117. številka. (v Trstu, ▼ torek zvečer dne 29 septembra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" iihaja po trikrat na teden v testih i». danjih ob torkih, četrtkih in »obotali. Zj-jtranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, rečemo pa ob 7. ari večer, — Obojno izdanje stane: z* Jeden mesec . f. I,—, izven Avstrije f. 1.50 tri mesec. , „ 3.— , . . 4,š0 Sfc pol leta , . . 6 — , , , 9.— n vse ieto . . p 12,— , » «18.— Naročnino Je plačevati naprej m oaročbe Urez priložene naročnine to opravo oo ozira. Posamične štovilko se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lratu po S nvA. izven Tr.it n po 4 nvć. EDINOST Oglaai ae raiane po tarifa v petita; ia naslove s debelimi Arkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne znh?ule, do« mači oglasi itd. ie računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poftiljajo ureduifttvu alioa Caserma it. 13. Vaako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana so ne sprejamajo. Rokopisi ne vrafiaio. Naročnino, reklamaoijo in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pic-v eolo bfit. 3, II, nadat. Naročnino ia oglase je plačevati loco Trst. odprte roklama eife so proste po itn i a e, Blatilo slovenskega političnega društva za Primorsko. edinosti Je moe". „Compagnia brutta"., (Iz „Slovenca".) Iz I st r e , dne 24. sept. (Zvršetek.) I Grof Badeni jih je pač moral spoznati z njihovimi zagovorniki v Trstu na čelu. Saj ni prišel j n. pr. v Poreč samo gledat vinske kleti, kakor se ! je baje nekje izrazil. Jaz mislim, da bi bilo naj- i bolje, ako bi si bil dobro ogledal klet, kjer se toči 1 peklenski strup protidinastfčuega, irredentističnega : mišljenja, strup, s katerim se že leta in leta napaja slepo, ubogo istrsko ljudstvo. — Če je pa dobro pregledal to klet, ne vemo. To pa vemo, ' da bi bilo silno koristno za Istro in za Avstrijo, { da bi sploh zaprl to peklensko framasonsko klet, j izpraznil, ako ne popolnoma podrl. To bi bilo naj- ! bolje. — Hi poštenim Italijanom pač ne želimo j slabega, naj žive mirno z nami, saj so dobri ljudje! Bojevali se bomo pa vedno proti sedaj vladajoči kliki v Istri, in sploh na Primorskem! ; Gotovo tudi drugače ni mogoče ; ako se sami ne branimo, nam pač nihče ne pomaga. Saj nas sama vlada ovira, kjer le more. Vlada je pač ve- 1 dela, da pride grof Badeni na Primorsko, posebej , ie v Istro. Ali nam je pa kedo povedal ? Nihče, i med tem ko pozitivno vemo, da so za njihov pri- I hod vedele vse najnavadnejše podrepnice italijan- j ske klike 1 — Dobili smo brzojav od nekodi, da ' pride grof Badeni tod in tod. Slučajno je prišel i brzojav v roke navadnemu agitatorju italijanske i stranke. 0, kako se je mož začudil, rekši: „kaj 1 ne veste, da pride grof Badeni v . . . ., kedaj mi to že znamo". Slovanski obč. zastopi tega niso smeli vedeti, ampak zaznali so Še le drugim po- ! toni, žali Bog! precej pozno. Zakaj vse to? Loža ; se boji resnice — italijauska framasonska klika je i hotela tako, bala se je in se še boji, da bi na ! PODLISTEK. T | In še enkrat divja trta. Ozrl sem se za glasom in ravno na obronku balkona sem zazrl, kako moli iz zelenja trte bledo možko lice. Velike sanjave oči so bile uprte v okno nad balkonom in iz njih žarel je pošastni plam nesrečne ljubezni. Tu in tam se je dvignil iz med perja mučen vzdih in, družeči se z milotožnimi glasovi instrumenta, kipel gori v okno nad balkonom, na svojih perotih pa je nosil sanjavo ime „Anto-nina". V poslednjem . hipu pa sti že stali na balkonu dve tamni osebi in šepetali med seboj; čul sem posamezne odlomke: tln sedaj je uničeno vse!" „Vse...« »Prej niso mirovali, bolelo jih je, videti dvoje v ljubezni srečnih bitij in razmesarili so nama srci!" ,A tudi sedaj niso še mirni...« „Antouina lw » — vedo, da se ljubiva tudi po smrti, a da v gomile dno ne more seči njihova zlobna moč — oj, ako bi mogli i to, razprali bi si do krvi prste, samo da bi dosegli mjr vesti, ki jim očita grozno krivico noč in dan!" „In mi dva se ljubiva, kaj ne, zvezdica moja ?■ „Da. moj Rodolfo, in najine ljubezni ne bode I konec, ker je večna..." »Večna !« »Rodolfo !« Dunaju ne spoznali naših razmer, prav kakoršne so. Čudimo se pa, da se vladi vendar enkrat ne odpro oči, kajti kjerkoli nastopa italijanska klika zoper sv. vero in zoper Slovane, nastopa ob jednem proti vladi. Judovski prijatelj, brezverec Spadoni v Trstu, ee pač ni mogel bolj očitno pokazati ir-redentista, kakor je to storil o priliki, ko je govoril zoper slovesnost kronanja kipa žalost. Matere božje pri sv. J,ustu. Glejte ga predrzneža židovskega: kaj je nam Avstrijancem mari italijanski praznik 20. septembra?! Vendar se je smel tako vjedati vpričo vladnega zastopnika, — ki mu je tudi dobro odgovoril. Sicer pa je loža internacionalna, pomagati si morajo eden drugemu. Ker je pa italijanska gospdda dobro vedela, da se ji ne zgodi kaj slabega, tudi ako uprizori kake nerede, se je tako daleč spozabila, da je res provzročila nerede še celo v pričo ministerskega predsednika grofa Badenija, češ, saj se nam ne zgodi ničesar. Večkrat si pa skoraj ne vemo prav razlagati, je-li ono divje tulenje in žvižganje veljalo samo Slovanom, ki so minist. predsednika pozdravljali z „živio", ali pa celo minist. predsedniku samemu? Setn pa tje smo opazovali, da se je plač.\na druhal ostentativno oddaljevala od pre-ganjenih in se približevala kraju, kjer je imel biti blizo minist. predsednik. Mi ne vemo prav, ali to smo opazili parkrat. Kdo ve ?! Če si pa upajo kaj takega, potem se ne smemo čuditi, da so razmere v Istri res neznosne. Je-li mogoče, da se taki ljudje vzgajajo ? Mogoče. Čuli smo iz verodostojnega vira, da je neki baje zagrizen italijanski duhoven nekje učil otroke, da, ako vidijo kje ščava-duhovna, naj le kriceinupijejozaujim! — Faktum je to! Da pa taki otroci res izpolnujejo nauk svojega „Antouina !