LETO XVL, ŠTEV. 258 LJUBU&NI, SOBOTI, S. ntrvEMBBI 1955 Cena 10 fin SLOVENSKI Izdaja ln tiska Casoplsno-založniško podjetje Slov. poročevalec Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/0., telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica «, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-632 — Ooštm predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 dinarjev Harte so zdaj odprte OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA ' 't ŽENEVA, 4. nov. (Po telefonu). Zunanji ministri Franclje, Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA bodo danes v Ženevi sedmič sedli za konferenčno mizo v marmorni dvorani Palače narodov. Ce že dosedaj o glavni točki dnevnega reda, o evropski varnosti in zdrnženjn Nemčije, o čemer so v preteklih dneh skoro izključno govorili, niso dosegli ge nobenega sporazuma, potem se lahko reče vsaj to, da že dobro poznajo medsebojna mnenja o teh vprašanjih. Sedaj zunanji ministri igrajo z odprtimi kartami. OBISKI BURMANSKEGA PREMIERÀ Na konferenčno mizo štirih ministrov je bilo doslej o prvi točki dnevnega reda položenih nekaj dokumentov: zahodni memorandum o vprašanju evropske varnosti in združenju Nemčije, dva sovjetska predloga o •vropski varnosti in en predlog o rešitvi nemškega vprašanja oziroma o poti za dosego nemškega zedinjenja. Zahodni ministri želijo seveda, da bi kot podlaga za nadaljnje razprave o prvi točki dnevnega reda služil njihov memorandum. Molotov pa s svoje strani meni, da zasluži njegov predlog najresnejšo pozornost konference. Mnenja so torej različna, vendar pa jih zunanji ministri na svojih sejah izražajo na, skoraj bi rekli, ljubezniv način. Včasih se sicer v njihovih razgovorih zaslišijo toni, ki neprijetno spominjajo na pred-ženevske čase, vendar pa se v glavnem lahko reče, da poteka konferenca v korektnem delovnem ozračju. KAJ JE BII.O TPvEJE — KOKOŠ ALI JAJCE? Pravijo, da je angleški zunanji minister Macmillan na eni izmed dosedanjih sej izjavil, da ga razprava o vprašanju, kaj e bolj važno — evropska varnost ali združenje Nemčije — pominja na znano uganko o tem, kaj-je' bilo preje — ali kokoš ali jajce. Elegantni angleški diplomat, ki sedaj zavzema nekdanji položaj še bolj elegantnega sira Anthonyja Edena, je s to pripombo napravil sicer posrečeno primerjavo, ki pa seveda ni mogla premostiti razlik v stališčih glede vprašanja. kaj je bistvenega pomena za izboljšanje položaja v Evropi, s tem pa tudi v svetu sploh. Na Macmillanovo uganko so pravilno dogovorili že predsedniki vlad štirih držav na ženevski konferenci v juliju: to je ena in ista stvar, brez enega ne more biti drugega — brez evropske varnosti ne more biti zedinjenja Nemčije. Toda vse kaže, da je pot od tega spoznanja pa do njegove uresničitve precej dolga. Ko sem se te dni razgovarjal z nekimi zahodnimi kolegi, se je tukajšnji dopisnik »United Pressa» pritožil, češ da na tej konferenci igra prvo violino Molotov, ki da je večji in mnogo bolj izkušen mojster glede diplomatske polemike kot pa njegovi zahodni partnerji. Nočem ocenjevati te izjave, navajam pa jo zaradi tega, ker je v tukajšnjih zahodnih novinarskih krogih precej razširjeno mnenje, da je ruska delegacija — začudo — bolj elastična od zahodne delegacije. In res je, da dosedanjih Molotovljevjh dokazov v podkrepitev njegovih predlogov o paktu evropske varnosti in zedinjenju Nemčije ne gre zametavati. Zedinjena Nemčija — pravi sovjetski predstavnik — je res zelo važno vprašanje. Toda do nje lahko pride šele, ko bodo evropski narodi prepričani o cvoji varnosti, torej tedaj, ko bo stopil v veljavo pakt o evropski varnosti. Razdeljena Nemčija ni vzrok, temveč posledica medsebojnega nezaupanja med državami. Elektrogospodarske skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 8. november 1955: Srednji dnevni dotok v kubičnih metrih na sekundo: Drava — Dravograd 217 Člani 177). Sava — Moste 15.9 (Lani 12.8). Sava — Medvode 58 (lani 52.4). Soča — Dobi ar 65.4 (Lani 45.9). Indeks oroizvodnle v primerjavi z 1954. letom — 123. VBEME Napoved za soboto: Megleno In oblačno vreme. V Primorju iff) višjih legah deloma sončno. Temperatura ponoči med —1 in 10. v Primorju do 8, najvižja dnevna temperatura med 5 m 8, v Primorju do 17 stopinj C. Dve suvereni nemški državi — pravi Molotov — sta dejstvo, pred katerim ne moremo zapirati oči. Reševati vprašanje zedinjenja Nemčije, ne da bi o tem slišali tudi mnenje predstavnikov dveh nemških držav, danes ni več mogoče. Ponujajo nam — pravi Molotov — garancije proti nevarnosti, ki bi jo predstavljala reml-litarizirana zedinjena Nemčija. Zakaj si beliti glavo s temi garancijami, ko pa lahko preprečimo remilitarizacijo Nemčije, ki je v preteklosti povzročila že dve svetovni vojni? Torej — zaključuje sovjetski predstavnik — sklenimo pakt o evropski varnosti, čigaT članici bosta tudi obe Nemčiji. V okviru tega pakta v ozračju naraščanja medsebojnega zaupanja med državami in v postopnem zbliževanju med obema Nemči-jama ne bo težko rešiti tudi vprašanje zedinjenja Nemčije. Po svoje in čisto na kratko pa bi stališče sovjetske delegacije o prvi točki dnevnega reda opisali takole: sklenimo pakt o evropski varnosti, v katerem bosta obe Nemčiji demilitarizirani oziroma nevtralizirani. Zedinjena Nemčija, ki bo postop- PO 77 '^0^5?»)’!) rodnega ozračja, pa naj bi prav tako bila demilitarizirana. Zahodni predlog o paktu evropske varnosti in zlasti sovjetski predlog o tem vprašanju sta se približala v mnogih točkah, čeprav se z druge strani še vedno precej razlikujeta v raznih Bengazi, 4. nov. (Tanjug) — Predsednik libijske vlade Mustafa ben Halim je dal dopisniku Tanjuga naslednjo izjavo: »Nikoli ne bomo pozabili izredne opore, ki nam jo je nudila Jugoslavija pred štirimi leti v Združenih narodih pri glasovanju o naši državnosti ln ustanovitvi libijske države. Jugoslavija in Libija sta sredozemski državi, njuna preteklost in zgodovina sta podobni In zato so dani vsi pogoji za dobro in plodovito sodelovanje tudi v prihodnosti, zlasti sedaj, ko smo navezali diplomatske zveze in so prvi jugoslovanski predstavniki prispeli v Libijo. Posebno velike so možnosti za razvoj gospodarskih stikov med našima BEOGRAD. 4. nov. V beograjski poštni direkciji so včeraj slavnostno odprli prvo foto-tele-grafsko postajo v naši državi, ki bo po žičnem poru in radijskih zvezah prenašala posnetke do u-redništev Listov in dirugih korisnikov v večjih kraljih. Prenos sile traja samo 15 do 20 minut. Fototeiegraiska služba bo začela važnih vprašanjih. Za razliko od sovjetske delegacije pa zahodni ministri kot pogoj za podpis tega pakta postavljajo istočasno zedinjenje Nemčije ter o njenem postopnem zedinjenju oziroma o nadaljnjem obstoju dveh Nemčij, od katerih Vzhodno Nemčijo ignorirajo, nočejo sploh nič slišati. — Popustite — pravijo zahodni ministri Molotovu — v vaših stališčih glede zedinjenja Nemčije, za proti-uslugo pa bomo mi popustili v naših stališčih glede raznih vprašanj evropske varnosti. NA RAZPOTJU Zadnje dni zunanji ministri glede prve točke dnevnega reda svoje konference korakajo na mestu. Očitno so prišli do točke, pred katero so se ustavili, ne vedoč, kaj naj store dalje. Svetovnemu mnenju pa to korakanje na mestu ni všeč in štirje ministri nedvomno razmišljajo, kam bodo krenili. Nihče ne pričakuje, da bo njihov nadaljnji pohod podoben pospešenemu koraku na vojaških manevrih, toda tudi s tem, da bo zadonelo povelje: »Na mestu mirno !« »tu v Ženevi nihče ne računa. Mislim, da ni mesta za pesimizem glede nadaljnjega poteka konference. Rekli smo že, da se zedinjena Nemčija ne pričakuje od sedanjega zasedanja štirih ministrov, s čimer pa ni rečeno tudi to, da je nemogoče sedaj doseči precejšnjega zbližanja stališč, n. pr. o vprašanju evropske varnosti. Zahodno insistiranje na tem, da je napredek glede tega vprašanja neločljivo zvezan z vprašanjem takojšnjega zedinjenja Nemčije, se tukajšnjim opazovalcem ne zdi posebno modro. Svetovna politika ni kartanje, kjer gre lahko »za vse ali pa za nič«. Vsak napredek v medsebojnem zbliževanju stališč je zaželen in zares ne gre pričakovati bliskovite rešitve raznih vprašanj, ki so v povojnih letih zaradi med- državama. Jugoslavija je znana na triiščih Srednjega vzhoda po mnogih svojih izdelkih. Tudi Libija se resno zanima za posamezne jugoslovanske izdelke«. V nadaljevanju svoje izjave je predsednik libijske vlade dejal, da uživa Jugoslavija v arabskem svetu velik ugled, nato pa je govoril o zvezah Libije z drugimi državami in arabskim svetom. Na vprašanje, kaj misli o nameri posameznih zahodnih držav, da bi se glede nakupa orožja v Češkoslovaški, vmešavale v notranje zadeve egiptovske države, je predsednik libijske države dejal, da velesile nimajo prav nobene pravice, vmešavati se v notranje zadeve drugih držav. takoj prenašati posnetke važnejših politične}) in drugih sestankov, sprejemov in aktuailnih dogodkov. Ob začetku obratovanja fototele-grafške službe je bila emitirana slika predsednika republike Josipa Broza Tita, ki mu je bila poklana s te sCavnosni skupaj s pozdravno brzojavko. _ narodne napetosti postajala vedno bolj zapletena. Molotov je včeraj izjavil, da ve, da njegov predlog o formiranju vsenemškega sveta, ki bi koordiniral prizadevanja obeh ^Nemčij za medsebojno zbliževanje in s pomočjo katerega bi potem postopno prišlo do njunega združenja, ni popoln in da bi se lahko zboljšal. Dulles in Pinay sta ta predlog zavrnila, toda Macmillan je s tem, da je nanj naslovil razne kritične pripombe, vseeno v imenu Zahoda pustil vrata vsaj malo priprta in s tem nakazal, da bi zahodni ministri pod določenimi pogoji morda vseeno o njem razpravljali. V krogih sovjetske delegacije trdijo, da Molotov nima nobenih novih predlogov o nemškem vprašanju. V krogih zahodne delegacije pa šušljajo, da bodo zahodni ministri, ki so bili do-sedà] precej »leseni«, morda te dni povedali kaj novega. Govore, da bodo zahodni ministri baje ponudili Molotovu, da takoj podpišejo njegov predlog o paktu evropske varnosti, toda ta pakt bo začel veljat! šele, ko bosta Nemčiji združeni. Milan Pogačnik Posebni politični odbor bo danes končal debato o azijsko-afriškem predlogu resolucije o plemenskem razlikovanju v Južnoafriški uniji. Zastopniki treh zahodnih sil se bodo danes vnovič sešLi z generalnim tajnikom OZN Dagom Hammarskjöldom in nadaljevali posvetovanja v zvezi s položajem na izraelsko-egiptovski me- ji. Generalni sekretar OZN je obvestil sinoči ameriškega, britanskega in francoskega predstavnika v Varnostnem svetu o vsebini sporočila, ki ga namerava poslati Egiptu in Izraelu. V sporočilu opozarja Egipt in Izrael, naj se držita sklepov Varnostnega sveta glede premirja na izraelsko-egiptovski meji. Ti sklepi vsebujejo med drugim prosto gibanje za opazovalce Združenih narodov. Ker je Izrael med zadnjimi izgredi pri El Audži preprečil opazovalcem OZN svobodno gibanje, se je Podobno postajo so odprli tudi v Zagrebu, na razpolago pa je tudi prenosna postaja za prenašanje fotografij iz drugih krajev. Staine postaje foto-telegrafske službe bodo kasneje odprli še v nekaterih republiških in drugih središčih naše države. Vzpostavljena bo rudE fototelegrafska služba za nyioo. Pred sestankom na Brionih Koper, 4. nov. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič s soprogo ln sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan so 6e danes na poti na Brione za kratek čas ustavili v Kopru. Po obedu so nadaljevali pot na Brione, kjer bo Koča Popovič prisostvoval razgovorom predsednika republike Tita z zunanjim ministrom ZDA Johnom Fosterjem Dullesom. J. L. Seja izvršnega sveta LRS Včeraj Je bila pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Izvršni svet je obravnaval in sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955 ter odločbo o spremembi ln dopolnitvi odločbe o razglasitvi Revizijskega zavoda LRS za finančno samostojen zavod. Izvršni svet je dal tudi soglasje k uporabi sproščenih 12'/« blokiranih sredstev Iz prebitkov poslovanja Zavoda za socialno zavarovanje LRS v letu 1954. Hammarskjöld odločil ob osebni odgovornosti poslati protest Izraelski vladi. Posebna komisija OZN za vojne ujetnike je podala danes letno poročilo generalnemu sekretarju OZN. Komisija ugotavlja, da je sedaj v teku repatriacija kakih 9000 nemških ujetnikov iz Sovjetske zveze. Ni pa mogla dovolj zanesljivo ugotoviti položaja kakih 90.000 ujetnikov, tudi Nemcev, za katere je razvidno iz raznih okoliščin, da so še v Sovjetski zvezi. Od japonskih državljanov Je bilo do marca 1955 repatri-iranih okrog 30.000 iz LR Kitajske in 1230 iz Sovjetske zveze. Japonska vlada ceni, da je v ujetništvu umrlo 260.000 ujetnikov in da je v ZSSR in azijskih državah še 50.000 nerepa-triUanih jamn«k’h državljanov. Pakistanska delegacija v OZN je sporočila, da bo podprla ustanovitev posebnega sklada Združenih narodov za gospodarski razvoj, ker sedanji programi za pomoč nezadostno razvitim državam ne zadoščajo za industrijski razvoj teh držav. Izrazil pa je mnenje, da bi moral ta sklad v začetku imeti na razpolago določeno vsoto, če naj bo njegovo delovanje učinkovito. Mehiški delegat je predlagal sinoči v skrbniškem odboru OZN ustanovitev posebne komi- Danes bodo svečano spustili v pogon hidroelektrarni Vrla I. in Vrla II. — prvi dve od štirih elektrarn vlasinskega hidrosistema. Po osmih letih gradnje bosta tako obe novi hidroelektrarni s skupno močjo 22 megavatov vključeni v elektrogospodarski sistem Srbije. S prvimi deli pri izgradnji vla-sinsikega sistema so pričeli lew 1946 z zgraditvijo zemeljske pregrade, doige 250 in visoke 32 m. V njej je vgrajenih 320.000 kubičnih metrov zemi'je in se torej uvršča med največje tovrstne objekte v Evropi. S to pregrado so ustvarili akumulacijski bazen, ki s svojimi 165 milijoni kubičnih metrov vode predstavlja največje jezero v Srbiji. Jezero je petkrat večje od Paličkega jezera ter desetkrat večje od Blejskega jezera. Vode iz umetnega jezera, v katero so, sioel jane mnoge manjše rečice, pa rudi reka Vlasina bodo poganjale 10 agregatov vlasinske-ga sistema hidroelektrarn, ki bodo proizvajale lemo okrog 150 milijonov kilovatnih ur električne energije, toliko, kot so v pre- Moskva, 4. nov. (TASS) — Po 14-dnevnem bivanju v Sovjetski zvezi je predsednik burmanske vlade U Nu danes s svojim spremstvom odpotoval v Helsinki. / Od visokih burmanskih gostov so se poslovili predsednik sovjetske vlade maršal Bulga- Burmanski premier U Nu nin, minister Kaganovič, Malenkov, Mikojan, Pervuhin, Sa-burov, Aristov, Pospelov in Se-pilov, zastopniki sovjetskega in sije, ki bo nadzirala južnoafriško upravo nad ozemljem jugozahodne Afrike. Člani komisije naj bi postali zastopniki ZDA. Francije, Britanije, Južne Afrike in še štiri države, ki nisi. skrbnice nad nobenim ozemljem. Vzporedno s splošno debato v ekonomsko-fioančnem odboru o ustanovitvi posebnega sklada OZN za gospodarski razvoj držav pripravljajo delegacije nezadostno razvitih držav skupno resolucijo. Računajo, da bo predložilo skupno resolucijo nad 20 delegacij. V splošni debati je govoril tudi egiptovski delegat, ki je dejal, da ni mogoče odobravati, da se svet deli na dve skupini, na. skurvino. ki zastopa tretjino človeštva in ima 85°/o vsega svetovnega dohodka, in skupino, ki zastopa dve tretjini, ima pa samo 15% tega dohodka. Ustanovitev takega sklada je zatorej neodložljiva potreba. Beograd, 4. nov. (Tanjug). Na povabilo Zveze sindikatov Sovjetske zveze je danes odpotovala v Moskvo delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi podpredsednik centralnega sveta ZSJ Ivan Božičevič. Udeležila se bo proslave 38-letnice Oktobrske revolucije. Na zemunskem letališču so se od delegacije poslovili predsednik centralnega sveta ZSJ Dju-ro Salaj, podpredsednik Dragi Stamenkovič in drugi sindikalni funkcionarji iz Beograda. Navzoč je bil tudi veleposlanik ZSSR v Beogradu N. Firjubin s člani veleposlaništva. tekiem letu potrošila gospodinjstva v Srbiji, BiH. Makedoniji in v Cmi gori. Na gradbišču elektrarne Vrla III. se gradbena dela tudi že bližajo h koncu. Pred kratkim so prebili predor, dolg 7.331 metrov, ki je najdaljši v naši državi. Pri doslej izvršenih da! ih pri do-končavanju celotnega sistema so izkopali skupno 17,5 kilometrov predorov in 40 kilometrov dovodnih kanalov. Odlikovanje graditeljev hidrocentrale na Vlasini Beograd, 4. nov. Predsednik republike je odlikoval za uspehe v socialistični graditvi države, zlasti pa pri graditvi hidrocentrale na Vlasini več graditeljev tega pomembnega objekta našega elektrogospodarstva. Red dela I. stopnje sta dobila 2 graditelja, red dela II. stopnje 7, red dela III. stopnje 31. kolajno dela pa je prejelo 17 graditeljev Vlasinske hidrocentrale. tujega tiska in druge osebnosti ter diplomatski predstavniki, akreditirani v Moskvi. Predsednik ministrskega sveta maršal Bulganin je priredil sinoči v Kremlju slavnostni sprejem burmanskemu predsedniku na čast. Sprejema, ki je minil v prisrčnem in prijateljskem ozračju, so se udeležili ugledni sovjetski voditelji, člani spremstva burmanskega predsednika in veleposlaniki Burme v Sovjetski zvezi, LR Kitajski in Veliki Britaniji. Helsinki, 4. nov. (AP).. Predsednik U Nu je danes opoldne prispel v Helsinki. Na Finskem bo U Nu ostal dva dneva in se bo med tem časom sešel s predsednikom Finske Passikivijem, predsednikom vlade Kekonne-nom in drugimi uglednimi finskimi osebnostmi. Sovjetski obisk Moskva, 4. nov. (AFP). Iz indijskih krogov se je zvedelo, da bosta predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin in prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev 20. novembra z letalom odpotovala v Afganistan, Indijo in Burmo. V Kabulu bosta ostala 4—5 dni, nato pa bosta odpotovala v New Delhi in Rangun. Skupno bosta na poti 18 dni. Za ustanovitev posebnega sklada bi morali zbrati s prostovoljnimi prispevki vlad 250 milijonov dolarjev. Nekatere države, kot so ZDA, Velika Britanija in Kanada, vežejo svoj prispevek na prihranke od razorožitve. Po splošnem mnenju članov ekonomsko-finančnega odbora sklada ne bo mogoče ustanoviti prej, dokler ZDA in Velika Britanija ne bosta izrazili pripravljenosti prispevati svoj delež. Sovjetska zveza je pripravljena prispevati v sklad, ne da bi čakala na končno razorožitev. Bangkok, 4. nov. (AFP). Danes se je začelo redno letno zasedanje ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod. Kambodža in Afganistan ne sodelujeta na zasedanju. Na prvi seji sta zastopnika Indije in Burme podala poročilo o izvajanju gospodarskega in socialnega programa njunih držav. Člani sindikalne delegacije so: Savo Medan, predsednik sindikata gradbincev Jugoslavije, Djordje Matič, predsednik okrajnega sindikalnega sveta v Kruševcu, Boško Stankovič, sindikalni funkcionar iz Skopi j a in Jože Jager, predsednik delavskega sveta »Litostroja«. Po obisku na Poljskem Beograd, 4. nov. (Tanjug) — Delegacija Ljudske mladine Jugoslavije, ki je na povabilo Zveze poljske mladine sredi prejšnjega meseca odpotovala na Poljsko, se je vrnila v Beograd. Med tritedenskim bivanjem na Poljskem je naša delegacija, ki jo je vodil Miko Tripalo, sekretar CK Ljudske mladine Jugoslavije, obiskala Varšavo, Gdansk, Krakow, Zakopane in industrijska središča Šlezije. Med razgovori o sodelovanju, ki jih je imela delegacija z zastopniki glavnega odbora Zveze poljske mladine, so se dogovorili, da bo delegacija poljske mladine konec tega ali v začetku prihodnjega leta obiskala Jugoslavijo. Finančne olajšave pri nekaterih investicijah RTIOG1? 4 p*»*?. 