Pos!edn|e vcsll. Politične novice iz drugih držav TurSki zunanji minJster v Bukarešti. Na poti v ženevo ae je pomudil v Bukarešti 17. maja turški zunanji miniater Ruždi Araa. Imel je razgovore z romunskim zunanjim ministrom in ministrskim predaednikom. Hitro zadušena vstaja v Albaniji. Zadnjo aoboto v noči je akupina revolucionarjev pod vodatvpm btvšega minietra Eteraa Tota zavzela mesto Argirokastro in je prekinila telefonake zveae. Vlada je odpoalala iz Valone proti upornikom vojaške oddelke, ki so naglo zavzeli Argirokastro in so ae uporniki razkropili na vse atrani. V boju je padel brat vodje uporniškega gibanja Izmet Toto in še dva vstaša. Prebivalatvo je v upornih krajih z navdušenjem aprejelo albansko vladno vojaštvo. Iz bratomorne Španije. Zadnjič ame poročali, kako je došlo v Barceloni, ki je prestolica Katalonije, do hudih krvavih spopadov med anarhisti in rdečkarji. Po daljšem medsebojnem klanju je uapelo v Barceloni sestaviti novo v!ado, v kateri so med drugimi en anarhist, en komunist, en kmetijec in en katalonski levičar. Vkljub temu še ni prišlo v Kataloniji do pomirjenja, ker vršijo anarhisti še naprej atentate in nasilja nad mirnim prebivalstvom. Nič boljše kakor v Barceloni ao razmere med rdečimi v Valenciji, kjer je aedež levičarske vlade. Predsednik vlade Largo Caballero je odstopil s celo vlado. Predsednik levičarjem preostale španake republike Azana je poveril sestavo nove vlade zopet dosedanjemu šefu vlade Largu Caballeri, ki se pa težavne naloge ni lotil. Novo vlado aestavlja aedaj bivši finančni minister in socialistični voditelj Negrim. — Na severu stiskajo nacionalistične čete vedno bolj obroč okrog baskiškega glavnega mesta Bilbao, katerega branijo z zadnjimi napori aovjetaki oddelki, opremljeni z mnogimi tankl ter atrojnicaml. Krvavi obračuni med rdečkarji dajo a aigurnostjo aklepati, da bo general Franco kmalu očistil španijo rdeče etrahovlade. Domače novice 60 letnica delavnega duhovnika. Za binkoštna praznike je alavil 60 letnico g. Ivan Serajnik, župnik v Kotljah na Koroškem. Jubilant je doma iz Roža na Koroškem. Kot duhovnik je plodonoano deloval pri D. M. na jezeru v Prevaljah, pri Sv. Jakobu v Koprivni pod Olševo, pri Sv< Danijelu in Sv. Urhu v Strojni nad Pliberkom, v Temenici pri Tinjah, odkoder je prišel za župnika v Mežiško dolino, kjer župnikuje na občoi priljubljenoat 23 let. G. Serajnik je goreč duhovnik in za obmejne Slovence neumorno delaven ter zaslužen rodoljub. K 60 letnici g. jubi* lantu ^Slov. goapodar« čaatita z iskreno željo, da bi deloval pri krepkem zdravju še dolga leta med alovenskiml Korošci v službi duhovnika ln požrtvovalnega prosvetnega delavca! Stavka usnjarskega delavstva v Konjicah. V Konjicah je znana usnjarna Lavrič, kl zaposlu.