Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta (? gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. 244. V Ljubljani, v torek 23. oktobra 1888. Letnik XVI. Deželni zbor kranjski. (Šostuajsta seja, dne 20. oktobra.) Pričetek seje ob 1/110. uri dopoludne. Po pre-čitanji in potrditvi zadnjega zapisnika prosi deželni glavar dr. P o k 1 u k a r na znanje vzeti, da mu je od vlade došel načrt o vravnavanji vipavskih hudournikov, ki se izroči deželnemu odboru. Poslanec Lavrenčič omenja, da so ti hudourniki letos zopet veliko škode napravili in dosti zemlje odnesli, in da je njih vravnanje nujno potrebno. Obžaluje, da se to ni moglo zgoditi že dozdaj in prosi, naj se prej ko mogoče izvrši vsaj v prihodnje. Zatem se poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnih uradov izroči fiuančnemu odseku. Po predlogu dr. Vošnjaka se takoj prične obravnava o proračunu deželnega posojilnega in deželnega zaklada za 1. 1889., ki je stal kot zadnja točka na dnevnem redu današnje seje in o katerem poroča poslanec dr. M o š e. V splošnji razpravi poprime besedo poslanec Dežman in zlasti graja pavšalne kredite. Mož se ni spominjal, da ima kot deželni odbornik priliko in moč napake odpravljati, da je pa kot deželni odbornik vselej sam tako ravnal, kakor sedaj graja nad svojimi narodnimi tovariši. Krepko mu odgovarja poslanec De tel a in omenja, da se je pavšalni kredit za ceste od nekdaj dovoljeval. Potreben je silno, zato se je v zadnjih časih povikšal od 25.000 na 27.000 gld. Meje za dovoljevanje podpor so pač res tesne, ali deželni zbor jih je pred nekimi dnevi sam nekoliko raztegnil in g. Dežman se je v deželnem odboru sam prepričeval, da se podpore dovoljujejo le tedaj, kadar je v resnici potrebno. Dežman sam sebi nasprotuje; na eni strani toži, da imajo občine toliko naklad, da jih ne morejo zmagovati, na drugi pa kliče: »selbst ist der Mann!" Občine naj si pomagajo same! Kako se to strinja? Občine zaslužijo podpore iu nedavno je g. Dežman sam zagovarjal podporo za občinski pot, za katero je prosila občina črni Vrh. Občine plačujejo za okrajne ceste, ki jih pa ne morejo dosti rabiti, zato je prav, da se jim dovoljujejo podpore za občinska pota. (Dobro!) Poslanec Dežman se še enkrat opravičuje, ali poslanec D e t e 1 a ga v drugo zavrne, potem pa se oglasi poslanec Murnik in pojasnjuje poslancu Dežmauu, zakaj se je pomnožil kredit za obrtne namene. Napravilo se je več obrtnih šol, ki jih je treba podpirati. Poslanec Zvegelj zagovarja svojega tovariša Dežmana in se zopet huduje nad neprilično sostavo deželnega proračuna. Tudi njega zavrača poslanec D e t e 1 a , potem se oglasi poslanec Šuklje in podaja pregled deželnega gospodarstva v zadnji šestletni dobi, primerjajo ga z gospodarstvom, ko je še ona stranka imela večino v našem deželnem zboru. To primerjevanje je jako zanimivo in najboljše priporočilo za našo narodno večino, zato objavimo celi govor po stenograličnem zapisniku. Poslanca Dežmana je jako razburila opazka predgovornikova, da je narodna večina izvršila tri velikanske čine, ki bodo vedno znameniti ostali za deželne finance in za katere nasprotna stranka ni imela dovolj odločnosti, namreč naklado na žganje, konvertovanje zemljiščno-odveznega zaklada in po-množitev dohodkov normalno-šolskega zaklada s tem, da je pritegnila železnice k plačevanju dotičnih naklad. Oglasil se je k stvarnemu popravku in se izgovarjal, da njegova stranka tega zato ni mogla izvršiti, ker bi ji kaj tacega prejšnja vlada ne bila dovolila. Med splošnjim veseljem mu odgovarja poslanec Šuklje, da je nasprotni stranki odrekal le potrebno odločnost, in da je čudno, ako ji prejšnja vlada tega ne bi bila dovolila, ker je bila vendar tesno zvezana ž njo, med tem ko je sedanja vlada, ki z nami vendar-le ni v tako ozki zvezi, nam vse to dovolila. Govori še dr. Vošnjak in omenja, kaj je narodna večina storila za šolstvo, ker je napravila toliko novih šol, da skoraj ne bo večjega kraja brez šole; ustanovila je kmetijsko, sadje- in vinorejsko šolo na Grmu, vravnala zdravstvene zadeve, razširila deželno blaznico, sklenila premeščenje bolnišnice iz mesta, za kar je nakupila že potrebni prostor in dovolila zidanje bolnišnice za kužljive bolezni. Veliko je storila za ceste, železnice in vravnavanje voda, ter bo z mirno vestjo stopila pred svoje volilce. Po konečni besedi gospoda poročevalca se prične posebna razprava in se najprej potrdi proračun deželnega posojilnega zaklada za leto 1889 : Potrebščina bo iznašala 225.885 gld. 18 kr., zaklada pa 128.027 gl., torej bode primanjkovalo 97.858 gl. 18 kr., ki jih bode pokriti iz deželnega zaklada. Potem so se dovolile naslednje podpore: 1. Društvu za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaji kot podpora 50 gld. 2. Istemu društvu za pristop ubožnih dijakov iz Kranjskega 135 gld. 3. Štipendije za tri kranjske učence podkovske in ži-vinozdravniške šole v Ljubljani po 60 gld. 180 gld. 4. Podpora dramatičnemu