St. 148.
Trst, v petek 30. maja 1913.

IZHAJA VSAK DAN
to« uidsljoh tn prazrcfclh ob 5„ ob ponedeljki* ofe ». ilutroj,
^-^raiiićne iter. prodajajo po 3 nv6. (6 8tot.)v mnogih Hrtakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranjn, Št. Petr*.
Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-Doroberg-a itd. Znitarele Iter. po 5 nvč. (10 stol.) ee RAČUNAJO NA MILIMETRE v lirokoati l **fcjse. CENE: Trgorinski in obrtni oglasi po 8 et. mat. ..-♦iy.ftuice, inJavalo, posianice, oplaai denarnih lavodoT pc st. Kim. Za Oglase v tekstu lista do 5 vret 20 K, vsaka Trsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-pa40«tofc. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „^kaosti". — Plačuje po izključno le upravi „Edinosti". P!jCI|Ivo In tolljivp v Trstu.
vmm
Tečaj XXXVIII.
Glasilo političnega društvi
mmBU
NAROČNINA ZNA$A
aa celo let« K, pol leta 12 K. 3 mesece t» n. ; ma *»
ročbe br« dopoalane naročnine, se uprava r.t or.iv* ■knteiat m Mlaljako latanj« „EDIMOSTI" hm* - -v-*•!• UU Kron 5-30, it pol late K;oa 3
Tli dopisi naj se po&ljajo na uredništvo lista. Nthfji■» Tama pisma •• na aprejemajo le rokopisi to oo *r»5oJ» Ifarečniao, oglase in reklamacije je pošiljati na upr*»c lt-„
UREDNIŠTVO : ulio« Globio Salottl 2»» (Marovi fer-) fsdaj*telj in odgovrni urednik ŠTEFAN tiODFN L. koasorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Si^-1, vpisana tadrnga a omejenim poroštvom t Trota Ghorgio Galattt Štrv. 30.
^oltne-hraallni?ni račun Stetf. 841-652. TCLEPCfl tt
Italijanski atentat na CHD šolo
na Acquedottu.
Hotel! so Solo zažgati.
Snoči ob 8 sta prišla v hišo TrgGvsko-obrtne zadruge št. 20 na Acquedottu. kjer se naha|a šestrazredna ljudska šola Družbe sv, Cirila in Metoda dva neznanca, ki sta vprašala neko deklico iz trgovskega tečaja, ki se |e baŠ nahajala pri vratih v drugem nadstropju, ali ni morda v hiši neki Lam ne«. Deklica je zanikala to vprašanje, nak?r sta ona dva vprašala, kaj je v tem oMf r.fu. Odgovorila je, da slovenska Šola. D. x 'Ci je nato odprla plin, za katerega se nahaja števec tik vrat, ki so ostala odprta, potem pa odšla zopet v razred, kjer se je vršil pouk trgovskega tečaja.
Pripominjamo, da se je ves oni pogovor pri vratih na stopnjlšču vršil v italijanskem jezika, da sta bila neznanca stara kakih 20 let, belo oblečena; o&ividno Italijana!
Par minut pozneje — neznanca sta med tem izgicfta — je zagledala učiteljica gdč. Černigojeva plamen pri vratih in hitro poklicala svoje tovarfšice in g. učitelja Šemeta, ki so potem pogasili ogenj.
Ona d?a neznanca sta očividno prišla v hišo le z namenom, da bi izvršila atentat. Prinesla sta s seboj steklenico katrama — razbito steklenico so našli pri vratih — polila fcatram po podnožniku pred vrati, ga zaigala, in nato izginila.
Namen atentatorjev je bil naravnost peklensko zloben. Videla sta namreč ono deklico, da je odprla plin, in sta dobro vedela, da se nshaja plinski števec tik vrat. Ker se je s katramom politi podnožnik tiščal vrat, bi bil maral plamen objeti tudi plinski števec in zgodila bi se bila eksplozija, ki najbrž ne bi bila povzročila same velikanske materijalne škodef temveč bi bila z a h t e-valatudl bogzna koliko človeški h žr te v, s a J s e j e t i s ti č a s nahajalo? drugem nadstropju 60 do 70 ljudi.
Atentat Je bil naznanjen poKciji.
Volitve so pred durmi io i takim pe-kleisko zlobnim, s takim hudodelskim orožjem slboče torej laške-liberalna kamora Iz-vo}evati zmago nad nami i Lopovi I Požlgalcl!
Sami nam ne dajo šol, a de si jih ustanovimo sami, pošiljaje potem svoje zločinske ljudi naša šolska poslopja požigat! Zločinci I Požigelci I
Ali Je še kak Slovenec v Trstu, ki til se družil s takimi lepovl, takimi zločinci!
Tržaški Slovenci I Kamora vam Je htfela zatfatl vašo šolo, ono šolo, ki je tfavna opora vaše narodnosti, kjor se vaša deca vzgaja v vašem milem materinskem jeziku, zažgati vam je hotela šolo vaše največje ferjtnice, Družbe ev. Cirila in Metoda!
Tržaški Slovenci! Zapomnite si to, zapomnite si zlasti za tisti čas, ko bodete oddajali svoje glasovnice. Tedaj vam bedi pred očmi zločin, kl ga Je hotela izvršiti kamora aa najdražjem, kar imate, tedaj vam veljaj edine geslo: dol s kacioro, dol s kamorlstič-nini ziočmci, požigalci 1
Poslanska zbornica.
DUNAJ 29. (Izv.) Zbornica je danes končala prvo čitanje proračunskega provizorija. Pri debati so prišli razven drugih na vrsto še trije Jugoslovani. Dr. R y b a i u so odstopili govorniško mesto Rusini ia tako omogočili tržaškemu slovenskemu voditelju, da govori v imenu naprednih Slovencev. Njegov govor je vzbudil splošno pozornost in burno odobravanje. Njegovemu govoru so sfedili s silno živahno pozornost|o ne-le samo Slovani, ampak tudi Nemci in govornika so ponovno preruševali z Dobro! klici.
Poleg dr. Rybafa je govoril tudi pravaš dr. Sesardić, katerega govor se je gibal v precej ostrejšem tonu ko govor njegovega klubovega kolege dr. Korošca, ki je govoril začetkom debate. Med stvarnimi popravki se je oglasil k besedi tudi posl. B i a n k i n I, ki je s krepkimi besedami zavrnil obrekovanja, ki so padla tekom debate z nemške strani na Jugoslovane.
DUNAJ 29. (Kor.) Na današnji seji poslanske zbornice se Je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju.
Prvi Je govoril neodvisni krščanski so-cijalec dr. H e i 1 i n g e r, za njim poslanci Kotlar, dr. Buzek in Friedmann, ki je predvsem razpravljal o obupnih posledicah, katere je povzročila balkanska kriza naši industriji in obrti.
Dr. Rybdf je pozdravljal, da so balkanski dogodki povzročili tudi zjedinjenje Jugoslovanov v monarhiji. Jugoslovani so se v tej vojni naučili, da |e le v edinosti moč, ki vsposoblja za vspelen bo) proti vsem nasprotnikom in dovede tudi do cilja. (Živahno pritrjevanje.)
Mi Jugoslovani smo spremljali osvobodilno delo naših bratov na Balkanu z velikimi simpatijami. Začetkom vojne se nam to | niti zamerilo ni. Celo nemški kregi so priznavali veliko delo balkanskih držav. A čimbolj so se začele pomikati zavezniške armade proti jugu in zapadu, tembolj so zginevale simpatije avstrijskih krogov in konečao Je prlšio celo tako daleč, da so naše simpatije pretvarjali v veleizdajstvo in nas dolžili veleizdajskega stremljenja.
Dr. Kuranda: Ne vas, le vaie najskrajnejše krilo!
Dr. Rybaf: Nas Slovence ravnotako, kekor ostale Jugoslovane.
Danes se nam očitajo celo trijalistična stremljenja, Češ da hočemo izvesti naše zjedinjenje izven okvirja monarhije. In vendar je splošno znano de|stvo, da so v Avstriji tudi celi narodi, ki nosijo v svojem srcu ideale, ki se z današnjimi avstrijskimi mejami nikakor ne dajo identificirati. Opozarjam le na dejstvo, da je poljski sod|alni demokrat Llebermann tekom debate slovesno proglasil svojo vero v bodoče zjedinjen|e celega poljskega naroda ia obnovitev starega poljskega kraljestva. In noben pameten človek radi tega ne bo dolžH Pollakov veleizdajstva. Obžalujem, da so nemški govorniki pokazali napram tako
PODLISTEK.
Izobčenka.
-Kriminalni roman.
Iz :angie&čine prevel Ivan Doienec.
