in napiše kratko pismo: »Pošiliko, ki ste mi jo vrnili, prejel toda petnaist steklenic ie bilo razbito in vino ie izteklo zato vas moram na žalost za škodo obremeniti.« Ze čez nekaj dni pride odgovor: »Spoštovani gospod! Potriuiem preiem vašega pisma, toda obremenitev za petnaist razbitih steklenic moram odločno odkloniti, ker imam priče za to. da so bile steklenice že ob preiemu razbite in prazne. Z odličnim spoštovaniem Miha.« « PRIZANESLJIVO Avtomobilist: »Gospa, povozili so vam psa. Tu sem vam prinesel pasjo znamko in uro.« Gospa: »Kakšno uro, za božjo voljo?« Avtomobilist: »Nikar se ne razburjajte, gospa, s psom je bil namreč tudi vaš mož...« P® iorasovD s^dfioa X Doslej je bilo iz tujine preselieno J50.000 Nemcev v Nemčijo. Družba v Berlinu, usta-novliena za preselitev Nemcev iz raznih držav v Nemčijo obiavlja podrobne podatke O dozdaišnii preselitvi Nemcev V teku lanskega leta so bili pomladi preseliem Nemci iz Litve, v jeseni pa Nemci iz Ljubljanske pokrajine. V manjšem številu so bili preselieni še Nemci iz Francije Bolgarije in Srbije Za posamezne dežele navaja poročilo naslednje podatke. Iz Estonske ln Letonske so bili preseljeni Nemci najprej v jeseni 1 1939 pa še pomladi l 1941 in ie bilo skupno preselieno 80 076 oseb Iz Južne Tirolske ie bilo proti koncu leta 1939 preseljeno 219 094 oseb iz Volinije, Galicije in Narevskega področja orav tako v jeseni 1. 1939 134 267 oseb V naslednjem letu. to je v letu 1940. je bilo preselieno iz Poljske generalne guberniie 30 495 oseb iz Besarabije in severne Bukovine v jeseni istega leta 136 989 oseb in iz Dobrudže in južne Bukovine v decembru istega leta 76 756 oseb Lani pa ie bilo pomladi prese- ✓ ljeno iz Litve 50 471 oseb iz Francije sredi leta 6096 oseb proti koncu leta pa iz Ljubljanske pokrajine 15.800 oseb iz Bolgarije 423 oseb in iz Srbije 993 oseb S tem ie skupno število preseljenih Nemcev naraslo na 751.460 oseb. izmed katerih je bilo 250 000 oseb s Dremoženiem X Cepljenje proti oslovskemu kašiju v Nemčiji. Oslovski kašelj velja med ljudstvom za nadležno, pa ne nevarno bolezen. To naziranje je le tedaj pravilno, če gre za otroke, ki štejejo nad dve leti. Ker je bolezen za najmlajše tako nevarna, je umljivo, da ji zdravstvena oblastva posvečajo stalno pažnjo in zato je tudi razveseljivo, da so v zadnjem času proti njej dosegli pomembne uspehe, in sicer z zaščitnim cepljenjem. O tem poroča neka nemška strokovna revija. Izkazalo se je, da postane umrljivost malih otrok za oslovskim kaš-Ijem znatno manjša, če uspe otroke cepiti, še preden začnejo kašljati. X Koosevelt zahteva neprekinjeno delo v tvornieah. Iz Buenos Airesa poročajo, da je predsednik Zedinjenih držav poslal predsedniku Zveze delavcev avtomobilske industrije pismo, v katerem pravi, da bo treba v tvornieah delati neprekinjeno vseh sedem dni v tednu in da se bodo morali delavci odreči izrednim mezdam za delo ob praznikih in ponoči. x Zemlja se je vdrla. V pokrajini Ardesu v Rumuniji se je vdrla zemlja. Nad 20 kmečkih hiš se je porušilo. Po srečnem naključju so se ljudje še o pravem času rešili. X Neka vrsta rib naznanja potrese. Japonski naravoslovci so v Kitajskem morju odkrili čudno nbo. ki se ponaša s tem. da naznanja potrese Ko so opazovali ribe te vrste v akvarijih, so ugotovili, da postajajo štiri ali pet ur pred potresnimi sunki skrajno nemirne in plavajo v vseh smereh sem in tja ne da bi imele za to vedenje kakšen viden razlog Cez nekaj časa se živali nenadno ustavijo in vztrajajo v popolni negibnosti, kakor da jih je omrtvičila groza Kadar se tako vedejo, ie čisto zanesljivo pričakovati potresnih sunkov Raziskovalci preučujejo še nadalje lastnosti teh nenavadnih živih potre-somerov. ki utegnejo postati za potresne dežele velikega pomena. X Osem levov je ušlo. V Santi Marii v Argentini ie iz kletke ušlo osem levov, zaradi česar je med prebivalstvom nastal silen preplah O dogodku je bilo obveščeno vojaštvo, ki je s strojnicami prihitelo ljudstvu na pomoč. Po daljšem boju so štiri leve ustrelili, štiri oa so ujeli žive. HALI OGLASI SLIKE za nagrobne spomenike na porcelanu zopet redno dobavlja Franc Kune naslednik, »OMNIA« foto, Ljubljana, Wolfova ulica 6. Izdaja u konzorcij »Domovine« Josip KeUner, Urejuje Filip Omladtt Za Narodno tiskarno Fran Jeraa.