društvu v Ljubljani 2000 gld. 5. Podpora „Glasbeni Matici" v Ljubljani 500 gld. 6. Podpora za šolo lllharmoničnega društva 300 gld. 7. Za nakup knjige »Vrtnarstvo" za ljudske šole 300 gld. 8. Podpora za gimuazijo v Rudolfovem 250 gld. 9. Podpora slovenskim vse-učiliščnikom v Gradci 200 gld. 10. Podpora rndarski šoli v Ljubnem 20 gld. 11. Dijaškemu zavetišču na Dunaji 50 gld. 12. Podpornemu društvu modro-slovcev na Dunaji 20 gld. 13. Gimnaziji v Kranji 50 gld. 14. Monsign. Luki Jeranu za dijaško kuhinjo 150 gld. 15. Gimnaziji v Kočevji 100 gld. 16. Kiparju Alojziju Progar-ju 100 gld. 17. Kiparju Alojziju Gangelnu na Dunaji 240 gld. 18. Maksu Pavlinu, živiuozdravniškemu dijaku 100 gld. 19. F. Majdiču, živinozdravniškemu učencu 100. 20. Podpora društvu »Dijakov" c. kr. vis. šole za kmetijstvo na Dunaji 30 gld. 21. Podpora Mateju Hubadu, konservatoristu na Dunaji 100 gld. 22. Društvu dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani 100 gld. 23. Društvu »Narodna Šola" v Ljubljani 100 gld. 24. LISTEK. Dva dni v Benetkah. XI. 6. septembra. Popoludanja polovica ponedeljka, t. j. druzega dneva našega bivanja v Benetkah, je bila odločena za obiskauje vojvodske palače in za kratek izlet na otok Lido. Kmalu vstanemo od obeda, pri katerem smo si naročali vse boljše točke v treh jezikih pisanega, v navadno vrsto: »entree", »diner" iu »dessert" razdeljenega vsporeda. Ravnali srno so kot popotniki vseskozi po pregovoru: „dom;i — žgance, na potu — piščance". Zavijemo čez Markov trg proti vojvodski palači (»palazzo ducale"). Ta veličastua stavba je za cerkvami prva iu najbolj znamenita v Benetkah. Že nad 1000 let stoji na tem mestu. Petkrat je bila pogorela, pa zopet se je dvignila, lepša kot poprej, iz pepela. Sedanje poslopje je dolo srednjega veka. L. 1853 so ga veliko popravili. Tudi sedaj je velik kos vnanjega zida obit z deskami, menda zaradi popravil po stenah in hodiščih. Palača je zidana v arabsko-gotiškem slogu. Dva nadstropja ima. Pri tleh in v prvem nadstropju jo obdajejo odprti hodniki s kratkimi stebriči, na katerih sede krasni mnogovrstni kapiteli, na te pa se opirajo gotiški loki. Mogočno zgorenje nadstropje ima 7 lepih gotiških oken, na sredi bogato okrašen balkon. Vsa stena njegova je pokrita s ploščami rudečkastega marmorja. Skozi velika vrata stopimo v prostorno dvorišče. Sredi njega sta dva znamenita bronasta vodnjaka. Krenemo na levo in ugledamo pred sabo velikanske stopnjice, ki po pravici nosijo ime »scala dei'giganti" (stopnjice orjakov). Da so te stopnjice kakor sploh vse v tem poslopju od čistega marmorja, umeva se samo ob sebi. Spodaj je varujeta dva ogromna kipa Mars in Neptun, predstavljajoča nekdanjo moč republike beneške na suhem in na mokrem. Obedva inojstersko delo, neprecenljive umetniške vrednosti. Vrhu teh stopnjic vršilo se je kronanje novo "izvoljenega vojvode. Gremo gori in pridemo zopet v odprto hodišče, nekoliko stopinj ua desno pa do »zlatih stopnjic" (»scala d'oro"). Po teh ni smol nihče drugi hoditi, kako siimi plemenitniki, katerih imena so bila vpisana v zlato knjigo. Sedaj smo vsak gori in doli, da le l frank vstopnine plača. Zlate stopnjice držtS kvišku do 11 dvoran, ogromne velikosti in nepo- pisne krasote. Tu so stanovali nekdaj mogočni doži beneški, sprejemali zastopnike in poslance tujih držav ter zbirali okrog sebe v posvet prvake in starašine ljudstva. Stene dvoran so čez in čez pokrite z umotvori najboljših laških slikarjev. Predmet jim je po največ vzet iz zgodovine beneške republike: pomorske bitve, viharji, prihod tujih poslanstev itd. V dvorani »velicega sveta" smo videli velikansko sliko, ki zagrinja kar celo steno. Slikal jo je Tinto-retto. Pravijo, da je največja na svetu. — Kdor bi hotel vso lepoto teh dvoran počasi in natančno pregledati, bi samo zato potreboval več dni. Mi smo kar leteli skozi, ker nas je čas lovil. Kamor človek oko obrne, vse je prečudno krasno, mojstersko, dovršeno. V teh dvoranah je shranjena velika knjižnica sv. Marka (130.000 zvezkov in 10.000 rokopisov), denarna zbirka in druge znamenite starine. Izpred dvoran se pride po majhnih stopujicah pod streho, kjer so bile nekdaj zloglasne ječe, »piombi" imenovane. Ko se je svinčena streha na solncu razbelila, so se ubogi jetniki — takorekoč — živi pekli v svojih celicah in trpeli strašno žejo. Marsikateri je zblaznil vsled grozovitih muk, če ga ni smrt že poprej rešila silnega trpljenja. Mi teh ječ nismo videli, ker bi bilo treba dobiti v to posebnega privoljeuja, česar pa nam čas ni dopuščal. Konservatoristu Janku Kosu na Dunaji 50 gld. 25. Medicincu Ivanu Geigerju 150 gld. 26. Bolnišnici v Št. Vidu na Koroškem 50 gld. 27. Donesek za Vodnikov spomenik v Ljubljani 1000 gld. 28. Donesek za zgradbo sirotišnice v Kočevji 500 gld. 29. Donesek pedagogičnemu društvu na Krškem 150 gld. 30. Donesek muzealnemu društvu v Ljubljani 400 gld. 31. Donesek Jerneju Pečniku na Krškem za izkopavanje starin 200 gld. 32. Donesek ribštve-nemu društvu v Ljubljani 50 gld. 33. Donesek patrijotičnemu društvu dežele Kranjske 100 gld. Po predlogu poslanca Dežmana seje dovolilo razun tega še profesorju M. V o dušku 200 gld. za izdavauje od njega spisane astronomične knjige. Skupna potrebščina deželnega zaklada za leto 1889. iznaša 831.745 gld. 76 kr., zaklada pa 196.452 gld. 62 kr., torej bode primanjkovalo 635.293 gld. 14 kr. Za potrebno pokritje nedostatka v znesku 635.293 gld. 14 kr. se bo za leto 1889. pobiralo: 1. 