Gospa Pricejeva je govorila resnico, ko je rekla, da |e gospa Pearsonova izginila beezsiednOt Gospe Pricejeva ni nikdar videla gospe Pearsonove, in dokler je Pearsonova mogla plačevati, tudi ni povpraševala po njej;; toda z rastočo revščino njene stanovnice so |ef začeti tudi vstajati dvomi o njeni spodobnosti in -tako je) je tudi povedala v obraz, da ni to, za kar se izdaja. Gospa Pearsonova se {s strahovito razjezila ob teh besedah, a vzU: temu ni hotela dati gospodinji rzadovoljivih pojasnil o svoji osebL Mladi človek — Častniški sluga — se |e medtem v konjiško vojašnico, kjer je v častniškem oddelku poiskal svojega gospode. Sobr., v katero je stopil, je bila neprijazna in žalostna. Bilo -je vse že pospravljeno in napolnjeni kovčeg i in zabo|l so 'kazali, da namerava njihov lastnik na pot. Več mošfclh v uniformah* je kadeč dolge pipe hodilo po sobi semtertjfi, lastnik sobe, mlad, ptavolas mladenič z dekliško poltjo In modrimi o^nV k* so nekako otroško ne-
dolžno gledale v svet, je sedel s smotko v roki v gugalniku. Oblečen je bil v sivo obleko iz dvojnika, bU je fine, aristokratske vnanjosti, toda videti |e bil nemiren in razburjen.
Ves prestrašen je skočil pokoncu, ko |e vstopil sluga in na licu se mu |e pojavil tako prepadel izraz, da so se njegovi tovariši zakrohotali na glas in ga neusmiljeno začeli dražiti.
—	Glejte, glejte, kako -ga je razburila bližnja poroka, je rekel nekdo. — Trese se po vsem <teleiu, kakor preplašen zajec. Le ne izgubi poguma, Adonis; saj Imai še več časa nego dvana|st ur. Kdo ve, kaj se še vse lahko zgodit Morda se le še na kak način izmažeš.
—	Ne govori budalosti, Griff — je odvrnil oni.
—	i In zakaj si prflomastfl tako nenapovedano v sobo, Viljem? — Je zakričal nad slugom.— Zakaj nisi potrkal?
—	Trkal sem, pa me niste sttialf, milostivi .gospod. Govorili ste.
—	Tako ? No, ali si odfial mo|e pismo7?
—	Ne, gospodi
—	Zakaj ne?
—	Ker je našlo vijaka odpotovala, mi* lostivi .gospod.
—>In kam?
važnim političnim dogodkom svojo popolno indolenco. Nemci celo obžalujejo, da so n; ši jugoslovanski biatje odpravili turško nekul-turo in Jo nadomestili s kulturo. Kako je pač moglo to biti! Mi smo sicer vedeli, da n|ih simpatije ne bodo na strani Jugoslovanov, a da pa bodo nabrali tako grmado sovraštva proti Jugoslovanstvu, to smo spoznali šele iz dogodkov komaj preteklega časa.
Le sovraštvo proti Jugoslovanom in strah pred nlimi je vodil naše državnike. Hoteli so, da zabijejo klin med Jugoslovane in najsi pri tem propade tudi Avstrija. Zato so ustanovili Albanijo. V Trstu, na Koroškem in Spodnje Štajerskem nam ne dovolijo niti privatnih ljudskih šol, a Albancem hočejo ustanoviti šole, da celo univerzo. (Velika veselost.) V nemških krogih se kaže silno sočustvovanje za Albance. Nemški listi tožijo o grozodejstvih in grozovitostih, ki so |ih baje zagrešile zavezniške armade i a prinašajo strahovite stvari o obleganju Skadra. Celo streljalo se (e proti Skadru, in celo ogen) je nastal v mestu. (Veselost.)
So-U Nemci pozabili, da so se pred obleganjem Skadra vršila že tudi druga obleganja! So-li morda Prusi streljali na Pariz z žogami? In ali niso na Kitajskem vojaki „najkulturnejšega" naroda divjali kakor zverine in sicer na najvišje povelje, ki se |e glasilo: Ne dajte pardona! (To povelje \e izdal sam nemški cesar Viljem. O?, ured.) In vendar so Kitajci vsaj toliko kulturen narod kot Albanal. Če Nemci sedaj očitajo Srbom, da so vstvarili četaše, jih vprašam: Ali niso morda v francosko-nemški vojni nastopali franktieri. Seveda tem njih dejanja nihče ne zameri. A ko je šlo za osvoboditev Jugoslovanov, ki so celih 500 let |ečall pod krutim jarmom nasilnega Turčina, sedaj se zgraža ona Evropa, ki deset- in desetletja nt ničesar storila za ubogo jugoslovansko krščansko rajo na Balkanu.
V parlamentu so vstajali poslanci, ki so celo obžalovali, da izginjajo Turki Iz Evrope. Gospoda, ki to obžaluje, naj se sama enkrat podvrže turškemu |armu, zakaj bi se moralo to zahtevati ravno od nas.
Naše simpatije napram balkanskim našim bratom niso v nikakem nasprotstvu z našimi dolžnostmi kot avstrijski državljani. Ostali bomo zvesti Avstriji, dokler bo v prid in interes, da ostanemo v njej. A nikakor ne zahteva|te od nas več nego Je mogoče. Pustite nas, da se v miru razvijamo gospodarsko, kulturno In politično in videli boste, da bodo Slovani in posebno še Jugoslovani veliko boljši patrijotje kakor razni hurapatri-jotje, ki nastopajo sedaj.
Nato se )e dr. Rybaf pečal z izvajanji dr. Pitacca in konstatlral, da so obstruirali Slovenci v tržaškem deželnem zboru zgolj radi tega, ker |lm Italijani odrekajo pravico do skromne nadjonalne avtonomije. Će so Nemci sklenili pri sedanjih volitvah glasovati za Italijane, so to storili samo iz sovraštva do vsega, kar )e slovanskega. Bili pa so merodajni tudi razredni In drugI interesi, ki |ih vodijo kot gospodujočo kasto v skupen boj z Italijani proti nam, ki smo kmečki in delavski narod in Trst naša zgodovinsko narodna tla. Če trdi Pitacco, da nam Je tržaška občina dala vse Šole, katere nam je po zakonu primorana dati, potem moram konstatirati, da za Trst sploh ni
—	Tega mi ni vedela povedati hišna gospodin|a. Hišna gospodinja ml Je povedala, da se |e stranka izselila že pred petimi tedni.
—	Takof Potem )e dobro! Da) mi pismo In po)dl naroČit voza. Potreboval boš dva, da opraviš vso prtljago na kolodvor.
—	Vse izvršim, gospod.
Viljem je odšel in tovariši, ki so kadili v sobi Leonarda Hastingsa, so drug za drugim tudi odšli. „Adonis", kakor so mladega moža imenovali njegovi tovariši zaradi njegove izredne lepote, se |e zatopil v sanjarjenje, ko je ostal sam.
—	Odšla je tore) — je mrmral. — No, ni mi žal, da sem izvedel to. Vsaj ne bo |utri kakega neprijetnega prigodka. Ako morda —
Temen Izraz mu je hušknil preko obraza in divje je zaškrtal z zobmi.
—	Ah, ka|! — je zamrmral. — Razburjen sem in strašljiv. Nič se mi ne more zgoditi, da se le odpeljem In pridem na varno; potem tudi popravim vae. Samo da bi že minil |utrlin|i dan in da bi s svo|o ženo Se Imel Angleško za sebo|. Ženo 1 Je pač res to dovol| grenko zdravilo, toda edino sredstvo proti mo|i bolezni.
•Častivredni Leona r d Hastfngs, sin grofa in gvofice Templestowske, je bU najbrdkejši in skoraj tudi najprOjubl|enejšl mladi čast-
tju ^ko-šolskega zakona. Če pa se post»v!ja Pitacco na stališče, da je treba dati s?mo to, kar zahteva zakon, zakaj pa potem z 'i-tevajo Italijani svojo univerzo, ki Še ni vzakonjena. Priznam upravičenost italij n-skega vseučiliškega postulata, a zato pa moram tudi povdarlti, da imamo mi Jj^n-<lovani še večjo pravico do lastnega vseučilišča.
Na očitanje posl. Leuthnerja, ki |e pri« merjal Sokolstvo z bizantinizmom in ga »ie-lal odgovornega za taktiko Hrvaško-slo< en-skega kluba, je dr. Rybar konstatlral, da Sokolstvo ni politična organizacija in (h 11-tično prepričanje članov Sokolskih org ni-zadj nikakor ne odgovarja politiki, k« 'o vodi na Dunaju Hrvaško-slovenski kiub. Opozarja konečno, da |e Hr. si. klub sovražen Sokolstvu in da so politični pristaši Hr. si. kluba organizirani v posebnih telovadcih društvih.
Koncem svojega govora le govi mik Izrazil svoje obžalovanje, da Nemci, k^dar gre za slovanska vprašanja, tako malo Študirajo slovanske razmere. Prej bi štu Hrali kitajske razmere kakor pa objektivno preštudirali slovanske, zlasti pa jugoslovanske razmere.
Govornik konča: Upam, da bo vodila edinost Jugoslovane v skupnem boju za skupne pravice. (Viharno odobravanje. Govorniku od vseh strani čestitajo.)