-, je 200 delavcev. Slovenski delavci so morali V Lavričevem podjetju mnogo prestati od atranl nemških mojstrov in preddelavcev, ki ao bili to< likanj drzni, da Slovencev ni3o samo zmerjall^ ampak so jih celo klofutali. Ce je kateri ugovarjal radi psovanja in naailja, je bil odpuščen. Da bi se delavstvo zavarovalo napram brezobzirnosti vodatva podjetja, se je organiziralo in je bila 3. maja uatanovljena podružnica »Zveza združenih delavcev«, ki je odločno kršfianska organizacija. Podjetju je bila novoustanovljena organizacija koj ob pojavi trn v peti in je bilo ža 10. maja odpuščenih 38 organiziranih delavcev. Radi odpuata brez pravega vzroka ao delavcl 11. maja zasedli vhod Y tovarno in je naatopilo radi burnih prizorov opožništvo ter je poskuall s posredovanjem tudi g. okrajni načelnik. Vsi razgovori ao potekli (Joalej brezuapešno. Delavcl stražijo tovarno, v kateri se nahaja noč in dan 38 delavcev s preddelavci, katerim pošilja tovarna akozi zasebnl vhod prehrano In razna okrepčila. Težnje in zahteve stiakanega alovenskega delavstva j» podprla banska uprava, ki je po pregledu nevzdržnega položaja izdala ukrep, po katerem so morali vsi inozemski ualužbenc^ in mojatri zapuatiti naše ozemlje. Kmečko prebivalstvo je odlofino na strani zatiranih delaveev, ki bodo 8 svojo vztrajnostjo dosegli to, kar že imajo njihevi tovariši po drugih usnjarnah. Prostovoljno v smrt radi bede. V Mariboru V Stolni ulici X so našli na binkoštno nedeljo v stanovanju obešeno Karolino Resnik, 72 letno vdcvo po imtakarju. Resnikova je pred enim mesecem zgubila svojega moža in je obupala nad življenjem radi bede. Dva mlada človeka si vzela življenje. V LjubIjani so našli na Gradu ustreljenega 25 letnega brezposelpega ključavničarskega pomočnika Mihaela Kokalj lz Ljubljanske ulice v Mostah, in njegovo izvoljenko Angelo Jereb, ki je bila v zadnjem času aobarica in je doma iz Kresnio, Na aredi med žrtvama je ležal samokrea. Ne^ srečneža ata na8lovila na atarše poslovilni pismi, v katerih navajata kot vzrok obupnega dejanja nesrečno ljubezen. Mačka povzročlla požar. Zadnjo soboto po4 poldne je v Frankolovcih pri Ormožu zgorela" hisa in goapodarsko poalopja poaestnlku Matlji Seserko. OgenJ Je povzročila domača maSka, kl Je ležala na ognjiSču in so Jl j« vnela dlaka. Mačka je zbežala na svlsll, zanetlla krmo ln hitro je bilo poalopje v objemu plamenov. Hlflo so deloma rešili gaailcl Iz Loperšld. Skoda ]• krlta fleloma z zavarovalnlno. Stevilo blrmancev v mariborskl stolnlcL Na blnkoštno nedeljo je blrmal škof dr. Ivan Jožef Tomažič v stolnicl 1088 birmancev, na binkoštni ponedeljek pa 151. TJtopljeno so naSll. Iz šmartna pri Litiji JavIjajo, da so našll v plitvem potoku Koatrevnica utopljeno Ivanko LeskovSek. 2enlca je bolehala na živcih Jn boleCinah v glavi. Ponočl Ja večkrat vstala in se je podala na aprehod krog hite. Najbrž ai je tokrat hotela omočiti glavo z mrzlo vodo, je pokleknila, omahnila v vodo ln utonila. Ležala Je z glavo v vodi, truplo pa je bilo na bregu. Usodepolno trčenje motornega kolesa z avtonobilom. Na binkoStnl ponedeljek se je peljal protl Sp. Hrušici pri Ljubljani z motornlm kolesom tam atanujočl 33 letnl zidarakl mojater Matija Terkol. Na ovinku ni opazil avtomobila in se je zaletel vanj. Terkol je obležal ranjen na glavi in nogah In z zlomljeno levico. Motocikel je razblt. Hudo poškodovanega Terkola so prepeljali reševalcl v Ijubljanako bolniSnico. Opozorilo. Prebivalstvo ineata Maribora In vkolice opozarjamo, da je atopila 16. maja v veljavo nova