40% priklado na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 129.590 gld.; 2. sledeče naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih .tekočin brez razločka na stopinje alko-holovine od hektolitra po 6 gld.; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholo-metra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr., v skupnem znesku 100.000 gld.; 3. 28°/0 priklado na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 404.232 gld. Vsi ti predlogi obveljajo brez daljnega ugovora, deželnemu odboru se pa naroča, pridobiti sklepom pod 1. in 3. Najvišje potrjenje. Ko je bila ta točka rešena, poroča poslanec Detel a o prošnji županstva v Veliki Loki glede podpore za napravo vodnjaka. Dovoli se 200 gld., ob enem se ta prošnja priporoča vladi, da bi tudi ona dovolila kako podporo. (Konec prih.) Matica Slovenska. LXXXI. odborova seja, v sredo dne 17. okt. 1888. Navzočni: Gg. J. Mam (predsednik), A. Bartel, I. Flis, P. Grasselli, dr. A. Jarc, dr. Fr. Lampe, M. Pleteršnik, dr. L. Požar, A. Praprotnik, L. Robič, F. Stegnar, J. Šuman, dr. Iv. Tavčar, Iv. Tomšič, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki). Skupaj 18. Zapisnika XXIII. rednega velikega zbora in 80. odborove seje, ki sta ju pregledala overovatelja K r ž i č in Raič, oziroma Bartel in Kržič, potrdi odbor brez ugovora; današnjemu bodeta overovatelja odbornika Bartel in Tomšič. Predsednik se spominja žalostne usode pokojnega prof. Raiča, kateri ima mnogo zaslug za »Matico". Bil je marljiv odbornik; pri nobeni seji ga ni manjkalo, tudi v odsekih: književnem in agitacijskem, je bilo njegovo delovanje živahno. Cesto je presojal došle rokopise in popravljal iz lastnega nagiba društvene knjige. »Matica" je položila na ujegovo rakev venec s trakovi in se vdele- žila v mnogobrojnem številu njegovega pogreba dne 21. septembra t. 1. Mimo tega žalostnega dogodka mu je pa poročati tudi o veselih. „Matiea" je bila posredno počeščena s tem, da je bil v zadnji dobi njen podpredsednik, župan P. Grasselli, vnovič potrjen županom in njen odbornik dr. Jos. Po-klukar odbran deželnim glavarjem. Mnogoletnemu in marljivemu odborniku, proštu dr. A. Jarcu, je »Matica" povodom njegove zlate maše dne 15. avg. 1.1. pismeno čestitala, želeč mu še obilo let tako krepkega zdravja na prospeh društvu. Odbornik g. I. Šubic je postal ravnatelj obrtne šole in ravnatelj g. "VViesthaler preselil se je iz Kranja v Ljubljano; tukajšnjemu odboru prirasteta na ta način dve spretni in delavni moči. čestita marljivemu blagajniku g. L. Robiču k njegovemu godu ter ga prosi, naj tudi v prihodnje ne zabi »Matice", čemur blagajnik z veseljem pritrdi z zagotovilom, da bo za »Matico" vselej rad deloval, kolikor bo v njegovi moči. Veseli ga, da se je posrečilo bivšega blagajnika, g. Vil h ar j a, v odboru še obdržati, ki bo »Matico" lahko še vedno podpiral, zlasti v gospodarskih vprašanjih. Slavitelje V. Štefanoviceve v Belem Gradu pozdravila je »Matica" dne 21. septembra t. 1. brzojavno in dobila v prijazen odgovor brošurieo, v kateri je tiskan slavnostni govor, ki ga je imel o tej priliki prof. Boškovič. Sklepanje o nasvetu blagajnika Robič a, naj se tajniku naroči, da izvrši odborov sklep iz 1. 1874. glede beleženja umrlih ustanovnikov v »Letopisu", odloži se iz opravičenih razlogov na prihodnjo sejo. Prihodnja odborova seja utegne biti v drugi polov;ci februarija meseca. Mimo književnih in računskih zadev posvetovati se bo takrat odboru o tem, kako in kedaj praznovati društveno petindvajsetletnico. Predsednik poprosi odbornikov, naj bi dotlej pripravili v ta namen primerne nasvete. Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig odobri odbor po daljšem razgovoru in z nekaterimi premembami v zmislu dotičnih nasvetov književnega odseka. Predsedništvo se pooblasti, da obvesti o tem sklepu pisatelje in korektorje, blagajnik pa, da jim proti postavno koleko-vani pobotnici izplača potrjene svote iz društvene blagajnice. Določijo se založne cene letošnjim knjigam. »Matica" bo prodajala: »Letopis za leto 1888." po 1 gld.; Apihove Slovence in 1. 1848. po 1 gld.; Dolinarjevega Prihajača po 30 kr. in I. del »Erjavčevih pripovednih spisov" po 70 kr. »Letopisa" utegne ostati za podrobno razprodajo 50 do 80, drugih knjig pa po 250 do 280 iztisov. Gotovo bodo pridno po njih segali, ker so zelo zanimive in dober kup. Kakor druga leta, ima se tudi letos tiskati na platnicah »Letopisa" poziv pisateljem gledč doneskov za prihodnji »Letopis". Odbor pritrdi v načelu nasvetu književnega odseka, »Matica" naj dela na to, da izidejo 1889. 