• Šepetala sta še dolgo in v nočni vzduh je pošastno odmeval mrtvaški poljub nesrečno ljubečih, nad katerih temnima postavama se je zibala v nočni sapi — kakor ona dva v objemih in poljubih --sanjavo se svojimi vrhovi trta... Hkrati je zazvenel za menoj domoniški smeh in se grozno razlegal po vsem gradu--bas isti hip posijala je luna polnim svitom v sobo in meni v lice, da mi je blesčelo. Prestrašen sem se ozrl, sredi sobe za mojim hrbtom stal je — Mon-tecclii, lastnik gradu in njegovo široko lice je bilo podobno luni na nebu. Smejočim — hreščecim glasom meje ogovoril: „Signore! Mar bi šli spat, mesto da se naslajate nad samolažini zaljubljenih pošastij! Kajti poluuoči je že in solnce vzhaja pri nas zarana. Ali morda želite, da Vam povem zgodovino te ljubezni kar stojć, predno Vas dovedem v spalnico polno škorpijouov ? Bodi Vam ! Signora Antcnina je moja nečakinja in signor Rodolfo je nje lepi nepridiprav. Ljubita se in vzeti sta se hotela. K sreči se nam je posrečilo, razdreti ju za življenje, kajti povem Vam — ha, ha, ha! Ljubezen ! Čemu ljubezen! Ali smo hoteli umirati na srcu ob živem telesu, samo da bi bila srečna onadva? Dovolj da trpimo ob smrti njiju sreče... Signore, signore! Vi ne veste, kako grozna pošast je ljubezen, ako jej vzrastejo peroti! Raste in raste, širi se iu širi iu slednjič Vam zaduši vse drugo. Zatorej jej treba striči peroti, ha, ha, peroti, peroti! učitelja, vidimo, saj to jim je največje veselje, samo, da so še plačani. Ako torej odraste vse to, jih dobe irredentaši, kadarkoli hočejo, ter kupijo za vse. — To je ona fakinaža: deloma slabi rokodelci, deloma postopači, ki ti večji del dneva preležavajo ali presedavajo, ter čakajo, od kod bi znal prileteti kak soldič. Da torej italijanski gospodi ni težko pri sleherni priložnosti kupiti in ščuvati to golazen proti Slovencem in Hrvatom, je pač oči vidno. Kdo bi se torej ne bal te divjaške, izstradane in napite druhali ?! Takih ljudij se je italijanska klika povsodi posluževala tudi zadnje dni, kjerkoli so bili nemiri, od Gorice do Pulja. Seveda smo med to druhaljo videli neke gotove osebe, — to je bil spiritus agens — a ti so nastopali in izginjali, ker se znajo varovati, in znajo tudi voditi. Tako je pri nas! Neverjetno, ali resnično. Res je, da bi se temu opomoglo, ako bi ie višje oblasti hotele. Ali naj si sami pomagamo ? Ne, ni mogoče. Braniti se moremo, a pomagati si ne moremo, ker pretepali se pač ne bomo, tako surov Slovan ni 1 Torej nam ne preostaje druzega, ko naši poslanci. Pa kaj, ko imamo samo dva, in ker je tako malo število onih, ki bi nam radi pomagali skupaj z našima poslancema. Ali to število narodnih zastopnikov in zagovornikov bi se lahko povečalo, število združenih slovanskih poslancev na Dunaju bi bilo lahko večje, ako bi bilo povsod toliko dobre volje, kakor jo je pri primorskih poslancih. Dobro vem, da to, kar pišem, morda ne bode povseči vsakomur, toda jaz ne pišem o kranjskih domačih razmerah, ampak o istrskih, ali potreba skupnega postopanja slovensko-hrvatskih poslancev na Dunaju je posebno nam, živečim ob periferiji, siluo velika, ta je nai<* yur*<4, vroča želja. Mi seveda upamo, da pride do združenja slovensko-hrvatskih poslancev v jednem klubu, ker Čedalje pošastneje se je razlegal ta smeh po gradu okrog. Mož je jel naposled prepevati in plesati in mene je postala groza. Skoro je posijalo solnce. Doli v vasi pa se mi je povedalo, da je Mon-tecchi zblaznel. Leto in dan prebiva v gradu, ki je prišel v njegovo last po smrti njegove nečakinje Antonine. Le-to so našli nekega dne zastrupljeno v njeni spalnici in njenega ljubimca s prebodenimi prsi na balkonu. .Čudno, da ste mogli prebiti v strašnem gradu, vsi se mu od daleč odmičemo ; seveda, popotnik! A ondi straši slednjo noč... zares. Glejte! Torej ste videli pošasti. Vsako noč se shajata na balkonu iu ondi zdihujeta, objemata se in poljubu« jeta, da odmeva po zraku, kakor jok duhov... saj pravim, groza! In stari gospod! Bog mu greh odpusti ! Pravijo, no, mi ne vemo, da ie on zakrivil nesrečo mlađih ljubečih in sedaj se pokori. Brez pokoja je in med ljudi se ne prikaže ; zaklet biva v zidovju sam in nekega dne — ali ste videli, kako raste ? — verujte nam, nekega dne ga zaduši divja trta in najdejo tudi njega mrtvega — pa kak<5! — V njenem objemu! Božja kazen, Signore, Božja kazen !* Po tistem dogodku ima divja trta še mnogo raočneji upliv na-me, kakor prej, kajti žnjo je spojena tako tesno usoda ljubečih, ki ne neha odmevati v moji duši z dovolj znauimi akordi. (Zvršetek.) srao vajeni vse upati; da se pa to res zgodi, nekako — dvomimu. ISicer pa mislim, da naši poslanci niso tako .strašni", da bi se ž njimi ne moglo skupno delovati za blagor vsega naroda, tudi če so po me-nenju lističa „Amico" „compagnia brutta". — Upam, da me razume vsakdo. Lepi „Amico" nam pa sedaj lahko pove, za katero stran naj se odločimo, dasiravno nam je njegovo menenjft jako mulo merodajno — naj se odloimo za njihove indirektne varovance, frama-sonsko kliko, ali naj se odločimo in oklenemo svojih poslancev. Volitev ni težka. „Amico* trdi, da so naši poslanci „compagnia brutta", in vendar so se edini slovenski, okoličanski poslanci krepko potegnili za sv. vero zoper brezverca Spa-doni-ja, za svobodo sv. katoliške cerkve; kar so p& okolic, slovenski poslanci, to so vsi drugi. Kje je torej „compagnia brutta", odgovori nam lepi „Amico 1" Mi pričakujemo saj polovico tako dolg članek, pisan zoper tržaške jnde in njihove služabnike v zagovor svobode cerkvene, kakor sto ga napisali o priliki procesije pri kapucinih zoper Slovane. Toda bojimo se, da se bojite, ne nas, ampak judov in fiamasonov, bojite se resnice, in vendar nas hočete učiti nior&le. — „Compagnia brutta" je po morali prepovedana, zapomnite si to, vi p s e v d o - m o r