Posl. dr. Sesardić je izjavil, da s strani balkanskih Slovanov Interesom monarhije ne grozi nobena nevarnost, kvtč:emu interesom pangermanizma. Interesi monarhije se vedno Identificirajo z interesi Nemce/ in Madžarov, pri čemer ne igra|o Slovani nobene vloge. Govornik je konečno izjavil, da je edina vez, ki veže Hrvate na monarhi|o, čut lojalnosti za dinastijo, (Odobravanje pri Jugoslovanih) vsled katere Hrvati upajo, da že pride čas, ko bo ustanovljena pod gospodstvom sedanje dinastije zvesta združena Hrvatska. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.)
Nato Je bil sprejet predlog za konec debate. Generalni govorniki so se odrekli besedi, ravno tako poslanca P a r r e r in P a h e r, ki sta se oglasila k besedi v svrho stvarnih pripomb.
Posl. Biankini je v stvarnem popravku na izva|anja poslanca dr. Grjssa konstatlral, da sramotni policijski sistem, Id vlada na |ugu, ne opravičujeta niti posipanje slovanskih rezervistov niti postopanje prebivalstva v Dalmaciji. Z ozirom na izvajanja posl. Kurande je Biankini Izjavil, da Dalmacija nikdar ni bila italijanska i a tudi nikdar ne bo. Vlada je vedno, kjer |e le mogla, poskušala zatre ti narodnostni razvof z italijanskimi in nemškimi eksperiment*. Le Slovanom sovražna politika Je kriva, če narodni boji v Dalmaciji še danes niso končani. Govornik konečno odločno odklanja očitek nehvaležnostl Daimatincev. Na to je bil proračunski provizorij izročen proračunskemu odseku.
Poslanec dr, A d I e r in tovariši so vložili interpelacijo radi zopetnega poklicanja rezervistov in nadomestnih rezervistov k 15. in 16. armadnemu zboru.
Predsednik dr. S y I v e s t e r Je predlagal prihodn|o sejo za jutri, s sledečim dnevnim redom: 1) Poročila legitlmačnega odseka. 2) Prvo čitanje predloga glede podaljšanja provizoričnega poslovnega reda. 3)
nik v svojem polku. Njegova mati, grofica, |e izbrala ta polk le zato zanj, ker je modra uniforma tako lepo pristojala plavi lepoti njenega oboževanega sinu.
Vstopil |e v armado z na|sijajnejšlmi nadami in njegova denarnica se je zdela neizčrpljiva. Toda v dveh letih jepopolroma zapravil svoje premoženje in tako z£Šel v kremplje oderuhov, da mu je pretil neod-vrnl|lv polom. Tedaj mu je mati priskočila na pomoč, dobivši zan| bogato nevesto, in prav sedaj se Je pripravljal, da bi se z nočnim vlakom odpeljal v Manchester, da bi se poročil prihodnji dan.
Prodal je svoje staro ime za denar hčerke bogatega tovarnarja in v štiriindvajsetih urah na) bi bil že ž njo na ženitovan)-skem potovanju. Bil |e silno razburjen in se je prestrašil ob vsakem koraku, ki gi je zaslišal zunaj na hodniku.
— Milostlii vi gospod, čas )e, da od-potujete!
S temi besedami Je prekinili sanjarjenje svo)ega gospoda vstopajoči Viljem, ki je medtem Že vse pripravil za odhod, poskrbel za voz, spravil prtljago Iz sobe in seda| čakal nadaljnjih ukazov.
Hastings je hotel imed Viljema tudi v Manchestru pri sebi in Viljem se |e zelo
veselil novega življenja, U ga Je čakalo In mu obetalo velike izpremembe. (Dalje.)
Stran II
„JCLUNO^ H 148
Poročilo finančnega odseka o zakonu glede davka na žganje in zakon o osebnodohod-ninskera davku. Nato so stavili nekateri poslanci spreminjevalne predloge, ki pa so bili vsi odklonjeni. Sprejet Je bil le predlog poslanca Finka, na) pride kot tretja točka na dnevni red predloga o davku na avtomobile, Šampanjec In totalizaterje.
Prihodnja seja jutri.
Interpelacija radi skrivnostnega samo-umora polkovnika Redla.
DUNAJ 29. (Kor.) Na današnji seji po-slanske zbornice je dunajski poslanec dr. N e u m a n n vložil na deželnobrambnega ministra Interpelacijo, v kateri zahteva natančnega pojasnila, če Je bil polkovnik Redi, ki Je te dni izvršil samomor in Je bil vedno zaupnik avstrijske vojne uprave v vohunskih zadevah, v resnici sam vohun.
Samomor polkovnika Redla.
DUNAJ 29, (Kor.) O samomoru polkovnika Redla, štfa generalnega štaba 8. kora, ki Je vzbudil v vojaških krogih tako veliko senzacijo, poroča „Militarische Rundschau' sledeče podrobnosti: V noči od sobote na nedeljo Je polkovnik Redi izvršil samomor. Svoje dejanje Je storil radi tega, ker so mu dokazane razne zelo delikatne stvari, kakor: homoseksualnost in veliki dolgovi. Vrh tega je prodal razttčne Jako važne in tajne dokumente neki tuji državi.
DUNAJ 29. (Izv.) Razkritja o vohunski čferi poipovnika Redla vzbujajo vedno večjo senzacijo. Zlasti vojaški krogi so popolnoma konsterniranl. Preiskava Je dognala, da Je bil Redi, ki Je veljal za enega najodličnejših avstrijskih častnikov, in intimus najvišje generalitete, že celih 14 let v vohunski službi Rnsije. Vled svojih izbornih zvez in zelo odgovornega mesta, je lahko vsako novo avstrijsko vojaško odredbo takoj naznanil Rusiji, ki je potem lahko s protiodredbami že v začetku uničila učinek avstrijskih korakov. Konsterniranje pa Je tem večje še radi tega, ker Je imel Ridl nalogo boriti se proti tujim vohunom. Vojno ministrstvo danes uradno priznava vsa ta dejstva, pristavlja pa, da je bil k temu zapeljan po svoji homoseksualnosti, radi katere je prišel v velikanske finančne stiske.
Vtis Pašićevega govora.
BELGRAD 29. (Srbski tiskovni urad »Edinosti".) Pašlčev ekspoze, posebno pa {asne in auktoritativne izjaze o vsebini pogodne in spremembi na korist Bolgarske, kakor tudi razkritja o ponudbah, ki so bile stavljene Srbiji, če zapusti zaveznike, so vzbudile velikansko senzaci|o. Govor Je trajal cele dve uri. Po govoru so zahtevali nacijonalci, da se takoj otvori debata, a kljub njih protestu je skupščina sklenila, da se prične debata na eno prihodnjih sej.
Z velikansko nestrpnostjo pričaku|e]o sedaj politični krogi, kaj bo odgovorila Bolgarska in Če ni bil morda že v zadnji srbski noti določen gotov rok za odgovor. Vsekakor so odnošaji taki, da absolutno ne bo dolgega odlašanja v rešitvi spora radi nekega novega dejstva. Splošen položaj na Balkanu in v Evropi še pospešuje odločitev, tako da se splošno pričakuje, da pride najpozneje tekom 10 dni do mirne rešitve krize ali pa do vojne z Bolgarsko. Srbija Je za ta slučaj Že dobro pripravljena v vsakem pogledu.
Poroča se tudi, da so bolgarske čete, na odločno intervencijo Srbije, ustavile prodiranje proti Solunu. Vse je odvisno od tega, hoče-li bolgarska vlada preprečiti agitacijo šovinistov in macedonskih krogov, ali pa se zaplesti od njih v nesrečno borbo. Tu še vedno pričakujejo, da bo konečno vendarle zmagalo pravično stališče Srbije in interes balkanske zveze, pa četudi v zadnjem trenutku.
Pred podpisom preliminarnega miru.
LONDON 29. (Izv.) Balkanski delegati so silno ogorčeni nad brutalnim postopanjem dra Greyja, vendar pa so uvideli, da ne kaže drugega, kakor da kolikor mogoče hitro sklenejo mir in o tem so tudi obvestili svoje vlade. Danes Je sir Grey izrazil upanje, da bo mir najbrže že Jutri podpisan.
CARIGRAD 29. (Kor.) Uradno se na-
fiaš?, da Je preaiifje med Bolgarsko in uiČijo podaljšano do 13. junija.
CARIGRAD 29. (Izv.) Premirje Je zopet podaljšano za dva tedna.
Goriški nadškof v avdljenci pri papeža.
RIM 29. (Kor.) Danes dopoldne |e papež po svojem sprehodu v vatikanskem vrtu, sprejel goriškega knezo-nadškofa dr. Sedeja v privatni avdljenci.
KrltKen položaj na Bdkano.
Pašićev govor v skupščini.
BELGRAD 28. (Konec.) Po besedilu pogodbe ima Srbija neoporečno pravico do dela obrežnega ozeml|a ob Jadranskem morju, ki bi bilo za našo deželo največega pomena In za katero smo žrtvovali toliko dragocenih Žrtev. A velesile so določile to ozemlje za Albanijo, ki se |e imela Še le ustvariti.