1. zopet štiri knjige in potrdi dve knjigi, ki ju namerava »Matica" izdati, to je: »Letopis za 1. 1889." in II. del »Erjavčevih pripovednih spisov". Glede ostalih dveh knjig naj se začasno skrbi. Ob- širnejše poročilo o sredstvih, s katerimi bi se dalo to prilično zvršiti, in pa dotične nasvete književnega odseka odbor uvažuje in odobrava. (Dalje prih.) Politični pregled. Pač pa smo obiskali druge strašne temnice. Peljal nas je z lučjo do njih eden stražnikov, ka-koršnih je mnogo nastavljenih po oglih palače. Po raznih tesnih in zaduhlih hodnikih in stopnjicah pritapamo do teh groznih ječ, — »temnic" v pravem pomenu besede. Nikdar ni vanje posvetil žarek zlatega solnca, nikdar zapihljala čista sapica. V teh ječah, zidanih s samim debelim kamenjem, bili so obsojenci živi pokopani. — V skritem kotičku tik stene, katera se dviguje nad morskim prelivom, kazal nam je vodnik morišče. Kdor je bil obsojen na smrt, odsekali so mu ondi glavo. Kri je scur-ljala skozi luknjo v tleh doli v morski preliv, — truplo njegovo pa so po noči v pokriti gondoli odpeljali na piano morje in pogreznili v globočino. — Nekateri doži so bili okrutni samosilniki, hujši od ropne zveri v gozdu. Kdor jim ni bil všeč, morda zaradi časti in bogastva, katero se mu je množilo, ali iz druzih vzrokov, zvabili so ga pod kako pretvezo v palačo ali dali ga skrivaj zgrabiti in pred se pripeljati. Brez ugovora je moral dati glavo pod meč. Kar zmanjkalo je človeka tu pa tam, živa duša ni vedela, kam je izginil, meso njegovo pa so že davno razjedle požrešne ribe sredi globocega morja. — Koliko nedolžnih ljudi je ta čas žalostno poginilo ! Onkraj morskega preliva, palači nasproti stoji otožno poslopje, državna ječama nekdanje republike. OzeK mostiček, ki nosi ime »most zdihovanja" (ponte dei sospiri) jo veže s palačo. Pokrit je, in tudi ob straneh zapažen, da se ne more videti zunaj, kdo gre čeznj. Čez ta mostič so vodili jetnike pred sodnji stol. Marsikdo je zdihovaje stopal čeznj in morebiti nekaj hipov pozneje že izdihnil — za vselej. Nismo se dolgo mudili na teh temnih krajih, kjer vlada mrtvaška tihota in veje neprijeten duh po trohnobi. Lezli smo zopet kvišku in pridši na vrh radostno pozdravili svetlobo jasnega dneva. Z raznimi vtisi v duši zapustimo vojvodsko palačo. Koliko zgodovine krije ona v svojih zidovih, vesele in slavne, — a tudi temne in grozne! Ko so bile Benetke še Avstriji podložne, je stanoval v vojvodski palači cesarjev namestnik (gou-verneur). Tudi sedaj se v njenih krasnih dvoranah vršijo večje državne svečanosti. Kraljeva palača pa stoji prav za prav na nasprotni strani, onstran »piazzette". V njej je bila nekdaj bogato založena beneška pismoshramba (arhiv), prenešena sedaj v vojvodsko palačo. Na desnem oglu kraljeve palače se drži 1. 1536 prizidana denarna kovačnica, »la zecca". Po njej imamo svoj navadni izraz za zlati denar, svoj »cekin" ; — da bi jih le kaj bilo lepo zvenečih starih rumenjakov! V Ljubljani, 23. oktobra. ]$otran)e dežele. Minister grof Schdnborn je rekel pri sprejemu pravosodnjih uradnikov: »Naloge resorta, s kojega vodstvom me je počastilo Nj. velečastvo, niso politične. Vzvišeno je bistvo prava, visoko je nad vsemi strankarskimi težnjami in politiškimi boji; njegov izvor veljati mora vsem mislečim možem kot nadnaraven. Ta nadnaravni izvor jako lepo označuje duhoviti angleški učenjak Blackstone, ki govori v svoji razpravi o izvirih prava o ,law of nature, coeval with mankind, dictated by God himself.' Vsak čas primerno je bilo temu vzvišenemu izvoru in človeku prirojenemu strahu in spoštovanju prava, da mora pravosodje vsikdar ostati oddaljeno politi-škim vplivom, posebno pa najimenitnejši del njegov, t. j. razsojujoči sodniki." Dalmatinski namestnik, F. M. L. pl. Blažekovič, bo v kratkem odstopil, ker želi biti umirovljen. Kot njegov namestnik se imenuje general Albori, rojen Zaderčan. Ogerska vlada je due 21. t. m. podpisala z Rothschildovo finančno skupino pogodbo o kon-vertovanji državnega dolga. Tisza bo že v nekaterih dneh predložil državnemu zboru dotično predlogo. »Nemzet" pravi, da se je s tem storil največji korak za vravnanje ogerskih kreditnih razmer. Vnanje države. V Parizu se zopet živahno razpravlja zadeva trocarske zveze. Ruski car bo v kratkem baje obiskal kodanjski dvor, povrnil pa se bo v Rusijo čez Berolin. V isti d5bi bo neki avstrijski cesar obiskal Viljema v Berolinu. Rusko veleposlaništvo v Berolinu zatrjuje, da je cesar Viljem na Dunaji posredoval v bolgarskem vprašanji, meni pa, da ni dosegel pravega vspeha. Ruski list »Novoje Vremje" je objavil več člankov baje iz peresa mnogo imenovanega generala Bogdanoma, ki v zadnjem članku piše mej drugim: Rusija mora stopiti iz svoje abstinenčne politike. Nevarno je preveč stati v ozadji pri važnih politiških vprašaujih. Rusija izgubiva, protivniki