a 1 i s t i 1 Župnik iz Istre. Tretji spol. Po Viljelmu Fer r ero v ,La ltevue des revues". (Dalje.) Jeden najznamenitejših pojavov angleškega življenja v tem stoletju je prodiranje ženstva na vsa polja, ki so bila prej monopol možkegaspola; v rokodelstva, umetnosti, znanstvo in tako dalje ; ženska se dviguje čedalje više, razširjevaje s tem meje kraljestva lepote in gracije, kojega kraljica je bila od prvih početkov civilizacije. To zmagoslavno dviganje angleške žene pa je naravnost v zvezi z naraščanjem množice neomoženih žensk. Nekega dne so se v Londonu prepirali o idejah o ženskah, razvijanih od Lombrosa in mene, in o duševnem razločku med možem in ženo ; in v dokaz, da tega razločka ni, so navajali zgled angleških žensk, ki na vseh poljih človeške delavnosti isto vrše kakor moški. Ko so že dolgo trajala razpravljanja o tem, presekal sem jih na kratko z besedami: „Saj to niso ženske, one sestavljajo tretji spol*. Takrat sem mislil, da sem napravil jeden tistih bonmot-ov (dovtipovj, kakoršnih se človek rad poslužuje, ako se hoče izrezati iz pričkanja, ki mu dela zadrego; pozneje pa, ko sem natančneje premišljeval to stvar in sem prej in pozneje imel priliko opazovati večje število teh angleških gospodičin, prepričal sem se, da v tem dovtipu tiči dokaj znamenita psihološka in fizijo-loška resnica. Položaj ueomožene ženske, zatiranje ljubezni in materinskega poklica, preminja brez dvojbe žensko osebnost na več stranij, kajti žeuska, ki ni niti mati uiti se ni omožila, ni popolna žeuska; na drugi strani pa to zatiranje krepi osebnost, podeljevaje priliko za pretirano razvitje nekih naklonjenosti j in delnih hipertrofij (Hipertrofija: posebno dobro branjenje in razvijanje posamičnih organov telesa), ki morejo nadomestila dajati marsikaki nepopolnosti. Delovanje reprodukcije je zavisno v fizijološkem in psihološkem oziru od precejšne izgube moči kakor pri moskeui tako pri ženski, osobito pa pri ženski, ki mora stvoriti novo bitje iz snovij lastnega organizma, ki je mora rediti in prvi čas njegovega življenja čuvati in v jednomer na tisoč načinov za nje trpeti in delati. Ako torej nima teh po-troškov, ostane ženski vsa označena moč na razpolaganje za osebne namene; ona se ne raduje tiste fizijološke neumrljivosti, o kateri govori Weissmann; človeški rod se pri njej ostavlja in se zaključuje za vedno; a zatrtje ljubezni in materinstva jej daje v uporabo vse njene indivi-duelne sile. Obljuba ali navada vedne Čistosti, piše Guyan, d&, celo meniško življenje je našlo denašnje dui nepričakovanega zagovornika v Ernestu Rena n u (Znamenit francoski pisatelj in — brez-božnik, ki je tajil božje rojstvo in poslanstvo našega Odrešeuika. To pa posebno v knjigi „Življenje Jezusovo". Op. ured.). Res, da se postavlja na sta- lišče, ki je popolnoma različno od krščanskega. Ako se navdušuje za vedno čistost, dela to iz čisto fizij&loških vzrokov; on jo jednostavno smatra za sredstvo, s katerim se poveča iutelektuelna zmožnost in doumljivost možganov. On veruje v nekako antinomijo med popolnim intelektuelnim razvitjem in ljubezensko rodovitnostjo ; pravi učenjak mora vso svojo moč združiti v svojih možganih in ne sme težiti za nobenimi drugimi kakor domišlje-vanimi abstrakcijami ali oblikami ; z odvajanjem vseh njegovih živijenskili m oči j v glavo mora njegov razum cveteti kakor polnocvetke, kojih krasota, provzročena vsled pretvarjanja praških nitij v cvetove, predpolaga nerodovitnost. (L'irreligion de 1' a v eni r. Pariš 1Č89, p. 257.) Prigovarjalo se je sicer, da ta opazka Renana in drugih o možu, velja tudi o žeuski: češ, da ljubezen, ki slabć upliva na razum moža, razum ženske krepi, in kakor sta brata G o n c o u r t rekla nekje, ni velikega dela, katero bi bila ustvarila devica. Nočem se prepirati o tej pregovorski opazki; a če bi tudi čistost žensko napravljala nezmožno za velika dela duha, bi jej vendar ne jemala nade v vspeh življenskega boja. Ni treba, da bi vsaka mlada deklica srednjega meščanskega stanu, ki mora, ker ni našla moža, misliti na to, da si sama služi kruh, spisala „Nebeško komedijo" ali »Hamleta" ; dovolj je, da znazvrševati poklic, v katerem se njeno delo išče in se izplača. (Pride še.) Politiftke vesti. V TRSTU, dne 29. septembra 1896. Slovenci in nemški konservativci na Štajarskem. Praška .Politik" piše, omeni vsi, da so nemški konservativci izgubili večino v skupini kmečkih občin: „To bi utegnilo imeti posledic za volitev v deželni odbor. Znano je, da Slovenci žele med drugim, da bi bili zastopaui v deželnem odboru vsaj po jeduem členu. Ker pa ni pričakovati o znanem pravicoljubju nemških liberalcev, da bi se jim spolnila ta skromna zahteva, sklenili so pred dvanajstimi leti kompromis z nemškimi konservativci, koji poslednji so imeli takrat le 11 mandatov iz kmečkih občin; vsled tega kompromisa je bil združenimi glasovi konservativcev in Slovencev izvoljen v deželni odbor prelat K a r 1 o n. Za naslednjo dobo 1890—1896. poveriti bi se bilo moralo to mesto kojemu Slovencu. Toda ob deželno-zborskih volitvah v letu 1890. priborili so si konservativci mandat v kmečkih občinah bruških in s tem tudi večino v skupini. Ko je prišlo potem do volitve v deželni odbor, se konservativci niso ni malo ozirali na dogovor se Slovenci in so zopet kandidovali g. Karlona. Že takrat so Slovenci hoteii prestopiti v pasivno opozicijo, toda dotični predlog je pal v klubu 4 proti 4 glasom.Vsled predloga posl. Kienzla oprijeli so se Slovenci abstinence. Ako se torej Slovenci povrnejo v deželni zbor, odločali bodo o volitvi v deželni odbor iz skupiue kmečkih občin, in v tem slučaju menda ne opuste, da ne bi opozorili konservativcev na dogovor od leta 1884." »Politik* nam je tu povedala že znane stvari. Dobro pa je, da se vsako toliko osveži spomin na take dogodke, ki so jako poučni za sedanjost