7 vijo odloka o določanju višine depozitov pri sredstvih za investicijska dela ki ga je včeraj sprejel odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta, so določene nekatere olajšave za investicije v kmetijstvu, v železniškem prometu in pri raziskovalnih delih. Investitorji so morali preje prt banki položiti depozit v višini 30 odstotkov od ckupne vrednosti investicijskih del. Odlok je zdaj v toliko spremenjen da so zmanjšali depozit od prejšnjih 30 na 10 odstotkov. S posebnim odlokom je odbor za gospodarstvo zmanjšal tudi depozit pri sredstvih za stanovanjsko Izgradnjo od 30 na 10 odstotkov. LIBIJSKI DRŽAVNIK 0 JUGOSLAVIJI F0T0TELEGRAFSKI POSTAJI V RE0GRADU IN ZAGRERU ZASEDANJE GENEBUNE SKUPŠČINE OZN V senci atomskega orožja Velika zaskrbljenost zaradi dogodkov na izraelsko-egiptovski meji — Poročilo posebne komisije za vojne ujetnike — Predlog za ustanovitev posebnega sklada za podpiranje gospodarsko zaostalih držav NEW YORK, 4. nov. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine OZN razpravlja o vplivu atomskega izžarevanja na organizme in upajo» da bo v kratkem sprejel rešitev, kateri ne bo nasprotovala nobe na država članica. V senci atomskega orožja, je dejal delegat Švedske, Je odbor prisiljen ukrepati soglasno. Odbor se mora.izjaviti o resoluciji zahodnih držav, ki predlaga ustanovi tev odbora strokovnjakov, čigar naljga bi bila zbrati vse razpoložljive podatke o posledicah atomskega žarčenja. VLASINSKE ELEKTRARNE RODO PRIČELE 0RRAT0VATI NAŠA SINDIKALNA DELEGACIJA NA POTI V SOVJETSKO ZVEZO Primanjkljaji proračunov ljudskih odborov Kreditiranje kmetijskih zadrug Z odlokom o načinu, kako se preskrbijo pri ljudskih odborih sredstva za osebne izdatke po proračunu za leto 1955 (Uradni list FLRJ it. 47-501-55) je začasno rešen finančni položaj marsikaterega okraja vsaj za nekaj časa. V zadnjem času so sl mnogi funkcionarji ljudskih odborov nemalo belili glave, kako se izvleči iz težkega finančnega položaja, iz katerega skoraj ni bilo videti izhoda. Ko je bila objavljena vsebina tega odloka najprej po radiu, se je v glavnem govorilo o tem kot o stvari ki zadeva druge republike, zlasti Bosno in ne o stvari, ki bi zadevala tudi Slovenijo. Kar se poslovanja tiče, srno menda že toliko na trdnih nogah, da v Sloveniji tak nered ni mogoč, zakonitost pa toliko utrjena, vsaj kar se tiče proračunskega poslovanja, da kakšno reševanje v skrajni sili ne pride v poštev pri nas. To bi res upravičeno domnevali, le da so dejstva daleč od tega. Tudi v Sloveniji je vrsta ljudskih odborov, kjer so zaradi slabega gospodarjenja zašli v takšne težave, da bi ponekod zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ostali že s 1. novembrom vsi uslužbenci, ves prosvetni in zdravstveni kader, skratka vsi, ki se plačujejo iz proračuna, brez plač za november, s perspektivo, da ne bo mogoče dobiti ustreznih sredstev za plače tudi še v decembru. Ker kaj takega pri nas ni mogoče, zlasti pa ker ni mogoče prevaliti posledic slabega finančnega stanja na ljudi, ki so pri tem brez vsake krivde, je morala sama federacija poseči vmes in odrediti, da se v skrajnem slučaju osebni izdatki krijejo iz njenih rezerv. Navedeni odlok določa, da morajo ljudski odbori iz dohodkov svojih proračunov in skladov kriti najprej svoje proračunske osebne izdatke. V ta namen mora Narodna banka FLRJ uporabiti vse tekoče dohodke proračunov in skladov ljudskih odborov predvsem za izplačila njihovih proračunskih osebnih izdatkov v letu 1955. V slučaju, da tekoči dohodki proračunov in skladov ne zadostujejo za kritje proračunskih osebnih izdatkov, mora Narodna banka FLRJ dati ljudskim odborom v te namen potrebna sredstva iz rezerv federacije. Banka ima pravico, da po izplačilu osebnih izdatkov obračuna od tekočih dohodkov proračunov in skladov ljudskih odborov v dobro rezerv federacije zneske, ki jih je dala ljudskim odborom za kritje njihovih osebnih izdatkov. Če tudi to ne zadošča, morajo ljudski odbori izkazati v svojem proračunu za leto 1956 kot obveznost kritje zneskov, ki so jih dobili v tt namen. So namreč tudi taki ljudski odbori, za katere je vnaprej jasno, da v letošnjem letu sploh ne bodo zbrali toliko sredstev, da bi krili izplačilo plač do konca leta. Ko je položaj zaenkrat tako rešen, se nujno vprašamo, kako Je do tega sploh prišlo. Tu ne govorimo o primerih, ki spadajo pred javno tožilstvo. Tudi ni potrebno govoriti o primerih, ki smo jih imeli priliko videti tudi pri nas. da je bil n. pr. pri ljudskem odboru izdelan predlog proračuna samo za 9 mesecev, pri čemer so bila upoštevana sredstva za celo leto, vprašanje izdatkov za ostale 3 mesece pa so pustili enostavno odprto, češ. nekdo bo že moral pokrit: naše izdatke (seveda tako izdelan predlog proračuna ni mogel biti ljudskemu odboru niti oredložen). Gre za tiste primere. kjer je iz drugih subjektivnih in objektivnih razlogov prišlo do navedenih težav. Kot eno najvažnejših stvari Je treba omeniti zlasti premalo zaostreno politiko izterjevanja dohodkov. O slabem izterjevanju dohodnine je bilo že dosti govora. Zelo zanimivo pa je vedeti, da je ta pojav najbolj pereč prav pri tistih ljudskih odborih, ki so najbolj globoko v finančnih težavah in kjer bi najprej pričakovali, da se bodo poskusili rešiti iz takih težav prav z zaostreno politiko izterjevanja dohodkov. Taki ljudski odbori ponavadi najsiabše izterjujejo dopolnilno dohodnino, občinskih doklad pa ali sploh niso razpisali, ali pa so bili med zadnjimi. Plan lokalnega prometnega davka ni bil dosežen, čeprav ima v tem pogledu ljudski odbor vse možnosti, da planiranj dohodek doseže. Toda ni slaba izterjava dohodkov samo od prebivalstva. Tudi glede družbenih dajatev podjetij je podobno. Ljudski odbori niso zaostrili, vsaj v začetku, izterjave družbenih dajatev od podjetij. S tem da so podjetja zadrževala plačilo družbenih obveznosti, so zadrževala na nezakonit način tuja sredstva, ki so jih uporabljala kot obratna sredstva in s tem povzročala škodo tudi sicer v družbeno ekonomskih odnosih; ljudski odbori pa so dostikrat tako stanje tolerirali, ker so . v sporazumu s podietji skupno uživali koristi takega protizakonitega ravnanja. 'Zato je moral izvršni svet LRS že med letom spremeniti uredbo o načinu plačevanja prispevkov okrajev LR Sloveniji, tako daje določil plačevanje tega prispevka po dvanajstinah, ne pa v procentu od pobranih dohodkov, ker dohodki enostavno niso pritekali, čeprav je bila realizacija v gospodarstvu višja zaradi višje proizvodnje. Sedaj pa se tako ravnanje maščuje prav takim ljudskim odborom samim. Kot je značilno, da so ljudski odbori v omenjenih težavah izvajali najmilejšo politiko izterjevanja dohodkov, je značilno tudi to, da so prav taki ljudski odbori najbolj neodgovorno trošili proračunska sredstva. Imamo primere, da so trošili proračunska sredstva tudi še potem, ko je bilo že jasno, da ni kritja v ustreznih dohodkih. Še več! Ko je že bilo, ali je vsaj moralo biti jasno, da bodo dohodki manjši kot so bili planirani, ne samo da niso skrčili potrošnje, ampak so trošili več kot je bilo sploh planirano. Kot običajno v takih primerih, je bilo tudi to pot trošenje sredstev poleg vsega še najbolj neustrezno. Neki ljudski odbor je n. pr. kupil hišo na svojem območju, k! je že bila splošno ljudsko premoženje, od podjetja, lri ima sedež v Ljubljani !n lei je slučajno imelo to hišo v upravljanju. Tak! subjektivni razlogi so velikokrat osnovni činitelj sedanjih težav. So pa tudi vzroki objektivnega značaja. Kot glavno je prav dejstvo, da je proračun ljudskih odborov v veliki meri ponekod pretežno vezan na dohodke iz gospodarstva. Proračun, ki ima vrsto stalnih finančnih izdatkov n. pr. za prosveto, zdravstvo itd., je že po obstoječih zakonskih predpisih vezan na kritje iz tako nestabilnih postavk kot je dobiček gospodarskih podjetij. Zaradi stalne tendence podjetij po dviganju dobička in s tem zvezanega porasta cen ni bilo motenj v proračunih, ker je bil dobiček običajno vedno dosežen, če ne celo presežen. Vendar je že samo preseženi dobiček v lanskem letu zaradi imobilizacije povzročil mnogim ljudskim odborom veliko glavobola v tem letu, nekaterim pa ga bo še celo v prihodnjem. To dejstvo samo na sebi pa je imelo za posledico, da se niti ljudski odbori niso zadosti borili proti zniževanju cen v podjetjih, ker so na vsak način hoteli kriti svoje predvidene proračunske izdatke, ki so bili vezani na dobiček. Ce podjetje ni moglo doseči predvidenega dobička ob znižanih cenah in večji proizvodnji, je moralo ostati vsaj pri planiranih višjih cenah ob isti proizvodnji. To se je pokazalo zlasti ob določanju tistega dela dobička, doseženega z znižanjem lastne cene. ki gre za povečanje plač in za premije. Kjer pa je podjetje svoje proizvode izvažalo, je bilo nujno vezano na cene na svetovnem trgu. Tako se je zgodilo, da je bil tudi proračun ljudskega odbora vezan na nihanje cen na svetovnem trgu. Značilen v tem pogledu je primer Rudnika živega srebra v Idriji in proračun bivšega ljudskega odbora Tolmin. Zato se predvideva, da bodo v bodočih predpisih proračuni v veliko večji meri vezani na dohodke, ki imajo bolj stalen značaj kot dobiček gospodarskih podjetij, da se a tem vnese več sigurnosti v proračunsko poslovanje. Proračun sam pa naj bi se prav tako delil na del. ki Je popolnoma fiksnega značaja in na del, ki lahko zavisi od določenega nihanja, zlasti finansiranje negospodarskih investicij itd. Pri vsem tem pa vendar ostane eno dejstvo. Ljudski odbori, ki so trenutno rešeni največjih skrbi z navedenim odlokom, še daleč niso rešeni težav, v katere so zašli po lastni krivdi. Težave so samo delno preložene. Nihče pa jih ne bo prevzel nase, če jih ne bodo rešili sam' Sredstva, ki jih bodo dobili sedaj iz rezerv federacije, bedo morali vrniti. Pa tudi ?e se vse to uredi, ostane odprto, kako rešiti vprašanje tistih činlte-Ijev, ki so bili vzrok sedanjim težavam. Tu je treba največ storiti, sicer ni nikakega jamstva, da se to ne bo dogajalo tudi v naprej. Ustaviti se bodo morali ne samo ob vprašanju proračunske discipline, ki Jo bo treba do skrajnosti zaostriti, ampak načeti Se vrsto drugih vprašanj, ki se vsiljujejo tistim, ki bodo razmišljali o stvari do dna. Klg Predlog Glavne zadružne zveze za kratkoročno kreditiranje kmetijskih zadrug Beograd, 4. nov. Glavna zadružna zveza Jugoslavijo jo izdelala načrt odločbe o kratkoročnem kreditiranj u kmetijskih zadrug. Odločba bi veljala toliko časa, dokler ne bi bili izdani novi predpisi o kreditiranju zadružnih organizacij, oziroma dokler se ne bi spremenil dosedanji način kreditiranja kmetijstva. V zvezi s tem poudarjajo, da je podeljevanje kreditov glede na pretežno delavnost zadrug ena izmed glavnih pomanjkljivosti dosedanjega načina kratkoročnega kreditiranja zadružnih organizacij, ker se veliko število kmetijskih zadrug še bavi s trgovino, pa se jim krediti dajejo pod istimi pogoji kakor trgovskim podjetjem, medtem ko dobivajo kredite za druge delavnosti znatno teže. Po omenjenem načrtu bi ugotavljala potrebna obratna sredstva za posamezne kmetijske zadruge posebna komisija, v kateri bi bili zastopniki sekretariatov za gospodarstvo pri okrajnih ljudskih odborih, podružnic Narodne banke in zastopniki okrajnih zvez kmetijskih zadrug. Komisija bi na Problemi našega gradbeništva S seje upravnega odbora Zvezne gradbene zbornice BEOGRAD, 4. nov. Problematika gradbeništva v zvezi z novimi ukrepi v naši ekonomski politiki ije bilia glavni ip-redmet današnjega sestanka upravnih odborov Zvezne gradbene zboimke in njenih sekcij. Nova smer v ekonomski politiki že postavlja pred gradbeništvo nove zahteve. Na sestanku so poudarili, da dela industrija gradbenega materiala z dotrajanimi kapacitetami in da je potrebna njena rekonstrukcija. V Vojvodini je izmed 180 opekam mehaniziranih samo 35, ostale pa obratujejo z ročnim delom.. Podoben je položaj tudi v drugih krajih države. Gleda na to je bilo Povečanje davka na promet umetnih alkoholnih pijač Zvezni Uradni list št. 48 z dne 2. novembra objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah tarife davka na promet umetnih alkoholnih pijač. Tarila davka na promet umetnih močnih alkoholnih pijač, kot so likerji, rum, brandy, djin, vodka, wisky in mastika se zviša za 160 din pri litru. Tarifa davka na promet ostalih umetnih žganih pijač se zviša za 40 din pri litru, umetnih vin za 15 din, šampanjca pa za 150 din pri litru. Isti Uradni Ust objavlja k omenjeni uredbi navodilo zveznega državnega sekretarja za gospodarstvo o plačilu pozitivnih razlik davka na promet na zaloge umetnih alkoholnih pijač. Po tem navodilu je treba plačati tudi povečani davek na promet na zaloge zgoraj omenjenih artiklov. ugotovljene v vseh gostinskih in trgovskih obratih dne 2. novembra tega leta. Z mehanizacijo dela tako v industriji gradbenega materiala kakor tudi v gradbeni operativi se bo večje število podjetij znebilo delovne sile, ki je odveč in ki bi po večini odšla v kmetijstvo. Sodelovanje z Britanskim filmskim inštitutom Svet za vzgojo in skrbstvo mladine, ki je nedavno ustanovil posebno komisijo za proučevanje predlagano, naj se pri Zvezni gradbeni zbornici ustanovi projektantski urad, ki bi izdelovali programe za rekonstrukcijo in druge projekte za gradbeništvo. V proizvodnji gradbenega materiala je potrebno razširjenje a-soirtimana proizvodov. Danes izdeluje večina opekarn samo opeko in strešnike. Mnogo je bilo tudi govora o gradbenih obratih. Slaba mehani- vpliva filma ha otroke in proli-zaci’ja obrtnih del m njihovo nesodobno izvrševanje zahtevata naglo rešitev. Ta položaj v mnogem poslabšuje delovanje zasebnih obrtnih delavnic, ki se na razne načine izogibajo obveznostim do skupnosti in izigravajo predpise, s čemer povzročajo zmedo na trgu. Zato je po mnenju udeležencev sestanka potrebno, da se najdejo taki ekonomski instrumenti, ki bodo stremeli po ureditvi tega stanja. Predlagali so tudi, naj se pri gradbenih podjetjih ustanove posebni oddelki za obrtništvo, naj v zasebnih obrtnih delavnicah. uvede delavsko samoupravljanje, kakor tudi, da naj delavci sodelujejo pri razdeljevanju dobička obrtnih delavnic. Kair se tiče projektiranja, so poudarjali, da so pogosti primeri nepotrebnega investiranja denarja in da so bili tudi taki projekti, kj se praktično niso mogli izkoristiti. V razpravi o predlogu za individualno projektiranje je bilo poudarjeno mnenje, da v sedanjih okoliščinah ni potrebno, da bi izven organizacij, ki se bavi jo s tem delom, prešli na individualno izdelavo projektov, ker bo zaradi zmanjšanja investioij dober del načrtov ostal nerealiziran. Kadri v gradbeništvu so problem, za čegar ureditev se že dela. podlagi dokumentacije iz. zadrug In Narodne banke določala višino obratnih aredstev, medtem ko M kratkoročne kredite banka odobravala samostojno. Obratna sredstva bi se določala za vsako delavnost kmetijske zadruge na isti način kakor pri drugih gospodarskih organizacijah. Predsedstvo zveze je predlagalo, naj se kmetijskim zadrugam odobravajo krediti v višini njihovih potreb po obratnih sredstvih, v katera bi se ne vlagala lastna obratna sredstva, namreč deleži zadružnikov in sklad obratnih sredstev. Narodna banka bi bila pripravljena odobravati zadrugam kratkoročne kredit« v višini zneska rezervnega sklada, sklada obratnih sredstev in jamstva zadružnikov. Glavna zadružna zveza pa je mnenja, da je ta predlog nesprejemljiv, predvsem zaradi tega, ker imajo mnoge zadruge zaradi nerazvitih delavnosti majhne rezerve in obratne sklade. Odvisnost kredita od višine deležev jih omejuje pri izkoriščanju sredstev, ki ne ustrezajo stvarnim potrebam zadruge za razvoj njenega poslovanja. Tudi v splošnem, poudarjajo v zadružni zvezi, ni dobro, ako se kreditna sposobnost zadrug ocenjuje po višini deležev in ustreznem jamstvu, temveč bi se morala ocenjevati na podlagi poslovnosti vsake zadruge In perspektivnega -razvoja njenih gospodarskih delavnosti. V načrtu odločbe se razen tega poudarja, da dosedanje ocenjevanje kreditne sposobnosti na podlagi urejenega poslovanja in podobnega danes ni več eko- nomsko upravičeno, ker ima veliko število zadrug le iz dob« administrativnega upravijmj* izgube in primanjkljaje, medtem ko delajo danes z dobičkom. Toda po sedanjih predpisih, po katerih se ravna Narodna banka, take zadruge niso kreditno sposobne ne glede na to, da delajo sedaj z dobičkom. Zato se v tem načrtu odločbe Glavne zadružne zveze priporoča, naj pristojni organi na nekak način omogočijo zadrugam, da bi iz dobička v svojem bodo-dočem poslovanju pokril« stare izgube in primanjkljaje ali pa jih nadomestili člani iz vplačanih deležev. Kar se tiče Izgub in primanjkljajev, «e predlaga v načrtu, naj se zadruge, ki jih imajo, pa imajo sedaj večje dohodke kakor izdatke, ocenjujejo kot kreditno sposobne pod pogojem, da sklene skupščina zadružnikov, da bo zadruga pokrila izgube oziroma primanjkljaje v roku najmanj dveh let po sprejemu tega sklepa. Razen tega naj hi zadrugam, katerih izgube in primanjkljaji so nastali pred uveljavljenjem te odločbe, dajala Narodna banka kredite za obratna sredstva, ako sklene skupščina zadruge, da bo izgubo pokrila po uveljavljenju te odločbe, in sicer iz rednega dohodka zadruge in deležev zadružnikov. Tudi Narodna banka je prav tako izdelala svoj načrt predpisov o kreditiranju zadrug. Obe ustanovi — Narodna banka in Glavna zadružna zveza Jugoslavije — bosta določili svoje zastopnike v posebno komisijo, ki bo proučila predloge in izdelala končno besedilo načrta predpisov o kratkoročnem kreditiranju kmetijskih zadrug ter ga poslala v proučitev zveznemu izvršnemu svetu. CENTER ZA VZGAJANJE KADROV V GOSPODARSTVU vodnjo otroškega in mladinskega filma, je vzpostavil zveze z britanskim filmskim Inštitutom zaradi Izmenjave izkušenj. V svetu poudarjajo, da Je to sodelovanje koristno, ker uporabljajo v Veliki Britaniji v več sto šolah film kot učno sredstvo testala Britanski filmski inštitut na tem področju znatne izkušnje. Tako sodelovanje je vaino tudi zaradi nedavnega sklepa UNESCO, da se ustanovi mednarodni center za otroške filme. Svet je zelo zainteresiran za poslovanje tega centra, ker bo središče mednarodne izmenjave izkušenj v raziskovanju o vplivu filma na o-troke in mladino, kakor tudi v proizvodnji in razdeljevanju o-troških in mladinskih filmov. (Jugopree). V Zveznem izvršnem »vetu proučujejo predlog o ustanovitvi centra za vzgajanje kadrov v gospodarstvu. Ta predlog je predložila nedavno Jugoslovanska u-prava za ekonomsko in tehnično pomoč. Naloga centra, ki naj bi bil v Zagrebu in ki bi se ustanovil s podporo lin sodelovanjem Mednarodne organizacije dela, ene izmed posebnih agencij tehnične pomoči OZN, bj bila v poučevanju preddelavcev, strokovnjakov in voditeljev gospodarskih, predvsem indusurijakih podjetij, o organizaciji dela ter o vodstvu pod- Pogsj za poslovanje odkupnih postaj Ukrepi za organizacijo kmetijskega tržišča BEOGRAD, 4. nov. * V sklopu ukroxrv za urejevanje tržišča s kmetijskimi pridelki so pri Zvezni trgovinski zbornici Jugoslavije ustanovili posebno komisijo, ki jo sestavljajo strokovnjaki Zveze trgovinskih zbornic. Zunanjetrgovinske zbornice. Zvezne uprave za prebrano, Zveznega urada za cene ter predstavniki trgovskih 0 zdravstveni službi v ljubljanskem okraju LJUBLJANA, 4. nov. Dopoldne j« bila v Kresiji seja »veta za zdravstvo OLO Ljubljane. U-deležill so se je predsedniki svetov za zdravstvo in socialno skrbstvo v . občinah ljubljanskega o-kraja, predsedniki upravnih odborov zdravstvenih ustanov in vo dilno osebje okrajne zdravstvene službe. Predsednik sveta za zdravstvo OLO Ljubljane dr. Jože Benigar je seznanil navzoče z važnostjo družbenega upravljanja v zdravstvu, dr. Franta Mis pa o dosedanji organizaciji in uspehih zdravstvene službe na področju bivšega MLO Ljubljene. Delal je, da se ljudska oblast zaveda važnosti zdravljenju obstoječih bolezni, še večjo pozornost pa posveča preventivni medicini, ki Ausa z modernimi metodami ob- noviti zdravje ljudstva in ga pospeševati do najviŽje možne stopnje. Organizacija zdravstvene službe, to naj zagotovi zdravstvene dobrine prebivalstvu