pridobivajo tal. Ako bodo sovražniki gotovi s svojimi notranjimi zadevami, postopali bodo skupno zoper Rusijo. Najnespravljivejša sovražnika njena sta Nemčija in Anglija. Nemčija bo Rusijo konečno popolnoma osamila; zaradi tega naj se slednja raje združi z Avstrijo. Rusija ne sme preveč izbirati prijateljev, vzeti jih mora, kjerkoli jih le najde. Morda bi se dala pridobiti Italija, ako se jej ponudijo posebna privoljenja. Konečno pa se ne sme tudi zveza z Francijo odvrniti. Nemški konservativni krogi so sedaj prepričani, da je casar Viljem odločen nasprotnik kazenskega postopanja zoper prof. GefTckena in da je v to le privolil, ker je Bismarck pretil s svojim odstopom. Iz francoske prestolnice se poroča dne 20. t. m.: Sinoči so v Havre-u neznane osebe snele nemški konzulatni grb, onesnažile ter ga pustile na cesti ležati. Prefekt je takoj šel h konzulu ter izrazil svojo obžalovanje naznanivši, da se je pričela stroga preiskava. V istem smislu se je opravičil tudi Goblet pri nemškemu veleposlaniku. Pokazalo se je, da so to storili pijani ponočnjaki. — Pri kouferenci v Ljonu je Lesseps predvčerajšnjim za trdno obljubil, da se bo otvoril panamski prekop meseca julija 1890. Londonski »Truth" poroča, da se bo poroka princa Aleksandra Battenberškega s prusko prineesinjo Viktorijo vršila prihodnje dni na tihem v kapelici graščine Windsor. Kakor znano, je Bismarck tej zvezi odločen nasprotnik. Nemški listi dostavljajo tej vesti, da v Berolinu ni o tem ničesa znanega. Italijanski veleposlanik v Carjigradu, baron Blanc, se zelo trudi, da bi pridobil Turčijo za pristop k mirovni ligi. Sultan ni tej ideji nič kaj prijazen. Tudi smo že včeraj naglašali, da je močna vladna stranka v Carjigradu za približanje Turčije Rusiji. Turško ministerstvo se še do sedaj ni konečno zediuilo o sueški pogodbi; ni še določeno, kedaj se bo podpisala, ker so člani kabineta pre-različnih nazorov. Dne 15. t. m. so v svojem so-vetu sklenili v tej zadevi neko mazbato, kojo so poslali sultanovi pisarni. Itumunske volitve v zbornico vršile se bodo mej dnem 24. in 26. t. m. Število protidinastičnih kandidatov narašča dan za dnevom, kakor tudi zoper kralja iu sploh Hohenzollernce naperjeno gibanje mej narodom. — Strankarski shod pristašev bivšega ministra Bratianuja je narod razkropil. Vodje te stranke je razdraženo ljudstvo na cesti sprejelo s sikanjem in klici: »Proč s tatovi!" Izvirni dopisi. Iz Bohinja, 14. oktobra. *) (Raznoterosti.) Poročal sem Vam, kako škodo je pri nas naredil zadnji vihar, in izrazil dvojbo, bo li mogoče poslati na deželno sadno razstavo toliko in takih vrst sadja, da bi za drugimi preveč ne zaostali. No, posrečilo se je vendar po Bohinji, ki ima po zaslugi neumorno delujočega sadjarja Matije S tare-ta mnogo raznovrstnega sadja, dobrega, in ker nekaterim vrstam kraj in podnebje ne ugaja, tudi slabega, raznim sadjarjem in prijateljem napredstva v sadjarstvu nabrati toliko vrst, da Bohinj na razstavi ne bo zadnji. To vsaj upamo. Največ vrst jabolk jesenskih in zimskih nabral je z velikim trudom g. nadučitelj v Srednji Vasi po gornji dolini. Zbirka obseza okoli 50 vrst (ker vreme in vihar nista več pripustila) in 8 vrst jesenskih hrušek. Bazven tega poslala sta v razstavo sadje iz svojih vrtov Matija in Primož Stare, posestnika iz Podjelj. V spodnji dolini trudili so se osobito g. obč. tajnik Jos. Ravhekar in drugi, da bi bila tudi ona dolina dostojno zastopana. A ne le sadje, nego tudi naš jabolčnik in hru-ševec, pa ne samo letošnji, tudi starejši se bode videl in pokušal na ljubljanski razstavi; poslalo ga je več tukajšnjih posestnikov, ki so ga sami pridelali. Naše sadje je posebno sočno in zato jako ugaja za mošt. Vreme se je zadnje dni zboljšalo; vzlasti tri dni so imeli ljudje ugodno priliko svoje zaostale poljske pridelke domov spraviti. Le jeda (ajda) je nekaj zamudila; prav tako je še repa in korenje na polji. Višje gorovje se je pokrilo s snegom. V visočini 1400 metrov ga je že dosti nad 1 meter. Tudi v dolini je nekoliko strašil, pa se je naglo umaknil žarkom solnca. Sira je mnogo napravljenega, posebno v sirar-nicah na Bistrici, pri Stari Fužini, pa tudi drugje. Izdelovanje sira se je ustavilo, kakor je vsako leto o tem času navada. Kupčija s sirom je letos le bolj srednja, akoravno se oglašajo posebno iz oddaljenih krajev (z Dunaja, iz Bosne itd.); zadnje kaže, da je naš sir pridobil si ime vzlasti po vnaujih krajih bolj, kakor po domačih mestih in naših trgovcih. Se tisti domači trgovci, ki ga imajo, sramujejo se menda bohinjskega imena in ga krstijo s tujim. Tujcem na Bledu, v Polčah, Lescah in Radovljici, pa tudi v B o h i n j i samem se je naš sir jako priljubil. Čudimo se torej, da domačinom bolj diši tuje blago, ki je večkrat mnogo slabejše od našega pridelka. Naj torej naše občinstvo zahteva od krčmarjev in trgovcev s sirom domačega blaga, ki bode gotovo boljše teknilo. Le s tem se more dotičnike prisiliti, da bodo sir iz