in bodočnost. In ti dogodki nam pravijo, da so nemški konservativci sklepali kompromise se Slovenci, dokler so jih potrebovali, kakor hitro pa niso več potrebovali Slovencev, so kar pogoltnili dano besedo. Ali taki dogodki ne silijo nas Slovencev do skrajne opreznosti in previdnosti? Tem bolj, ker moramo misliti, da v državnem zboru veljajo konservativcem ista pravila kakor v dež. zboru štajarskem. In če dobro premislimo in pretehtamo zvestobo štajarskih konservativcev, do besede, dane Slovencem v deželnem zboru, potem dobimo tudi nekoliko okusa o tem, kako se je postopalo se slovenskimi željami v Hohenwartovem klubu, v kojem so isti konservativci igrali prvo vijolino. Spinčič, Laginja, Na-bergoj in drugi, ki so se osvobodili iz spon reče-nega kluba — so storili s tem zares rodoljubno delo. A med nami je vendar še ljudi j, ki bi hoteli siliti slovenske poslance v Dipaulijev klub, koja skupina ne bi bila druzega gledć na naše narodne težnje, nego potonciran Hohenwartov klub z vsemi njega grehi in slabostmi!! Le popolna brezbrižnost za razvoj naroda more siliti njega zastopnike v take spoue. Nemški liberalci so nam sovražni, nacijonalci istotako, nemškim konservativcem pa ne gre vere . ... ali treba navajati še več argumentov za o s n u t j e jugoslovanskega kluba ? In ako narod slovenski ne pritisne z vso silo na poslance za to misel, potem bi morali žalostjo priznati, da ta narod nima zmisla za svojo lastno bodočnost. Antimasoni&ki kongres v Tridentu. V5e-rajšnji seji tega kongresa je prisostvovalo preko »ioOO oseb. Zboru je predsedoval kardinal Haller, kae-zonadškof solnograjski. Predno je pričelo razpravljanje toček dnevnega reda, jirečitalo se je mnogo pritrjevalnlh brzojavk, došlih iz vseh krajev sveta in pa brzojavna odgovora, došla od p a p e ž a in Nj. Vel. cesarja Frana Josipa. Sv. Oče izraža v svoji brzojavki željo, da bi delo kongresa imelo dober vspeh ter pošilja členom kongresa apostolski blagoslov. Cesar Fran Josip je odgovoril na bi-zojavko škofa msgr. Valusija, zahvaljuj^ se na čutilili udanosti, koje mu je izrazil kongres. Deželnozborske volitve na Zgornjem Avstrijskem. Včeraj so volile mestne skupine in trgovinska zbornica. Izvoljenih je 11 liberalcev, 4 konservativci, 1 antiliberalec. 2 nemška nacijo-nalca in 2 pristaša obrtne stranke. Liberalci so zgubili pet mandatov, konservativci pa pridobilijndnega. Cesar Fran Josip v Bukarešti. Včeraj je naš cesar dospel v Bukarešto in sicer v spremstvu kralja Karola. Na kolodvoru so našega vladarja pozdravili kraljica, kraljevič in kraljičina, vojaške in civilne oblasti in velika množica Ijud« stva. Župan je ponudil cesarju kruha in soli ter ga v svojem nagovoru proslavljal kakor mogočnega vladarja, skrbečega za ohranitev miru, toli potrebnega za blagor ljudstva. Cesar je odgovoril, daje ginjen na toli prisrčnem vsprejemu. Cesar je podal roko vsakemu dostojanstveniku. Gospe so mu izročile krasen šopek cvetlic. Po ulicah ga je pozdravljalo do stotiso£ ljudij. Vojaki so delali špalir. V palači avstrijskega odposlaništva je vsprejei cesar katoliško duhovščino, zbor diplomatov, in av-stro-ogersko naselbino. Povračajočega se v kraljevo palačo so ga pozdravljale velike množice ljudi. Na večer je bil velik mirozov z bakljado. Mesto je bilo sijajno razsvitljeno. Poljaki in Madjari. S Poljaki imamo mi avstrijski Slovani — kakor že dovolj znano — svoj ljubi križ. Najlepši načrti se nam razbijajo že a priori ob poznanem separatizmu bratov Poljakov. Umevno je sicer in naravno, da imajo Poljaki v Galiciji svoje posebne želje in da morajo v pošte v jemati posebne odnošaje v deželi Gališki. Tako stališče je opravičeno v raznoličnosti naše države — in ta raznoličnost se razteza na gospodarske in kulturne odnošaje. Kolika je n. pr. razlika med blagostanjem kmeta na Nižje-Av-strijskem in Češkem in pa med — mizerijo kmeta v Galiciji! Tu so razmere kakor noč in dan in posledica je, da treba res gališke potrebe meriti z drugim vatlom nego pa češke in da to raznoličnost mora še posebuo poštevati zakonodavec, kadar ustvarja zakone v povzdigo gmotnega, zlasti pa kultureluega blagostanja v državi na sploh. Vse zastonj: naša država se ne da upravljati le na jedno kopito, ker so razmere prerazlične med severom in jugom, med vzhodom in zapadom dr« žave — različne gledć na podnebje, glede na kakovost in rodovitnost tal, gledo na pridobniuske razmere in vsled tega tudi gledč na gmotno blagostanje prebivalstva, in slednjič — kar je le naravna posledica vsemu tu navedenemu — tudi glede na stopinjo kulture in izobraženosti, na koji stoji prebivalstvo posamičnih pokrajin. To razliko morajo poštevati zastopniki vsakega naroda ter so prisiljeni biti do neke mere sebičneži in separatisti. A to ne velja I« za av" atrijske Slovane, ampak tudi za Nemce. Kdor pazno zasleduje gibanje politiškega življenja, ie tudi lahko opazil neredkokrati, kak6 se križajo meneuja Nemcev iz planinskih dežel in onih iz Češke. Razmere so jim različne in zato so jim različne tudi potrebe. Cel6 ob imenitnem vprašanju ,Ali bodi uprava Avstrije centralistična ali pa avtonomistična ?