Stem so bile, seveda, prikrajšane naie pravice, do piibor|eoega ozemlji. Srbija Je bila postavljena pred alternativo: ali naj sprejme sklep velevlasti, ali pa prične
I .vojno z Avstrijo in Italijo. V zadnjem slučaju bi se vojna s Turčijo mogla zelo usodno z vršiti. Srbija je torej ozemlje, do i katerega je imela po pogodbi pravico, ž rt* * v o v a I a v interesu zaveznika, ki je dobil za to nJemu prisojeno ozemlje med Strumo in Rodopskim gorovjem. Vsled te občutne izgube |e imela Srbija pravico zahtevati kompenzacije od Bolgarske. V tem slučaju pa bi velike srbske osvojitve v Makedoniji nikakor ne mogle nadomestiti izgub Srbije na Zapadu na političnem in gospodarskem polju.
To le največa sprememba v pogodbi in se lahko smatra za force maior, kar |e treba pri razdelitvi osvobojenega ozemlja zelo upoštevati.
Druga bistvena sprememba pogodbe je nastala vsled nadaljevanja vojne po prvem premirju. Mir s Turčijo bi se mogel namreč skleniti le tedaj, če bi Bolgarska ne bfla zahtevala Drinopolja in izhodno od tega mesta ležečega ozemlja. Glavni moment vojne Je bil torej že ob prvem premirju dosežen in lahko bi bil sklenjen mir, če bi se bila Bolgarska hotela odreči Drinopolja in Traclje.
Srbija je zvesto izpolnila svoje zavezniške obveznosti in je celih 5 mesecev vzdrževala vso svojo vojsko v mobilnem stan|u. Doprinesla Je največe človeške in materi|alne žrtve v to, da dobi zaveznik Dri-n o p o I j e in Tracijo, do katere po pogodbi nikakor ni bil opravičen. Srbija je Častno pomagala Bolgarski v pošteni veri, da Jo Bolgarska na kak način odškoduje.... Potreba Je poudarjati, da Je imela Srbija po besedilu pogodbe izrecno pravico do obrežnega ozemlja ob Adriji, dočim Bolgarska po ravnoisti pogodbi ni imela pravice do Drinopolja in Tracije.
Že vojna sama Je pokazala, da Bolgarska ni mislita na to ozemlje. A velesile so pač Srbiji odvzele osvojeno ozemlje, dovolile pa Bolgarski, da si osvoji ozemlje, na katero ni mislila in ki so je Turki branili. Tudi so postavile velesile etnografski princip, ko so odvzele Srbiji po tej osvojeno ozemlje, dočim so ravno ta princip opusti I e, ko je šlo za to, da se poveča Bolgarska z |ezikovno tujo Tracijo. Vsled teh nepravičnih dogodkov so se odnošaji med zavezniki spremenili in fundamentalno se je spremenila tudi zavezniška pogodba. Sicer pa tudi v marsičem drugem ni ostala pogodba v veljavi. Tako po zavezniški pogodbi kakor po vojaški konvenci|i Je bila Bolgarska obvezana postaviti na Vardarsko bo|išče 100.000 mož. Ma lo pred izbrunom vojnepaje zahteval bolgarski generalni tab, naj se ta določba v pogodbi opusti in odveže Bolgarsko od goro|e obveze. Srbija je ugodila tej bolgarski želji, zato pa |e morala število svoje lastne armade zvišati nad 400.000 mož, na kar poprej ni mislila. S tem |e prišlo do nove spremembe v pogodbi.
Ker pa vsaka sprememba pogodbe zahteva tudi nove dolžnosti, Je Jasno, da Ima Srbija pravico zahtevati za to za-se odškodnino. Imamo torej pravico do večega ozemlja, nego Je določeno v pogodbi. A to še ni vse. Tekom vojne se je pokazalo, da Bolgarska tudi po transferiranju svoje Vardarske armade na Marico ni bila dovolj močna, da premaga Turke in izsili mir.
Bolgarska Je morala zopet prositi Srbi|o za pomoč. Poslali smo jim 50.000 mož in moderne oblegovalne topove, katerih jim |e manjkalo. Z našo pomočjo se |e Bolgarom tudi posrečilo vzdržati Čataldžo in poraziti sovražnika pri Drioopolju. A o tej srbski pomoči v zavezniški pogodbi ni govora. Srbija ni bila primorana v to.
Iz navedenega Je razvidno, da ima Srbija vsled pomnoženih žrtev pravico, da se jo vpošteva pri razdelitvi osvojenega o-zemlja.
Zato zahtevamo revizijo pogodb e. Ce se pokaže na obeh straneh dobra volja, se lahko prijateljskim potom doseže sporazum, enak prvemu, Id Je končal z volno in sijajno zmago. Oni, ki trdilo da se nočemo držati pogodbe, Id nam bi morala biti sveta, niso dovolj informirani, ker Jim ni znano, da pogodba v prvotni obliki ne obstoji več In da nI sedaj le zahtevamo, da se potom revizije one spremembe, do katerih |e prišlo, spravijo v soglasje z ostalimi določbami, da bosta obe stranki zadovol|ni in pogodba tudi za nadalje pravomoćna. Že meseca februarija smo sporočili bolgarski vladi svo|o željo po reviziji pogodbe s prošnjo, naj se ista študira in reši na pri|ateliskl način. Ali, Žal, Bolgarska se ni hotela pogajati z na ml o tem. Ravnokar smo bolgarski vladi zopet sporočili to željo In navedli tudi vzroke, ki opravičujejo naše stališče. Upamo torej da Bolgarska privoli v revizijo pogodbe, kajti, razven le omenjenih vzrokov za obrambo našega stališča (e le cela vrsta drugih, v katere pa se nočem natančneje spuščati. Omeniti hočem le nekaj najmarkantaejštti. Prvič |e naš teritorij vsled izgube jadranskega obrežja in ustvaritve Albanije Jako zmanjšan. Očividno Je s odrom na to, kar dobi Bolgarska, ravnotežje med zavezniki omajano, posebno, če se ozka
. na to, da sta dve balkanski državi približno enaki Bolgarski. Drugič smo vtrpeli veliko izgubo s tem, da nam |e bila odvzeta direktna pot k Jadranskemu morju, ki bi nam zasigurala popolno gospodarsko neodvisnost. Pri sklenitvi pogodbe z Bolgarsko |e Srbija računala z vso gotovostjo, da dobi obrežje ob Adriji. Ker pa se to ni zgodilo, se jej je posrečilo, dobiti za svoj uvozin izvoz pot čez Solun, a to le pod pogojem, da ji ne ostaneta pot Skoplje-Solun in Bltolj-Solun zaprta in da pride Srbija v neposredno zvezo z Grško!
Srbija živi sedaj z Bolgarsko v prijateljskih odnošajih, a razmere se lahko spremene brez naše krivde, kakor, recimo, za časa bosenske krize, tekom katere sta nas Avstrija in Bolgarska popolnoma ločili od ostalega sveta. Seveda se lahko trdi, da je Srbija po priznanju trgovskega pristanišča in Jadranske železnice dobila svobodno trgovinsko pot k morju, a nI smeti pozabiti, da Albanija niti še ne ekzistira, da tudi Jadranska železnica še ne ekzistira, dočim mora Srbija zadovoljiti svojim gospodarskim potrebam.
Tretja točka se nanaša na razdelitev osvojenega teritori|a, ki se nikakor ne more Izvesti na etnografski podlagi, ker obstoji Makedonija iz mešanice narodov, iz katere ni možno na podlagi etnografskega principa ustanoviti za življenje možne balkanke države. Tam žive Srbi, Bolgari, Romuni, Grki, Turki, Albanci in veliko število Židov.
Makedonski Slovani so se začetkom 60-tih let, pred ustanovitvijo eksarhata, imenovali Starosrbe in Slovane, po ustanovitvi eksarhata pa deloma Bolgare, deloma Srbe. ; S strogo objektivnega stališča Je njihov jezik* nekako v sredi med srbskim In bolgarskim, * Enako je tudi z narodnimi svojstvi. O kakih čistih Bolgarih ni niti govora. Meje med Srbijo in Makedonijo se morajo radi tega do- j ločiti tako, da bodo odgovar|ale našim go-; spodarskim in državnim interesom. Vrhuj tega treba imeti pred očmi. da je bilo vse to ozemlje v Makedoniji nekdaj srbsko, da so je svoječasno osvojili Turki, a sedaj zo-i pet Srbi.
Vsi ti momenti potrjuje|o naše stališče, j našo razlago in silijo kategorično k reviziji; pogodbe z Bolgarsko. S to zahtevo obsto-; ječa pogodba nikakor ne bo omajana, še^ manje pa anulirana. Ravno oni — in to' smo mi —, ki zahtevamo revizijo, smo pri-: JatelJI, da, pošteni prijatelji našel zveze, oni pa, ki so proti reviziji, so njeni: sovražniki. Kako zelo smo kakor zaveznica varovali svo]o zvestobo napram ostalim za-j veznicam, dokazuje dejstvo, da so nam tekom razprav o albanskem vprašanju ponu-f jali vso Vardarsko dolino s Sslunom, če se iastnovoljno odpovemo Jadranskemu obrežju.] A mi smo ta predlog odločno odklonili, ker j se nism o hotel i i n tudi nočemo' pregrešiti proti zavezniškim obveznostim. Pošteno bi bilo torej, da i se naša lojalna pomoč, ki v pogodbi i ni bila določena, sedaj na koncu vsaj priznaj in poplača.