Bohinja naročevali. Kesal se nikdo ne bode. Iz Kapljevasi pri Komendi, 21. oktobra. Kakor je citati v časopisih v poročilu o XIV. seji slavnega deželnega zbora, ki je bila dne 18. t. m., poročal je gospod dr. Vošnjak v imenu tinančnega odseka o prošnji županstva kamniškega, naj bi se v Kamniku ustanovila iz P. P. Glavarj evega zaklada javna bolnišnica! Ker se ta prošnja opira na to, da Komenda ni umesten kraj za bolnišnico in ker se je gosp. poročevalec celo izrazil, da je kraj močviren, da nima dobre pitne vode, ne mesarja niti peka in se tudi zdravnik, kadar ta umrje, ne bode mogel dobiti, dolžnost mi je tedaj glede na to, ker kraj Komenda leži v mejah tukajšnje občine, izpre-govoriti nekaj besedi v pojasnilo. Da bi bil Komenda močviren kraj, ne bode pač nihče trdil, komur je znana lega kraja Komende: cerkev, grad, učilnica, župnija, kaplanija, Glavarjevega beneficijata dom in hiralnica leže na prijazni višini in tudi prostor nasproti hiralnici, na katerem bi se lahko vzgradila nova bolnišnica, leži prav na tej višini. Daleč na okrog ni nobenega močvirja, — da prestopi ob velikih nalivih potok »Pešata" svojo strugo ter da poplavi v nižinah ležeče senožeti, kar pa ne traja nikoli nad dva dneva, to je resnica, — a kdo more to imenovati močvirje 1 Ako bi bil sploh kraj močviren, menim, da bi ne bilo treba v gradu 14 sežnjev globokega vodnjaka in vodnjak pri hiralnici, ki daje vedno dobro pitno vodo in ga je baš dal skopati pokojni Glavar, ne bil bi globok 0 sežnjev. Smelo trdim, da je Kome n d a bolj suh kraj, nego Kamnik. Da nimamo dobre pitne vode! Povabim Veščake, naj se potrudijo sem gori, gotovo bodo za nas ugodno sodili. Ni res, da bi ne imeli mesarja. Komaj 10 minut od Komende na Mlaki je mesar: Janez Črne, ki kolje skozi celo leto vsakovrstno klavno živino in preskrbljuje z mesom celo komendsko in deloma tudi vodiško faro. Premore gotovo nekaj, kajti sicer bi ne konkuriral celo s kamniškimi mesarji in ne prodajal mesa v najboljše kamniške gostilne. Da nimamo peka, je resnica. Veliko pa je manjših pekarij v okolici, in jedna izmed njih izvažuje svoj kruh ob tržnih dnevih celo v Kamnik, in kakor sem čul trditi, kupujejo ga Kamničanje tudi prav radi. Pripomniti pa moram, da se za sedanjo hiralnico peče kruh doma v hiralnici, in ko bi ga bilo za novo bolnišnico treba ravno od peka, našel bi se gotovo kak podjeten človek, ki bi takoj osnoval pe-karijo po mestni šegi. Da bi se ne dal zdravnik dobiti, kadar ta umrje, dvomim. Treba je vzgraditi dostojno stanovanje in glede na novo bolnišnico plačo nekoliko zvišati, in videli bodete, da bode še treba odločevati, kateri se sprejme. Upam torej, da bodo odslej gospodje o tukajšnjih razmerah drugače sodili, kajti to pojasnilo zdelo se mi je pravici in resnici na čast nad vse potrebno. Andrej Mejač, župan. Iz Braslovč, 17. oktobra. V tem letu se je pri nas ustanovilo „Bralno društvo", ki se lepo razvija in napreduje. Da se je pa naše društvo moglo s takimi pičlimi dohodki ustanoviti, se imamo zahvaliti v prvi vrsti prečastiti braslovški duhovščini, ki nam premnogo časopisov daruje, potem č. gosp. A. Ri-barju, profesorju in duhovniku v Mariboru, ki so nam dokaj knjig naročili, dalje g. dr. M. Travnerju za njegov dobrotni dar in pa „Matici Slovenski" v Ljubljani, ki nam je lepo število knjig razne vsebine podarila. Vsem dariteljem se odbor tem potom v imenu društva presrčno zahvaljuje. Deželna sadna razstava. ii. Ker bi bilo preobširno, ko bi naštevali vsa imena razstavljalcev in razna sicer zanimiva imena jabolk in hrušek, zato bomo tudi v naslednjem omenili le nekatera imena. S tem pa ne nameravamo prezreti tega ali onega, ker vsak razstavljalec hotel je gotov pokazati zanimanje za sadjerejo. Poleg že imenovanih razstavili so: Fr. Golob z Lesnega Brda, Mežan lepe jabolka, tako imenovane .Glori mundi", Josip Dekleva iz Postojine, J. Potepan iz Dol. Zemona, V. Burnik, nadučitelj v Kamniku, nadučitelj Žirovnik (183 vrst), kmetijska podružnica na Bledu (76 vrst), knezo-škofijski vrtnar v Goričah, Fr. Huber. Lepe zbirke so razstavili F. Tavčar, kurat v Besnici, J. Rak, posestnik v Pre-vojah, poštni uradnik v Ljubljani Fr. Omejec, Fr. Jarc iz Medvod, Jakob Ambrožič iz Ljubnega, J. Fajdiga, vrtnar pokojnega viteza Schneida, profesor Vester iz vrta ob Golovci, J. Ravhekar in L. Hribar iz Bohinja, Fr. Štupar iz Vodic', Gregor Jakelj, župnik v Rudniku, Matij a Peršin, Fr. Zdešar iz Utika, J. Brodnik iz Smartina, Fr. Dolinar iz Sušce pri Dobrovi, učitelj Fr. Praprotnik iz Preske, J. Rulec iz Ljubljane. Lepi sta zbirki Fr. Bizjaka iz Draževnika in Mat. Ranta iz Dobrove. Al. Bayer, umirovljeni računski svetovalec, razstavil je več lepih in dobrih vrst, dalje baron Gagern iz Mokric, Ive Pezdirč, iz Drašič, Iv. Šašelj iz Adlešič, J. Lapajne s Krškega, pl. Reya iz Nemške Vasi, vitez Langer iz Beršlina, Franc Campa, M. Lovšin, in g. Lebar iz Zapotoka, A. Zavrl iz Svibnega, J. Franke iz Št. Petra, Fr. Koncilija