* — niso jedini med seboj. Proti centralistični državi se sicer nimajo pritoževati Nemci z — narodnega stališča. Toda oni občutijo istotako kakor Slovani, da v gospodarskem pogledu je v Avstriji le škodljiva centralistična uprava — ker noče in ne more poštevati posebnih potreb v posamičnih kronovinah — in zato so tudi med njimi navskrižja v tem pogledu. Sosebno nova nacijonalna struja v Nemcih s« je jela odločno upirati centralistični upravi. To smo povdarili, ker smo hoteli pojasniti, da ni malo ne zamerimo poljskim poslancem, ako ob posamičnih slučajih poštevajo svoje posebne gališke potrebe, koje morda niso idpntične z našimi južnimi potiebami. Saj vidimo cel6 v malem krdelcu naših slovenskih poslancev, kako včasih ne morejo stati vsi na istem stališču gledć na posamična gospodarska vprašanja. Vzemimo le n. pr. vprašanje druge železniške zveze Trsta z notranjimi deželami, pa imamo dokaza dovolj o resničnosti naše trditve I Kaj čemo, razmere so take, in razmeram, kakor jih je ustvarila božja narava, se mora uklanjati človeška volja I Iz vsega, kar smo povedali tu, je razvidno, da mi ne sodimo tesnosrčno postopanja zastopnikov posamičnih pokrajin. Sosebno ob gospodarskih vprašanjih treba jim dovoliti svobode do gotove mere. — Sedaj pa se povrnimo tja, kjer smo stali v uvodu teu» vrstam — k separatizmu Poljakov. Njih smo morali obsojati do sedaj, ker so preko-račali dovoljene jim meje, ker se v pošte vanju svojih posebnih galiških odnošajev niso omejevali na posamične neizogibne slučaje, ampak jim je separatizem postal načelo in so z istim pre-prečali v prvi vrsti, da med avstrijskimi Slovani ni moglo priti do sedaj niti do relativne vzajemnosti. O posledicah temu ne treba govoriti, ker so znane in jih občutimo vsi in po vseh kosteh. Tu imamo nemško nadvladje v Avstriji, italijansko v primorskih pokrajinah in madjarsko v ukupni monarhiji. A najlepša je na vsem ta, da ob tej svoji obnemoglosti v poli-tiškem pogledu niso zanemarjene le naše kultu-relne iu narodne potrebe, ampak tudi za svoje gospodarske potrebe ne moremo skrbeti, ker imajo nasprotniki v rokah sukno in škarje. Škoda torej povsodi, kamor se ozremo. A na vsem je kriva — vsaj po velikem delu — poljska tesnosrčiiost, ki se le prerada utaplja v zgodovinske spomine, na oue čase, ki se ne povrneje 11 i k-d a r več, mesto da bi se, pametno pozabivši na to, kar je bilo in se ne povrne več, umaknila skrbi in brigi za sedanjost, in da bi Poljaki gradili bodočnost sebi iu sokrvnim bratom. Poljska gospoda naj nikar ne mislijo — vzlic temu, da se jim sedaj razmerno dobro godi v narodnem pogledu —, da jim je narodna bodočnost zagotovljena, dokler je še živa v Avstriji le jedna sama iskrica tendencije ponemčevanja. Ako propademo mi Jugoslovani in Čehi — vsled tega, ker nismo bili vzajemni med seboj —, potem pride vrsta na Galicijo in mi moramo dvomiti, da bi se Poljaki sami mogli upirati mogočnemu, a po naši krvi še oja-čeuemu nemštvu. Se stališča naših ukupnih interesov torej — tudi poljskih! — smo vsikdar obsojali poljski separatizem, skrbeči le za hipno politiško nadvladje, a ne misleči na ustvaritev zanesljivih pogojev za trajno življenje — za bodočnost. Sosebno pa smo krvavečim srcem opaže vali poljsko koketovanje z — madjarstvom. V tem smo videli vrhunec zaslepljenosti — to je bil poglavitni greh poljstva zoper ukupnost avstrijskega slovanstva. Iu mi trdimo, da dokler ne izgine ta poljski greh, nam ni nade, da bi nam prišli jasneji dnevi. Naiavuo je po takem, da mi posebnim veseljem pozdravljamo sleherni znak preobrata na bolje v narodu poljskem. Zlasti pa — in to moramo posebuo povdariti — se radujemo na tem, da ob milenijski razstavi v Budimpešti ni prišlo do tega, česar smo se bali, do sramote namreč, da bi se zastopniki naroda poljskega in ma-barskega objemali v očigled dejstvu, da Madjari moralnim ia fizičnim nasiljem in fenomeualno brezobzirnostjo uničujejo našo kri. Toliko spoznanje je vendar prišlo med Poljake. Iu za prodiranje tega spozuauja je veselo znamenje tudi članek, ki ga je priobčila te dni poljska „Nova Reforma" o razmerju med Poljaki iu M a-d j ar i. Isti se glasi: „Glavnim vzrokom, da povodom milenija Poljaki niso z ničemer pokazali svojih simpatij do Madjarov, je bil ta, da so nas Madjari najnepri-jetneje iznenadili toliko po svojem postopanju ob Vprašanju .Morskega očesa" („Morsko oko* se imenujejo neka jezera v Karpatih, za katera se še sedaj prepira Ogerska, z Galicijo. Ured.) in pa s politiko Madjarov nasproti narodnostim. Mi ne moremo stiskati roke, posezajoče po naši lasti, iu ki nam hoče iztrgati, kar je stoletja pripadalo Poljski. Pred vsem pa nismo mogli korporativno v Budimpešto, ker nismo hoteli hli-niti čutstev, katera čutstva so udušili Madjari sami. Mi moremo občudovati gospodarski razvoj Ogerske, ter ono moč in okretnost, s kojo umeta ogerska vlada in ogerski parlament izkoriščati vsako priliko, da pridobivata novih pravic in da razširjata meje nezavisnosti države ogerske. Toda Madjari v naših očeh niso več v i t e ž k i narod. Na potu do vrhuttca svoje moči pozabljajo na svoje stare idejale in so postali kramarji, misleči le na svoj dobiček, ne da bi se brigali za to, da je ta dobiček na škodo drugim. Oni, koje smo podpirali mi v njih boju zoper despotizem za najsvetejša narodna prava, tlačijo sedaj dru-I ge narodnosti isto brezobzirnostjo j ter postavljajo sebičnost na oltarje, na katerih je ; bil popred idejni bratovstva in jednakosti narodov, j Mi nimamo in ne moremo imeti simpatij do naroda, j ki nima toliko pravicoljubja, da bi pripoznal na-j ravna prava narodov, izročenih mu na milost in nemilost, Ur bi spoštoval njih jezik v šoli in v uradu. Bojujoči se zoper vse one, ki kratijo Slovanom jednakopravnost v Avstriji, ne moremo onkraj Litve občudovati veličine in velikodušja naroda, ki ni niti za las bolji, nego so naši nasprotniki. N a S e simpatije do Madjarov so pokopana za vedno". Tako »Nova Reforma". Vemo sicer, da struja tega lista še ni merodavna v poljskem „Kolu" na Dunaju, ali znak je vendar, da se je jela tudi med Poljaki oživljati narodna ideja iu čut vzajemnosti z ostalim slovanstvom avstrijskim. Bodi prisrčno pozdravliena gori navedena poljska odpoved na madjarsko adreso ! Poroka italijanskega kraljeviča. Princ Neapeljski odpotuje zopet 11a Cetinje dne 5. ok-! tobra. Knežja rodbina črnogorska z nevesto, prin-j ceso Jeleno, dospe baje v Bari dne 20. oktobra na kraljevi jahti »Savoia". Prestop princese Jelene v katoliško vero se izvrši dne 21. oktobra. Ista prispć v Rim dne 