Ljubljane, je po osvoboditvi doživela pomemben razvoj. Za vzdrževanje proračunskih zdravstvenih ustanov je bilo na primer v letu 1954 vloženih 133,292.000 dinarjev. Čeprav pa so doslej izdane vsote za zdravstvo precejšnje, vendar še vedno niso visoke ob primerjavi z vrednostio izgub ljudskega premoženja, ki jih (povzroča visoka smrtnost, pogosto oboleva nie državljanov, nesposobnost za delo. invallidnost itd. Tudi z družbenim upravljanjem zdravstvene službe na področju Ljubljane še ne moremo biti zadovoljni. Nekatere posamezne veje zdravstvene službe se ne OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV LJUBLJANA ■e po ti poti najtopleje zahvaljuje pevskemu zboru Glasbene Matice, »Tine Rožanc«, zboru PTT uslužbencev, »Ivan Rob«, Obrtniškemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Zveze vojaških vojnih invalidov, Opernemu pevskemu zboru, zboru Slovenske filharmonije, »Ljubljanskemu zvonu«, dirigentom: tov. Radovanu Gobcu, Rado Simonittiju in Doretu Matulju, vojaški godbi in godbi Ljudske milice, dirigentoma: Starič Rudolfu in Jožetu Bromu ter recitatorjem: Dežman Poldetu, Hohaček Janezu, Alenki S ve telo vi, Duši Počkajevi in Janezu Vrhuncu, za sodelovanje pri izvedbi prvonovembrskih žalnih svečanost! na Trgu narodnih herojev, v Gramozni Jami in na grobovih talcev na Zalah. vodijo koordinirano, ne upošteva se zdravstvena problematika kot celota, pogosto se še vedno zanemarja preventivna smer, ter so v v šibki povezanosti s širokimi ljudskim« množicami. Dr Premru je nato v svojem poročilu o uspehih zdravstvene službe v bivšem okraju poudaril med drugim, da se mora v bodoče zdravstvena Služba na podeželju okrepiti. Premije pri nedeljski proizvodnji premoga Ofl začetka novembra pa đo konca leta bodo rudnikom premoga dajali premije za vsako tono premoga, ki ga bodo Izkopali ob nedeljah (n praznikih, pod pogojem. da so ti premogovniki tudi čez teden imeli redno proizvodnjo. Sklep o tem je sprejel zvezni Izvršni svet. Premije bodo dodeljevali iz rezervnih sredstev, ki so na razpolago z zveznim družbenim planom za leto 1955. Za eno tono črnega premoga bo znašala premija 1300 dinarjev, za tono rjavega premoga 900 din, za tono lignita pa 500 dinarjev. Ljudski odbori bodo določili odstotek. ki ga bodo mogli rudniki od ntentlj uporabiti za premiranje vodilnega in nadzornega osebja za delo ob nedeljah ln praznikih. Preostala sredstva, ki jih bodo dobili s premijami, pa bodo premogovniki vnesli v sklad za samostojno razpolaganje. Določila tega odloka veljajo za one premogovnike, ki bodo imeli od 1. novembra do konca leta več kot IM ton dnevne proizvodnje. podjetij, Idi bodo pripravili predloge za diskusijo o organiziranju kmetijskega tržišča na debelo. Komisija bo morala izreči svoie mnenje o avkcijskib mestih in o produktnih borzah. Prav o tem so zdaj mišljenja gospodarstvenikov deljena. Smatraijo, da se je doslej razpravljalo tako o borzah kot o avkoi.jskih mestih precej enostransko, pri čemer niso dovolj upoštevali drugih oblik za organizacijo tržišča. V Zvezi trgovinskih zbornic so mišljenja, da bo ugodno rešitev mogoče najti ne le z organizacijo produktnih borz ali avkcijskib mest, pač pa bo treba upoštevati tudi ostale možnosti, s katerimi bi lahko izboljšali oskrbovanje naših trgov. Komisija bo zato moraja pripraviti kar največ predlogov. Glede produktnih bora za žitarice so buli nekateri mišljenja, da imamo v državi dovolj pri- obrok podpore 420 milijonov delkov za organiziranje borznega dinarjev, da pokrijejo najnuj-prometa spet drugi pa smatrajo, nojše potrebe do konca leta. Beograd, 4. nov. Zvezni državni sekretar za narodno gospodarstvo je izdal pravilnik o pegojih in o načinu poslovanja odkupnih postaj. S pravilnikom so določena delovna mesta, prav tako pa tudi predpisi govore o tem, kakšni morajo biti skladiščni prostori ter droga oprema postaj. Postaje bodo morale v skladu z novim pravilnikom voditi odkupne bloke ter organizirati skladiščno evidenco, iz katere bo razvidno vsakodnevno stanje kupljenih pridelkov. Navodila določajo poleg drugega, da bodo mogli za odkupne postaje kupovati kmetijske pridelke samo stalni uslužbenci, v kolikor ne bo s posebnimi predpisi določeno, da smejo določene pridelke odkupovati tudi odkupovald in zbiralci. Trgovska podjetja in zadruge bodo lahko v krajih, kjer imajo sedež sprejemala kmetijske pridelke direktno od proizvajalcev Za kadre v industriji Beograd, 4. nov. Odbor za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu je odobril predlog odbora za strokovno šolstvo pri Zvezni industrijski zbornici, naj se strokovnim šolam, ki jih obiskujejo učenci posameznih industrijskih panog, podeli začasna podpora iz sklada za strokovno vzgajanje kadrov. Po tem sklepu bo 146 strokovnih šol prejelo kot prvi obrok da so naši blagovni fondi premajhni ter da bi poslovanje borz pripeljalo do še večjega pomanjkanja. Nekateri gospodarstveniki so mnenja, da bi najbolj ustrezala svojemu namenu taka avkcijska mesta, v katerih bi bilo mogoče intervenirati tudi z administrativnimi ukrepi, če bj to zahtevalo stanje na tržišču. Blagovna izmenjava s Turčijo Prti iz valjanju protokola o blagovni izmenjavi s Turčijo in srednjeročnem aranžmaju o turških dobavah pšenice Končna razdelitev siklada za kadre, ki bo po proračunu Zvezne industrijske zbornice dosegel vsoto 1.475,820.000 dinarjev, bo izvršena kasneje na predlog odbora za strokovno šolstvo v tej zbornici. To se bo zgodilo v začetku prihodnjega leta, medtem pa bodo vsa združenja In sekcije napravile podrobne analize stanja in potreb šol v svojih industrijah. Po nepopolnih podatkih obiskuje industrijske šole okoli 20.000 učencev. Menijo, da je to število nezadostno in pričakujejo, da bo sistem skladov pod enakimi pogoji, kot odkupne postaje. V 60 dneh bodo morale odkupne postaje in gospodarske organizacije vskladiti svoje poslovanje s predpisi tega pravilnika. Zadruge in odkup kmetijskih pridelkov Beograd, 4. nov. Na včerajšnjem posvetovanju v zveznem sekretariatu za gospodarstvo, ki so se ga poleg zveznega državnega sekretarja Ivice Gretiča udeležili sekretarji republiških sekretariatov za gospodarstvo, zastopniki zadružnih zvez, Narodne banke, trgovinskih in kmetijskih zbornic ter drugi, so razpravljali na podlagi zadnjega sklepa zveznega izvršnega sveta o pogojih, po katerih morejo gospodarske organizacije kupovati kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev, ter na podlagi pravilnika zveznega državnega sekretariata o poslovanju odkupnih postaj. O izvajanju zakonskih predpisov in drugih ukrepov, ki bo-bodo še potrebni, da bi se zadruge čimbolj pritegnile k odkupu kmetijskih pridelkov, je govoril zvezni državni sekretar za gospodarstvo Ivica Gretič. O tem in drugih zadevah naj bi skupno razpravljale zadružne zveze, trgovinske in kmetijske zbornice. Narodna banka in sekretariat za gospodarstvo, da bi se delo začelo čimbolj organizirano. V kratkem bodo sklicana po- poljskih_ so osteU veiji __________ svetovanja, podobna današnje-, neprodani. Promet je bil slab. mu, v republikah, proizvajalnih --------------------------------- območjih in okrajih. Sporočilo Narodne banke Beograd. 4. nov. Narodna banka FLRJ obvešča vse Interesente, da bo do preklica sprejemala zahteve po investicijskih posojilih iz sploš" nega investicijškega sklada za povečanje proizvodnje premoga. Prošnji za posojilo je treba priložiti investicijski elaborat (Investicijski program ln generalni načrt), potrdilo pristojne revizijske komisij e. da je bila izvršena revizija investicijskega programa, kakor tudi odločbo pristojnega organa o odobritvi investicijskega programa. Zahteve za posodilo v štirih izvodih naj se dostavijo pristojni podružnici Narodne banke. Ostali pogoji bodo naknadno določeni z natečajem, ki bo razpisan. jeti j In njhovih posameznih oddelkov. Z načinom pouka v takih centrih ie bilo seznanjeno že precej voditeljev večjih jugoslovanskih podjetij, ki so bili poslani s posredovanjem tehniške pomoči OZN na tak tečaj v Franciji leta 1953. Na podlagi njihove pozi-sivne ocene pomena in uspeha tečaja je bil sestavljen tudi sedaj predlog o ustanovitvi jugoslovanskega centra. Za ustanovitev in poslovanja centra so zagotovljena zaenkrat potrebna dolarska sredstva od Mednarodne organizacije dela, medtem ko bi dinarska sredstvi dala v začetni dobi jugoslovanska vlada. V ostalem bi se centeT, ki je zamišljen kot ustanova s samostojnim finansiranjem, vzdrževal iz vpisnin, ki bi jih plačevali o-biskovaloi tečaja. Center bo vzdrževal stike s podobnimi ustanovami v tujini, ni izključena pa možnost, da bo imel svoje podružnice v posameznih republikah. (Jugopres) Devizni tečaji Na rednem — sestanku so bili dne 4 11. zaključki po naslednjih tečajih: US Obr. dol. 2.450, 2.553.42, 2.493.03, 731.01, Lstg 7.400, 7.515.55, 7.462.22, 738.36, DM —, 57.964.61, 56.253.58, 687.55, Bfrs —, 5.000, 5.000, 733.33, Ffrs —, 720, 730.05, 751.73, Sfrs 51.000, 51.000, 50.771.39, 640.05, Lit 418, 422.03, 436.42, 809.21, Lit STT —, —, —, —, Lit Gor. —, —, —, —, Hfl —, —, 63.500, 704.33, Sv. kr. —, —, 55.000, 848.42, Eg. Lstg —, —, —, —, obr. dol. Avstr. 2.350, 2.369.11, 2.325.84, 675.28, obr. doL Dan. 2.100, —, 2.100, 600, obr. dol. Fin. —, 1.200, 1.200, 300, obr. doL Norv. —, —, —, —, obr. dol. Grč. —, —, 1.850, 516.67, obr. dol. Turč. —, 1.050, 1.245, 315, obr. dol. Izr. 1.245, 1.230, —, —, obr. dol. Arg. —, —, —, —, obr. dol. Braz. —, —, 1.325, 341.67, obr. dol. Paragv. —, —, —, —, obr. dol. In don. —, —, —, —, obr. dol. SSSR —, —, —, —, obr dol. Madž. —, —, 2.300, 668.67, obr. dol. Polj. —, 2.000, —, —, obr. dol. CSR —, 2.000, 1.989.42, 563.14, obr. dol. Bolg. —, 1.800, —, —, obr. dol. Rom. —, —, —, —, obr. dol. Cile —, —, —, —, obr. doL Alb. —, —, —, —, obr. doL Burma —, —, —, —. Opombe: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. predhodni srednji tečaj FLRJ, 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažio v %. Situacija: Na današnjem rednem sestanku so bili zaključeni devizni posli v manjših zneskih po znižanih tečajih. Ponudba je bila večja od povpraševanja in le za ital. liro je bilo večje zanimanje, tako, da ponudba ni mogla pokriti povpraševanja. V švicarskih frankih, ameriških dolarjih, danskih, avstrijskih, turških obračunskih dolarjih in češkoslovaških in zneski Popravek. Poročilo o zasedanju plenuma Republiškega sveta sindikatov Slovenije pod naslovom »Vzgojne naloge sindikatov« z dna 4. t. m. izpopolnj u j emo v toliko, da tov. Plazar v razpravi ni dejali. da podjetja niso izpolnila planskih obveznosti za 1. 1956, temveč, da je primerjava med produktivnostjo L 1954 in 1965 pokazala razliko, da dobijo nekatera podjetja za večjo produktivnost nižje prejemke, druga pa za nižjo produktivnost večje prejemka. in bombaža, ki je bil podpisan letos mese- „ w _________________________ ca maja, so se r zadnjem Času za kadre, čeprav še nimajo Za vse svoje uspehe in svoje pojaniile nekatere težave. Po ob- značaja popolnega vzdrževa- široko MÌetie se moro Rdeči vestsnh Jugoipresa so v teku raz- nja šol, vesonn jugo-pcesa so v tatu raz- n ja sol, mnogo pripomogel k Lr;z zahvaliti še. nn,,Un govori, med zastopniki obeh vlad izšolanju večjega števila novih kfl?. zatlva,Itl posebno o odstranilv; ovir za izvršitev po- kvalificiranih delavcev za na- svoJlm prostovoljnim delav-ao&eoiih obvexaawi fo industrijo. cem. Popccevahc- OREJDJIJOi SERGEJ VOSNJAK (glavni ln odgovora) nrvdnll® fRANCEK DRENO VEG (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvi) ItjSAN BENKO (mnanja poli tikal MILAN SEGA «kultura» * STANE LIPA* (Cpoft) Za oglase odgovarja ■ORIS svt’M fa \ Tl ROYXMBBA 1898 / SLOVENSKI POBOCBTBBB /*>' m mm c*ogo&jica Veronika — Herman — Pravdač. To pa je tudi naravno ker »o že izkušeni igralci. E. StehKkova je kot Veronika ustvarila tragičen iik ženske, ki mora biti žrtvovana, da se reži čast grofov. V Hermanu II., ki ga je i-gtal J. Lavrih, smo res videli neizprosnega in krutega grofa, ki je vse življenje strmel le za enim ciljem, povečanjem moči, se pa, ko je usodni korak «torjen in Veronika umorjena, zlomi in ostane ia Starčevska razvalina. J. Zalar nas je kot Pravdač popolnoma prepričal, posebej pa že v svojem zagovoru Veronike. Vri amaterji so se potrudili, toda nekaterim se je videlo, da odra še niso vajeni in je bilo za njihovo Sgro čutiti režiserjevo roko. Omenili bi predvsem A. Ratnika v vlogi gvardijana. S. Vremec je v vlogi patra Gregorja tu-dli zelo uspel. Sceno je izdelal ing. arh. Niko Matul in ije bila zadovoljila» čeprav rii bilo mogoče izvesti arhitektove zamssH v celoti. Osvetljava ni zadovoljila, ka.r je seveda tudä posledica neprimernih prostorov in nezadostnega svetlobnega parka. Vsekakor smo » prvo predstavo novega gledažišča lahko zadovoljni in smo prepričanU, da bi v boljših pogojih izvajalci d Oseti: še več. M.2. Koncert orkestra Radia Ljubljana V petek, 28. okto-tora, Je orkester Radia Ljubljana pod okrajem Glasbene šole v Kamniku priredil v Domu kultur* v Kamniku dva koncerta in to popoldne za mladino, zvečer pa za ostalo občinstvo. Orkester Jo nastopil pod vodstvom stalnega dirigenta Uroša Prervorška in z opernimi solisti: sopranistko Vilmo Bukovčevo, tenoristom Mirom Brajnikom in basistom Ladkom Korošcem. V uvodnem govoru Je načelnik glasbenega oddelka, skladatelj Uroš Krek, občinstvo pojasnil nastanek, pomen in namen novoustanovljenega orkestra, ki je sestavljen v glavnem iz mladih godbenikov. Med drugim Je dejal tole: »Nadeli smo si odgovorno skrb za rast tega orkestra. Hočemo, trudimo se im želimo, da bi ustvarili najboljše pogoje vsem zmožnim Loladim glasbenikom, da bi razvili svoje sposobnosti do stopnje odličnega orkestrskega instrumentalista. Pri tem delu želimo, da bi se združili disciplina in odgovornost do dela b ljubeznijo do gilasbenega poklica. V tem naj bi tekmovali vsi orkestri med seboj, kajti taka konkurenca ni škodljiva.« -Koncert je obsegal tri točke: DvoFakovo IV. Simfonijo, odlomke lz Smetanove opere »Prodana nevesta« in Web rovo uverturo »Oberon«. Pred vsako točko je glasbeni urednik Radia Ljubljana tov. Danilo Pokorn podal kratko pojasnilo ln razlago k skladbam. Ta koncert j« bil prvi Javni nastop tega mlađega orkestra in moramo priznati — uspeh je bil odličen. Prvi vtis, ki ga Je dobil poslušalec na tem koncerta, >e bil, da orkester razpolaga z dobro vzgojenimi in discipliniranimi godbeniki, kar je vsekakor velikega pomena za nadaljnji razvoj kvalitetnega glasbenega telesa. V prvi toEki, DvoFakovi IV. Simfoniji, sta se dirigent in orkester močno približala vsebini Dvofakove glasbe in lahko rečemo, da so že s prvo točko orkester in dirigent osvojili poslušalce. V drugi točki so nastopili o-perai solisti z odlomki iz »Prodane neveste*. Navdušenje občinstva je-bilo ogromno. Pevci so s svojo visoko pevsko kulturo želi veliko priznanje. Orkester v tej točki pa po mojem mnenju ni pokazal vseh svojih zmogljivosti in ni bil toliko prepričljiv kot pri prvi točki. Kot zadnja točka Je bila uvertura skladatelja Carla Marie Webra »Oberon«. Lahko trdim, da Je bila izvedba te točke višek koncerta. Interpretacija je bila odlična, izvedba zelo precizna, ves ansambel pa je bil v formi ene same polno zveneče enote. S to točko je orkester pokazal, kaj zna in koliko zmore, pokazal je pa tudi, da se bo v bližnji bodočnosti lahko lotil in z lahkoto izvedel težji program, kakor je bil ob njihovem prvem nastopu. Uroš Prevoršek, ki ga poznamo kot odličnega violinista, pa se nam je to pot predstavil tudi kot odlični dirigent. Občinstvo, ki Je dvakrat napolnilo dvorano, je bilo navdušeno in odobravanja ni bilo konca. Zapuščali so dvorano z edino željo, da bi jim vodsteo Radia Ljubljana kaj kmalu priredilo zopet tako lep in nepozaben večer. FR. DRENOVEC OBISK NA ŠVEDSKEM 1 (Nadaljevanje) Obisk v severni Švedski bom povezal s prikazom vloge države v gospodarstvu; z metodami upravljanja državnih, mešanih ln privatnih gospodarskih podjetij; dalje z nekaterimi značilnostmi stanovanjske Izgradnje. Končno bom poskušal opisati na primeru največjega mesta na •vetu (Kinine) značilnosti šved-«ke komune. In morda še nekaj o Laponcih. Za uvod pa resnično anekdoto, katere del doživljamo morda često — samo novinarji, njen drugi del pa mnogi Jugoslovani. Moje potovanje na »ever Je organiziral Švedski Institut. Želel •«»n odpotovati v soboto zvečer, da ne bi z vožnjo izgubljal delovnih dni. Toda že opoldne so fni sporočili, naj spremenim program, ker ni bilo mogoče urediti neb formalnosti. V ponedeljek pa sem zvedel točno 20 minut pred odhodom vlaka, naj bi takoj odpotoval. Na kolodvoru lem dobil vozno karto in listek, D* katerem Je poleg drugega tudi pUelot »V Lulea vprašati za goep. Rolfe, sekretarja Norrbottene glmverk«. Hotel sem sicer najprej odpotovati v Ki runo, toda zaradi takega navod’la sem mo^al smer ^pretaniti. Razmišljal sem, kaj pomeni »Norrboitens Järnverk«. Pa sem zduhovičil, da bodo to najbrž »severne železnice«. In dalje: tam bom dobi! dovoljenje oblasti, ki fenajo sedež v Lulea. za oblak obmejnih gevemth predelov. PO lepta ujeta» urah votole <1360 km) sem prišel v Lulea. Na postaji sem hotel vprašati za direkcijo severnih železnic in za njenega sekretarja. Pri vstopu v prometno pisarno me nekdo nagovori: »ste vi gospod Drenovec?« »Da«. »Jaz sem sekretar Rolf. Izvolite z mano. Caka Vas generalni direktor. Sprejel Vas bo točno ob 10. uri«. Povabil me Je v avto in ko sva v prijetnem razgovoru prevozila 3—4 km, sva se ustavila pred velikim novim poslopjem — brez napisa. Bil sem prepričan, da sem v direkciji severnih železnic. Stopila sva v neko pisarno. Ljubeznivi gostitelj me je vprašal, kdaj želim potovati naprej v Ki-runo. Odgovoril sem: čim bo mogoče. in začel Je listati po voznem redu. Jaz pa pisati odhode vseh vlakov. Ko sem imel napisan vozni red do večera, me je pa opozoril, da je to stari vozni red in da bo telefonano vprašal na kolodvoru, kdaj imam najboljše zveze. Tedaj sem podvomil, da sem v železniški direkciji. »Gotovo Je tu sedež pokrajinska vlade. Tu bom dobil dovoljenj« za pot naprej.« Ko sem se tako »orientiral«, vstopi starejši gospod in me povabi v veliko delovno sobo ter nagovori: »Izvolite, na razpolago sem Vam eno uro. Poskušal Vam dom dati vsa pojasnila, ki Jih želite.« »Le kakšna pojasnila naj želim, ko pa ne vem, s kom govorim«, sem pomislil. Bil sera resnično v zadregi. Toda novinarji imamo poleg težav tudi preoejtnje prednosti. In ko sem pomislil nanje, sem Jih tokrat temeljito izkori- stil. Te prednosti so namreč v značaju našega dela, da smo radovedni, da vprašujemo vse in zvemo vse, kar nas zanima. In začel sem postavljati »orientacijska« vprašanja. Ni minulo deset minut, pa sem se zavedel, da nisem ne na železniški direkciji, ne ne sedežu pokrajinske vlade, marveč v upravnem poslopju velike državne železarne. In ko sem to ugotovil, je bil nadaljnji pogovor mnogo lažji. Na lastno željo ga Je prijazni direktor podaljšal še za eno uro. Toda če sem bil v začetku v tihi zadregi jaz. Je prišel moj gostitelj v nemalo zadrego sredi pogovora. Omenil je namreč, da »z vašo državo trgujemo kar dobro. Zato so me Vaši uvozniki povabili v Prago. Tedaj sem obiskal tudi Bratislavo. Dosti zanimivega sem videl pri vas.« »Oprostit«, toda jaz sem Jugoslovan.« »Niste Ceh? Odkod st« pa potem?« »Iz Jugoslavije«. »A, Tito?« »Da, iz Titove Jugoslavije.