naredba kr. banake uprave o odpiranju in zapiranju trgovin, kl se v nekaterih določbah razlikuje od prejSnje. Poaebno poudarjamo, da se zaplrajo trgovlne v meatu Mariboru ob pol enih ter odplrajo ob pol treh popoldne, v mesecih junlj, jullj ln avgust pa ae odpirajo Sele ob treh popoldns. Razen tega Se pripomnl- mo, da ostanejo marlborak« trgovln« ob državnlh praznlklh (6. septembra ln 1. decembra) ter ob vseh versklh praznlklh cel dan zaprte; lsto velja seveda tudi za nedelje, razen poalednje nodelj« pred Božičem, ko so trgovine v Marlboru odprte cel dan, Iz Slovenske krajine. jBeltinci. Volitve, kl bodo 6. junlja, ao že aedaj razgibale večji del prebivalstva. Kandldatov se je pojavilo kar pet, toda mačkovi rdefikarji 8o a avojim neodvisnlm klubom že odšll k JNS- arjem v goate, kjer so jih takoj sprejell. S sraCjim gnezdom mlslijo doaefil viSek, po katerem tako hrepenijo, da že sedaj cele nočl ne spljo. Prej do smrtl sovražnikl, so zdaj kar Cez noč poatall prijatelji, prav po pregovoru: Gliha vkup Strlha. Za JRZ sa pripravljata dve llstii prva ¦ nosilcem Glava<5 Martlnom, posestnikom U Belttnc. Mož je trezen ln spoaoben, da ga ljudetvo volL Ugled ima, je že ved let predsedolk prosvetnega drustva, kl v zadnjem času zasluJU priznanje za svojo gorefio aktlvnoat Na drugem mestu kandidira sedanjl predsednlk Clg&n Marko, sodar lz Gančan. Mož se je posebno odlikoval s tem, da je v fiasu najhujšega režtma porazll prl občinaklh volitvah dvakrat JNSarJe. Dne 6. junlja bomo Sll vsl na volišče, kjer bomo glasovali za JRZ. Bog živl! BeltlncL Nafie prosvetno društvo, kl res zaslužl priznanje v zadnjem času, se je odlofillo, da prlredl prosvetni tabor meaeca julija. Slovenska krajlna. Zadnjlč amo poročall o ea mamoru g. Džubana, šolakega upravltelja. Poročamo sedaj, da do danea Se ni podlegel ranl Prireditve Razkrižje prl Ljutomeru. Proavetno druStvo Razkrižje priredl v nedeljo 30. maja ob treh popoldne zunaj na prostem lgro »Revček Andrejček«. Predatava se bo vršila prl Zavodu sv. Janeza (Nepomuka. Ker vaako novouatanovljeno društvo rabl obllo pomoči, ste vai od blizu ln dalefi vabljenl! V slučaju dežja so igra odložl n* 3. poblnkoštno nedeljo, to je na 6. junlj. Vojnlk pri Oelju. V aoboto 22. maja ob osmli. zvečer bodo farnl igralcl predstavill »Slehernlka«. Skrivnoatna igra bo doblla še poaebno sllo z igranjem na prostem pred mogočnim. vhodom V farno cerkev. V nedeljo ob isti url bodo igralol ponovlll »Slehernika« za tiate, ki so sobotne predstave ne bodo mogli udeležiti. Pred igro bodo šmarnice. Pri igri pojemo vsi! Sv. Rupert v Slov. goricah. Tukajšnje prosvetno društvo »Slomšekov tabor« priredl v nedeljo 23. maja v Katoliškem domu materlnako proslavo z govorom, deklamacijami In simbollčniml vajami Clanic, petjem in igrico »Sirota Jerica«, da pokažemo hvaležnoat in ljubezen na&im mamicam. Vljudno vabimo vse, zlasti matere! Odbor. Dopisi Šmihel nad JMozirjem. Tujski promet se Slrl vedno bolj tudi v naših krajih. SPD namerava zgraditl nov turistovaki dom na planini nad Sv. Radegundo, katerega temeljnl kamen bodo posvetill 6. junija. Rea, najlepšo tofjko si je za to SPD Izbralo, saj