22. Poroka, civilna in cerkvena, se izvrši dne 24. oktobra. Poročne slav-11 osti bodo trajale od 22. do 29. oktobra. Poslednjega dne odpotujeta novoporočenca v Florenc. Različne veati. V obrambo. Ali naj se jezimo, ali naj se smejemo to naj nam povedo naši spoštovani čitatelji, ko jim povemo, da se je govorilo po Ljub-! Ijani — tako smo morali čuti včeraj — da mi podpiramo kandidaturo dra. Šušter-šiča ter da bode zasluga jedine „Edinosti", ako bode izvoljen ta gospod. Ta govorica je v takem navskrižju z našim srčnim uverjenjern in z uašim očitnim nastopanjem, vedno doslednim od nekdaj do danes, in ako Bog da, tudi za bodočnost — in je torej v takem navskrižju z očevidno resnico, da jo moramo označiti za ne---razumno. Niti jedne besede nočemo popratiti v svojo obrambo z ozirom na to govorico; kdor hoče izve ieti resnico, naj le pregleda številke našega lista zadnjih 14 dni! Le to moramo pripomniti, da sodimo po takih dogodkih, da se v Ljubljani še vedno gibljejo v tisti, tržaškim Slovencem — ali vsaj osebam, tu javno delujočim sedaj — neprijazni struji, koje valovje je na shodu zaupnih mož med šumom in hrupom uprav preplavilo zastopnike iz Trsta in Istre. To neprijaznost morajo občutiti tržaški Slovenci, oziroma posamične, gotovo ne najmanje zaslužne osebe med njimi, tudi na drugem, z narodnega stališča gotovo najneumestnejšem mestu. Imajoči vedno pred očmi prekerno položenje primorskega slovenstva in radi podrejajoči svoje osebno čutstvovanje ukupni stvari, požirajo sicer naši možje vse grenke krogljice, ali dobro bi bilo, da bi pomislili izvestni gospodje, da tudi tržaškemu rodoljubu kakor mu je sicer utrjena koža po vsakdanji borbi, vendar hudo dčne, ako mora čuti sleherni dan, da je pravi parazit, živeči le ob milosti svojih bratov. Mi pa pravimo, da med brati ne poznamo mi-1 losti, ampak le medsebojno podporo. Če pa menijo v Ljubljani, da je Trst za slovenstvo izgubljena pozicija in da ne kaže še nadalje tratiti močij izmučenega naroda za vzdržanje tukajšnjega slovenskega življa, potem naj govore jasno in odkrito, da bodemo vsaj vedeli, pri čem smo in da bodemo v zmislu tega spoznanja mogli urediti svoje bodoče postopanje. Slednjič še jedno in z vso zaresnostjo. Za vse, kar stoji v našem listu, odgovarja naše uredništvo in 11 i k d o drugi, najmanje pa ta ali ona korporacija. Višja instancija pa nam jo odbor političnega društva „Edinost". Sedaj ve vsakdo, kam mu je pošiljati pritožbe. Mestni svet tržaški. Sinoči so se zbrali naši občinski očetje v nejavno sejo. In kljubu temu, da je bila seja nejavna, da torej ni bilo pričakovati ue ploskanja ne ovacij od strani »občinstva na galeriji", je vendar ta in oni svetovalec prevrnil kojega kozla, ki je zaslužil, da bi mu bila ploskala „mularija" na galeriji. Oglasil se je onorevole E d g a r d o Rase o v i c h ter interpeloval Župana glede posebnega častnega vsprejeraa (!), ki ga je priredil župan z razniai občinskimi funkcijonarji škofu, ko je došel monsignor v mestno bolnišnico, da čita tam sv. mašo; nadalje je vprašal iuterpelant, zakaj se ni obvestila o tem dotična municipalna komisija. Župan je odgovoril, da so pretirane informacije, došle interpelantu, kajti vsprejem ni bil druzega nego ćin uljudnosti, kojo je smatral kakor svojo dolžnost, ker so bili prisotni dotični magistratni referent, predsednik zdravniškega kolegija in nekateri uradniki bolnišnice. O tem pa nikakor ni bilo treba obvestiti municipalne komisije, kajti ista nima druzega posla v bolnišnici, nego vršiti nadzorstvo v zdravstvenem in administrativnem pogledu. E. Rascovich je na ta odgovor izrekel svoje obžalovanje, če se je stvar tudi dogodila le v onih mejah, kakor jih je označil župan, in sicer da se je to dogodilo kljubu nedavnim sklepom mestnega sveta, ki značijo kriterij n a č e 1 a (!!) (Po nazorih »liberalnega" Raskoviča torej župan ne sme niti pogledati škofa, ako hoče biti res »liberalen". Stavec.) Izjavlja, da ni zadovoljen s temi pojasnili ter povdarja potrebo, da se onemogoči ponavljanje manifestacij, izhajajočih iz reakcijonarnih namenov. — Zbor je zatem vsprejel z večino glasov 11 u ju i predlog svetovalca D* Angelija, da župan da položiti v imenu tržaške občine venec na spomenik Danteju v Tridentn povodom razkritja tega spomenika. Venec bodi iz brona (da bode trajniši) ter imej poseben napis. — V ta namen je zbor dovolil svoto 400 gld. Slednjič je zhor imenoval par občinskih u-radnikov, dovolil mirovine ter imenoval in premestil nekoliko učiteljic in učiteljev na občinskih ljudskih šolah v mestu. Za slovenske ljudske šole v okolici imenoval je zbor stalnima učiteljicama II. pl. razr. Angelo Setnicarjevo (za Bazovico) in Evelino Va-lentičevo (za Katinaro). Nepoboljšljivi so — ona vrsta mladih duhovnikov namreč, kojc tako rezko žigosa »istrski župnik" v današnjem članku »C o m p a g u i a b r u 11 a". Grdi so oni, ki so rogovilili proti procesiji Matere Božje, ali mržnja onih mladih duhovnikov do slovenstva je — še veča. V dokazovanju, da je Trst čisto italijansko mesto in da sloveuskega življa tu niti ni, tekajo ti mladi gospodje kar za stavo z onimi — ki demoustrujejo proti cerkvenim obredom, in zapirajo hermetično svoja okna pred vsakim pojavom verskega mišljenja. Te dni smo zopet doživeli prav lep vzgled o mišljenju mlađih gospodov. Povodom Marijinih slavnosti je došel v Trst župnik z dežele. Namenoma je vprašal nekega teh mladih gospodov, kakova slavnost bode to, oziroma : kdo priredi to slavnost ? Vi porečete gotovo, da je odgovoril: „to slavnost priredimo tržaški katoličani v čast Mariji". Kaj še! Odgovor je bil uprav usodno značilen za narodno mržnjo mladih gospodov, kajti glasil je: »sara una festa, schiettamen-t e i t a 1 i a n a". Tako je govoril ta mladi gospod, da-si je moral vedeti, da ne bode tako. Italijanski značaj je hotel varovati v prvi vrsti, mend, da dotični župnik ne pozna razmer. Torej mladega gospoda m ni skrbe] toliko verski pojav, ampak — kalijan-stvo tržaško. Lepa je res ta. Na jedni strani govore in pišejo o potrebi vzbujenja verskega Čuta, na drugi strani pa naganjajo vodo na mlin onih — ki so postavili vero na indeks. Bog razumi tako logiko, mi je ne moremo. Slovensko srce, udano Bogu, je zmagalo. Oni „mladi" gospdje, o katerih govorimo v predstoječi notici, bi bili radi videli, da Slovencev — ne bi bilo na procesiji minole nedelje. Seveđa misle oni, da treba skrbeti tudi o cerkvenih slavnostih, da ne pride ▼ nevarnost velika — laž o izključno italijanskem značaju našega mesta. V zmislu te skrbi je odbor za prirejenje procesije oficijelno povabil jedino le župnijo — rojansko! Tako nam poročajo z verodostojne strani. 