« »Potem je pa še boljše. Bost« pri nas na kosilu. Ja, to je pa lepo, da se zanimate za nas«. Sredi razgovora sva si ponovno segla v roke in nadaljevanje je bilo bolj sproščeno kot v začetku. Toda na ta razgovor se bom povrnil še pozneje. Država in gospodarstvo Ce govorimo o imovinskih odnosih v švedski proizvodnji, tr-fovijii, prometu to bankarstvu. je treba omeniti predvsem tri sektorje. Prevladujočo vlogo ima privatni sektor, sledita mu državni sektor In pa konzumno zadružništvo. Državni sektor je najmočnejši v zvezah in prometu. Vsa poštna, telegrafska to telefonska služba je izključno v posesti države. Prav tako 90 odstotkov železniškega in skoraj ves domač ln Inozemski letalski promet ter končno nad 40 odstotkov avtobusnega prometa. Zelo pomembno vlogo ima država tudi v proizvodnji električne energije: 42 odstotkov proizvodnje dajejo državna podjetja. Dejstvo, da so vsi daljnovodi, v upravi države, pa govore o tem, da je njen vpliv na tem področju še močnejši. Na tretjem mestu je treba omeniti, da je država lastnik 38 odstotkov delnic v proizvodnji železne rude (novembra bodo presegli 60 odstotkov), ln končno še, da Je 25 odstotkov gozdnih površin v državni posesti in upravi. V bančništvu ima država le 6-od-stotno udeležbo, v zavarovalnicah pa ničesar. Konzumno zadružništvo, ki Je v neverjetnem porastu (1,024.000 članov), ima pomembno vlogo predvsem v blagovnem prometu, saj ima okoli 9000 trgovin na primer. Veča se pa tudi njegova vloga v proizvodnji, zlasti v prehranbeni industriji za široko potrošnjo. Nad 80 odstotkov ima privatni sektor v proizvodnji Jekla, ladjedelništvu, poljedelstvu, lesni industriji, trgovini in bančništva V tej zvezi j« treba omeniti velik vpliv, ki ga ima sicer država — zlasti preko davčne politike —: na privatni sektor gospodarstva. Ta vloga je namreč v mnogočem morda celo odločilne j ša kot so imovinski odnosi nad proizvodnimi sredstvi. S svojo davčno politiko država v celoti omejuje in odreja dobičke in sredstva za razširjeno reprodukcijo privatnega lektorja. Švedski davčni program Je zelo obsežen. Vsebuje individualna in kolektivna obdavčenja, davke na investicije in po potrebi izredne davke. Prebivalci plačujejo državni davek po progresivni lestvici v višini 18 do 70 odstotkov svojih dohodkov (vključno plače), komunam pa po proporcionalni lestvici g povprečjem 12 odstotkov. Poleg tega plačujejo državljani še davek na premoženje, razen na pohištvo in gospodinjske predmete. Pri vseh zgornjih davščinah velja ena sama omejitev: da mora vsaj 20 odstotkov dohodkov ostati državljanu. Delniške družbe, kl prevladujoča oblika gospodarskih podjetij, plačujejo komunalni in davek na osnovna sredstva kot Individualni državljani. Od čistega dobička družbe pa plačujejo še 40 odstotkov državnega davka, skupaj torej do 50 odstotkov čistega dobička. Poleg tega pa plačajo delničarji še davek na dividendo kot individualni dohodek po progresivni lestvici 10—80 odstotkov. Kot že omenjeno, je bil leta 1951 «v»4»a takozvani davek n» Investicije to to za gradnjo ali opremo. Samo določene Investicije, katerim odreja država posebno pomembnost in jih hoče podpreti, so proste tega davka, ki znaša sicer 10—12 odstotkov investicijskih stroškov. Ta davek pa seveda ne sme biti vračunan v investicijske 6troške, marveč se mora plačati iz dohodkov investitorja. Končno J« 1951. leta «prejel švedski parlament še izreden davčni ukrep, ki je imel veljavo za nazaj — retroaktivni značaj. To Je bilo namreč izredno uspešno poslovno leto to gospodarstvo je doseglo večje dobičke kot je bilo predvideno. Da ne bi ti dobički pritisnili na trg, so poleg vseh rednih davl^av naložili še 40-odstotno obdavčenje tržnih dobičkov. Ce omenim še zelo visoke davke na dediščine in nekatere druge davke, bi v bistvu izčrpal glavne vrste davščin. Taka davčna politika omogoča švedski vladi: 1. zagotovitev dohodkov, ki Jih potrebuje država za investicije v gospodarstvu, za izgradnjo materialnih temeljev življenjske ravni ter za potrebe prosvete, zdravstva in socialnega skrbstva; 2. zmanjšanje dobičkov privatnega sektorja v gospodarstvu ln bogatenja lastnikov proizvodnih sredstev, na drugi strani pa tudi omejevanje možnosti za razširjeno reprodukcijo tega sektorja, ki jo absolutno nadomešča državna pobuda, na katero prebajam, Da bi videli na konkretnih podatkih splošno spremembo odnosov med vlogo države in celotnim privatnim gospodarskim sektorjem, ki Je, kot sem omenil zgoraj, po lastninskih pravicah še prevladujoč, bom navedel razmerje investicij, ki je imelo sledečo dinamiko (v milijonih švedskih kron); Leto Privatne Državne investicije Investicij« 1938-39 2230 860 1946 4130 1780 1948 4780 2540 1950 5470 3060 1952 6800 5010 1854 7990 5930 V petnajstih letih so nastala torej popolnoma nova razmerja v investicijski pobudi privatnega sektorja gospodarstva in države. To razmerje lahko prikažemo ša bolj vidno, če ocenjujemo tempo porasta investicij. Potem dobimo takole sliko1 Leto Leto 1S3S-J.9 1SS4 privatne investicije 100 sss državne investicij« 100 s32 Vse to pomeni, da je bil dosedanji tempo porasta državnih investicij skoraj dvakrat večji od porasta privatnega sektorja. Dejstvo je dalje, da bo v takem razvoju država tudi v absolutnem znesku dosegla privatni sektor že leta 1956 in ga bo naslednja leta pustila daleč za seboj. Tako vsaj so mi zatrjevali znani ekonomisti. In dosedanja dinamika tak proces nujno napoveduje. «Be nadaljnja) V SLOVENSKIH GOBIC1H Mlada kmetijska gospodarstva utirajo pot k napredku ▼ nov) občini I -nart v Slovenskih goricah je kmetijstvo glavna gospodarska pa noga, s katero se bavi nad li.OM prebivalcev. Glede na strukturo zemlje je njihova bodočnost ▼ intenzivnem sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreji. O načrtnem kmetovanju v Slovenskih goricah doslej ne moremo govoriti. Začetke tega predstavljajo mlada kmetijska gospod as tv a, ki so zrasla iz zemlje kmetijskega zemljiškega sklada, iz številnih parcel, ki so bile odvzete z zakoni o odpravi izkoriščev alskih odnosov na vasi. V lenarški občini je šest takih posestev. Vsa se borijo z precejšnjimi težavami, vendar pa vztrajno orjejo ledino in postavljajo temelje novim soc ialističnim odnosom. Uspehi teh posestev pa zavisijo v veliki meri od dobrega vodstva in zavesti delovnega kolektiva. To je dosedanja praksa neizpodbitno dokazala. O tem smo se prepričali na obisku v Cerkvenjaku, kjer je mlado kmetijsko gospodarstvo že premostilo največje začetne te žave in si je g svojim delom pridobilo ugled. V Cerkvenjaku je led prebit Ko so pr-ed dvemi leti ustanavljal^. kmetijsko gospodarstvo v Qafkvenjaku, jim je primanj-jöivalo vsega, kar bi 120 ha ob-aežno posestvo potrebovalo za svoj obstoj in prospeh. Gospodarsko središče je tedaj predstavljal slab hlev, svinjaki in iolnica. — Osem krav, 6 volov n konj — to je bila vsa živina. Zemlja je bila zapuščena, sadovnjaki zanemarjeni, vinogradi stari. Kolektiv, ki je štel ob ustanovitvi 16 ljudi, s* je moral lotiti dela z veliko volje. Upravnik posestva Lojze Kavčič je vložil vse svoje znanje, ki si ga je pridobil na Srednji cmetijski šoli v Mariboru in ga a prirojeno sposobnostjo in ljubeznijo do poklica s pridom izkorišča. Življenje ni teklo s pesmijo, emveč s trdim delom. Bilo je ena sama borba z zemljo, s pomanjkanjem in — z zaostalostjo. S slednjo se tu in tam še -edno srečujejo. »Čemu škropite sadno drev-■e?« so se kme‘;'e čudili ljudem t, posestva, »sa;: je vse zastonj, ae bo več rodilo!» Vendar so že tani imeli dober sadni pride--k. Letos S5 ponovi» trikrat škropili in gnojili pa sadje je ponovno obrodilo. Ljudje ni30 več delali pripomb. Pa ne le z zaostalostjo, tud! odkritimi sovražniki so imeli včasih opravitL Zgodilo se je, da bivši vaški mogotec ni pustil ljudi s posestva po poti, ki vodi čez njegovo zemljo. Takih in podobnih primerov nestrpnosti in nasprotovanj je danes vedno manj. Posestvo si je s svojim delom in uspehi pridobilo ugled v vasi in vsem, ki so njegovo rast spremljali z zavistjo, je danes jasno, da mu ne morejo več škodovati. Napredek posestva nam najlepše prikaže primerjava med sedanjim stanjem in letom 1953. Hleve so lani delno adaptirali, tako da je danes v njih prostora za 46 glav živine. Z lastno vzrejo živine simendolske pasme so dosegli že pomembne uspehe, saj imajo danes 36 velikih komadov goveda, 20 telet in 7 konj. Povprečna mlečnost krav je 1600 litrov. Tudi polja so z dobro obdelavo postala plodnejša. Medtem, ko so lani pridelali še samo 6000 kg žita, so letos pospravili nad 23.000 kg žit, hektarski pridelek pa se je dvignil od povprečja 800 — 1200kg na 1980 kg, čeprav je letos prizadela posevke toča. Sicer pa po načrtu opuščajo njive v prid sadovnjakom. Letos in lani so obnovili 23 ha sadovnjakov in 2 ha vinogradov, v prihodnjem letu pa bodo nadaljevali z obnovo sadovnjakov na površini 12 hektarjev. V načrtih za prihodnje leto je tudi gradnja dveh silosov s kapaciteto 109 m5. Arondacija najbolj porod problem posestva Uspešnejše delo na posestvu najbolj ovira razdrobljenost par- cel. Posestvo meri 153 ha obdelovalne zemlje, ki je raztresena na 119 zemljiških parcelah, od katerih meri največja 10 ha, najmanjša pa 9 arov. Te parcele niso samo raztresene, temveč tudi precej oddaljene med seboj, saj leže v šestih katastral-nih občinah, do 10 kilometrov vsaksebi. Jasno je, da Je zaradi tega obdelava zemlje mnogo težja, dražja in manj učinkovita. Združiti te parcele, odnosno jih zamenjati in doseči več strnjenih površin je zato prvenstven cilj kolektiva. Toda arondacija gre zelo počasi. Precej časa je poteklo, da so kmetje, ki pridejo v poštev za zamenjavo, pokazali potrebno dobro voljo. Prva prostovoljna zamenjava je že urejena, okoli dvajset primerov pa je v teku na področju živinorejskega obrata v Cagoni, ki imo 80 ha površin in od koder oskrbujejo vse ostale površine do 10 km daleč. Seveda je to šele začetek arondacije, ki pa ga bo treba nadaljevati, kajti brez tega ai je vsak nadaljnji razvoj Intenzivnega kmetovanja težko zamisliti. Ni pa to edini resen problem, s katerim se ukvarja delovni kolektiv kmetijskega gospodarstva v Cerkvenjaku. Z delavskim upravljanjem, ki se vse bolj uveljavlja, prihaja vse bolj do izraza tudi skrb za ljudi, ki delajo na tem posestvu, ki so dobili zemljo v upravljanje. Večji del vsi stanujejo še v hišah, ki so last bivših gospodarjev. Slabe so bile vinčarlje že nekdaj, zdaj se lastniki brigajo zanje še manj — vendar pa Jim morajo za skromno stanovanje še vedno hoditi na dnino. Razen tega so domovi nekaterih delavcev precej daleč od posestva. Da bi rešili svoje ljudi odvisnosti od bivših lastnikov, bodo na posestvu najeli kredit za gradnjo stanovanjskega poslopja in skladišč. Ko bodo poleg urejenih gospodarskih središč imeli za svoje ljudi še primerna stanovanja — ih arondlrano zemljo, potem bodo kmalu zabeležili še večje uspehe kot so jih v dveh letih naporov ln težav, ki sta pravkar minuli. (Jp) Vlogo kmetijskih zadrug SÄ™ “ “ V teh dneh so bila na Goriškem tn na Tolminskem posvetovanja med predstavniki Okrajne zadružne zveze Gorica in predstavniki kmetijskih zadrug. Na posvetovanjih je bil dan močan poudarek splošni vlogi kmetijskih zadrug v prizadevanju za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Področje dela kmetijskih zadrug je obsežno. Vzemimo samo odkup kmetijskih pridelkov in oskrbo vasi z industrijskim blagom ter reprodukcijskim materialom. Precej kmetijskih zadrug niti gospodarsko, niti s sedanjo zasedbo delovnih mest temu delu ni kos. Upravnikov, pa celo knjigovodij nekatere zadruge nimajo, ker jih ne morejo vzdrževati. Kako naj potem pride bolj do Izraza skrb za pospeševanje kmetijstva, skrb za hranllno-kreditno službo ltd.T V vsem goriškem okraju nima niti ena zadruga kmetijskega strokovnjaka. Rasen strokovnjakov okrajne zadružne zveze je en kmetijski strokovnjak v Kanalu za področja cele občine, drugi pa V Ajdovščini za Gornjo Vipavsko. 0 organizaciji kmetijske službe v Pomurju V četrtek, dne 27. oktobra, Ja bil* v Murski Soboti seja kmetijskega od,bora pri Svetu ta gospodarstvo OLO pod predsedstvom predsednika gospodarskega aveta tov. Rada Pušenjaka. Na tej seji je bil izvoljen za predsednika tega odbora tov. ing. Tone Skvarč, direktor vinogradniškega gospodarstva Kapela, • za tajnika tov. ing. Lado Jarše, šei kmetijske inšpekcija pri OLO Murska Sobota. Naknadno so bili vključeni v ta odbor še tov. ing. Jože Sile iz Selekcijskega posestva Beltinci kakor tudi vodilni kmetijski strokovnjaki 02Z Murska Sobota. Kmetijski odbor je razpravljal ■ na tej seji o organizaciji kmetijska «Južbe. Vsi so bili so- Prostovoljni delavci Rdeče- ST.SÄ Ä 8» M)» - «‘S kril bo sk« referente, ker j« le od tega svoje naloge lahko opravljal k » vaüm najtesnejšim sode-tem agrarnem področju. To de- iovanjem. KMETIJSKA RAZSTAVA V SEVNICI lo mora biti tesno povezano a kmetijskimi «adrugami, ki morajo prevzeti najvažnejšo vlogo pri razvoju kmetijstva. Kmetijski strokovnjak, ki ee bo nahajal na občinskem ljudskem odboru, ne bo deloval samo po upravni liniji, temveč bo izvajal vse pospeševalno delo na svojem področju preko kmetijskih zadrug. Ker zaenkrat ni kmetijskih referentov pri občinah, se lahko začasno namestijo honorarni uslužbenci, ki so danes stalno zaposleni pri kmeti jekih zadrugah in kmetijskih gospodarstvih. Kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva naj nudijo vso svojo močno pomoč občinskim ljudskim odborom pri iz- vrševanju kmetijskih natog. — Predlagano je bilo tudi, naj bi se ustanovili kmetijski odbori pri občinskih ljudskih odborih, ki' bi bili dober posvetovalni organ in opora občini pri izvajanju kmetijske politike. L. J. Na letnem občnem zboru okrajne zadružne zveže so ugotovili, da veliko števila kmetijskih zadrug priča o tem, da zadruge še niso organizirane tako, da bi imele dovolj riločan gospodarski okoliš, ki naj omogoča razvoj potrebne gospodarske dejavnosti ter daje dovolj materialne osnove za uspešno delo kmetijske pospeševalne službe. Na Primorskem se je po vojni zadružništvo morda celo bolj razmahnilo kakor v ostali Sloveniji. Skoraj vsaka vas je imela svojo zadrugo, Mnoge so se kasneje združile, stanje- pa še vedno ni zadovoljivo, saj mnogo zadrug še ni ko* velikim nalogam. V goriškem okraju je kar 111 kmetijskih zadrug ali na vsako občino povprečno po 0, medtem ko pride v ostali Sloveniji- povprečno le po 6 kmetijskih zadrug na občino. To pomeni, da so zadruge na Goriškem tudi gospodarsko šibkejše ođ onih V ostali Sloveniji. Na zadnjih posvetovanjih so zamisel združevanja pozdravili vši napredni zadružniki, saj pričakujejo, da bodo z združitvami zadružne organizacije le okrepili, da bodo sposobne tudi za kaj drugega kot le za slabo trgovanje. Pri združevanju se bodo držali načela, naj obsega vsaka zadruga gospodarsko dovolj močno zaokroženo področje z enotno ali sorodno gospodarsko problematiko, Materialna osnova za uspešno delovanje bo tako podana. Na posvetovanju v Vipavi so precej govorili o tem, da bi bila na področju občine samo ena močna kmetijska zadruga. V Komnu menijo, da bi bilo bolje, če bi imeli namesto sedanjih 6 zadrug le 2, in sicer v Komnu in v Kostanjevici. Čla- ni KZ v Selu na Vipavskem, v Črničah in v Batujah so na občnih zborih že sklenili t združitvijo sedanjih tadrug formirati eno samo močno zadružno organizacijo. Tudi zadružniki v Renčah ih v Bukovici so stee-nlli, da «e bodo združili. Ob sedanjem združevanju zadrug so seveda tudi težave. IJe-katere šibke cadrai«, ki bi morale biti najbolj zainteresiran« za združitev t močnejžimi,. ee tega najbolj branijo. Tudi nekatero obrobne zadruge zavračajo združitev e šibkejšimi zadrugami v središčih. Tak primer je v Kobaridu, kjer jo dosedanja zadruga izredno «labo gospodarila. Tudi nekatere močnejše zadruge v središčih se upirajo zaradi združitve a šibkejšimi v okolici. Tak primer je pri združevanju KZ Ajdovščina in KZ Planina. Kot že rečeno, bo nadaljnji razvoj prav gotovo pòkàZhl mnoge prednosti pri gospodarjenju v močnejših zkdnafcnih organizacijah. Jasno pa je, da vsako reorganiziranje temelji le nà prostovoljni odločitvi prizadetih zadružnikov. M. C. U POMURJA V začeticu letošnjega leta je bila V Murski Soboti ustanovljena Zadružna hranilnica in posojilnica, ki povezuje vse hraniino-sre-dithe oasejte kmetijski* zadrug v Pomurju in nadzoruje njihovo tehničho poslovanje. Nekatere zadruge v Pomurju so svoje hrenn-no-kredttne Odseke že tèlto utrdile, da bodo lahko v kratkem u-stamoviie samostojne hranilnice kmetijskih zadrug. Visoke zneske hranilnih vlog so v letošnjem letu zbraile zadruge v Beltincih, na Cankovi, pri Gradu, v Turnišču, Puconcih im drugod, Te hranilnice bodo imele v bodoče svoje odbore, ki bodo skrbeli za poslovanje hranilnice in organizirali denarno varčevanje na podeželju. Sprememba pri regresih za umetna gnojila Letošnja sadna letina bo marsikje omogočila sušenje večjih količin sadja, — Na sliki: poljska sadna sušilnica Ko ee za Zidanim mostom začne tesna savska dolina širiti, se proti Sevnici razprostirajo te Aima polja, na pobočjih hribov pa že opazimo prve vinograde, znak, da se bližamo vinogradniškim predelom spodnje Savske doline. Sevuiški okoliš spada sicer V sadjarsko-živinorejsko območje, vendar pa so tu zastopane vse kmetijske panoge. V novi sevniški občini bo kmetijstvo poleg industrije mnogo prispevalo k celotnemu družbenemu dohodku. Nova upravno-poii-tična razdelitev ho imela vpliv tudi na kmetijske zadruge, saj zdaj predvidevajo združitev KZ Sevnica, BoštanJ, Studenec, Za-bukovje, Blanca in Tržišče v eno samo močno kmetijsko zadruge v Sevnici. ded sedanjega stanja bo vsekakor prva medzadružna kmetijska razstava, lcl jo bodo na pobudo OZZ Krško v dneh od 8. do 12. novembra organizirani v Sevnici, z uspehi naprednih kmetovalcev bodo na razstavi hkrati vidni uspehi kmetijskih zadrug. Pripravljalna dela za razstavo tečejo že več mesecev, tako da bo res mogoče videti najboljše pridelke iz tega območja. Poučni del Tazstave bodo Organizirali kmetijski strokovnjaki OZZ Krško. Kmetijska zadruga bo razstavila predvsem sodobne kmetijske potrebščine, kot so Lep pregio zadružništva razna zaščitna sredstva, umetna gnojila ter kmetijski stroji. Kmetje bodo prikazali svoje poljedelske, sadjarske in vinogradniške pridelke, prodajni biro razstave pa bo presežke sadja ln ostalih pridelkov, ki jih imajo kmetje oziroma zadruge na razpolago, prodajal in sklepal pogodbe s kupci. Organizirana bo tuđi vinska poskusni a domačih vin, v posebnem »čebelnjaku« pa sl bodo sladkosnedne!! lahko posladkali z medom. Tu bo mogoče videti tudi ostale čebelarske potrebščine ter jih tudi kupiti ali naročiti. V paviljonu »Kmečke khjlge« bodo naprodaj poljudnoznanstvene knjige za kmetovalce, sprejemali pa bodo tudi naročila za nakup kmetijskih strojev. Razstava ho torej tudi trgovskega značaja, ker bo mogoče razstavljene predmete tudi nabaviti. Desetega novembTa se bo pričela živinorejska razstava. Tu bo mogoče videti izbrano rodovniško govejo živino sevniške občine. Razstavljali bodo tudi svinje različnih pasem, ki so razširjene tu, selekcijska postaja Sela pa ho organizirala razstavo kokoši. Poleg zadrug ta kmetovalcev bodo razstavljali tudi obrtniki, ki Izdelujejo kmetijske potrebščine. V svojih paviljonih bosta razstavljala zadružno posestvo Boštanj—« SeVnlcg ter trgovsko podjetje »Posavje«. V. C. Zvezni izvršni svet je sprejel odločbo, s k altero se zmanjšajo regresi, to pa pomeni, da se povečajo cene za umetna gnojila, ki se prodajajo kmetijskim proizvajalcem, ki ne k on traili ra }o žit ali industrijskih rastlin. Ce se umetna gnojila prodajajo obenem z kontraihlitanijem žfit in industairj-skih rastlin, dobivajo gospodarske organizacije, preko katerih se izvaja to kontrahiranje regres v dosedanjem znesku. Na ta način bodo kmetijski proizvajalci, ki kontratìirajo žfra in industrijske raaaline dobivali umetna gnojila po nižjih cenah, kakor ostali kmetijski proizvajalci, ki niso kontra-hiraJi žfit in industrijskih rastlin, aJi ki umetna gnojila uporabljajo za druge kulture. Občnega zbora Kmetijske zadruge, ki je bU 29. oktobra v Doliču, »e je udeležilo lepo število zadružnikov. Ugotovili fio, da izkazuje polletna bilanca 8 milijonov čistega dobička od česar'bodo 50 odstotkov porabili za investicijski