Naša vlada (e vedno izpolnjevala vse! zavezniške dolžnosti in Je bila tudi priprav-j IJena zavzemati se za življenske interese ' ostalih zaveznic. Na istem stališču stoji tudi i sedaj, ko zahteva revizijo pogodbe, sklenje-1 ne z Bolgarsko.
Prosim torej gospodo poslance, da vzamejo moj ekspoze na znanje in da pri predstojeći debati vpoštevajo resnost predmeta in Sutstra zaveznikov, kajti le na ta način zamoremo ojačiti balkansko zvezo, ki |e za vse balkanske države potrebna.
Za Kontov elj:
ob 9*30 dopoldne v gostilni ^ii-osp.
društva-.
V torek, dne 3. junija.
Y gostilni Novega konsumnega društva „alla Stazione* v ul. Lazzaretto vecchio, ob 8. zvečer.
DNEVNI RED VSEH SHODOV:
Občinske volitve in Slovenci.
Zaupniki mesta in okolice 1 Člani volilnih odborov! Zadnji čas je, da naznanite političnemu društvu „Edinost* one zaupnike, ki bodo lahko na dan volitev (8. junija) ooravljali službe Članov komisij oziroma zaupnikov stranke pri volitvah. Člani komisij morejo biti le volilcl dotlčnega razreda In okraja, dočim je zaupnik stranke lahko vsak volllec. Za vsako volilno sekcijo naj se naznanita po 2 osebi za člane komisij In po 3 osebe za strankine zaupnike. Število volilnih sekcij ostane skoro tako kakor pri občinskih volitvah l. 1909. Imena (natančno pisana) s točno naznačenlml naslovi naj se sporočijo tajniku političnega društva „Edinost*, dr. Iv. Mar. Čok-u, (pisarna dr. Slavlka, ,Narodni dom", telefon. št. 820).
Zaupniki I Požurite se, storite takoj svojo dolžnost In ne odlašajte, ker je že skrajni čas!
Okoličani! Volilci II. razreda.
Kandidatje poiitičnega društva .Edinost" za volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. junija 1913., so sledeči:
ZA I. OKRAJ :
(Škedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja):
Anton Miklavec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mar. Magd. Spodnji;
ZA II. OKRAJ :
(Rocol, Katinara, Lonjer, Vrdela, Kolonja, Konkonel):
dr. Jnst Pertot, zdravnik v Trstu ; ZA lil. OKRAJ:
(Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, Prosek, Ko«-tovelj, Opčine, Bane, Trebče, 1'adriče, (iropada, Bazovica):
dr. Ferdinand Ćerne, odvetnik v Trstu, Štefan Ferlnga, šolski vodja na Opčinah.
Okoličani! Volilci II. razreda I G a-sujte v nedeljo, dne 8. junija t. 1. s i o ž n o za te kandidate 1
Politično društvo „Edinost".
Za občinske volitve.
Skupština Ma I Srba.
Ovdješnji Hrvati i Srbi sazvaše veliku izbornu Bkupštinu za dojduću ne-delju, u jutro, u dvorani ,Dalmatinskoga Skupa" ul. Sanita, br. 16, I. Skupština počimlje u 10 sati.
Sestanki zaupnikov v mestu.
Za I. in H. volilni okraj: danes, v petek, dne 30. majnika, v gostilni Novega konsumnega drultva „alla Starione" v ui. Lazzaretto vecchio ob 8 zvečer.
Za III. in IV. volilni okraj : danes, v petek, dne 30. majnika, ob 8 zvečer
Politično društvo „Edinost" i v prostorih Narodne delavske organizacije v
ul. Sv. Frančiška Aiiškega št. 2.
Opozarjamo zaupnike na to, da se bodo vrSill ti sestanki v svrho določitve zaupnikov za volilne sekcije. Prosimo torej točne In obilne udeležoe, da bo mogoče določiti zaupnike.
■klicaje sledečo
UOLILSKE SHODE:
Shodi v soboto 31. majnika:
Za Opčine in Bane:
ob 8 zvečer v Sokolovi dvorani na Opčinah ;
Za Rocol:
ob 8 zvečer v gostilni „pri Drijonu";
2a Vrdelco:
ob 8*30 zv. v .Gospodarskem društvu" ;
Shodi I. junija t. I.
Za Skedenj:
ob 4 popoldne v „Gospodarskem društvu".
Za Sv. Ivan:
dopoldne po ma&i v „Kona umnem društvu1* pri cerkvi;
Za FrdeniČ:
ob 4 pop. v »Gospodarskem druitvn41;
Za Lonjer:
ob 4 pop. v „Kongomn&m druStvu",
Za Kolonjo:
ob 2*30 popoldne v gostilni .Pri starem Matevžu-.
- 'o >	«' t >*
Za Rojan, Greto, Škorkljo:
ob 10 dop, v „Konsumnem druitvu" pri cerkvi«
Gospod Joško Cvek nam sporoča, da po zaupnikih ponudjene mu kandidature iz tehtnih razlogov nikakor ne more sprejeti, se pa obenem na|iskrene|e zahvaljuje na zaupanju in simpatijah, ki so mu Jih zaupniki na tako prisrčen način izkazali na dan zaupnega sestanka.
Oolltfn za 10. mestni vol, razred.
Za I. volilni okraj:
1.	sekcija: ul. Edmondo de Ani-cis 17, vhod v ul. G. R. Carl i, P a s s e g g i o S. A n d r e a : št. 1 in vse sode (2f 4, 6 itd) številke od 2 do 36 v vicolo delle Bombe, vicolo dei Culafai, al.
R. Carli, Edm. de Amicis, zagata S. Eafe-mia, ul. Franca, nova prosta luka, zagata S. Giustiana, ul. Fr. Hermet, Gioachino Morat. G. Mazio, uL deli' Officina, uL deila Rampa lihe številke (1, 3. 5 itd.), uL Re-mota, Guido Reni, zagata 9. Tecla, vicolo S. Vito.
2.	sekcija: u L Cavana 13 (skla-diiče): ulice Annunziata, Argento, Bello-•guardo, Belpoggio, Burlo, di Campo Marzio. Cavana od 9 naprej, Corti, Economo, 3 Giorgio, Giulio Cesare, pomol Giuseppioa, trg Giuseppina, nabrežje Grumula, ul Laz*, .vecchio sode it. od 14 do 52 in lihe At, od 9 do 49, trg Lipsia, tržič S, Lucia, al. S3.
V iVrtn. fini- 30. iiidja Itft*
„i&DINOBT" At. 148
Stran ID 1
Martiri, reber dei Montanelli, ul. Monfort, Necker, Ott. Augusto, nabrežje Pescatori sode it. od 6 dalje, largo Promontorio, ul. Sanitil sode fit. od 12 do 24 in lihe od 13 do 27, pomol Sartorio, pomol Sv. Terese-
3.	sekcija: mestna šola v ul, L&zzaretto vecchio: ul. Armeni, Bastione št. 3 in 4, Capnano, Vitt. Colonna, trg Cov. Romana, ul. Crociferi, S. Daniele, stopnjice Fabbri, ul. Fabbri, Giustinelli-Madonna del mare, Ben. Marcello, Rotonda, Gasp. Stampa, Fel. Venezian lihe številke.
4.	sekcija: telovadnice v ul. d e 11 a V a 11 e : ul. Alice, Fr. # Cappello, Cereria, Fr. Denza, Fico, Galleria, Masai-miliana, S. Michele lihe št. od 1 do 43, Navali št. 1 in 3, Fulvio Testi, Tigor, trg della Valle, ul. della Valle, vicolo delle Ville, ul, S. Vito lihe št. od 1 do 19 in vse sode, ul. Filippo Zamboni.
Pripomba: Volišča ostalih volilnih okrajev objavimo v prihodnjih številkah, na dan volitev pa v celoti, da bo mogel vsak volilec natančno vedeti, kje je njegovo volišče. ,	_
Slovenskemu dijaštvu na Dunaju!
Tovariši 1 Mizerija slovenskega štu-<d ta na Dunaju je dosegla svoj vrhunec. Tako ne more in ne sme iti dalje. Pomanjkanje najelementarnejših človeških potreb uničuje življenjsko moč našega dijaka, ubija voljo in jemlje veselje do vsakršnega de a. Kar je v normalnih razmerah za normalno življenje vsakdanja potreba, to smatra danes slovenski študent za — luksus. Koliko jih je, ki bi si mogli privoščati pičel zajutrek? Koliko jih je, ki postajajo pred menzo ali ljudsko kuhinjo in „z upom in strahom" čakajo, da pride tovariš Ia posodi groš za borno „Bellago" — edino hrano za dolgih 24 ur, in če niso pričakali, odhajajo v „stanovanje", ki ne zaslužuje tega lepega Inena?! Meso Je luksus tudi o praznikih; olkod pa naj jemlje slovenski študent še sredstev, da se izobrazi tako, da bo lahko dajal domovini, kar bo tirjala od njega, kako naj misii na gledališče, koncerte, poučne izlete ? — dejstva, skoro neverjetna, kr če po odpomoči, tako da morajo zdramiti tudi po socialni bedi Še tako otopelega študenta.