8 tem je priredil vsega obžalovanja vredno — demonstracijo. Ali povabljeni ali nepovabljeni: slovenski o-količani so vendar došli in sicer v tolikem številu, da so se povsem izjalovile slovo fobne nakane slavnega odbora. Slovenci so došli; vabilo pa jih je — verno slovensko srce. Mladi gospodje naj le govore kolikor hočejo o „festa schiettamente italiana", dejstva ne izbrišejo vendar, da je bilo na procesiji tri četrtine Slovencev. Iz tega pa sledi, da konservativna in verska stvar niti ne ime misliti na konečno zmago na Tržaškem brez — sodelovanja Slovencev. Kdor hoče prezirati to dejBtvo, ta je psevdo-moralist, kakor prav dobro pravi istrski župnik v današnjem članku. 0 razsvitljavi minole nedelje javljajo nam, da se je iste udeležila vsa okolica, sosebno še sv. Ivan, Katiuara itd. To konstatujemo radi, ker je povsem hvalevredno, da se je okolica, toliko v procesiji kolikor zvečer z razsvitljavo pridružila sijajnemu protestu vernikov proti nakanom onih, ki bi hoteli vse naše življenje ukovati v svoje spone. Ali kakor že rečeno v današnjem zjutra-njem izdanju: okoličani naj ne mislijo, da so že storili vso svojo dolžnost, ako se udeležujejo svojih cerkvenih obredov! Ampak oni morajo tudi v javnem praktičnem življenju, in sosebno ob volitvah, kaz»ti svoje nezaupanje do onih, ki so posebno sedaj pokazali svoje pravo barvo in ki iz ozirov do tuje države hote gaziti versko in državljansko čutstvo domačinov. Okoličani naj pomislijo, da si otežujejo dušo izdajstvom, ako poslušajo ljudi, kojih srce je — v tuji državi. Morda še nikdar ni bil položaj tako jasen kakor je sedaj; nadejamo se, da oni del okoličanov, ki je hodil do sedaj z nasprotniki le vsled nepoznanja razmer, oseb in njih namenov, bode umel zajemati primernega pouka iz jasnosti, navsrale po b^sneniu izve^tnih Ijnđij proti našim obredom in proti našim duševnim potrebam. Okoličani naj pomislijo, da borbo, ki so jo zapričeli izvestni dosedaj vsemožni krogi, daleč presega lokalni pomen, in da si naloži veliko odgovornost pred Bogom, pred ljudmi, pred svojim narodom in pred svojo domovino oni, ki bi se postavil v tej borbi na krivo mesto. Borba proti gori omenjenim krogom, borba proti splošno nevarnim ciljem — to je bil od nekdaj naš program. Po ogromni udeležbi na procesiji minole nedelie je naše ljudstvo iz Trsta, okolice in iz Istre svečano potrdilo ta naš program — potrdilo ga je sveto prisego in v imenu Marere našega Odrešenika. Obramba tega programa mora biti za nas spajajoča točka, ne glede na morebitne druge razlike v politiškem pogledu. Tu gre za velike stvari — tu gre za smćr duševnega življenja našega ljudstva — a kjer gre za velike stvari, morajo utihniti malenkostni oziri, kakoršnih je vse polno ravno po naši okolici. Združimo se v krepko obrambo! Slovenskim starišem naznanja se s tem, da se je že pričel pouk v V. razredu slov. šote, ki je začasno (dokler se ne pripravi soba v lastni hiši pri sv. Jakobu), na Belvederju v hiši št. 55 in da oni otroci, ki ne morejo zaradi daljave o poludne domov h kosilu, morejo dobiti pri postrežnici kosilo za 6 krajcaijev. Kedor torej v resnici ljubi svoje otroke in komur je mar za njihovo bodočnost, ta naj jih pošilja redno v šolo. Za sežansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Gospa Wiehol iz Divače je nabrala 7 K. 40 st., in sicer so darovali: čast. g. župnik Šašelj na Vatuljah 2 K., Čast. naroden g. župnik iz Pujja l K., g. Počkaj iz Divače 1 K., gdč. Dragotinca iz Divače 1 K., g. nčitelj iz Matavuna 1 K., naroden gostilničar iz Barke 40 stot. V obrambo. Iz Dobravelj nam pišejo: .Edinost* od Četrtka nam je prinesla dopis iz Dobravelj na Vipavskem. Dopisnik ima res prav, da goji željo, da bi se ustanovila šola v Dobravljah; kdo bi si ne želel cerkve in šole pred pragom ali vsaj v bližini ? ! Ne aanikam g. dopisniku, da so poti grde in kar se tiče tega, moram tudi javno izreči, da delajo občanom sramoto ali pa narobe. Napredne občine imajo lepše poti; torej na delo! Toda čudno govori dopisnik o pohujšanju otrok medpotoma. Nočem popolnoma tajiti tega, a vendar naj mi bo dovoljena opazka, da po nekaterih krajih hodijo otroci dvakrat dalje v šolo, a so vendar izgledni. — Ako ni pri vas tega, na tem ni krivo neumorno delujoče učiteljstvo, ampak sami ste krivi, ker vidijo in slišijo otroci slednji dan pred hišami, kako tu prodajajo kravo, tam barantajo za voli itd. Koliko „strel" in druge kletvine slišijo o tem! Otrok sliši take stvari doma, torej ne medpotoma v šolo. Ne mislite, da vam šola zboljša otroke, ako priuaša otrok napake od doma in jih slednji dan pomncžuje. Kar se tiče izjave o upokojitvi učitelja, moram reči, da je g. dopisnik še jako mlad. Ali ne ve, da mnogi učitelji, ki so bili tu odstavljeni, gredo drugam in od drugod se vračajo zopet odstavljeni k nam. Okrajni šolski svdt pa ni obvezan, da bi obešal na veliki zvon dotične razloge. Bog! Izlet »Tržaškega Sokola" v av. Kril. Kakor smo že priobčili parkrat, priredi »Tržaški Sokol' prihodnjo nedeljo, 4. oktobra