iz Žužemberka, Ig. Vrančič iz Zagradca, kmet. podružnica v Ratečah (nad 200 vrst), P. Režek iz Starega Trga, J. Saje iz Št. Jerneja, Fr. Klinar iz Hrušice, gospa Kecel iz Kamnika, A. Rozman iz Žabnice, Schrey iz Jesenic, M. Pire iz Kranja, A. Javoršek iz Mengša, G. Koželj iz Št. Got-harda, L. Blejec, iz Trzina, J. Zupan iz Krope, kmet. podružnica iz Ribnice. Jako lepa jo zbirka raznovrstnih jabolk g. pl. Lenka, graščaka na Raki. Razstavili so dalje Al. Vdovič iz Dolžaka, J. Petek iz Kresnic, J. Erker od Stare Cerkve, A. Kula\ic s Toplic, Štefan Jaklič iz Št. Vida pri Zatičini, naslednik izvrstnega sadjerejca pokojnega župnika Ku-Iavica razstavil je najlepše hruške; dalje L. Abram iz Kostanjevice, Jakob Kalan iz Morovca in M. Grm iz Adlešič. Dnevne novice. (Deželni zbor kranjski) je včeraj v dopoludanski seji dovolil ljubljanskemu mesta vzeti na posodo 500.000 gld. Debateso se vdeležili Luckmann, Grasselli, dr. vit. Bleiweis, Dežman in Murnik. Deželni zbor je dalje sklenil zidati deželno gledališč® in je dovolil 190.000 gld. Zvečer je bila od '/,6. ure do 7*8. tajna seja, v kateri se je obravnavala reorganizacija deželnih uradov. Nato so se v javni seji prečitali sklepi o zvišanji plač deželnih uradnikov. Cestna postava vrnila se je deželnemu odboru in se mu naročilo, naj se pogaja z J. Withalmom, da sa za deželo ugodno izbrišejn servitutne pravice združene s Kolizejem. Ob 9. uri je dež. glavar zaključil letošnje zasedanje. (Deželne sadjarske razstave odbor) naprosil nas je, da objavimo p. n. občinstvu, da se bo razstavljeno sadje po oddelkih jutri 24. t. m. ob 3. uri popolud ne razprodajalo. Opozorujemo naše gospodinje na to razprodajo, pri kateri morejo nakupiti lepega, trajnega zimskega sadja. (Občina cerkljanska) imenovala je enoglasno občespoštovanega, prezaslužnega gospoda Josipa Merka, c. kr. okrajnega glavarja v Kranji, svojim častnim občanom. (Šolski vrtovi.) Na sadni razstavi razstavila so sadna drevosca z načrti sadnih vrtov naslednja vodstva ljudskih šol: Adlešiče, Dobrepolje, Škocijan, Dobrova, Šmarije pri Litiji, Mirna, Vodice, Žužemberk, Kamnik, Tržič, Logatec, Sora, Pirniče, Col pri Vipavi, Bistrica, Rakek, Hrušica, Cirknica, Gorje, Zagorje, Mengeš, Kostanjevica, Preska, Begunje, Slap in Št. Peter na Notranjskem. (V Ljubljano) se pripelje danes popoludne ob 5. uri 28. pešpolk iz Livna. Po triurnem postanku odpelje se v Prago. (V Savo) je skočila dne 16. t. m. 431etna vdova M. Bokal iz Litije ter utonila. Ženski se je že več časa mešalo. (Mesto Zagreb) imelo je že minolo leto nekaj nad 40.000 prebivalcev. Ker je 1. 1857. živelo v Zagrebu le 16.657 prebivalcev, to dokazuje, da Zagreb jako hitro raste. S trgovino in obrtom bavi se okoli 17.000 oseb, od teh je 1780 samostalnih. (Nemška nestrpnost.) Druzega primernega izraza ne moremo najti, da označimo ravnanje, o katerem hočemo izpregovoriti. Dne 14. septembra 1.1. nastal je v Loki pri Mengšu požar, ki bi bil za omenjeno vas utegnil imeti pogubne nasledke, ko bi ne bili prihiteli na pomoč trzinski gasilci. Z občudovanja vredno veščino in hladnokrvnostjo delovali so tako dolgo, da so lokalizovali ogenj. Ker so vse pogorišču sosedne hiše zavarovane pri „Graški vzajemni zavarovalnici", obrnilo se je načelništvo trzinske gasilne naprave do ravnateljstva tega zavoda v Gradec s prošnjo, naj bi za popravo poškodovanega gasilnega orodja blagovolilo podeliti primerno podporo. Ravnateljstvo „Graške vzajemne zavarovalnice" pa je vrnilo občini Loka slovensko pisano prošnjo brez odgovora, nekdo pa — bržkone sluga, ki je prošnjo ekspedoval — zapisal je nil-njo: „Wi r sind Deutsche, und konnen diese Schmirasch nicht, daher retur". (Podpisa čitati ni mogoče.) Te besede slišal je pisalec — ki se sicer bori z nemškim pravopisom — menda iz ust svojih višjih. Komen-tara ni treba! (»Sclnvarzgelb".) Tako se bode imenoval nov . političen list, ki bode z dnem 1. novembra pričel izhajati na Dunaji vsako sredo in soboto. Zastava mu bo, kakor povzamemo iz doposlanega nam vabila na naročbo, črno-rumen a, avstrijska, pod katero morejo vse avstrijske dežele dobiti zgodovinsko svojo avtonomijo, vsi narodi popolno enakopravnost. Pod črno rumeno zastavo je prostora dovolj za vse zgodovinske in narodne pravice. Naročnina znašala bo za celo leto 8 gl. Naslov: ,,Sch\varzgelb", Wien, Wiih-ring, Herrengasse 12. (Koliko stoji potovanje nemškega cesarja.) Angleški list „Truth" piše, da potovanje cesarja Viljema na Dunaj in v Rim stoji okoli pol milijona goldinarjev. Velike svote je daroval služabnikom vladarjev. IzBerolina prinesel je seboj 80 diamantnih prstanov, 150 zlatih redov, 80 zapestnic z diamanti, 6 prekrasnih sabelj, 3 velike slike svoje in družine v zlatih okvirih, 30 zlatih ur z verižicami, 100 smod-kovnic iu 20 redov rudečega in črnega orla z diamanti. (Vabilo) k veselici, katero priredi „ Delavsko bralno društvo" v Idriji v nedeljo dne 28. oktobra T pivami „pri črnem orlu" v proslavo štiridesetletnega vladanja Njeg. velečastva presvetlega cesarja Frana Josipa I. z nastopnim vsporedom: 1. Uvod-nica »Planinska cvetlica", E. Titel, godba. 