sklad. Med aktivnimi odseki ee je najbolj izkazal živinorejski, ki je v septembru organiziral živinorejsko razsrtavo. strojni odsek žal nima pravega vodstva, tako da kmetovalci izposojenih strojev ne vračajo ob pravem času. KZ je pomagala tudi pri gradnji gnojničnih jam in silosov, onim kmetovalcem, pri katerih se je pojavil koloradski hrošč, pa je brezplačno nudila škropivo. Za svoje člane je KZ naročila tudi umetna gnojila ter semenska žita. —njo Če gre za prodajo proizvajalcem, ki so kontrahirali, bo regres znala! od 12.000 do 31.000 dinarjev za tono umetnih gnojij domače proizvodnje in od 13.500 do 29.000 dinarjev za uvožena gno-jKla. Kadar se gnojila prodajajo proizvajalcem, ki niso kontrahi-raii, se regres giblje od 5.000 dò 22.000 dinarjev za tono gnojil domače proizvodnje in od 5.500 do 18.000 dinarjev za uvožena gnojila. član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar je ob izdaji odlo- ka zveznega izvrlnega »veta o načinu prometa kmetijskih proizvodov In ò pogojih zà kòfltràhb ranje izjavil, da le vedno ostajajo znatni regresi ta Umetna gnojila tudi za tiste proizvajalce, ki nè kontraliifijo, čeprav bodo regresi nižji, kakor došlej. Zmanjšanje regresa predstavlja ta vse proizvajalce, ki hè kòntfahtfajo žita in industrijskih rastlin, vskla-j e van, je teli cen s povečanimi cenami kmetijskih proizvodov, kòt tudi z znatnim povečanjem pOv* praševanja po umetnih gnojilih. fcitdiihiMrfrai V bivši radenski občini so tri KZ in sicer v Radencih, na Kapeli in v Račkem vrhu. Ker so to več ali manj samo trgovine brez močnih pospeševalnih odsekov, so zadružniki na polletnih občnih zborih razpravljali tudi o morebitni združitvi vseh treh zadrug v eno močno gospodarsko enoto. Z združitvijo bi delo ne bilo razdrobljeno, zadruga bi dobila močno ekonomsko zaledje in se gospodarsko okrepila. Imela bi lahko svojega upravnika, dobrega knjigovodjo in tehničnega strokovnjaka. Združitev je bilà zato glavni predmet razprave na občnem zboru KZ preteklo nedeljo v Radencih. Prisotna zastopnika KZ Kapela in Rački vrh sta povedala mnenje članov obeh zadrug. V Kapeli so na občnem Zbora GROZDJE IN SADJE ** POD SNEGOM V vseh vinorodnih In sadjarskih predelih vzhodno od Save se vidi manjše, pa tudi večje površin« vinogradov in sadovnjakov, ki so ta čas še obloženi • plodovi. V zadnjih letih je bil ta pojav redek, vendar je letos muhasto poletje krivo, da je tako. V dneh od 15. do 18. oktobra «o moštne tehtnice kazale 12 do 15 stopinj sladkorja. To je malo, če upoštevamo kislino, ki je v mnogih primerih beležila isto količino odstotkov kot sladkor. Zaredi izboljšanja kvalitete so vinogradnik! trgatev odlagali ln pričakovali sončnih dni. Iz Istih razlogov so sadjarji pustili dozorevati jabolka, da bi ta dobila primerno barvo ter okus. Poleg tega J« tudi cena kvalitetnim JafcoKcam boljša. Nestalno vreme Je medtem preprečevalo Obiranje sadja in tudi pripomoglo k temu. da so pozne sorte Jabolk pričakale sneg. Ko je prvi sne* pobeli! nasade 29. oktobra. Je padla tudi temperata» na mtems eno do največ S stopenj CeJzlja. Sneg ter nizka temperatura sta na kakovost sadežev kvarno vplivala. Podobne letine ob trgatvi grozdja beležijo zgodovinarji v letih 1835, I860, 1871 in 1879. Leta 1869 je zapadel visok sneg že 18. oktobra, drugič pa 27. oktobra ter popolnoma preprečil trgatev. Mnogo grozdja je ostalo v snegu. 1879 je zapadel prvi sneg že celo 15. oktobra, nastopila je prava zima, da je zamrznila celo Drava. Tudi to leto ni bilo trgatve. Ze naslednje leto pa beležijo prvi sneg šele 11. marca naslednjega leta, pred tem pa je bila vsa zima izredno topla in brez anega. Vreme se torej poigrava lz leta v leto. Nima svojih pravil. Vsa vremenska ugibanja in napovedi ne morejo točno ln za vse poletje vnaprej napovedati vremenskih motenj in dati kmetijstvu zanesljivejših napotkov. No, zdaj ni časa za iskanje vzrokov, zakaj nekateri kmetijski pridelki niso dozoreli pravočasno, da bi jih lahko pospravili. Sneg in njegova spremljevalka zima sta nas. sodeč po zrelosti pridelkov, obiskala vsaj preagodaj. kmetijske pridelke peso, repo, vse vrste zelenjave, buče, sadje in grozdje je treba pospraviti 2 vso skrbnostjo, da ne bi nastala še večja škoda. Grozdje pri lahki pozebi pri mrazu do 0 stopinj Celzija je treba takoj potrgati, ga stisniti in kletariti z njim kot z moštom iz gnilega grozdja, če je bilo grozdje izpostavljeno že večjemu mrazu od 0 do 2 stopinj Celzija, ki je že zrahljal vrhnjo kožico jagode ter je možno izhlapevanje vode, kisline in dela sladkorja, potem se bo sestavina jagode koncentrirala. V prešancu bomo dobili zgoščen sladkor in ekstrat, poleg večjih količin kisline, ki pa ni nevšeč-ns. Temu koncentratu Je primešanih tudi mnogo zmrzlih delcev jagode, ki so vzrok močnemu porjavenju vina in dajo priokus po zmrzlem grozdju. Ta priokus je tako ogaben ki lahko napravi vino tudi nesposobno za pitje. C« nastopi hujši mraz in pada termometer pod minus 2 stopinji Celzija, grozdje zmrzne. Mletje in stiskanje takega zmrznjenega grozdja nam da tako imenovano »ledeno vino«, ki je lahko Izredne kvalitete. Naprav za zmrznjenj e vina 6e poslužuje vinska trgovina pri transportu vin na večje razdalje, pred točenjem pa morajo taka vina ponovno razredčiti. Kako bomo ravnali s pozeblim grozdjem? Mošt iz lahko ali močneje pozeblega grozdja bomo morali hitro natočiti v močno žveplano posodo tn. ga po 48 urah odtočiti iz usedlega kale-ža. Zveplanje mora biti v tem primeru močnejše kot pri navadnem razsluzenju, da prisilimo vso goščo mošta k hitremu sesedanju na dno soda. V večjih kletarstvih dosežejo to s filtracijo, Obs načina morata vse zmrzle delce jagode in ozobka popolnoma ločiti, da se s tem prepreči porjavenje vina in odstrani priokus po «mrzlem grozdju. Čistemu moštu dodamo nato »stufitele vinske kvasnlee« ali pa vsaj burno kipeči vinski mošt, ki smo ga dobili z grozdja, ki smo ga potrgali Še pred snegom. Zaradi nizke temperature grozdja in kleti bomo morali mošt pogreti na 15 do 18 stopinj Celzija. To napravimo tako, da ogrevamo manjše količine zdravega mošta do one temperature, Id jo še vzdrži gola roka <40 do 60 stopinj Celzija), te količine nato prilivamo k hladnemu moštu tako dolgo, da ves hladni mošt segrejemo do kipelne temperature (15 do 18 stopinj Celzija). Ce bi temperaturo hladnega mošta hoteli dvigniti hitreje z manjšo količino prevročega mošta, bi s tem vino lahko pokvarili, ker bi dobilo okus po kuhanem vinu, okus po zmrzlem grozdju ali pa novi priokus po kuhanem vinu pa sta lastnosti, ki vino lahko popolnoma onesposobita za uživanje. Nič ne bo škodilo, če se glede podrobnejšega opisa omenjenih del obrnemo na strokovnjaka za kletarstvo, pa tudi spomladi bo strokovna pomoč koristna pred prvim pretokom vina, zlasti ako bomo čutili omenjeni priokus ali porjavelo barvo. Nasvet bo moral dati kletar-kemik, ker bo treba uporabljati modro čiščenje, kazein in oglje. Kletarstvo pri letošnjih poznih trgatvah bo torej težavno, zato je nujno, da se pozni trgači pravočasno pobrigajo za točna strokovna navodila, sicer bo škoda velika. V mnogih primerih imajo letos skrbi tudi sadjarji. Skrb, ali je sadje namrznilo ali ne in kako naj ga spravijo preko zime, tare tudi one kupce, ki še nimajo sadja za svoje potrebe. Znano je dejstvo, da sadje v skladišču prenese do minus lsto-pinjo Celzija temperature, nekatere sorte pa največ do 0 sto- pinj Celzija. Vzdržljivost nasproti mrazu je odvisna pač od sorte, od količine sladkorja ter stopnje zrelosti. Čimbolj zrel in mehak je plod, tembolj je občutljiv za mraz. Pozne sorte so bolj odporne in vzdržijo v skladišču do minus 4 stopinje Celzija, na drevesu pa tudi nekaj stopinj mraza več. Pozna jabolka trgamo z drevesa, ko poneha mraz. Vsaka nagla sprememba bi bila škodljiva. Upajmo, da zaradi tega, ker je ob zadnjih dneh mraza bilo megleno vreme, ni posebne škode na sadju ali pa je prav majhna. Obrano sadje moramo spraviti v hladnejše prostore, nikakor pa ne takoj v toplo klet ali v zakurjen prostor, večkrat moramo to sadje opazovati in pri tem odbirati nagnile plodove. Dokončno se posledice mraza poznajo šele po nekaj tednih. Močneje »mrzla jabolka bomo spoznali po grbasti temnejši koži, če jabolko prerežemo, opazimo, da ima meso ploda potemnelo barvo. Sladka jabolka so tudi odpornejša od kislih. Ce so bila jabolka le preveč izpostavljena mrazu, bodo sposobna le za predelavo. Za hranjenje preko zime bi ne bila sposobna, ker nimajo večje trajnosti ter so slabega okusa. N. F. sklenili, da ostanejo samostojni, ker se čutijo gospodarsko dóvolj močne. Glede Združitve zadrug Radenci in Rački vrh pa imajo pomisleke RàdènCahi. Pd krivdi nekaterih funkcionarjev imajo namreč v KZ Rački vrh Še nerazčiščene račune ta okrog 700.000 dinarjev. Navsezadnje SO Radehčafli sklenili naj pride do združitve čimprej, vendar zahtevajo naj 0ŽŽ napravi v KZ Rački vrh fevitijo, zapisnik pà dostavi v pretres òbèmà upravnima odboroma. Na občnem zboru v Radencih so razpravljali še o investicijah za nabavo novega prevoznega sredstva, prav tako pa o pripravah za veliko kmetijsko razstavo, fa bo prihodnje leto v Radgoni. Sklenili SO, dà se včlanijo v zadružno hranilnico, kritizirali pa so tudi ozž, ki ni poslala Svojega predstavnika niti na občni zbor Kz Radenci niti na zbor KZ Kapela. L K. * Na izrednem Občnem zboru so se člani Kmetijske zadruge v Kamniku soglasno izrekli za združitev s KZ Godič. V kratkem bo občni zbor Članov obeh zadrug, na katerem bodo izvolili skupen odbor. Kmetijska zadruga Godič šteje 43 članov, ki So vsi stoodstotni kmetje. Znani so po svoji izredni pridnosti in zadružni zavesti. Mnogo dela SO Opravili na prostovoljni osnovi, zato Se tudi lahko ponašajo t Uspehi. Na Dolu, kjer imajo SO ha planinskih pašnikov, so postavili prostoren planšarski hiev. Rod Mokrico imajo Ž70 ha pašnikov. V Godiču so Uredili zadružno drevesnico t 28.000 sadnimi drevesci. Drevesnica je ograjena z žično ograjo in bodo ii fijé to jesen oddajali že prva drevesca. V bližim drevesnice ao zasadili lep sadovnjak. Skupno (majo v Godiču H ha fijrv in pašnikov ter hlev za 14 glav živine. Staro gospodarsko poslopje na 180 kv, metrih zazidane površine s« popolnoma preuredili v skladišča tn shrambe, ki bodo zdaj ‘ dobro služile skupnim interesom. Združitev kamniške in gori iške kmetijske zadruge bo V velike korist ln pomoč naporom za dvig kmetijstva, Živinoreje In sadjarstva v kamniškem območju, -a« „ O ODNOSU V DRUŽINI IN SPOLNI VZGOJI Spolna clašti še važno, a vzgoja naših otrok, mladine, je izredno tudi zamotano vprašanje. O tem j« bilo pri nas že mnogo govorjenja. Nastale so razne teorije, tako napredne, kakor tudi nazadnjaške, neprimerne za naš čas in dobo, v kateri živimo. Zato smo vsi z veseljem pozdravili vest o zveznem posvetovanju, ki so ga te dni organizirala v Zagrebu društva za vzgojo otrok In mladine Jugoslavije, Zveza ženskih društev in CK Ljudske mladine Jugoslavije. Tri dni Je trajaj kongres, tri dni so na tem naši javni delavci, zdravniki, psihologi, pedagogi in drugi govorili ter razpravljali o seksualni vzgoji mladine in o drugih vprašanjih, ki nasploh zadevajo družino. V dveh glavnih referatih (dr. Jože Potrč o patriarhalni in socialni družini ter dr. Anka Matič o seksualni vzgoji mladine) ter v SO korefaratih so delegati iz vseh predelov Jugoslavije načeli in obravnavali številne probleme odnosov v družini In spolne vzgoje mladine. Tako so govorili mnogo o preobremenitvi žene v družini, a mnogo razpravljanja je bilo tudi o vplivu Kvačkana baretka Tako športno čepico bomo prav rade nakvačkale, ker je preprosta in prav lahka v izvedbi. Slutila nam bo v vseh letnih časih, »ai Jo lahko vedno nosimo. Kvačkana Je s trojno nitko volne, da le gostejša in lepše obdrži obliko. Ce imaš volno, katere 12 gostih alkohola na življenje družine, dalje o vzrokih za ločitev zakonov, ki navadno povzročajo največje gorje otrokom. Mnogo v zgraditvi komunalnega sistema sistematično razvijati organizacije, ki se bodo ukvarjale s problemi družine in organizirale s Prijatelja pentelj meri 10 cm, kvačkaj po sledečem navodilu: Nakvačkaj 6 verižnih pentelj. Jih skleni v krogec, v katerega nakvačkaš 3 gostih pentelj. Drugo vrsto kvačkaš tako, da uhodeš vedno v zadnjo zanko goste pentlje prejšnje vrste. Prehod iz ene vrste v drugo sklenemo tako, da se ne vidi kje, prehajamo v drugo vrsto. Takoj v prvih 3 vrstah h odaj am o v vsaki vrsti po 8 pentelj tako, da menjaje uhodeš dvakrat v isto pentljo. Pri 15. cm že izdelane čep-^ce imamo 72 pentelj. V naslednjih 8 vrstah dodajamo le še 2-krat po 6 pentelj v eni vrsti. Sedaj imamo 84 pentelj in čepica se že nalahko kroži. Kvačkamo še 5 vrst čez 84 84 pentelj brez dodajanja. Cepiča Je gotova; le pod zadnji 2 vrsti prišijemo še močan trak tako širok. da ustreza zaželeni širini glave. Martina. je bilo tudi govora o zaščiti otrok ločenih staršev. Zanimiva in pomembna so bila mnenja, ki so se kresala o seksualni vzgoji mladine, od malih otrok do seksualne in moralne vzgoje pubertetnika. O vseh teh vprašanjih ter še o mnogih drugih, ki so povezana z njimi, je bilo slišati na tem posvetovanju mnogo mnenj, a tudi koristnih predlogov; predvsem so bili poudarjeni problemi sedanje družine, a tudi organizacij, ki delajo s starši in otroci. Največ besed je na tem posvetovanju veljalo družini v naši državi, ki se danes razvija pod pogoji naše stvarnosti, pod pogoji spremenjenih ekonomskih in družbenih odnosov. Zakonska enakopravnost ter sodelovanje žene v proizvodnji in družbenem življenju, kakor tudi družbena skrb za otroke so že mnogo vplivali na to, da se odnosi v družini spreminjajo. Dmžina postaja vedno bolj vez svobodnih ljudi, ki jih medsebojno vežejo predvsem čustva. Toda nezadostna materialna osnova in majhne možnosti za razbremenitev žene v gospodinjstvu še vedno otežkočajo življenje naših družin. Industrializacija in povečanje materialnih bogastev, sistem samoupravljanja in ustanavljanja komun pa bo omogočilo ljudem, da vplivajo na rešitev vrste problemov ekonomskega in kulturnega življenja. Zastarela mišljenja pa so v naših družinah še vedno in socialistična družbena zavest je družbeno potrebni element, ki vzgaja ljudi v nadaljnjem razvoju družine v novo nastalih pogojih. Tudi mladini, ki živi in raste pod novimi pogoji, je treba pomagati, da bo nosilec novih odnosov med možem in ženo, ki bodo zdravi in človeški, brez katerih ne more biti osebne sreče, niti enakopravnih odnosov v družini. Tildi na tem posvetovanju je bil poudarek na to, da je treba pomočjo ustanov vsestransko pomoč družini. Prav gotovo bi tudi razne posvetovalnice za zakon in družinska vprašanja naletela pri ljudeh na veliko odobravanje, saj M pomagale razvozljatl marsikatero težko rešljivo ■ družinske vprašanje. Posvetovanje poziva tudi vse znanstvene institucije ter univerze, da sistematično proučujejo probleme v zvezi z družinskimi odnosi in moralno vzgojo mladine ter s tem pomagajo družinam, šoli ter mladinskim in drugim družbenim organizacijam v pravilni vzgoji mladine. Tudi v šolah, kt vzgajajo zdravstvene in prosvetne kadre, je treba v učnih načrtih Izdelati posebna poglavja o osebnih in družinskih odnosih. Tudi v šolskih učnih načrtih je treba v nauku o človeku in higieni posvetiti večjo pozornost vprašanjem anatomije in fiziologije človeka. Tudi izdajanja popularne literature za mladino, ki obravnava ta vprašanja, je treba podpreti in poskrbeti za to, da ho ta literatura dostopna mladini v šolskih knjižnicah. Posvetovanje v Zagrebu Je pokazalo nove smernice v delu in skrbi z mladino in sploh drn-žino, kjer pa bodo morale pomagati najširše ljudske množice, da bo uspeh tudi dosežen. V. K. Otroške žabe, kakršne nam niso všeč nesmiselno že pri nogavicah'odraslih, katere pa so vsaj nekoliko prožnejše kot trde bomba-žaste otroške žabice. Pravilne žabice naj bi Imele zato tudi pravilno -ukrojeno stopalo. De- Pletene žabe so tisti del otroške garderobe, ki je v hladnem, času nujno potreben. Imajo prednost pred nogavičkami, vendar so v tej obliki, kot jib poznamo sedaj, prav nepraktične. Naramnic« pod jopico, hlačami in bluzo so le težko dosegljive. Razen tega so naramnice večkrat prekratke (zato, ker jim je otrok že odrasel, ali pa, ker »morajo* biti nogavičke tesno napete). Posledica kratkih naramnic je slaba telesna drža, ki pa jo moremo odpraviti z životikom, z gumbom in gumbnico na hlačkah ali p8 tudi z elastično vezjo. (Glej skico.) Kupujemo čevlje, ki jih obujemo na levo ali desno nogo; nogavice pa so izdelane -tako., da jih lahko obujemo na obe nogi, oziroma na nobeno. To je Kako potrebujemo žabe, ki bi bile izdelane po meri naših otrok, ve vsaka mati. Ali bi bilo res tako težko dobiti povprečne velikosti našega otroka? S to mero bi nam na šolski polikliniki z veseljem ustregli. Imeli bi pa manj žab, katerih stopala so velika, dolžina žab pa prekratka itd. Z nekaterimi izjemami za manjše in večje otroke pa bi ustregli tudi tistim, ki so pač nekoliko drugače ra* ščeni kot njihovi vrstniki. Napak pri enem samem paru otroških žab je toliko, da si moremo želeti žabe drugačne oblike. K temu bi lahko še pripisali, da bi ob prožnih ženskih in moških nogavicah želeli imeti tudi prav take otroške nogavice, žabe. Ali pa je ta želja tako nedosegljiva, da bomo morali najprej počakati na ti- MALI POJE sna in leva nogavica naj bi postala nujnost, katero more svetovati tudi zdravnik ortoped. 2abe tudi niso primerne barve. Sedaj dobimo v trgovinah rjave in bele. Te so pa kar nepotrebne, vsaj za tiste otroke, ki že hodijo, saj se na njih pozna vsak madež. Namesto belih iab pa bi bile prav primerne zelo svetlorjave, kajti v tej barvi, ki jo vidimo sedaj, so ob otroških avetlih 'oblekah prav grdo temne. Petje je poleg Igranja in risanja del njegovega predšolskega udejstvovanja. Ce ga pripeljemo do tega, sistematično mu vzbudi živo zanimanje, ki vodi do koristne zaposlitve in veselja. Ce ne bi bilo tako, in veselje. Če ne bi dan za dnem hrepeneče pričakoval, črtal številke na koledarju ter neumorno spraševal mamico: »Kdaj bo spet glasbena?« Tisti dan v tednu, ko ima šolo, se kdovekolikokrat zbudi v strahu, da je ne bi zamudil. Čeprav so otroci, ki obiskujejo tečaje predšolske glasbene vzgoje stari štiri, pet, šest let, vendar se že v njih budi občutek dolžnosti; z nevajeno ročico že rišejo zajčka, putko, račko iz pesmic, ki se jih uče, potem pa presrečni preštevajo zvezdice — to je nagrada za njihovo prizadevanje. Otrok jo občuti in dojame bolj kot si mislimo. Strah in negotovost, v prvih urah zvesta spremljevalca večine otrok, polagoma upadata, namesto njih pa raste pogum, odločnost in se krepi samozavest ter tovarištvo. Pesmica, ki jo je Jurček še včeraj zapel še tako boječe, je danes vsa druga; glasna je in razločna. Pozneje bo takšna tudi od Dragice, ki je najbolj boječa in najmanj samostojna punčka v razredu. Skupno petje in različne vaje, ki jih mora vzgojitelj popestriti z živahnimi domislicami, bodre in pripravijo do sodelovanja prav vse. Urejujejo razpoloženja posameznikov v enotnejšo ritmično razgibanost, v delovno disciplino in tako v nemajhni meri pripomorejo tudi k splošni otrokovi vzgoji. Otroci so pri petju večkrat preglasni kot pretihi, vendar je slednje za pevsko vzgojo neprimerno boljše od prvega. Kako priti tu do uspeha? Vse moledovanje, prošnje, navsezadnje celo ostrejša beseda, kaj malo zaležejo. Morda je otrokovo petje tišje za trenutek, čez čas pa je spet vse po starem. Komur je pri srcu pevska rast naših malčkov, naj poskusi ta-le način. Pri otrocih v glasbeni šoli se je povsem obnesel, pri posamezniku in pri skupini. Ko so, kot navadno, spet peli preglasno, sem narisal na tablo veliko uro in dejal: »Takole glasno, kakor zdaj vi pojete, tiktaka tale ura. — Krelosno je že sedaj, saj se zelo važno vlogo. Med igra- Posvetovalnice poslužuje že njem z lutkami je bil oče prva vino g o staršev. In še več bi žrtev, ki je »končal« v kroko- P^šlo, da ni tako odmak-dilovem žrelu. Psiholog, ki niena iz mesta. To je tudi otrok a med igro, pomenkujoč vz™k, da tisti otroci, ki so se z njim, dobro opazuje, ta- *°Kreval\« ne prihajajo s koj spozna, da je oče izvor ve£ v posvetovalnico, otrokovih čustvenih motenj, lePrav bl bilo to potrebno, včasih pa vsa družina, od sta- Nekateri starši se pa tudi na-rega očeta do dojenčka. Bili veUial°< preden je vpraša-so primeri, ko je dečko po- !Ve njihovega otroka razvoz-streljal vse lutke, ki so pr*d- l,an0’ ka}ti največkrat ni edi-stavljale njegove domače ra- nfS. tìstl otrok> 20 Katerega zen s tare matere, ki ji edini l*£e10 nasveta. Doma so še prihrani tsmrtt mlajši bratci i» sestric«. Solar 'ft;?