so gledalcu nudl prekrasen razgled vae tja do atraže hrvaške. To delo SPD pa bo zelo otežkočeno radi pomanjkanja primeme ceste vsaj v bližlno. To, kar označuje cesto v Crtl Mozirje—Šmlhel, je čiato navaden graben, po katerem je tukajšnje prebivalatvo primorano mučitl živino; zlaati ob deževnih dneh je res pravl hudournlk. Za amučarje, ki poznajo ugodne terene v teh planinah, to Se ni prevellka ovlra. Tudi poklicni turisti še zmorejo napomo pot. DrugaCe pa je a počitniškiml izletniki, kl bi slgurno v velikem številu poaečali lepo lzletno točko na teh planinah, kl so doatopne vaako-mur, ko bi se ne bilo treba potitl Iz Mozirja Sa tri ure po naših, menda edinstvenih kolovozih. že dolgo se mnogo govori o gradnji nove ceate Mozlrje—Šmihel, ki je za tak obljuden kraj nujno potrebna, in mialim, da ni v naši banovlni potrebnejšega javnega dela, kot je ta cesta. Cela župnija Smihel je dobeaedno odrezana od vaakega prometa. Ker je nam še vedno edinl vir dohodkov gozd, smo vsled tega tembolj prizadetl, ker po teh kolovozih leaa abaolutno ni mogoče več vozitl. Niamo pa mi aami krlvl, da nlmamo primerne ceate. Vso to krivico prlplaujemo Se vedno obstoječemu centralizmu. Ob vsaklh volltvah v narodno 8kupščino so nam »po- Ertvovalni« kandidatje delali cesti In železnico, tako da smo kar gledall v dolino, kdaj prlpelje vlak ob porečju Savinje. Upamo, da aedanja Javna uprava upošteva 2e Stevilne tozadevne prošnje ln uvidi največjo potrebo ja\-nih del ter vzame ceato Mozirje—šmihel takoj v načrt, aaj so za cesto tu ugodni tereni In je v bližini tudi material. Prebivalstvu celega kraja bo s tem Eagotovljen sedaj tako ogrožen življenjaki obetoj! Sv. Lenart v Slov. goricah. Odbor okrajne JRZ za Sv. Lenart Je preteklo sredo, 12. maja, priredil v dvorani Narodnega doma pri Sv. Lenartu proalavo 651etnlce našega voditelja g. dr. Aritona Korošca. Proslave, ki jo je otvoril g. Jože fipindler, se je udeležilo ogromno pristašev JRZ ter je nato prl nabito polni dvoranl izčrpno govoril o alavljencu g. Marko Kranje iz Maribora. Shod je dokazal, kako globoko je prešinjeno naše ljudstvo z ldejami dr. Korošca, dokazal je močno skupnost atranke In voljo do nadaljnjega vztrajnega dela za naš okraj, ln posebej za Sv. Lenart. Udeleženci ahoda so izrazili željo, da želljo še večkrat, poaebno Se pred bodočimi volitvaml, pozdraviti v svojl aredl take govornike. V zlvl zaveati akupnosti ln navdušeni za nadaljnje delo so a peamijo »Hej Slovencl« zapuatill Udeleženci to lepo uspelo proslavo dr. Korošca. Stari trg pri Slovenjgradcu. Mi se prav pridno pripravljamo na dan, ko sprejmemo avojega nadpaatirja v svoji aredini. Ob tej priliki bodo tudi odkrill spominsko ploščo v svetovnl vojni padlim vojakom. Malo pozno sicer, toda upajmo, da bodo dobill padli aedaj lepši, trajnejši spomenik. OlepSuje se tudi glavnl oltar naše župne cerkve. Na binkoštnl ponedeljek je bila v našl dvoranl proslava materinskega dne. Proalava Je v vseh točkah prav dobro uspela, za kar gre hvala predvaem našima dušnlma paatirjema, kl ae vneto trudita posebno za krščanako vzgojo naših najmlajših. Berkovci. Tukajšnja gasilska četa priredi v ne