2. »Slavnostna himna", uglasbil J. Hribar, moški zbor. 3. »Slavnostni govor". 4. »Sokolska", uglasbil A. Foer-ster, moški zbor. 5. »Zbirka rudarskih pesmi", J. Kindel, godba. 6. »Oj z Bogom ti planinski raj", uglasbil H. Volarič, moški zbor. 7. Raznoterosti iz opere „Oiganka", Balfč, godba. 8. Igra »Ponesrečena glavna skušnja", prirodil Ignacij Borštnik. 9. „Venec slovanskih pesmi", godba. 10. »Sredi vasi", uglasbil dr. G. Ipavic, moški zbor. 11. »Zapevka", iz opere »Maria di Rudenz", Donizetti, godba. 12. Tombola, listki po 10 novč. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnica za ude 10 novč., za neude 20 novč., ženski spol prost. — K obilni vdeležbi vabi uljudno odbor. (25.000 gld.) je glavni dobitek loterije jubilejne razstave. Kakor izvemo, bodo srečke v kratkem razprodane. Gitatelje opozarjamo, da bo srečkanje že dne 31. oktobra. Telegrami. Dunaj, 22. oktobra. Princ Henrik je po prisrčnem poslovljenju od cesarja in cesarsko rodbine odpotoval v Darmstadt ob 1/i9. uro zvečer. Prestolonaslednik ga je spremil na kolodvor. Berolin, 22. oktobra. „Nordd. Allg. Ztg." piše: Cela Nemčija se zahvaljuje Avstriji in Italiji za ljubeznjivi sprejem cesarjev. Kakor so napravili tu prebiti dnevi v cesarjevem srci neizbrisljiv vtis, tako se bo tega spominjala tudi Nemčija vse bodoče čase. Tuj c i. ;Eg5il. oktobra. Pri Maliču: L. Felber, A. Bielitz, Arlt, Angel in J. AVeiner, trgovci, z Dunaja. — Ii. Pillich, nadučitelj, iz Kotoč. — Gasser iz Trsta. — Jaussl, potovalec, iz Brna. — Corin, trgovec, iz Trsta. Pri Slonu: dr. G. vitez pl. Rovalle iz Trsta. — dr. G. Zenovicli, jurist, iz Trsta. — Trostler, potovalec, z Dunaja. — Leopold Lowith, V. Lenk, J. Soukup in E. Sclnvab, trgovci, z Dunaja. — G. Modler, trgovec, s soprogo, iz Maribora. — Frane Klinger, vladni konoipist, s soprogo, iz Opave. Umrli so: 19. oktobra. Adela Šleimar, posestnikova žena, 32 let, Š 'lenburgoTe ulice št. 4, myona uteri. Zalivala. Slavna kmetijska podružnica v Postojini je darovala tukajšnji ljudski šoli lepo garnituro vrtnarskega orodja. Za ta blagi dar izreka podpisani krajni šolski svet toplo zalivalo. Krajni šolski svet v Slavini, dne 16. oktobra 1888. Vremensko sporočilo. Sf Čas B Stanje Vja t e r Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 22. 2. u. pop. j9. u. zveč. Srednja 740 6 737-8 739 9 temperat —5-0 76 08 ura 11° C si svzh. sr. sever si svzh ., za 8 9° megla del. jasno jasno pod norma o-oo mo. po 100 gl. (s 16% davka) 16% „ kr. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 23. oktobra. Papirna renta 5 Sreberna „ 5% „ 100 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ....... Francoski napoleond. . . . Cesarski cekini .... Nemške marke..... 82 gl. 82 „ 109 „ 97 ., 870 „ 311 „ 121 „ 9 „ 5 „ 59 „ 75 40 80 70 40 70 64' 78 60 Št. 17119. Razglas. it (3) V smislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodih in potroških: 1. mestne blagajnice ljubljanske, 2. mestnega ubožnega zaklada, zaklada meščanske bolnišnice in 4. ustanovnega zaklada za 1889. leto že sestavljeni in bodo ocl 16. do 30. tega meseca razgrnem v magistratnem ekspeditu občanom na vpogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 15. oktobra 1888. x Brata Ebcrl, * K izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov. Jf Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X Eljani, Šclcnbui-^ovo ulico - 1,. Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa. v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO tri. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. /9ooooooooocx: Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne politovane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na perosih po 10 gld., žimnate modroeo po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobo po mogoče nizke) ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Dne 5. novembra t. I. prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem potu v Količevem iz zapuščnine Jakoba Kočevarja mlin v Količcvcm št. 22 pri Kamniku, z izvrstno vodno silo, tudi v druge industrijclue namene pripraven, hiša in poslopja z „fundus instructus"-om vred, dalje njive, travniki in gozdi. — Ara (vadium) 10% nastavljene cene. — Tretjina kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v dveh mesecih. — Nadaljni pogoji poizvedb se pri olti-ivjiii »sodiliji na 15v;» »»S^IK^aj^"i w M™ £ , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25% celo 48°/0. Konci leta 1886. bilo je pri banki »SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (58) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (G-osposke ulice 12.) Žrebanje prihodnji teden! Srečke obrtne razstave, prirejene v proslavo cesarske svečanosti, samo 50 kr. Glavni dobitek 25.000 goldinarjev. š Srečke dobivaj« se v Ljubljani pri J. O. MAYERJ-U.