* * posvetovalnici ... SÄf "’ÄS torej prave igračke, temveč otroci) bi zamujal šolo in po-so veren pripomoček psiho lo- uk Vendfflr fcljub taJcim boli * ho?Ìrtm ta 0txfl]l ™l' Wem velik odstotek tistih, M H,Lit l, ran° 0tr°*Tff, vztrajajo do konca v dobro življenja ki je povzročila v svojeffa otrok* njem čustveno motnjo. To pa lahko povzročijo poleg neure- -W Tudi prihod novorojenčka v je posvetila otroku in želela, jenih družinskih odnosov tudi Tiho, neopazno se odvija družino, na katerega se osre- da bi vedno ostal majhen, razne bolezni, katerih posle- življenje vzgojne posvetoval- . o , „ m— 1 ' r i — A n o» VI L*/1 rl M /«m — A A ... _ J y.7 : :.. _ — a ! _ .... TF » « • « • Kaj bo iz njiju? v posvetovalnici zelo podrob- nost, zaprtost vase, odpor do dotoči vsa pozornost staršev, vedno samo njen. Toda, sinko dica je otrokova razdražljivost, nice na Kodeljevem, ki pa je no analirimjd in jih še pose- slehernega materinega ali oče- rodi pogosto kaj težke posle- je rastel, želel je biti samostoj- zelo hitra utrujenost, umska že marsikateri družini vrnila bej, vsakih štirinajst dni ob- tovega ukaza — so posledice, dice. Prvi otrok je s tem tre- n jši, zaželel si je družbe sebi zaostalost in podobno. __________________________ otroka, V. K. nete, đa se bo otrok tega odvadil. Ostali Vaši otroci niso nikoli kazali podobnih nagnjenj. Cisto teoretično vzeto, bi bilo možno, da si otrok, išče določenih snov« zato. ker jih potrebuje. V Vašem primeru bi šlo za kalcij, ki S a vsebuje prst. Bolj verjetno pa je. da je to nagnjenje pojav duševnega značaja, znak neke duševne reakcije otroka na razmere v domu, bodisi na kakšno doživetje, zlasti še če je bilo to v zvezi z občutkom strahu. Otrok podobno reagira na nepravilno odnose, ki jih imajo domači nasproti njemu. Zanimivo bi bilo vedeti. Če otrok dela to tudi kadar je sam. ali samo takrat, kadar ga kdo opazuje. Otroka skušajte tega početja odvaditi ? prvi vrsti zaradi nesnage, ki si Jo ob taki priložnosti zanese v usta. Surov krompir otroku sam po sebi ne bo povzročil večje škode, saj tu ne gre za večje količine. Ta pojav naj Vas preveč n« vznemirja in zaradi tega ne posvečajte otroku kake večje pozornosti, pač pa mu skušajte na ne^ opazen način preprečiti, da bi prt-šel do surovega krompirja, eC pa bo otrok kljub temu š« naprej segal po njem, se obrnit* ponovno na posvetovalnico s toč-nejšim opisom dosedanjega otrokovega razvoja in otrokovih doživetij, ki hi utegnila povzročiti ta nenavadni in nenormalni pojav. Dr. D. Ä. PISE* JANEZ TRNOVC ZA OČETOM ZAHVALE RISE: MJKI MUSTER 121. Ko je bila še vrviea gotova, sta opico privezala k vratom pred kolibo in jo izpustila. Ker je živalca mislila, da je zdaj prosta, se je divje zagnala proč, a ovratnica in vrvica sta dobro vzdržali pritisk. Opico je sunek vrgel nazaj, da se je prekucnila in povaljala po tleh. Potem se je še nekajkrat poizkusila osvoboditi vezi in se nazadnje utrujena umirila. 122. Zanimanje za lepo živalco ju Je tako zelo premotilo, da sta pozabila celo na izdelovanje novega splava. Pri njej sta prečepela ves dopoldan, jo opazovala, ji prinašala razne sadeže, ki, sta jih iztaknila v bližini, in jo nazadnje le pregovorila, da jih Je pokusila. To ju je navdalo s še večjim veseljem. Zdaj sta vedela, da jo bosta mogla tuđi prehraniti 123. Sele ko sta postala že prav poSteno lačna, sta s« zavedela, da ne smeta tako tratiti dragocenega časa. Pripravila sta kosilo zase ln za Kunija, Id se tudi ni mogel ločiti od opice, in se nato pričela posvetovati, kako bi zgradila splav. Palisadrovlna, Is katere sta napravila kolibo, je bila pretrda za vozilo, ki sta ga potrebovala, v bližini pa boljšega lesa nista opazila. Nad 1500 vrst izdelkov daje danes na trg Tovarna kovanega orodja v Zrečah Na mestu nekdanje stare kovačije je v Zrečah zrasla lepa, sodobno ura; ena tovarna z okoli 700 delavci. Stari, priznani rod kovačev je vzgojil stotine novih strokovnjakov, ki so se s svojimi izdelki proslavili daleč po domovin. in 'izven nje. 2e tretje leto izvažajo kvalitetno orodje v države Bližnjega vzhod» in ceio v S vico, kar je za kolektiv najboljše priznanje. Nova tovarn» je dala ljudem možnosti, da razširijo vrsto kopanih izdelkov, kar so s pridom izkoristili, saj odpade na staro profavodnljo komaj .četrtina izdelkov, vse drugo pa predstavljajo novi, komplicirani izdelki — odkovki in nova orodja vseh vrst. Tudi brutto — produkt tovarne ;e je v zadnjih treh letih povečal risarai) za štirikrat. Po obisku v tovarni so nam povedali tudi marsikaj o svojih težavah. Kot vsa zadnja leta jim še sedaj občutno primanjkuje kvalificiranih delavcev. Ta problem sicer že ves čas rešujejo z gradnjo stanovanj, ki pa zaradi pomanjkanja sredstev ne teče vzporedno s potrebami. Čeprav so zrasli v Zrečah novi bloki in vrsta zasebnih enodružinskih hišic, je .pomanjkanje stanovanj še ved- Spomenik žrtvam NOB na Jesenicah Maketa spomenika žrtvam NOB na Jesenicah Je končno le izdelana, sredi novembra pa jo bodo že pripeljali na Jesenice. Tu bo razstavljena v času, ko bo imel občinski odbor Zveze borcev letno skupščino. — Občinski odbor Zveze borcev želi. da bi si to maketo ogledalo čim več ljudi, ki naj bd dali svoje pripombe ln predloge za izboljšavo. U. Z. v Ì1E NEKAJ_,. . J* j REBRASTA GUMA GA JE IZDALA! V skladišču gradbišča »Agrotehnika« v Novih Jaršah pri Ljubljani so il. julija v ponedeljkovih jutranjih urah opazili vlom v zaklenjeni zaboj z elektrotehničnimi predmeti v škodo elektro-monterj-a R. F. Storilec je s tesarselo spojko nasilno odprt za-ki-suLjeaii zaboj in si iz njega prisvojil razno orodje (klešče kom-bininke, monterski nož, dva sverrà, čopič in 50 metrov NG žice) skupni vrednosti okrog 7.300 di-oarjev. Ker sta gradbišče čez nedeljo varovala dva čuvaja, je padel sum na čuvaja Jožeta Curiča iz Trna pri Murski Soboti, ki je dne julija ob 14. uri nastopil službo in jo predal naslednjega dne drugemu čuvaju K. D. z zatrdilom, da je vse v redu, ne da bi omenil, da je ob nastopu službe v soboto našel skladiščna vrata odprta in jih Je sam skušal zapreti, v ponedeljek so elektromp n terski vajenci ugotovili, da je bilo v zaboj vlomljeno, v neposredni bližini zaboja pa so opazili sledove •čevljev gumaric z rebrastimi podplati. Po prijavi tatvine so organi LM ugotovili, da se sledovi čevljev ujemajo s čevlji, ki jih je takrat nosil Curič. Ko je bil zaslišan, je na zahtevo najprej pokazal druge Čevlje in nato šele one, ki jih je nosil ob opravljanju svoje službe, najprej pa je celo trdil, da med »lužbo v skladišču sploh ni bil. Pod težo dokaza, da so se ob primerjanju sledovi v skladišču z njegovimi čevlji popolnoma ujemali, Je priznal, da je bil v skladišču, ker Je ob nastopu službe naöel skladiščna vrata odprta In jSh Je skušal zapreti. Zaradi teže čvofcrilnih železnih vrat in ker Jih ni mogel zapreti, je poiskal Železno tesarsko spojko, s katero Je le deloma zaprl vrata, spojko pa shranil pod neki zaboj. Ko je Curič na zahtevo organov LM spojko izročil, so ugotovili sledove sive barve, s katero Je bil pobarvan zaboj z orodjem. Poleg tega so organi LM ugotovili, da je bilo s to spojko vlomljeno tudi ▼ oškodovančevo skrinjo. Med preiskavo pri Curiču ukradenih predmetov niso našli, obdolženi pa je Izjavil, da bo plačal, kar je bik) vzeto. Cuiriča Je sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. J. NEHVALEŽNOST JE PLAČILO SVETA Tako se Je pridušal prileten krojaški mojster M. F. Iz bližnje okolice Ljubljane, ko mu je mlado dekle, ki jo Je iz usmiljenja vzel pod streho, ukradlo 30.000 din ln izginilo brez sledu. Ko so se krimlnanll organi podrobneje zanimali za njegovo ne-■rečo, so ugotovili, da se je ob Jtoncu septembra po Ljubljani potikala brez zaposlitve kakih 20 let »tara Stefan Jožica, doma lz Osojnika pri Semiču. Iskala Je priložnostnega zaslužka kakršne koli vrste ln seveda tudi stanovanje. Slučajno je ridetela na dobrodušnega krojača, ki Jo Je povedel v »roje stanovanje, kjer je uživala gostoljubje kar 4 dni. Četrti dan fa Je iz po-edalčka, kjer J® Imel dobrodušni mož spravljen denar, vzela 38.000 din in se podala v modne trgovine, kjer se Je oblekla od pet do glave ln se opremila celo z raznimi damskimi luksuznimi predmeti, dežnikom, rodno torbico ln drugo drobnarijo, nato pa je kot modema dame odUe sa tagxremembo zraka v no precejšmje. Glede na to omejitev pri dajanju kreditov za gradnjo zasebnih hiš v Zrečah niso sprejeli brez k ritnike. Drug resen problem za tovarno ki vso dolino okoli Zreč je slaba prometna zveza za tovorni promet. Od Poljčan^pdje v Zreče le ozkotirna železnica, ki velikemu prometu tovarne in kmetijske zadruge nikakor ne ustreza več. Zlasti velika ovira je v tem, da morajo vagonske pošiljke v Poljčanah vselej prekladati, ker ozkotirnih tovornih vagonov ni mogoče enostavno priklorpitfi. k ze- (iP) domači Imaj in okolico, kjer so jo prijeli in izročili sodišču. ZG »SKLADIŠČNIK JE GOLJUFAL« K članku pod tem naslovom, ki je bil objavljen 24. oktobra v št. 249 našega lista, nam je poslala Kmetijska zadruga v Novi vasi na Blokah naslednje sporočilo: »Odklanjamo trditev, da je Kmetijska zadruga v Novi vasi izdala Vojni pošti lažni račun. Tukajšnja Vojna pošta je nujno potrebovala zidno opeko, ker pa je zadruga trenutno ni Imela na razpolago, se je obrnila na gradbišče SGP »Zidar« v Kočevju, kjer je opeko tudi prejela. Obenem Je bila zadruga naprošena, naj za to količino izda Vojni pošti račun, čim pa bo zadruga prejela vagon naročene opeke, naj enako količino vrne SGP »Zidar«. Kmalu za tem je gradbišče podjetja »Zidar« dostavilo račun za omenjeno opeko osebno po skladiščniku Stanetu Lukavičkemu in se je zne%ek za celotno količino pri plačilu računov zadruge tudi v celoti upošteval.« BRATOMOR ZARADI ZEMLJE Prekmursko prebivalstvo je spet razburil grd zločin, ki se je pripetil pretekli petek popoldne v Sulincih na Goričkem. Pohlep po zemlji je tokrat dovedel do bratomora. Časarjevi v Sulincih imajo krpo zemlje, za katero sta se že delj časa prepirala in potegovala domača sinova, 27-letni Koloman in 29-letni France. Ko se je Ko-loman pred nekaj dnevi vrnil z dela na Bledu, Je prišlo med bratoma ponovno do razgovora o gruntu in o zemlji. Razgovor se je razvil v pretep. Pri tem se je mlajši Koloman tako raztogotil, da je napadel brata in mu prizadejal tako hude poškodbe, da je Franc naslednjega dne kljub zdravniški pomoči umrl. Bratomo-riiec je po zločinu pobegnil k svoji sestri v Kuzmo, kjer so ga prijeli in prepeljali v preiskovalni zapor. -«n SMRT «-LETNEGA DEČKA POD TOVORNIM AVTOMOBILOM Pred dnevi je šofer Gozdne uprave v Ilirski Bistrici, A. Tomšič lz Bača, vozil navzdol po Brinškovem klancu v Ilirski Bistrici osemtonski tovorni avtomobil, ko je nenadoma par metrov pred vozilom pritekel na cesto Šestletni Mališa Bralovič. Ko Je deček zagledal pred seboj avto, se je hotel naglo obrniti, da bi se Izognil nesreči, pri tem pa mu Je spodrsnelo in je padel sredi ceste. Šofer, ki je vozil pravilno in ne prehitro, Je sicer takoj zavrl, ko Je opazil dečka na cesti, vendar pa vozila ni mogel na premajhni razdalji ustaviti, zlasti še, ker Je vozil navzdol po klancu, ki ima 4% padca. Tako Je otrok prišel pod sprednje kolo tovornjaka in je zaradi hudih poškodb takoj izdihnil. Morda bi do nesreče ne prišlo, če bi bila pred dohodi v stanovanjske bloke, po katerih Je pritekel deček, postavljena primerna pregrada ali ograja, ki bi preprečevala neposreden ln h Her dostop na ce*to. Tudi matere naj ne puščajo otrok tesnih, da M M tekali po ceetah. oznaci z norm amimi tiri. Našli so spomenik Antona Tomšiča Pred dnevi so v Mariboru na dvorišču stavbe Vita Kraigherja 8 našli med robniki in raznim drugim kamenjem spomenik Antona Tomšiča, o katerem so bili vsi prepričani, da je z okupacijo za vselej izginil. Spomenic je stal prvotno na starem pokopališču na današnjem stadionu Branika. Z opustitvijo pokopališča so spomenik prenesli na muzejsko parcelo in ga postavili v bližini, kjer stoji danes Jurčičev spomenik. Nemci so spomenik 1. 1941 razdrli v njegovih pet se* stavnih delov in prepeljali na omenjeno dvorišče. Spomenik je visok 3,60 m in zgrajen v obliki obeliska, ki stoji na štirih podstavkih. Zanimivo je, da ima zgoraj vrisano peterokrako zvezdo, ki so jo že takrat smatrali za simbol svobode. Na podstavku v obliki kocke je zapisano: »Hrabremu bojniku o svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njega čestitelji 1875 leta.« Anton Tomšič je bil razgledan slovenski napredni politik in kulturni delavec mladoslovenske smeri. Bil je Jurčičev, Levstikov in Vošnjakov prijatelj ter je od leta 1868 do svoje smrti bil glavni urednik »Slovenskega naroda« v Mariboru. Zaradi tega je Pokrajinski muzej v Mariboru ukrenil vse potrebno za zavarovanje spomenika in za njegovo ponovno postavitev. Skupno z inž. arh. Kocmutom so si že ogledali teren in sklenili, da bodo spomenik postavili ob koncu Kulturnega tedna v Mariboru v severovzhodnem delu parka na Leninovem trgu. K. M. V bodoče več zanimanja! Te dni Je bila v Domžalah seja občinskega odbora Socialistične zveze, ki se je je udeležila komaj tretjina odbornikov. Zaradi tega so navzoči povsem upravičeno zahtevali, da naj o nedelavnih od-bomikih-komunistih, ki neupravičeno izostajajo in se izmikajo delu, razpravljajo osnovne organizacije in občinski komite ZK. Na zadnji seji so razpravljali o delu Socialistične zveze na vasi. Sklenili so. da bodo osnovnim organizacijam predlagali naj prirejajo razne strokovne tečaje, poučna predavanja, hkrati pa naj razgibajo kulturno dejavnost na vasi, saj so za to zimski meseci najbolj prikladni. Menili so se tudi o nedavnih zborih volivcev, ki so bil j po vseh krajih v občini. Čeprav so se na te zbore dobro pripravljali, uspehi le niso bili povsem zadovoljivi. Zbori volivcev so bili bolj obiskani v oddaljenejših krajih občine, medtem ko je bilo v Domžalah na zboru le 15 ljudi._ Zaradi tega so ga morali odložiti. Vsekakor je Socialistična zveza domžalske občine v tem bolj malo delala. V bodoče bo treba zborom volivcev posvetiti veliko več pažnje. Na seji so sprejeli še nekaj koristnih sklepov za nadaljnje delo SZDL v občini. -n. Predvojaška vzgoja v Prekmurju Komisija za predvojaško vzgojo prt Svetu za šolstvo OLO Murska Sobota Je sklenila, da bo za vse pripadnike predvojaške vzgoje nabavila enotne uniforme. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev letos v soboškem okraju niso organizirali taborjenj, temveč na vseh sedežih bivših občin zborovanja pripadnikov predvojaške vzgoje. Najbolje so takšna zborovanja doslej uspela v Murski Soboti, Bodoncih in Tišini. V Mart-Jancih so organizirali celo enodnevno vajo. Na zborovanjih so se mladinci seznanili z orožjem, s taktičnimi vajami in z raznimi drugimi vojaškimi predmeti. Zborovanj se je udeležilo okrog 1100 mladincev. Zborovanja predvojaške vzgoje bodo letos organizirali še v Petrovcih, Cankovi, Salov-cih, Mačkovcih, Gradu in v Ro-gaševcih. Med najslabšimi je bilo zborovanje v Crensovcih, ker je občinski ljudski odbor v Lendavi pokazal premalo zanimanja. K. M. dui Vlil VISTI KOLEDAR Sobota, 5. novembra: Savina * Na današnji dan leta 1944 so zavezniška letala napadla glavnd stan koroškega gestapa. + Na pravni fakulteti Je bil diplomiran Mišič Iyan. Čestitamo 1 Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev obvešča svoje članstvo, da bo prihodnji družabni večer v ponedeljek, 7. novembra 1955. v prostorih Kluba znanstvenih delaVcev v Wolfovi ulici l-HI s predvajanjem skioptičnih slik z vsega sveta, z glasbenim programom in za tem s prosto zabavo s plesom (za plesno glasbo je tokrat bolje preskrbljeno). Začetek ob 20. uri zvečer. Namesto venca na grob pok. Terezije Pintar, vdove notarja, je darovala družina Jeras 1500 din za slepo mladino. Iskrena hvala! C e veliko stojiš, ali mnogo hodiš, daj tvojim nogam osvežuj oče kopeli z »JELA« soljo. Poizkusi in povej drugim, da je »JELA« sol edinstvena. ZA OTROŠKO K020 .'pouhV.ous' NAJBOLJŠA KREMA! »KROSAN« že poznal kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja pred gnitjem. Pravočasno sd ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 5. nov. ob 20.: Lorca: Svatba krvi. Izve» ln za podeželje. Nedelja, ». nov. ob 15.: Lorca: Svatb« krvi. Seve» in z» podeželje. ob 20.: Machiavelli: Mandragola. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 7. nov. Zaprto. Torek 8. nov. ob 20: Miller: Lov na čarovnice. Abonma red G. Sreda, 8. nov. ob 17: Javni razgovor z obiskovalci (v dramskem . foyeru — vstop prost). V sredo, 9. novembra, ob 17. uri bo v dramskem foyerju Javen razgovor gledališkega vodstva z obiskovalci. Vodstvo Drame želi v tem ln v bodočih razgovorih dobiti neposredn stik z obiskovalci, spoznati želje, predloge in kritične pripombe iz njihovih vrst, hkrat pa bo obiskovalcem odgovarjalo na vsa vprašanja, ki zadevajo delo dramskega gledališča. — Na razgovor vabimo vse obiskovalce in prijatelje Drame SNG. Vstop je prost. i OPERA . Sobota, 5. nov. ob 19.30: Verdi: Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francia. Izven in za podeželje. Nedelja, 6. nov. ob 19.30: Massenet: Main on. Premiera. Izven. Ponedeljek, 7. nov. Zaprto. Torek, 8. nov. ob 19.30: Gounod: Faust. Gostovanje ameriške pevke Dettine Jonich v vlogi Margarete. Izven in za podeželje. V torek, 8. t. m. bo v Operi gostovala kot Margareta o Gouno-jevl operi »Faust« ameriška pevka Bettina Jonich. V tej sezoni je angažirana v Pariški Operi in je ta čas na obisku v svoji domovini. Pela je pred kratkim v Beogradu ta v Zagrebu z velikim uspehom. Njeno gostovanje v Ljubljani bo enkratno. Vstopnice po cenah od 220 din navzdol pri operni blagajni v ponedeljek od 17. ure dalje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Gledališka pasaža Sobota, 5. nov., ob 20. Giraudoux: Trojanske vojne ne bo. Izven. Nedelja. 6. nov., ob 16. in 20. Inge: Piknik. Gostovaije Prešernovega gledališča Kranj. Ponedeljek. 7. nov., ob 20. Cehov: Utve. Abonma LMS n. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sobota, 5. nov. ob 20.: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska Igra, Izven. Nedelja, 6. nov. ob 16.: Goerner: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem ln plesom, ob 20.: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra, izven. Obiskovalce, ki pri zadnji nedeljski popoldanski predstavi veseloigre »V soboto se poročim«, niso dobili več vstopnic, obveščamo. da je na splošno željo še ena popoldanska predstava te veseloigre. Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. St. 32-860. Rezervirane vstopnice se morajo vzet] najkasneje na dan predstave do 12. ure dopoldne. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 5. nov. ob 17.: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«, ob 20.30: Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Samo za odrasle. Nedelja, 6. nov. ob il : Frane Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Prodaja vstopnic v soboto dopoldne na upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva c. 28. tel. št. 32-020 ln pol ure pred predstavo pn gledališki blagajni. E0NCEETI Frvj simfonični koncert za zeleni abonma, ki bo v ponedeljek, 7. t. «n., je posvečen skladatelju W. A. Mozartu. Dirigira mladi zagrebški gost Igor G jadro v, ki Je dosegel leta 1954 v B esanco nu (Francija) na tekmovanju mladih dirigentov prvo nagrado (Premier Brix International). Solista pri Koncertantni simfoniji sta violinist Albert Derm el j in violist Srečko Zalokar. Ostali spored obsega še uverturo k operi »La clemenza di Tito«, Jupiter simfonijo in uverturo k operi »Čarobna piščal«. -K RAZPISI Vsem, ki st« spremili našo zlato, nepozabno mamico CECILIJO TAVZELJ, roj KOS na njeni zadnji poti ln JI pofldo-niii cvetje, naša iskrena hvala. Posebno zahvalo pa smo dolini župniku Puclju za spremstvo, dr. Kušarju in dr. Justinu, ki sta ji lajšala njeno trpljenje, pevcem za ganljive žalostimke, stoženskim gasilcem za venec in spremstvo, dragim kolegicam in mladini osnovne šole Ježica, posebno pa tov. uprav. Mari Pečetovi za tolažbo in pomoč v naših najtežjih urah življenja. Najtopleje pa se zahvaljujemo tudi Jakopičevi, Močilnika rj evi in Gerkovi, ki so našo ljubo mamico obiskovale v njeni hudi bolezni, jo tolažile in ji pomagale. Stožice, 4. nov. 1955. 2alujoči ofcrocL RADIO PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 8. nov., ob 18. in ». Villi am mge: Piknik. Gostovanje v Mestnem gledališču Ljubljana. Izven. Sobota, 12. nov.. Ob 16. tn ». Bratko Kreft: »Ceiljsiki grot)»«. Gostovanje v Cerkljah pri Kranju. Ob 1K zaključena predstava za gimnazije in višje razrede osnovnih šol. Ob 20. izven. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 5. nov., ob 19.30: E. Harris: Molčeča usta. Nedelja, 6. nov., ob 14.»: E. Harris: Molčeča usta. Dram« v treh dejanjih. Prodaja vstopnic na dan predstave od 10. do 12. ure in dve uri pred predstavo. Zveze z vlaki ugodne. i MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 6. nov., ob 15. hi ». Shakespeare: Othello. Gostovanje v Ravnah na Koroškem. PUTNIK SLOVENIJA Obveščamo vse udeležence dvodnevnega avtobusnega izleta po KOROŠKI, da je odhod iz Ljubljane 7. nov. ob 5. un zjutraj izpred poslovalnice PUTNIK-SLO-VENIJA na Titovi 4, RAZPIS Tajništvo za prosveto OLO Ljubljana razpisuje naslednja mesta: 1. mesto upravnika Centra za izvenarznadno vzgojo ljudstva s sedežem v Ljubljani. Pogoji: popolna srednja šola z maturo, da je končal šolo rezervnih oficirjev JLA, da je Športnik, oziroma da pozna delo vseh šport, nih organizacij. Plača po Uredbi o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi. Nastop službe takoj. 2. mesto učitelja predvojaške vzgoje na srednji šoli v Ljubljani. Pogoj: popolna srednja šola z maturo, po možnosti učiteljišče ln šol« rezervnih oficirjev JLA. Plača po uredbi o nazivih ta plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi. Interesenti za navedena mesta naj pošljejo prošnje s predpisanimi koleki na Tajništvo za prosveto OLÖ Ljubljana (Kresija). Priloge k prošnji: prepis maturitetnega spričevala — potrdilo o končani vojaški šoli, kratek življenjepis in prepis rojstnega lista. Okrajni ljudski odbor Ljubljana Tajništvo za prosveto -R RAZPIS Komisija za razpis mesta direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Slovenske Konjice razpisuje po Sl. 10 Zakona o pristojnosti občinskih ljudskih odborov in Okrajnih ljudskih odlborov (Ur. 1. FLRJ štev. 34-55) mesto DIREKTORJA pri Gradbenem podjetju v Sloven, skih Konjicah. Pogoji: Diplomski izpit n« gradbeni fakulteti, državni strokovni izpit s 5-letno prakso, z najmanj 5-letnim delom na terenu v stroki ali diplomski izpit gradbenega, tehnika z I0-!etno prakso, ki Je predmet sposobnosti in vsetranska razgledanost. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite do L mara* 1956 Komisiji za razpis mesta direktorjev pri Občinskem ljudškem odboru Slovenske Konjice. Komisija -R UMRLI SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 18.30 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za Vaš Jedilnik; 6.25 Reklame; 6.35 Koncertni valčki; 7.10—7.30 Kvartet Jožeta Kam-piča ta trio Borut« Lesjaka izvajata zabavne melodije; n.00 Radijski koledar; 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 Domači napevi; 11.45 Pojte z nami, otroci! 12.00 Za vsakogar nekaj (pester glasbeni spored); 12.30 Kmečka univerza — Dr. Jože Lavrič: Živinoreja v «kviru kmetijstva ta narodnega gospodarstva; 12.45 Pianist Cor de Groot igra popularna Skladbe; 13.15 Zabavne glasba, vmes reklame; 13.30 Od melodije do melodije; 14.20 Pionirski kotiček; 14.35 Želeli sta — poslušajte! 15.16 Klavir v ritmu — sodelujeta Moj-mir Sepe in Jura Robežnik; 15.30 Utrinki iz literature — K. N. Macha: Pesmi; 15.45 Lepi glasovi — lepe pesmi (spored priljubljenih popevk); 16.00 Nove knjige; 16.10 Koncert po željah; 17.20 Zabavna in plesna glasbo, vmes reklame; 18.00 .Okno v svet: Življenje v Kalabriji; 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta; 18.30 Radijski dnevnik; 18.00—21.43 Ludwig ran Beethoven: Fidelio, opera v 2 dejanjih (Prenos iz dunajske državne Opere). Slavnostne predstava ob ponovni otvoritvi državne Opere, dirigent dr. Karl Böhm; 21.45 Lahka glasba; 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m; 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba: 23.00—24.00 Oddaja za tuiino — na valu 327.1 m (prenos lz Zagreba). MALI OGLASI FOTO — HOLYNSKI, Cankarjeva 8. Slike za legitimacije — najhitreje. 19905-1 ZASTOPNIŠKO podj. fišče «trojnega tehnik« s prakso, znanje nemščine. Nastop takoj, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe v ogL odd. pod »Praktike. 20886-i GOSPODINJSKO POMOČNICO — zdravo, sprejme takoj Pretner, Ljubljana, Štrekljeva 5. 20879-1 KURIRJA za razvažanj« časopisov po ljubljanskih kioskih Sprejme takoj Jugoreklam — Ljubljana, Kidričeva 5. IŠČEMO RAČUNOVODJA, nastop služba 1. dec. 1955, skladiščnika kovinske stroke, po možnosti trg. pomočnik s prakso. Sprejmemo kvalificirane in visokokvalificirane gradbene ključavničarje, kleparje ln vodovodne inštalaterje, po možnosti s skupnim izpitom. »Istrametal«, Piran. 20869-1 PEKOVSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, iščem. — Pekama Slivnik, Brežice. 20839-1 KMETIJSKA ZADRUGA Šmartno ob Paki razpisuje mesto poslovodje pri poslovalnici I. v Šmartnem ob Paki. Zahteva se večletna praksa v trgovgki stroki, oziToma v zadružni službi. Interesent mora biti tudi verziran v odkupih kmetijskih pridelkov. Interesenti se naj Oglasijo pismeno ali osebno pri upravi Kmetijske zadruge. 20541-1 FOTO HOLYNSKI, Ljubljana — Cankarjeva 8, sprejema naročila za vsakovrstno fotografiranje izven ateljeja ta se priporoča podjetjem, društvom in zasebnim interesentom. Telei. 21-689. 20707 CIRKULARKO z bencinskim motorjem 8 HP — samovoz z 80«/. gumami, zaradi bolezni prodam-Ponudbe na SiP Celje pod »Ugodna prilike«. 20874-4 RADIO »Blaupunkt«, »-cevni, od 12. ure dalje prodam. Naslov v ogl. odd. 20857-4 PRODAM nov pisalni stroj »Olivetti-portable«. Zakrajšek, Velika Čolnarska 2. 20837-4 ZOBNO ZLATO prodam. Naslov v ogl. odd. 20829-4 NEMŠKI OVČARKI, stara in mlada (pol leta), Inozemski rodovnik, zelo poceni prodam. Požar, Ljubljana, Svabičeva 7, Trnovo. Ogled od IS. ure dalje. 20866-4 KRZNEN OVRATNIK, mul lz vidre, poceni prodam. Ponudbe pod »Muf« v ogl. odd. 20783-4 PRODAM v Kraljevici poleg pošte stavbno parcelo, napeljan vodovod in ograjen vrt. Ponudbe: ÄRhaljeviö — Kraljevica, Oštro. 20712-7 PRODAM posestvo: 7 ha za 950 tisoč dinarjev ta 5 ha za 750.000 dinarjev, sončna lega, 50 minut oddaljeno od ceste, postaje, cerkve. Gospodarsko poslopje ta kozolec nova, hiš« deloma obnovljena. Zemlja vseh kultur. Javite se pri Zupanc Franc — Blance 13, Teharje pri Celju, samo dne 12 novembra dopoldne. 20875-7 10 DELAVCEV — težakov sprejme takoj »Globus-Spedicija« — Ljubljana, Titova 33. Plača po tarifnem pravilniku. Istočasno «prejmemo kvalificiranega avto-kolarja. 20801-1 »UNION«; «mer. barvni tura »Sneg na Kiiimandžaru«. Brca tednika. Predstave ob 15., 17-, 19. V glavni vlogi: Gregory Peak. Aava Gardner. Ob 2L in 22. odlomki najboljših filmov Paramountove produkcije lz leta 1955-56 na VISTA VISION sistemu. »KOMUNA«: amer. tlbn »Greh noči«. Tednik FN 44. Predstave ob 15., 17.30 ta 20. V gL vL: Spencer Tracy, Katherine Hepburn. »SLOGA«: angl. dok. f!Sm »Rod Rdečim moirjem«. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Ob 10. matineja Istega filma. V gL vlogi: Hans Hass, Lotie Beri. »VIC«: amer. barvni film »Rapsodija«. Brez tednika. Predstav« ob 16., 18. in 20. V gL vL: Elizabet Taylor, Vittorio Gassman. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11. tez od 14. dalje. »SOCA«: franc, film »Mayerling«. Tednik. Predstave Ob 19., 18. ta 20. V gL vl.: Charles Boyer, Daniejle Darieur. Prodaja vstopnic od 14. dalje. »SISKA«: angleški film »Mlad* zaljubljenca«. V glavni vloga Odile Versois ta David KnlghA Predstave ob 16., 18. ta 20. Pro» daja vstopnic od 14. dalje. »TRIGLAV«: angleški film »Mlada zaljubljenca«. V glavni vlogi: Odile Versoi», David Knight in Joseph Tomelty. Predstave ob 16., 16. ta 20.. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »LITOSTROJ«: Jugoslovanski tOm »Koncert«, ob 18. ta 28. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »SVOBODA« ŠENTVID: «tnerfS* film »Slavolok zmage«, ob 17. VEVČE: Jugoslovanski film »ZSee Ion dr. M.«. ZADOBROVA: jugoslovanÄtMCOcw veäk film »Krvava pot«. DOMŽALE: finski film »Poročni venec«, ób 18. ta 20. KAMNIK: mehiški film »Ukrasi©» na sreča«. JARŠE »INDUPLATI«: italijanski film »Ljubavni zanos«, ob 20. BLED: slovenski film »Til zgodbe«, ob 17. ta 20. BREŽICE: argentin. film »Vojn* gaučev« ili FN 42. NOVO MESTO »KRKA«! amertS&d film. »Julij Cezar«. KRANJ »STORŽIČ«: emetišSJ film »Belle Starssova hčerka«, ob 16.. 18. ta 20. Ob 22. premiera ameriškega filma »Ujeto mesto«, KRANJ »SVOBODA«: premjer* ameriškega filma »Tijesto mesto«, ob 16. ta 18. Ob 20. predstav» odpade. JESENICE »RADIO«: «neri Sta barvasti film »Lahko je ljubiti«, ob 18. in 20. JESENICE »PLAVŽ« : amer. fSnS »Rdeča reka«, ob 18. in 20. KOROŠKA BELA: ameriški bar* vasti film »Lahko je ljubiti«, cb ia. POSTRSZNJOO *» nekaj ur tedensko iščem. Dalmatinova S-IL desno. 20754-2 VAJENCA «prejme Pohištveno mizarstvo. Grmiče 188. 20C1C-3 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK — prodam Ea 3590 din. Rožna dol. C, XVH, št. 15. 20818-4 NOVA VRATA ta 2 okna prodam. Rožna ded. c. k Vii, št. 15. 20817-4 POSESTVO 1.5 ha s hiSo v Zg. Dupleku prodam. Poizve se pri Dajčman Francu, Loimanje 3, pošta Lenart v Slovenskih goricah. 20G05-4 KRZNEN PLASC, CRN (Folen), za močno postavo, srebrna ta gorska lisica, vse novo, in moški zimski plašč, črn, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 28767-4 PERFEKTNA STENOGHAFINJA želi namestitev popoldne. Ponudbe pod »6000« v ogL odd. 2979S-Ž IŠČEMO ličarja ta več moških, ki imajo veselje do priulčitve strojne obdelave kovin. Zglasite se osebno ali pošljite pismene ponudbe na podjetje »Telekomunikacije«, Ljubljane, Pržanj 24. 20773-1 UPRAVA CEST OLO Ljubljana sprejme takoj v službo uslužbenca za posle socialnega zavarovanja in mezdnega knjigovodjo. Pismene ali ustmene po« ijudbe na Upravo, Vilharjeva 14. 20780-1 KO-ZLICJI PLASC, rjav, z mufom, lep, prodam. Naslov v ogi. odd. 20344-4 PRODAM kompletno otroško posteljico, lepo «hranjeno, za 800« din. Naslov v ogl. odd. 20796-4 KUHINJSKO PORCELANASTO svetilko na škripec prodam- — Naslov v ogl. odd. 20753-4 PODGANE IN MISI «trupite z Ing. Prezi je vinjl pripravki! Ljubljana, Wolf ove 3. 20704-4 KMETIJSKA ZADRUGA Zalila — proda voz zapravljivček in diro» Prednost pri nakupu imajo podjetja socialističnega sektorja. — interesenti naj se cbmejo pismeno ali osebno na naslov: Kmetijska zadruga Žalna, p. Grosuplje. 20747-4 PRODAM: posteljo, nočno omarico ta Jedilno mizo s stoli — magiven oreh. Naslov v oglasnem oddelku. 20776-4 ZAPRAVLJIVČEK, rabljen, dobro ohranjen, kupimo. Poizkusit* postaja zdravilnih zelišč Goričane 38, pošta Medvode. 20799-5 PIANINO Vzamem v najem. Naslov V Ogl. Odd. 20742-8 STAREJŠA ZAPOSLENA zakonca iščeta prazno ali opremij eno sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v ogl. odd. 20781-9 ABSOLVENT tehnike išče sopo. — Ponudbe pod »Instrukcije« v ogl. odd. 20741-4 ENOSOBNO STANOVANJE V Kamniku zamenjam za enakega kjerkoli v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 20759-S DVOSOBNO STANOVANJE na Bledu-Z agorlce zamenjam za enako v Kranju ali Ljubljani. Juvan Alojz, pravni referent — Bled, Zagorica 4. 20757-9 ABONENTE «prejmem na dobro domačo hrano. — Florjanič, Metelkova 1-IL 20824-11 Veem sorodnikom, prijateljem ln sošolcem sporočamo žalostno vest, da Je dotrpel naš dragi MARJAN DOLENC študent pravne fakultet* v Ljubljani Pogreb bo v nedeljo, 6. novembra, ob 9. uri v Selcih. Praprotno, 3. novembra 1955. Žalujoči: oče in mati: bratje to sestre ter ostalo sorodstvo. Umrla nam Je naša mama ANGELA JANČAR Pogreb bo v nedeljo ob S url lz Dražgoške 16 na pokopališče v Dravljah. Žalujoče hčerke, zeta, vnuki ta ostalo sorodstvo. Dravlje, t. nov. 1964. Sporočamo žalostno vest, da Je tragično preminil / najstarejši član našega kolektiva, nepozabni tovariš JOŽE ANDREJ AS delovodja, član delavskega sveta In upravnega odbora Pogreb bo 5. novembra 1955 popoldne. Neumornega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv ln sindikalna podružnica gradbenega podjetja »Sava« Videm-Krško PO VČERAJŠNJI SEDMI SEJI ŽENEVSKE KONFERENCE ŠTIRIH VELESIL: Vsi ministri zapustili Ženevo Dulles je odpotoval na Dunaj in Brione, Macmillan, Pinay in Molotov pa na posvetovanja s svojimi vladami Nov zahodni predlog za izvedbo splošnih volitev v Nemčiji — Možnosti za popuščanje v prvi točki Ženeva, 4. nov. (Tanjug). Z »e po sedmi seji ženevske kon bojnimi zagotovili, da bodo še ge ene in druge strani ter v vprašanju Nemčije in evropske Šim odmorom pa bodo vsi zapu coj odpotoval z vlakom v Pariz ljeval pot v London. Pinay bo z letalom v Pariz, Dulles pa na tov, za katerega so pričakovali, sklenil odpotovati v Moskvo. Današnjo sejo je nekaj po 15. začel Molotov in dal besedo trem zahodnim ministrom, ki so zgostili rezultate dosedanje razprave o vprašanju Nemčije in varnosti v Evropi. Dulles je dejal, da je »nezadovoljen s sovjetskimi predlogi, ker so v nasprotju z navodili šefov vlad«, vendar je istočasno izrazil upanje v uspeh konference, poudarjajoč, da so »znatna soglasja, ki so jih dosegli glede določitve načina za organiziranje evropske varnosti, ohrabrujoči znak«. Pinay pa je bil precej ostrejši in je svoj govor posvetil »trpljenju« nemškega naroda, ki niti po desetih letih po zavezniški zmagi, še ni dobil pravice do enotne države. Poudaril je, da je »odgovornost za to na Sovjetski zvezi«, katere predlogi gredo za »ovekovečenjem nemške razdelitve«. Macmillan je opozoril na prednosti britanskega načrta o svobodnih volitvah za rešitev nemškega vprašanja. Molotov pa je zavrnil zahodne kritike in pozval svoje kolege, naj poskušajo najti »skupni jezik, da bi konferenca sprejela že sedaj vsaj nekatere praktične ukrepe«. Po njegovem mnenju ustrezajo sovjetski predlogi stvarnemu položaju v Evropi in svetu ter nudijo osnovo, da se z zbliževanjem dveh Nemčij »doseže vsaj prvi praktični ukrep za združitev nemške države«. Tik pred koncem seje je Dulles podal nov zahodni predlog za izvedbo splošnih tajnih in svobodnih volitev v Nemčiji, ki naj bi bile septembra prihodnjega leta. Po tem predlogu bi moral posebni odbor predstavnikov štirih velesil skupaj z nemškimi strokovnjaki že do januarja izdelati predlog volilnega zakona in poročati vladam štirih velesil o ukrepih, ki bi bili potrebni za očuvanje tajnosti in svobode volitev. Molotov je nato obljubil, da bo proučil novi zahodni dokument, vendar mora že sedaj ugotoviti, da je »v nasprotju z navodili š«fov vlad, ker ne upošteva določbe za organiziranje varnosti v Evropi«. Današnja seja se je končala okrog 19, prihodnja pa bo v torek ob 15.30. Edini novi moment na današnji seji je bila formulacija zahodnega predloga o svobodnih volitvah v Nemčiji, v čigar uvodu je izrecno poudarjeno, da je podan »na pobudo« za-hononemške vlade in vlad treh zahodnih sil. Na tej formulaciji 60 nocoj vztrajali uradni za- »H R A S T« I podjetje 7-a izdelavo fine- $ ga pohištva v Ljubljani, ♦ Linhartova ulica 49/a, ♦ razpisuje mesto £ OBHfiTOVODJE | Pogoji: lesni tehnik z } najmanj petletno prakso J ali mizarski mojster z J večletno prakso v vode- J nju mizarskega obrata. — T Plača po tarifnem pravil- J niku. oziroma dogovoru. J Nastop službe 1 decem- J bra 1955. t unanji ministri štirih velesil so ference nocoj razšli z medse-enkrat pazljivo proučili predlo-torek nadaljevali razpravo o varnosti, med sedanjim dalj-stili Ženevo. Macmillan je no-, od koder bo z letalom nada-jutri zgodaj zjutraj odpotoval Dunaj in Brione. Tudi Molo-da bo edini ostal v Ženevi, je hodni predstavniki, opozarjajoč, da se je vodja zahodnonemške skupine opazovalcev Blanken-horn dopoldne udeležil skupne seje treh zahodnih ministrov. To dejstvo tolmačijo kot željo zahodnih sil, da priključijo Zahodno Nemčijo pogajanjem v zvezi z nemškim vprašanjem. Po drugi strani pa je dejstvo, da predlog govori o potrebi, da se četverni odbor strokovnjakov za izdelavo volilnega zakona »posvetuje tudi z nemškimi strokovnjaki«, povzročilo pre- cejšnja ugibanja o možnostih, da se na ta način vključijo v reševanje nemškega vprašanja tudi predstavniki obeh delov Nemčije. Seveda so to samo neki elementi, ki so napotili Molotova, da obljubi svojim kolegom, da bo pazljivo proučil nov zahodni predlog. Zahodne sile so namreč prej zavrnile sovjetski predlog o povabilu predstavnikom obeh Nemčji, naj bi podali svoje mnenje o načinu združitve Nemčije. Čeprav sedaj nezadostno določene zahodne formulacije odpirajo možnosti za take kombinacije, pa je vendarle jasno, da obstoja razlika med sodelovanjem nemških strokovnjakov pri izdelavi volilnega zakona in nemškim sodelovanjem pri sklepanju o rešitvi nemškega vprašanj a. Zato med prvim večjim odmorom na ženevski konferenci odhajajo ministri brez sporazu-.ma o različnih stališčih, ki so jih že izrazili, dosegli pa le nekaj uspeha v zbliževanju stališč o evropski varnosti. Ta odmor pa naj bi jim omogočil v torek nadaljevati razpravo o še nerešeni prvi točki dnevnega reda. Že sedaj so mnogi znaki, ki govore v prid prepričanju, da so vse delegacije, posebno pa nekatere zahodne, pripravljene na določena popuščanja, predvsem o vprašanju evropske varnosti, morda pa tudi v vprašanju Nemčije. Toda, kakor ugotavljajo, niso ta popuščanja take narave, da bi omogočila sklenitev dokončnega sporazuma. Osnovna misel, katero ministri sedaj odhajajo na odmor, je dejansko želja, da bi našli sporazum, ki bo omogočil nove razprave v prihodnosti po zaključku ženevske konference. Atomsko agencijo je treba ustanoviti brez odlašanja Vodja jugoslovanske delegacije pri OZN Leo Mates o nagibih, ki so jo vodili, da je v političnem odboru Generalne skupščine OZN glasovala za sprejeto resolucijo New York, 4. nov. (Tanjug). Vodja jugoslovanske delegacije pri OZN Leo Mates je v z vezi z zaključkom debate o mirnodobskem izkoriščanju ato mske energije izjavil sodelavcu beograjskega radia, da je bila ta debata ena doslej najpomembnejših v političnem odbo ru od ustanovitve OZN. PRIPRAVE ZA EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU Na Bledu je zdai obilica dela Kakor je znano, je bil preteklo nedeljo v Zagrebs plenum Veslaške zveze Jugoslavije, na katerem so razpravljali o dveh najvažnejših nalogah, ki 5 akata naše veslače v prihodnjem letu: organizacija evropskega prvenstva na Biedn (v avgustu) in priprava naše državne reprezentance za evropsko prvenstvo in za olimpiado. Navzoči so navdušeno pozdravljali vest, da bo