t. 1., tolikokrat že namerovani in od strani ogromne večine tamošnjega brebivalstva toliko zaželjeni izlet v av. Križ. Na tem izletu bodeta sodelovala vsa okolica in bližnji Kras. Tako nas zatrjajo zanesljiva poročila. V večo ugodnost tržaških izletnikov je preskrbel marljivi društveni odbor — poseben vlak. Vseh podrobnosti izleta sicer ne moremo še objaviti, le toliko povemo, da se bodo vrstili: sviranje dveh glasb, pevanje več pevskih zborov, telovadba in ples. Da ne bode manjkalo umetalnih in bengaličnih ognjev, se razume ob sebi. Iz kratka : to bode slavnost, na kateri si bodo sezali v roke tržaški in kraški Slovenci, a Križani podajo dokaz, da niso to, za kar jih proglaša „Piccolo", ampak verni sinovi svojega rodu, branitelji svoje slovenske domovine in zvesti podaniki svojega cesarja. Več ne moremo povedati za danes. Telovadci „Tržaškega Sokola" se kaj pridno vadijo za izlet v sv. Križ in se je nadejati, da jih tamkej nastopi lepo število. Sosebno zanmve bodu „proste vaie" se sodelovanjem godbe, kojih se udeleže od najmlajših Sokolov pa do — staroste. Vrnitev črnogorske gospode. Sinoči so se vrnili z Dunaja na Cetinje, kneginja Milena s princezinjo Ano i u princem Mirkom. Knez Nikola je Šel svojcem do Njeguša nasproti.. Čim so došli na Cetinje, podali so se v stolno cerkev molit na grob princese Olge. Poakušan samomor. Minolo noč sc uašli v ulici Cologna na tlaku ležeče mlado dekle. Ostri duh po karbolni kislini je govoril dovolj jasno, da si je dekle zavdalo. Stražar je spremil dekleta na zdravniško postajo, kjer so ji izprali želodec in jo poslali v bolnišnico. Bil je skrajni čas; jeden sam četrt ure pozneje in bilo bi prepozno. Dekle je izjavilo, da je 241etna šivilja Heriketa Ranzero, stanujoča v ulici Cologna hšt. 329. Zadruga mizarjev. Naprošeni v to, javljamo, da je visoko c. kr. namestništvo potrdilo pravila te zadruge. Občni zbor za izvolitev odbora in revizorjev se razpiše čim preje. Poslopje tržaške stare pošte na prodaj. Tukajšnje finančno ravnateljstvo javlja, da je na prodaj poslopje stare pošte, zemljeknj. št. 877, ulica Caserma št. 2. ob velikem kanalu v Trstu. To poslopje pokriva 222 štirjaskih sežnjev, ali 7 arov in 98D m. Kdor hoče kupiti to poslopje, naj uloži svoje s kolkom 50 nč. previdjene ponudbe do 20. oktobra t 1. predsedništvu c. kr. fluančnega ravnateljstva (piazzetta della Chiesa evangelica hšt. 2.) v Trstu. V ponudbi naj pove, do kedaj misli izplačati kupnino. Pobliže je izvedeti na finančnem ravnateljstvu v Trstu. Loterija v prid dušam v vicah. V Meksiki (mestu) namerujejo zgraditi rimsko-katoliško cerkev Da si preskrbi v ta namen izvoljeni odbor za zgradbo potrebnega denarja, izposloval je dovoljenje za loterijo. Posamični listki stanejo samo 10 centezimov komad. Glavni dobitek pa bode — 30 maš, ki se bodo zastonj darovale 7a uboge duše v vicah. Telefon na Kitsjakem. Kitajski cesar je sprevidel korist telefona ter ga hotel uvesti v svoji palači. Dvorniki in mandarini pa, kojim ta »vražja novotarija iz Evrope" ni bila po volji, pregovorili so cesarja, da naj se izogiblje telefonu, kajti neprestano žvenketanje in zvonenje da bode škodovalo zdravju njegovega veličanstva. In res je izjavil cesar vsled tega, da ne mara telefona. N^jnovejie vesti« Trst. 29. Namestnik Rinaldini je izrekel pri-znanje vsemu redarstvenemu osebju na vzornem delovanju povodom zadnje cerkvene slavnosti. Išl 29. Danes je bil krst hčere nadvojvoda Frana Salvatorja v navzočnosti cesarice. Nadvoj-vodinja je dobila imena Hedviga, Marija Imaku-lata, Ignacija. Botra je bila nad vojvodi nja Marija Imakulata. Lovča 28. V soboto in nedeljo se je knez Ferdinand bolgarski udeležil velikih vaj, ki so se vršile med Lovčo in Plevno, Na vajah je bil« 49 bataljonov, 29 eskadron in 26 baterij. Balmoral (Angleška) 28. Car ruski in angleški princi so šli danes na lov. Kraljica in carica pa sti se peljali na sprehod. Tp(io*iMBke b»«ojavke in v«atl. Builmpiita. PSenica za joaon 7-12 7*13 Paznica u spomlad 1896 7'36 do 7 37 Oves za jeson 5*47—5'49 R« za jesen 6-17—618 Koruza za sept-okt. 3 70 -3*80 Pftenirk nora od 7* kil. f. 715 7 80 ođ 79 Ml©. 7.25—7-30., od «0 kil. f. 7-80-7-35 od 81. kil. f. 7*40 745 , 0-1 s« kil. for. --.—. .1piWi.hi 5'10 —7*7o proso 5 85- - 5-85. Pšenica. Omejeno povpraševanju in ponudbe zmerne. Trg miren, tode stalen. Prodaja 35.000 met. st. Vreme t lepo. Pr»fl-a. Nerafinirani sladkor for. 1215, oktober* deoembor 12*40 mirno KfttT*. K n v« Mnnfon £ooii uv.-rm!« /•■ mptoiubor 48'— za ■lecember 47-25. za marc 1897. f. 47-50. Trdno O bovza 29. Drevni 'lolfr T pnjiijjn „ , v srebru AvcdjHltM renta v ss].itu „ v ki onah K r«i danes včeraj 101.40 101-55 123.20 101.10 868.00 119.N0 9.53 11.74 4i.:!5 101.40 101 45 123 SO 101.10 itftS 25 119 u5 9.54'/v 11.74 44 40 nor oko! Pohištvo in tapctarijo najBOlidnltlh vrat, dobiti jo samo v zalogi ulicu Coriuimili št. 2, nasproti pivarn« „Anrora". Dalla Torre, Zopet se je pokazalo, da so ffM e t e o ru brzi stroji prve vrste. — S takimi stroji dobila sta se o veliki pocestni dirki Trst-Mestre v I. kategoriji prvi in drugi premij prevozivši 188 kra. v 7 urah 23 minutah in v II. kategoriji tudi prvi premiji. Zastopstvo in sklediŠče: PRED JEGHER, piazza delle poste. Šola via liani? Zaloga pohištva tvrdke Ale s s an dr o Levi Min** Trst. Via Rlborgo, 21 In Pia2za Veccliia št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, i?" delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. J>a zaktevanje ilustrovan cenik zastonj in franko, rs ai oceno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne ua bi za to računil stroške. Rujav, pristen, naraven sladkor dobiva se edino v mojej zalogi po jako nizki ceni. PiporoCaje se sem udani Anton Godnig, trgovec Via Nuova. Lastnik konsorcij lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.