Tovariši, vse razmere nas silijo, da posežemo po samopomoči l Poživljamo Vas torej za jutri v soboto dne 31. t. m. ob 8. zvečer, v prostore slov. akad. društva „Slovenije", VIII. Langegasse 50, pritličje, na sestanek vseh onih tovarišev, ki čutijo moro socialne bede, da zberemo gradivo In poiščemo pota k rešitvi. Tovariši, oprostite se tega dne svinčene apatije in malodušne resignacije ter razvite čvrsto osebno agitacijo od tovariša do tovariša f — Kot uvod posvetovala in dela referira tov. lur. M. R. Lemež: ,0 socialnem vprašanju slovenskega študenta na Dunaju in kako najti pota k njegovi rešitvi".
Dobrodošli tudi vsi oni, ki sicer ne čutijo bede na lastnem mesu, a čutijo v sebi dolžnost dijaške solidarnosti in jim kolegijalnost narekuje, da aktivno posežejo v akcijo samopomoči)
Dunaj, dne 27. maja 1913.
Podporni odsek v .Sloveniji".
Domače vesti.
„Grazer Tagblatt«, nedeljska priloga, odgovarja na naš čianek prejšnje nedelje, kjer smo pod naslovom .Škandal na c. kr. meščanski Šoli v ulici Fontana" ožigosali z i s t e m, ki vlada pri nas na šolskem pol|u. Nemški učitelji iz najrazličnejših krajev prihajajo k nam vzgajat tiste naše otroke, ki morajo obiskovati nemške državne šole, ker druzih — nimamo 11
Tržaški dopisnik graŠkega slovanožr-skega lista pa se v svojem odgovoru na naš stvarni- članek poslužuje najgrših psovk na adreso našega lista in psu|e in blati z raznimi „ufindlsche" vse, kar je slovenskega. Predrznež Je dokazal s tem svojim dopisom, da |e res pravi sin — „Kultur-voika" I No, če pa misli, da s psovkami dokazuje potrebo, ali pa morda dobroto onih nemških šol, kjer učitelji ne razumejo svojih učencev in ti ne učiteljev, potem se jako moti. S tem, da psuje slovensko učite! jstvo z „wtodlsche k. k. Lehrer*, nI ie dokazal nikakor, da je morda dober tisti z istem, ki Je iz državnih l|udskih Sol v Trstu napravil domeno nemških učiteljev, ki so popolnoma tuji tem krajem In ki ne poznajo deželnih Jezikov I < '
Očita nam, da smo lažnjlvci, češ, da nftrao navedli natančnega Števila onfti nesrečnih deklic, ki so bile izključene iz meščanske ^ šole v nflcf TOhtena,-ker so občevale t onim mornariškim častnikom. Kdo pa zna natančno število teh nesrečnih zapeljanih otrok ? Ali je morda dejstvo m a n | 'e hudo, če je bila — recimo — ena manje, nego smo navedli mi?! Da pa nemški učitelfi na nemških državnih
šolah ne razume|o svojih učencev, ki so po veliki večini Slovenci In Italijani, to nI laž, marveč notorična resnica; a da bi se bile one — recimo blago — nerednosti zasledile poprej, če bi uči-telj-^o razumelo razgovore učenk, Je zopet dejstvo, ki je na dlani in se ne pušča utajiti. Pa saj si tudi dopisnik graškega lista ne upa tega, marveč meni, da s par nemških psovk dokaže potrebo In dobroto nemških raznarodovalnic. Tudi si ne upa stvarno braniti zistema, ob katerem |e bilo možno, one otroke tako dolgo zlorabljati — ne upa si stvarno braniti zistema, ki sili našo mladino v učilnice, ki so v zasmeh nafpri-mitivnejšim pedagogičnim načelom; pač pa ima predrzno čelo, da zahteva od domačega, avtohtonnega slovenskega prebivalstva, da naj bo hvaležno nemškim šolam, nemškim učiteljem, Id Je učijo nemški I
Tore| Še hvaležni da bi morali biti nJim, ki nam kratijo pouk v maternem Jeziku in nam vsiljujejo tujega! 1 To Je že višek predrznosti, do kakoršnje se more povzpenjati le kak nadut semkaj usli|eni tevton, ki se Je na naših gostoljubnih tleh prena|edel kruhal Branite le — kolikor hočete — svoje Stolze in Kauerje, ki nam v narodnem ozlru škodujejo, kjer le morejo —, aH nikar ne zahteva|te od nas hvaležnosti za te poskuse za raznarodovanje našega ljudstva! Zahtevamo šol v svojem Jeziku, a vi nam dajate nemških, ki so pravi pedagoglški nesmisel, In zahtevate za to še naše hvaležnosti! Predrznost vaša je velika, ali nadejamo se, da tudi tej pride konec, ker me|l že na — norost!
Sedaj pa le operirajte dalje s svojimi psovkami! Saj dejstev, Id bi govorila za vas, itak — nimate!
O tistem divjaškem napadu na barko vi janske Šolske otroke minole sobote nam pišejo iz Barkovel|: Ko Je dolga vrsta dospela do ulice Tor San Piero, se Je vsula Iz iste tolpa 25 do 30 pobalinov — bili so to namreč od 16 do 20 letni dijaki, to (e, predstavitelji tiste toli opevane italijanske brutture, — ki so pozdravili mirne ia utrujene male izletnike z „Abbasso i sciavi", .Fora i sciavi" in .Fora porchi de sciavi"! Nato so začeli prepevati kar po vrsti one žaljive pesmi kakor: .Lasse pur che canti", .Vlva la Lega Nazionale", .Trieste se ita-liana" .1 sciavi che vadi a Lubiana", .Viva Tripoli" itd. in so korakoma peva|oč spremljali izletnike do bližine c. kr. užitninskega urada pod Greto.
Povedati je treba, da so se vsi izletniki brez razlike starosti povpraševali, kaj to pomenja? Starejši smo precej razumeli, da to ni nič drugega, nego grda izzivalna demonstracija proti nedolžni mladini, učitel|-stvu in starišem, za kar niso Imeli izzivalci najmanjšega povoda, ker so se vsi izletniki vedli kar na|-dostojnejše.
Med izletniki, posebno med starejšimi, ie že hudo vrelo zaradi grdega izzivanja in prav malo je manjkalo, da ni prišlo do bitke, ki bi gotovo imela daljnih posledic, da nI zastavilo učitel|stvo vsega svojega vpliva, da se je ohranilo mirno kri.
So-li pomislili oni vročekrvni Junaki in njih hujskači slavne kulture, koga so
UuiMffl hranilnica m posolllnlcn v Trstu
Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje po 47,%, po 4"/* 7. na dvamesečno, po 5% na šestmesečno odpoved; daje zadružnikom posojila po 6% na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih.
Uraduje se vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 6 pop. V lastni hISl *...... ulica Torre blanca štev. 21
Jffnenje gosp. dr. V. loffler-ja na Dunaju.

Goap. /. SERRA VALLO
Trst.
Z veseljem vam potrjujem, da predpisujem vaše žeitzuuto kina vino Serravallo z najboljšim vspehom v gotovih slučajih, posebno pa pri slabokrvnosti kakor posledica boleznih oslabelosti pri ženskah.
DUNAJ, dne 7. junija 1911.
Dr. V. LOEFFLER.
imaasaBBnBBMM——
Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urarni in zlatarni
ALOJZIJA POVHA
Trst, ul. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izber.
Poslano*)
Izjava.
V svoji številki 197, od dne 29. avgusta 1912 je .Slovenec" pod naslovom: „Poju-dena Edinost. Dopis iz Trsta" priobčil članek, v katerem se govori o gospodu dr. Josipu Jedlowskem, odvetniškem kandidatu v Trstu, na način, ki je hudo teptal njegovo osebno čast. Da brani svojo čast, je g. dr. Jedlow-ski vložil dne 27. septembra 1912 na ljubljansko deželno sodnijo kazensko ovadbo. Danes se je imela vršiti proti .Slovencu" porotna razprava. — Z ozirom na to in ker je uredni Štvo .Slovenca" med tem časom po storjenih poizvedbah prišlo do spoznanja, da je bilo žrtev hude mistifikacije po nekem tržaškem dopisniku in da je le-ta mistifikacija zapeljala uredništvo .Slovenca" v priobčenje označenega članka s komentarjem (navidezno iz peresa uredništva .Slovenca"), izjavlja podpisano uredništvo .Slovenca", da obžaluje, da je priobčilo omenjeni članek s komentarjem, da preklictye vse tam specificirane razžalitve ter da prosi g. dr. Josipa Jedlowskega tudi tem potom odpuščanja za storjeno mn krivdo, i tembolj, ker je prišlo do prepričanja, da so | vse ▼ inkriminiranem članku obsežene obdol-[ žitve docela neosnovane. — V Ljubljani, dne 26. maja 1913. — Uredništvo .Slovenca".