maršal Tito pokrovitelj te velike prireditve pri nas. medtem ko bo komandant mornarice viceadmiral Mate Jerkovič častni predsednik. Druga važna naloga plenuma je oila, da prouči možnost in pripravljenost naših ekip za nastop na evropskem prvenstvu. Navada je, da gostitelj nastop: v vseh disciplinah. Na podlagi poročil trenerjev naših največjih klubov kaže, da imamo na voljo zadostno število ekip za vse discipline. Mornar Z OBEH MEDNARODNIH TURNIRJEV V ZAGREBU TRIFUNOVIČ V VODSTVU SAM »V začetku debate je bilo videti, da bo zelo težko doseči soglasenr sklep, v nadaljevanju pa so vse strani dobronamerno poskušale, da pride do sporazuma ter so ti napori končno omogočili soglasni sprejem resolucije«, je dejal Mates, ki je nato po-jasnil, zakaj je Jugoslavija glasovala za drugo resolucijo, čeprav je skupaj z Indijo, Indonezijo, Sirijo, Egiptom in Burmo predlagala posebno resolucijo. Mates je med drugim izjavil: »Namesto naše prve točke, naj Generalna skupščina odlo- Naši sindikalisti prispeli v Moskvo Mo-skva, 4. nov. (T?njug). Nocoj je z letalom iz Beograda prispela v Moskvo jugoslovanska sindikalna delegacija s podpredsednikom centralnega sveta ZSJ Božičevi-čem. ki so jo na moskovskem letališču Vnukovo sprejeli sovjetski sindikalni funkcionarji z namestnikom predsednika sindikatov So-Jovjevom in sekretarjem Koroho-vom, kakor tudi predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi. V pozdravnem govoru je Solovjev poudaril, da bo prihod Jugoslovanske sindikalne delegacije v ZSSR okrepil odnose med delavskima organizacijama obeh držav, vodja jugoslovanske delegacije Božičevič pa se je za pozdrav zahvalil, izražajoč prepričanje, da bo bivanje jugoslovanske sindikalne delegacije v Sovjetski zve-zi začetek trdnega in novega sodelovanja med sovjetskimi in jugoslovanskimi sindikati. Poziv Thoreza socialistom PARIZ, 4. nov. (Reuter). Generalni sekretar KP Francije Maurice Thorez je v poročilu, ki ga je prebral na današnjem sestanku CK KP Francije, pozval socialistično stranko, naj se pridruži KP v skupni fronti, da bi zagotovili zmago na skorajšnjih splošnih parlamentarnih volitvah. ča o statutu, je bilo sklenjeno, da bo posebna mednarodna konferenca, na kateri bodo vse države lahko podale svoja stališča ter tam izdelale končno obliko statuta nove organizacije. Čeprav je bil naš predlog različen po obliki, je tisto, kar je bilo sprejeto, vsebovalo bistvo naših stremljenj ter smo zato glasovali za sprejeto resolucijo. Glede druge točke, to je vprašanja odnošajev med novo agencijo in OZN, nam je bila dana možnost, da lahko še nadalje zastopamo naše stališče o tesnih zvezah med obema ustanovama ter to vprašanje proučimo na mednarodni konferenci, kolikor obstojajo kake razlike z drugimi delegacijami, zaradi česar smo tudi glede te točke lahko glasovali za sprejeto resolucijo. Glede tretje točke v naši resoluciji, naj bo skupina, ki pripravlja statut za mednarodno konferenco, razširjena, je sprejeta resolucija to upoštevala. Menim, da se iz teh treh točk lahko vidi, kako je možno doseči skupno soglasno resolucijo, ne da bi se odpovedali svojim načelom. Seveda ni mogoče izključiti, da ne bodo ponovno prišli do izraza nekateri nagibi, ki so vodili posamezne delegacije v začetku, toda ne moremo zahtevati, naj drugi odstopijo od svojih sta- lišč, kakor tudi ne bomo odstopili od naših. Edino, kar lahko zahtevamo od mednarodne organizacije, je to, da bo razprava svobodna ob široki udeležbi, kar pa smo dosegli. Menim, da je mirnodobsko uporabo nuklearne energije mogoče uresničiti oziroma organizirati v mednarodnih razmerah tudi pred prepovedjo uporabe nuklearne energije v vojne namene, ta prepoved pa bo vsekakor prispevala k širši uporabi te energije v mirnodobske namene«. Na vprašanje, ali bo agencija lahko ustanovljena do začetka prihodnjega, XI. zasedanja Generalne skupščine OZN, je Mates izjavil, da je potrebno veliko delo in je sedaj nakazana pot, po kateri je treba rešiti odprta vprašanja. Vse bo odvisno od poteka in hitrosti, s kaitero se bo lahko vskladilo posamezna različna stališča o času ustanovitve agencije. Po njego , ih besedah je to v najugodnejšem primeru mogoče doseči prihodnje leto. vedar ni treba izključevati možnosti, da bo tudi pozneje, »Stališče naše delegacije je, da je treba agencijo ustanoviti brez odlašanja, vendarle z istočasnim opozorilom, da relativno majhna pridobitev na času, če gre na račun soglasnosti, lahko prinese veliko večjo škodo mednarodnèmu sodelovanju kakor če pustimo malo več časa ter postavimo organizacijo na trdne in splošno sprejemljive temelje«, je končal vodja jugoslovanske delegacije. Zastopniki organizacijskega komiteja za evropski šampio-nat so izčrpno poročali o dosedanjih pripravah na Bledu Pred plenumom je bilo na Bledu dvodnevno posvetovanje strokovnjakov in veslaških delavcev z Bleda in iz Ljubljane Hanger za približno 50 čolnov, garderobe ln sanitarni prostori so že pripravljeni, vendar je treba postaviti še vrsto drugih provizorijev, kakor na primer tribuno za približno 3000 gledalcev, častno tribuno in stojišča na samem jezeru, telefonska centralo v Zaki, »garaže« še za okoli 50 čolnov, urediti promet na ozkem prostoru v Zaki itd. Vzlic temu pa se že pojavljajo težave,, kajti pod streho bo treba spraviti tekmovalce. funkcionarje, novinarje, inozemske delegate, ki bodo prišli tudi na kongres PISA Nadalje bo treba pripraviti najmanj 700 ležišč, da ne omenimo še gledalcev, ki bodo prišli od vsepovsod. Zelja je, da bi blejsko gostinstvo z vso vnemo pomagalo organizatorjem, saj bo vsa njihova pomoč predvsem njim v korist. Plenum Zveze' je odobril poročilo veslaškim delavcem iz Slovenije in potrdil sklep sekretariata, da prevzame vso organizacijo Veslaška zveza Slovenije, skupaj z regatnim odborom na Bledu. Kajpak, za tako odgovorno in obsežno delo, bo treba poklicati na pomoč Nogometna reprezentanca tudi naše priznane delavce iz za tekmo S Francijo Splita, Zagreba in Beograda ter ostalih krajev. bo pripravil pomlajene ekipa osmerca, dvojke z in brez krmarja, četverca s krmarjem, double scoul. Podobno obljubljajo tudi drugi klubi. Težava je le v skiffu in v ženskih disciplinah. V prvi disciplini smo imeli evropskega prvaka, zdaj pa imamo tekmovalca. Vlašič bo tekmoval v double scoulu, ki mu bolj »leži«, v skiffu pa za zdaj še nihče ni pokazal zadovoljive forme. Na plenumu so sklenili, naj klubi nadzirajo trening najboljših ekip, tehnična komisija pa bo skrbela za pripravo in formo vseh tekmovalcev. Rezultate evropskega prvenstva bodo upoštevali pri izbiri za olimpiado. B. B. AVTOMOBIL znamke Fiat 1190, z brezhibnem stanju, ugodno proda Državna založba Slovenije Obrtno podjetje »Kamnoseštvo« Kranj razpisni e mesto knjigovodje po možnosti moško moč Pogoji: večletna praksa, plača po dogovoru, nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo podjetja. Zagreb, 4. nov. V včerajšnjem tretjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je bila v o-spredju zanimiva partija med Smislovlm in Ivkovim. ki se je po 36 potezah končala remi. Trifunovič je v tem kolu že po 28 potezah zaključil svojo partijo in premagal bolgarskega prvaka Mineva. V 36 potezi sta se sporazumela za remi sovjetski velemojster Geller in Madžar Barcza. Prav tako dolgo sta igrala tudi Fuderer in Matanovič, med katerima se je prvi vdal drugemu. Celo točko sta v tem kolu dobila tudi še Milič v dvoboju z G Ugori čem in Porecca v partiji z Ber-topom, medtem ko sta remizirala še para Dickstein — Rabar In Karaklajič — Pirc. Prekinjeni sta bili partiji O’Kelly — Filip in Bis guter — Uđcvčič. Na turnirju mladih je bila zaključena do večera samo ena partija, v kateri sta remizirala Subotičanec in Madžar Bilek. Nadalinja srečanja so se pozneje končala takole: Rinder — Bend 0:1 Sukšta — Zaradič prekinjeno, Larsen — Dimc. Durgo — Franobč 0:1, Bajec — Stupica remi, Djuraševič — Matulovič remi. Bogdanovič — Pajadusis 1:0, Momi č — Stambuk remi. KOLESARSKIH DIRK NA STADIONU NE BO! Toliko zaželenih — napovedanih kolesarskih dirk na stadionu v Šiški torej ne bo Prireditelj se je lotil te, skorajda že pozabljene, a zelo priljubljene oblike tekmovanja z veliko vnemo, toda prezgodnji sneg mu je prekrižal račune. Atletsko stezo je namreč dvakrat pokrila nevšeč-na snežna odeja, ki Je zdaj dokončno pokopala pod seboj vse upe organizatorja, najbolj pa kolesarjev samih ki so hoteli v tem poznem jesenskem času še enkrat Dokazati svoje sposobnosti — tokrat na dirkališču pred večjim številom gledalcev. Le-ti so jih bili doslej vajeni gledati kako so se podil» po prašnih cestah, vendar pravega učitka zanje le ni bilo. Nič zato, prepričani so, da bodo imeli prihodnjo sezono bolj srečne roke. Beograd, 4. nov. Zvezni kapetan nogometne repreezntance Aleksander Timanič je določil naslednje igralce za srečanje z reprezentanco Francije 11. t. m. v Parizu. kamor bodo odpotovali z vlakom v ponedeljek: Beara, Stojanovič, Crnkovič, Ze-kovič, Stankovič, Krstič II., Lju-benovič, Boškov, Horvat. Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Zebec, Ognjanov in Lipošinovič. Sestava B-reprezentance za tekmo z A-reprezentanco Finske, ki bo 11. t. m. v Splitu, bo določena v ponedeljek. • Disciplinsko sodišče NZ.T je kaznovalo mostarskega Veleža s 50 tisoč dinarjev globe, ker je prisilil svojega igralca Mujiča, naj nastopi 25. septembra na prvenstveni tekmi s Proleter jem v Mostarju. čeprav ni bil sposoben za ‘•gro. Beograjskemu Partizanu je žreb včeraj v Bruslju določil madridsko moštvo Royal za nasprotnika v četrtfinalu tekmovanja za evropski nogometni pokal. SPET PRVENSTVENA TEKMA V NOGOMETL Mariborski Branik v Ljubljani Po štirinajstdnevnem odmoru, za katerega je dalo povod več-frontno srečanje naših nogometašev z Avstrijci, se bo jutri spet nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v nižjih razredih. Pri tem mislimo predvsem na prvo consko ligo. v kateri so udeležena štiri naša moštva in jim tudi Jutri ni postlano posebno rožnato. Dve točki bosta gotovo ostali doma, ln sicer iz obračuna med slovenskima nasprotnikoma mariborskim Branikom ln domačo Ljubljano. Ljubljančani s temt tekmeci iz Maribora nimajo kaj prida sreče m zato tudi z izidom tega srečanja ni mogoče računati z gotovostjo Po formi na papirju ln spričo prednosti domačega igrišča bi dejali, da kaže Ljubljančanom nekaj bolje, vendar bi o tem ne hoteli govoriti na dolgo In široko Prenekatera nedelja nas Je že opeharila za take in podobne račune brez krčmarja. Bodisi kakor koli: ljubljanski prijatelji nogometa bodo v nedeljo spet lahko dali nekoliko duška svojemu navdušenju za to igro Tekma bo na stadionu v Šiški s pričetkom ob 14.30 uri. Ostala dva zastopnika Slovenije morata to nedeljo na potovanje ‘n sicer ljubljanski odred na precej vroča tla v Šibeniku, medtem ko mora *naš najmlajši« iz Gorice nastopiti na igrišču v Si-sKu proti Segesti. Težko, če bosta prinesla razen golov še kaj drugega domov. Ostali pari VIII. kola v tem tekmovanju pa so še tile trije: Metalec — Rijeka, Split — Treš-njevka in Karlovac — Lokomotiva. • Nekaj točk bodo razdelili v nedeljo tudi v ljubljansko-primor-ski l’gi, in sicer v zadnjem kolu letošnjega Jesenskega dela tekmovanja. to se pravi, da bomo jutri zvečer že vedeli za Jesenskega prvaka v tej konkurenci. Ta pa je — mimogrede rečeno — bolj al j manj že znan. saj je ljubljanski Grafičar nabral že toliko naskoka, da mu bržkone tudi jutrišnja tekma na igrišču Krima ne bo mogla več škoditi Vsi ostali pa sl bodo pač skušali pomagati na lepša mesta za nadaljevanje prihodnjo pomlad. Spored sam je razdeljen takole: Mladost — Triglav. Koper — Tabor, Krim — Grafičar. Tlirija — Postojna in Izola — Slovan. Danes sta bili končani še kinjeni partiji iz tretjega kola, v katerih je O’Kelly remiziral s Filipom, Bisguier pa je premagal Udovčiča. Tabela je zdaj takale: Trifunovič 2.5, Smislov in Bisguier 2, Maranovlč in Diekstein 1.5 (1), Minev. Fuderer. Geller, Barcza, Evkov, Milič. Pirc, O’Kelly in Filip 1.5, Rabar in Porecca 1 (1), Gligorič, Karakljajič m Udcvčič 1, Bertok crez točke. Med mladimi je po tretjem kolu stanje točk takole: Bogdanovič in Bend 2.5, Djuraševič, Bajec in Franolič 2, Larsen in Stupica 1.5 (1), Matulovič, Stembuk, Mamič. Subotičanec in Sukšta 1.5. Bilek in Dimc l, Zaradič 0,5 (1), Rinder in Durko 0.5, Pajadusis brez točke. IZ TVD PARTIZANA NA JESENICAH Pretesni prostori za toliko telovadečih Jeseniški telovadci so bili tudi *■ letos uspešni in zmagoviti na številnih prireditvah, kar velja posebno za pionirje in mladince obojega spola. V velikem številu so se udeleževali društvenih, okrajnih, republiških Ln celo zveznih tekmovanj ter povsod postavili svojega človeka. Po počitnicah se je spet začela redna telovadba in sredi nje kot prvi cilj — priprava svečane akademije na Dan republike. Zdaj se je pokazalo, da so prostori za tolikšno število pionirjev, mladincev in mladink, ki bi radi prehajali na vadbo, mnogo premajhni. Zal udeležba Članov ni tako obilna in treba bi bilo v tem pogledu poživiti propagando. Vsekakor pa obeta obisk mladine najlepše v prihodnje in treba bo pač zastaviti vse sile, da bodo vsi, ki so te vrste telesne vzgoje željni, dobili osnovne pogoje za delo. Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije v Beogradu je bilo že prvi dan dvoje presenečenj, ker sta Hlebš in Kocjan izločila iz nadaljnjega tekmovanja Belgijca Rolanda in Avstrijca Wegretha. Hlebš je z izredno zanesljivo igro premagal večkratnega prvaka Belgije s 3:1, Kocjan pa je po dolgotrajni borbi obvladal Wegratha s 3:2. Ostali rezultati so bili bolj ali manj pričakovani, vendar ni nihče računal, da bo malo znani Madžar Bubonyi, ki je prišel namesto Kocijana, v prvem kolu premagal Markoviča s 3:0. Košarkarska ekipa Borletti Je predsinočnjim v Milanu premagala jugoslovansko ekipo ASK iz Ljubljane 86:82 (53:40). Na ekipnem šahovskem turnirju v Monte Karlu, ki je bil končan pred dnevi, je z veliko premočjo zmagala beograjska ekipa Slavlje s 35.5 točke. Beograjski šahisti so bili edini udeleženci tega turnirja iz Jugoslavije. Spanec Fred Galiano je postal predsinočniim novi evropski prvak v boksu v peresno lahki kategoriji, ker je v sedmi rundi s tehničnim knockautom premagal Francoza Famechona, ki je branil ta naslov. Odbor za kegljanje na ledu pri KZS prireja v nedeljo 6. t. m. enodnevni inštruktorski tečaj v prostorih društvenega doma na Bledu (Troha). Klubi naj zanesljivo pošljejo svoje zastopnike začetek ob 9. uri zjutraj. Izmučen od zavratne bolezni je danes preminil v 53 letu naš dragi mož. oče, sin, brat, dedek, stric in svak EDO POHL višji gozdarski tehnik Pogreb nepozabnega bo v nedeljo 6 t. m. ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na pokopališče 2ale. Žalujoče družine: Pohl, Sutlar, ing. Žagar in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 4. nov. 1955. Starec je sedeč na krmi čolna spuščal za seboj tanki gumirani električni vod, ki ga je deroča reka metala na površje in nosila skupaj s čolnom s seboj. Ivan jez vztrajnim veslanjem zadrževal čoln in se trudil, da bi skrajšal pot in da bi čim prej prispel na drugi breg. Le težko se je upiral moči prirode. Voda je čedalje bolj zanašala čoln in ga potiskala vse dalje od brega. Napenjal se je in vse močneje in hitreje zamahoval z veslom, dokler se ni čoln začel polagoma približevati bregu. Kolo z navitim vodom, ki ga je starec polagal v vodo, se je sedaj odvijalo s silno brzino. Vlečen od vodne sile se je opletal in udarjal ob bok člona, v hipu pa je odmotani vod, privezan na obroč, potegnil čoln. Čoln je naglo zaneslo, okrenil se je na mestu in se prevrnil Presenečena sta se starec in Ivan oprijela čolna. Drža1 a sta se za čoln in ga zadrževala, da bi ne odplaval po brzicah narasle reke. Čeprav presenečen zaradi padca v vodo je Ivan obdržal veslo v roki, ne da bi vedel, kako. Držal ga je krepko kot dragoceno stvar, od katere se ne sme ločiti. Trudil se je, da bi obdržal čoln in odtrgal od brzic, da ga ne bi voda razbila ob skalnatem bregu. Boreč se z vodo je komaj zadržal čoln. Končno sta dospela na breg mnogo niže od kraja, kjer je ležal Djordje. Do svita ni ostajalo več mnogo časa. Hitela sta. Z velikim trudom sta dvignila čoln iz vode in ga obrnila, da se je voda izlila iz njega. Tako napeljavanje kabla čez vodo je bilo ’-■^mogoče! »Jalovo delo s tem kablom, Ivan! Kdo bi si mislil?« »Kaj vočeš, stric Nikola, privezati r »ramo nanj kamenje!» Naložila sta v čoln kamne, večje skale, ki jih je bilo polno poleg ssmega brega. Zatem sta se vrnila na nasprotni breg. Potrpežlv obvijala kamen za kamnom » vrvico in jih privezovala na meter-ali dva razdalje na kabel. Končno sta s čolnon. krenila čez vodo k drugemu bregu. Ivan je veslal in se močno trudil, ko je naglo zabadal veslo v deročo vodo, medtem ko je starec izmetaval enako naglo, kakor ie plul čoln, kamne, privezane na kabel. Ko sta prispela na breg, sta se oddahnila: Najtežje delo je bilo opravljeno. Treba je bilo samo še shraniti čoln v vrbovje, skriti se za njim in počakati na uspeh Dosedanje delo je bilo uspešno opravljeno kljub mnogim nepričakovanim težavam in nesreči, ki jih je doletela nocoj. Ko sta skrila čoln v vrbovje, nekoliko niže od kraja, kjer sta se izkrcala, sta odšla pogledat, kako je z Djordjem, preden bi spojila vod strojem za električno vžiganje Sklenila sta, da bosta to delo opravda za istim vrbovim grmovjem, za katerim je ležal Djordje. Tako sta tudi storila Ko sta se mu približala, se ni niti premaknil Ležal je stegnjen na hrbtu na suknji strica Nikole, prav tako, kakor sta ga zapustda. Dihal je globoko, pogosto in pretrgano Okoli njega je bilo na suknji že toliko krvi, kakor če bi zakiali jagnje. Kri se je že sesirila Niti čutil ni, da sta prišla. Bil je že v nezavesti, kakor se jima je vsaj zdelo. Oči je imel zaprte. »Nič ne bo z njim!« je pomisld starec, ko ga je videl tako onemoglega. Ivan je gledal nekoliko trenutkov v Djordja, opazil je, kako se mu suknjič, s katerim je bd pokrit, dviga gor in dol v nekakšnem mrzličavem ritmu, potem pa se je vzdržal in obmd ni avo: »Stari, daj mi ta vod, da ga zvežem s strojem!« Starec mu ga je izročil Ivan je vtaknd konca voda v sponke stroja za vžiganje. Bde so to poslednje priprave po vseh uspešno prestanih težavah. Sedaj je izvršil še ostale manjše operacije, ki so bile še potrebne. Pritiskal jc na vertikalno vzmet na stroju, da bi v dinamu pripravil električni tok, neobhodno potreben za vžig. Vse drugo je bilo že vse pripravljeno. Da bi se akcija končala, je bilo samo še potrebno, da pride vlak. Starec in Ivan sta čutila sedaj veliko olajšanje. Nista občutila niti lakote niti utrujenosti, pa trenutno tudi ne mraza, čeprav sta bila premočena do kože. Megla se je že davno dvignila iznad vode in je ponekod popolnoma izginda, da sta se breg in nasip s progo na njej jasno videla. Tamkaj daleč za nasipom se je že na veliko širilo žareče obzorje ZačutOa sta skorajšnje rojstvo sončnega jutra, ki se je približevalo. Ko sta se komaj oddahnila od nocojšnjega napornega dela, sta zaslišala iz daljave zategel pisk lokomotive, ki se jim je bližala. Po jakosti zvoka sta sklepala, da bi mogel biti vlak tamkaj, kjer so ponoči brez uspeha minirali progo... »Kaj bc sedaj?« je pomisld Ivan in se v skrbi popraskal po tilniku. »Ne sliši se več!« je rekel starec, ki je prisluškoval nekaj časa, ali se bo lokomotiva zopet oglasda. »Bržkone so obstali tamkaj...« Djordje se je zganil. Ko je slišal ta razgovor, je nekoliko oživel. Odprl je oči: »Ali gre... vlak?« »Gre, gre, Djokan!« je odgovoril starec. »Še nekoliko počakajmo, še nekoliko!« »Ej, samo še nekoliko, samo še nekoliko!« je hrabril v mislih Djordje samega sebe, ležeč v vrbovju — »Da bi se mu le ta prekleta kri toliko ne iztekala .. Da bi ostal vsaj pri življenju, dokler ne pride vlak! Vzdržal bo... mora vzdržati!«