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le fcoKko, koliko* frra aakon veleva.
—"—. - ■
Gosp ki Rngela Volarit-RebK I
Iskrene čestitke k Vašemu imendnevu I
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mrlicev na vsa kraje
Zastopstvo b prodajo pogrebnih predmetov: J. J1RZEK, Opdlne it. 170'; T. VITEZ v NabreZIni na trgu pri cerkvi; A. JAM ŽE K, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIO v Skednju.	r Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevoda z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencer iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krate iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Htalna cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naroČila se sprejemajo v lastnih prostorih caloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H d T I B I L J
V ulici Garradori št. h	*
JAKOB PERHAUC
Trst, Vh deli« Acqat it. 6, Trst
(Nasproti OifA Centrale) VsOk Isbet francoskega Kam pasi ca, peaeflh dsssifc Bik italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordsaos Bnrgnndai, renskih vin, MeseUn In Ohinatl. Boa, konjak, man Iganjs ter possbni pristni troptaoves, lUvovee is briajsvee. Isdelki L vrate, dolfi is 4e-tiinlh krajev. Vnka naročbs as takoj IsvrtL Run-K^ja se po povss^jn. Oeaiki na sahtevo Ia franka.
Razpredaj* M pel litri eapre|. M
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne blžute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
Podpirajte družbo SV. CIRILA IN METODRI
Andrej Rojit, Trst
ULICA ACQUEDOTTO št. 20
priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično
brivnico.
Damam se priporoča za pranje glave in lasna dela.
M_H
iO
tO
G. de VECCHI H
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco it 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seao L, nlama, ogersko seno.
------ ....... -
beneški otrobi, otrobi
idZfa
Odlikovana to~ varna sodaviee
flDRIJA
Sv. Ivan pri Trstu,
Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tet 566. <• priporoča naj topleje slovanskim gostilničarjem, kavarn ar j o m ia drugim odjemalcem sodavi&arsklh iadelkov ▼ mestu in okolici.
OB PRILIKI BIRME!
------ WW>KA
V ittor io Pisc ar, Trst
opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko po&iljatev narejenih oblek za moSke In dečke v najnovejših barvah
in da jih bo prodajala* ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih &e ni bilo v Trstu. — Oglejte si ^liko, skladišče, ne da bi mofali kaj kupiti. NB. Priporoča se^da trgovine ne zameri j ite z dragimi, kar bi bilo. v vafio ftkodo.
sf
Velika zatoga vsakovrstnega sira, masla in slanin*. Priporočam'trgovce/n in gostilničarjem parmezan i»a po «K «2<3G in naprto], kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist o vski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
■■IISM < e^^la
uIKstSUVI. vrani SLU
Stran IV.
M U!
„EDINOST" št. 148.
V Trstu, dne 30. maja 1913.
zasrara6fcflH Itt "Tžzlvall
ppmm
\amo ni
1
rkovJjSof
na ta tako gnu3en,skl delavci ne dovoljujejo, da bi delali ob
IfPBdt^Bci. Bržkone zato ne, ker so Barl^vj^aJipvJ gromorski _delavci Se precej dobro plačan
bttei
f/a
ipovjfiiH o (ftaŽU
VSSSf om 'Arile *
jBaijkov
?*t! svofe te Krn e. dirke e zabave, feterfPfeirftc1«««' rnc^ke tačiis pristno akusačegffestof sk^ ^j^^tva. _ „smeji več .^prirejati.
iga#d ftHI
Miramarskf' cest'

'j
vania nneya Ijiiristro,
fld starine
na
svojih domačih tleh. PripravIJeol smo, vajn povrnemo	nai
za jreŠiii pr^ij^jHgdiijiTfis! In naSemu Jeziku. Kdo pa ste, slai Pristni* Hatfjan
nad vašim početjem in vsm prižgali na čelo pečat, da Je kaj takega sposoben le zloben renegat-janičar^ Akt ^e za ?il, da se po njegovih žilah pretaka slovanska kri. Ariiyićj£rci sigoori mascalzonil
Slovenskim civilnim tehnikom in ofc last v ena avtorklranjm<AiKl#*^amJfi-žehirjem. Ker se bodo v kratkem vršile voitve v pfe(hfoHštvovii6w* u&atibvljene
macijo) in bodo na poziv tržaškega namestnic t va morali izjaviti,,Jh,kateri.volilni sekciji — slovanski ali KaiiJahSkP^1 hdčejo pristopiti, so vsi imenovani naprošeni, da se ▼ ter stvari med seboj čim prej spo-
iW)ani pač domišljujejo, da gre njim, najslabše pa Slo
vel
cesto še tistih par Si< delali pri .Dalmaciji".
e so si belili glave, JakoM
naskočili se iiahaji naoisom Frafefea. o s tcejie .civilizira
krempljev ilovan-goštevilnih selah in posrečila. Sli. so ;or pj vo
ce.sslovensk št. 2 t ulici S
V; sad* Jem času so italijanski delavci >i9n$Y$ti zadruge, in sicer v ta namen Ipvencejn onemogočijo, da bi prišli Icafcp službo pri razkladanju parnikov. Tako .Dalmaciji". Pre|šnji Italijan tki otatocfeipri »Dalmaciji", so si hotel ustanoviti zadrugo, da bi se na ta način otresli "zalrapnika, glavni njihov namen pa bi na podlagi zadruge vrgli na Slovencev, ki so pre .Dalmacija" je de a, flf jim£privoli v ustanovitev zadruge ht« p^ (pa morajo položiti kavcijo, ka-jo je potožil zakupnik, kajti .Dalmacija MUito-hiieti garancijo, to pa zato, ker se pr razkladanju parnikov vsak hip kaj poškoduje, vsak hip pa tudi kaj zmanjka. — Ker pa ki\delavci, kateri pravzaprav niso bili niti stalno nameščeni, kavcije niso hc-teli, oziroma mogli položiti, se je .Dalmacija" odločila skleniti pogodbo s tistimi delavci, ki bpdo v stanu položiti primerno gahntl)cr: In tako je prišlo do tega, da |e spfvejeja »-Dalmacija" naše slovenske delavce.
Za*o?pa sedaj tak krik v italijanskem taborni. Treba je bilo proklamirati proti Slovencem Štrafk. S časoma bodo bržkone zahtevali kamoristi, da se vržejo vsi slovenski delavci v Trstu na cesto. Oni se pač zave dajo, da bi s tem, ko bi bili naši ljudje PftsnfeHr vsled izpodrivanja po renlikolih zapustiti in romati v Ameriko, da b tem za Slovenstvo v Trstu izkopan itf -toH bi postal skozinskoz italijanski. Zato * zadnjem času tak grozovit boj proti
a
in { url
gr
Ka Ka
slovenskim delavcem.
iai Sicer pa je gotovo, da so s sedanjim §t*Ikom» Moti Slovencem v zvezi bodoče litve. — Laški liberala! so se jiefe pri tem štrajku izkazati kot reši-i	! teiji delavstva in je zato tudi že župan dr
bilo crnno —•, aerj ya|er|0	parkrat .posredoval" pri
p
mnimo naj še, da so se naučeni precej urezali s svojim Štrajkom, mjtlili so, da bo vsled njih štrajkalo niško delavstvo. Toda zmotili so i . . itat , x, t	. , - , -v, kajti socijalni demokrati se nočeta ine-
p predl bliz^N se	Jn ^ d^f^o laškoliberalno godljo, in so ka-
&n ^ OStal1	Dan" bo menda že
Prefiemova koča ** Stola »seotvorii
su,UT,M tfegaMSži štraka konec. fr$fiemo*a koča -na-Stola	: */ojs__
- " Drufttvene veeti.
TržaSka sokolska iup
lače.Put .š jnbi.. Stola jja, _- m TTT
je dobro premarkirana .ta šteje ta pot tnih črez BeHčicO, Nfedjldolh ta okćto
Potfrnžntea CMO r Kolon)!
iflfHgtofc

žene
župa.
V svrho priprav, katere je izvršiti za III. zlet Tržaške sokolske Župe na Opčinah dne 29. Junija 1913., se pomnoži odbor župe ter si v njem posamezni odseki razdelijo delo tako, da bo izvršitev -	kar najtočnejša. Prva seja pomno-
ženega odbora se vrši v soboto zvečer ob 8. uri. K njej so nujno vabljeni poleg odbornikov in zastopnikov društev vsi oni 'brat|e, ki imajo dobro voljo s o -aše delovati. Seja se vrši v telovadnici So-nedeljski kola v Trstu.	Predsedstvo TSŽ.
Pevsko druStvo „Ilirija" pri Sv. Ja-kobu vabi tem potem vse svoje seda| so-MttftafP&ztesftfb, delujoče gg. pevce in pevke, kakor tudi abisga»oli nekdanje siare pevce na zelo važen sesta-
nek, ki bo danes, v petek, dne 30. t. m., Je^ in - ~	~
okočer« d&roealM
mit^rajMe- in 0b 8 zvečer, v društvenem prostoru (na po- »tari policiji) pri Sv. Jakobu zraven gostilne ali Pflžlle.tajnifcu podružnice; Jadran". Prosimo gotove udeležbe; drugi ■muni, Tfinniijj ti ?in.. prijatelji društva dobrodošli 1
Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi na javni shod, ki se vrši danes, dne 30. majnika ob 8 zvečer v društveni dvorani v Trstu ulica sv. Frančiška št. 2.
Dnevni red: 1. Organizacija in železničarji. 2. Novi delavni red in povišanje minimalnih plač pri |užni železnici in v okolici pri drž. železnici. 3. Raznoterosti.

e GMD
.1
lanincf&1>ami.*s,/ii*tprftBfc? zvečer,
• A. fOr£Lity . . * brw.vru.suia .
.vcdorionisiirnl.snsz £gc
MflpsRemo
renle'
Polomi
m?
ristaniških delavcev.
akor vse ka [ del smeti £kUiz
^P^ŽilpTti
lovenski delavec ela4
ulemo času, zemlji ne ga na delu renjikoii, voljni, da na naših
splo8$Aej|p?elatff!*t>"b*stali napram nsktofc risiav^Bi>4Bkfl^sayražni, da jih
v ajo pri parc-
i dtmr :Da1tri8tnf*r namreč pri raz-
delavci, ki pa
.	Zakaj ? Zato,
.^.--p^MpMM^Mlvci niso varni,
dnevi j^^MMč sprejela paroplovna
.Dalma^^r slovenske delavce v
m pa to nikakor ni oklamlrali splošen delavcev. Pristaniški ani, so organizirani gpelavski organizaciji V takozvani .fasdo sedufe tajnik organl-"imadori. Potom te Ijučno namen izpo-vce, štrajkajo sedaj skim delavcem, ki jih jt in hočejo s štrajkom Injacija'lodpusti. ItaUjan
3PDĐC
MALI OGLASI
flplroefrinn Ple8n* godba, se proda VrivDolllUII redno nizko ceno. nI Foi
za iz
redno nizko ceno, oL Fornace 2.
1195
18letna deklica I:
dobre družine, govori in piše alovenski in nem-£ki, izaCena v trgovini z mešanim blagom, spretna prodajalka, ifiče primerno službo ▼ mesta ali na deželi Ponudbe pod „Deklica fit. 1223" inseratni oddelek Edinosti.	1223
Qnmima B® dietnega dečka iz rojanske i OpiDJIlie lice, ki ima Teselje do trgovine. Sluga, Bojan St 8.
oko-Fr. 1222
do 4000 K razpoložljivih za prvo intabu-lacijo v okolici. Emilio, kavarna Rosetti, od 8—10 in 3—4.	1216
3000
ski Ženski. Ponudbe pod oddelek Edinosti.
v službi kot postifžkinja, U6e stanovanja pri vdovi ali stari sloven-
,Služkinja l218k
inseratni 1218
Stanovanje JT,
hotel Balkan.
sobi m vrtom se ii£e takoj ■m avgust Ponudbe: Sever,
1213
illolrarno obstoječa 7 let, se radi odpotova-miCKdrild nja takoj proda, ul. Mađonnina 11.
3202
Hpfl mnfnni tuamka ,Angelo' velikanska iz-Ul OIIIU > Ulll ber idovenskih in srbsko hrvatskih plošč od K 2•— dalje, edino v trgovini Zanetti, ul. Ca van a.	1210
Antona JerkiČa naslov : Trst, ul.
ulica 7.
delle Poste 10; Goriea, GoBpot-ka
4444
IŠČ6fnO P0fltre*n'C0 za Bna^enje pisarne. Pojav-
il. nadstropje.
nila daje „Prva 4eška" ulica Geppa 15
1214
flfiHo se	7 prostorov t Rojanu, Skorklja
UUUa gv. Peter fit. 103 z vrtom, zemljiščem in vodnjakom.	1211
Pfflctnr 1200 sežnjev, nova hiša, osem stano-■ ■ U S lil s vanj, Sv. Ivan, se proda takoj za K 2S.C00. Emilio, kavarna Rossetti, od 8—10 in cd 3—4.	1217
2 " eobtma, kuhinjo in shrambo OlallUvailJU 8e da maloštevilni družini za 24. avgusta po ceni v najem. Trst, ul. Torre bi ar ca 21, L d.	1219
PiaAlffilfnfif za pisarno, ki zna slovenščino, ■ ■®MII%«III nemščino in italijanščino, se takoj sprejme. Ponndbe pod „Stalnost štv. 1215" na inseratni oddelek Edinosti.	1215
Brivska dvorana. *!:™70:Jno7,
Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana t ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanorid, brivec
Anfnn Tlirlf e^na slovenska žg-rjarna in FMILUII I UlR, zaloga likerjev, v kateri Be dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž;r.i „Narodnega doma- v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Ceciiia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na deželo.
AplCfSFft Trat, Via Earriera v. 33. vrau. • nlLULn, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze zt gledališče itd. Cene zmerne.
Lekarna Brellh u Sežani
Ribje olje I. vrste I steklenica K 1-20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obiiž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo.
ODLIKOVANA
triaSka prodajalna obmi
ULICA GI08UČ CARDUCCI ŠT: 21
Kazun različnih izberov najfinejših moških in -*kih obuval po najnftjlh oenah se prodajajo lud po izrednih cenah :
Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K	I O—
Usnje Bozcalf z elastiko . . . . po K	10 —
Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K	10 50
Usnje Boxcaif z zaponaml Triumph po K	10 50
Enaki za dečke 1 E manj. • Vsakov. blago I. vrne
Oblike moderne. — Delo zelo trpežne. Mehanična deialnica
AlarikLantschne*-
zapris. cenilec Trst. Via Geppa št. 12
Telefon 138.
Ekskluzivno zastopništ/o in zaloga avetovnozn»ne tovarne koles (bicikljev) in _	motociklet STIRIA tvr- 3JJ
dke Joeh. Pueh & Co.v Gradeu HUrkopp k Neumann kakor tudi tu- in inozemskih tvr<!k ^^ veliko zalogo priti klin. Zaloga In upeljava ^ elektr. zvoncev. — Sprejme kakor5nosib'><ii
popravo v svoji stroki.	l7*0) ^^
®
Antonio Alberti
■ zavod za izdelovanje in
Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kož uho vin. Prevzema na-ročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovino.
Salon
Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuijarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospera
A. ŠEBEK,
lasuljar, Trst, ulica G. Carducci Ste v. 9.
Vrarna Trevisan
Trst - Corso St 30 - Trst
Darila za birmo.
VELIKA IZBER
žepnih In stenskih ur
po najnižji ceni in verižic iz ame-rikanskega doubleja. Prodaja, kupuje in menja ataiinske in moderne dragocenosti
POZOR!
80000 parov čevljev
4 pari čevljev le za K 8 50.
Zaradi zastanka plačil več velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi cenami. Prodajam torej vsakomur
2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev na trakove,
nabiti podplati, rujavo ali črno usnje, veleelegant., najnovejša fasona, velikost št. po cm. "Vsi štirje pari stanejo le K 8*50. Razpošiljatev po povzetju
). Wuikan, Krakov (Avstr.) Itaka 3-E. T.
Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/1L (nasproti Dreherjeve pivovarne).

GOSTILNA
„Ali' Acquedotto"
T Trata, nJLioa Aoquedotto it. 85,
toči sama pristna domača, vipavska in istrska viDa, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po n^izmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k svojim-, se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip jurkič, lastnik.
y
Meti u planince!
Kokain« priprave is aluminija,	ata-
kienioc, noti in vilice, planinska palio«, priprava sa led, itleia, suežni obroči, oakrbtaiki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, tarnale, ftpfcaa
iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke ia mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, «ra| ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za Slane iportnih in planinskih
POSEBNE CENE. "M
trioulna Struktf
Ulca S. intoiiio 12 (mM Krei mloui)
I I M ' I i i j I I | j I t | i j 1 | | j |
i ' I 1 I t T M I I I
i i i i m i i i i i i . i i i,i
ALOJZU Tfll/CflR- DUTOULdE
avtorizirano stavbno in kamnoseško podjetje
zapriseženi aodni IzVadenee izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne.
' i iti t 1 11 I 1 ' m I j I | . I ( I I 11 j | | ) j ' I M i 1 I 1 II II lili , I i I I I I 1 i 1 I I I I I I ! I I I I i i I I I I I t: ; 1 ; M I , i | | ii , i , 'I T ' 1
_
Aristide G-ualco - Trst
via S. Servolo Z — Telefon 329, Rom. VL
oflukovanfl tonroo ( svetinjo ) cevi in cementnih
Hft tenuo In umetnega kamnu,
4si« v MHMtL C«b« mene, tofo*
• • • •