Stev. 18. Letnik LXVII. (Sol. 1.1926/27.). V Uubliani, 9. decembra 1926. Poitnina plačana v gotovini. Vac spise, v oceno poslan« knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-Mjatve je pošiljati franko. Reklamacij« so proste poštnine. Rokopisov ne vra-Talefon nredn. 313. UČITELJSKI TO Stanovsko poliftiiko glasilo UJU. - PoverlenlStvo Uubliana llfinir Uubfnf Strossmaverieva »Ucn 11. drž. Kimn. Izhaja vaak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. imezna štev. instvo „Pov. na" ima a čla-ano naročal-oglase in r*- __vseh vrst ja plačati po Din 2"50 od peti» vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Očuvajmo ono trohico zakonito zajamčenih pravic, ki jih še imamo! Premestitev tov. Moderndorferja iz Mežice k Sv. Barbari v Halozah. — Razpust krajnega šolskega sveta v Mežici. — Tov. Moderndorfer je stalni učitelj, a premeščen brez disciplinarne preiskave, brez zaslišanja, brez pravo-reka in brez možnosti do pritožbe. — Prezrl se je še veljaven koroški zakon. — Ali smo res angleška kolonija? »Člen 170 zakona o civilnih uradnikih in drugih državnih uslužbencih je treba umeti tako, da se z njim ne izpreminjajo predpisi zakona o srednjih in osnovnih šolah, ki ostanejo glede disciplinarnih, kaznivih dejanj m in disciplinskega postopanja še nadalje povsem v veljavi.« Finančni zakon za 1. 1925. Disciplinarni predpisi, ki so v veljavi za koroški del naše države so sledeči: Gesetz vom 17. Jänner 1870 (L. G. BI. Nr. 10). III. Abschnitt. Von der Disciplinarbehandlung und Entlassung des Lehrpersonals. § 42. Jedes pilichtwidrige Verhalten von definitiv oder provisorisch angestellten Lehrpersonen wird als Dienstvergehen entweder von dem Leiter der Schule oder von der Bezirkschulbehörde mündlich oder schriftlich unter Hinweisung auf die gesetzlichen Folgen wiederholter Pflichtverletzung gerügt oder durch die Landesschulbehörde mittelst einer Disciplinarstrafe geahndet. § 43. Solche Disciplinarstrafen sind: a) der Verweis; b) die Entziehung des Anspruches auf die Dienstalterszulage; c) die Versetzung an eine andere Lehrstelle. § 44. Der Verweis wird stets schriftlich ertheilt und hat die Androhung strengerer Behandlung für den Fall wiederholter Pflichtverletzung zu enhalten. Nach dreijährigem, tadellosem Benehmen des Betroffenen wird diese Strafe nicht weiter in Anrechnung gebracht. § 48. Bevor gegen ein Mitglied des Lehrstandes eine Disciplinarstrafe verhängt wird, ist der Tatbestand aktenmäßig festzustellen und dem Beschuldigten zu seiner Rechtfertigung vorzuhalten. Wird die Rechtfertigung nur mündlich vorgebracht, so muß sie zu Protokoll genommen werden. Stellt sich die (mündliche oder schriftliche Rechtfertigung als genügend heraus, so ist dies dem Beschuldigten schriftlich bekannt zu geben. § 49. Die Landesschulbehörde ist bei Verhängung der im § 43 bezeichneten Disciplinarstrafen an keine stufenweise Aufeinanderfolge derselben gebunden. § 50. Die Entlassung vom Schuldienste kann jedoch in der Regel erst dann verhängt werden, wenn ungeachtet des Vorausgehens mindestens einer Disciplinarbestrafung neuerdings erhebliche Vernachlässigungen oder Verletzungen von Dienstpflichten stattfinden. Nur gegen denjenigen kann die Entlassung sofort Platz greifen, welcher sich einer rohen Züchtigung eines Schülers oder einer gröblichen Verletzung der Religion oder Sittlichkeit schuldig gemacht hat. § 51. Die Entlassung vom Schuldienste ist von der Landesschulbehörde ohne Disciplinarerkenntnis anzuordnen, wenn eine strafgesetzliche Verurteilung erfolgte, welche die Ausschließung des Betroffenen von de.' Wählbarkeit in die Gemeindevertretung nach sich zieht. (Absatz 3, § 48 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869.) § 52. Jede Entlassung vom Schuldienste ist dem Minister für Kultus und Unterricht anzuzeigen, welcher davon den Landesschulbehörden der übrigen im Reichsrate vertretenen Länder Mittheilung macht. § 45. Die Bewilligung einer bestimmten Abstufung der Dienstalterszulage kann auf ein oder mehrere Jahre aufgeschoben oder gänzlich abgesprochen werden. § 46. Die strafweise Entziehung der Funktionen eines Oberlehrers oder Direktors sind hiedurch erfolgende Zurückversetzung solcher Personen in die Kategorie der Lehrer kann mit oder ohne Änderung des Dienstortes stattfinden. § 47. Sowohl in diesem Falle, als auch bei der strafweisen Versetzung an eine andere Lehrstelle desselben Bezirkes hat das Disciplinarerkenntnis zugleich den Rang zu bestimmen, mit welchem der Betroffene in das Lehrpersonale seines Dienstortes künftighin einzureihen ist. LISTEK. ALBIN CEBULAR: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Konec.) 7. Bojanci. Tudi Bojanci so se že letos orav dobro nodnrli ter se pripravili za daljšo oot. katero so pričeli ter io bodo nada-lievali ob letu da bo prihodnie leto razstava res zanimiva, 'ker bo nebroi nepričakovanih novih del zelo praktičnih in oosnemania vrednih posebno tam, k.ier ne vedo. kai bi Driielo v roko. Delo rodi izdelek: v začetku šibkega kasneie jeklenega! 8 Griblie. Veselje ie stopiti ored gribelisko šolo. kaiti nozdravi ""S orecei velik šolski vrt orenoln naileoših cvetic, katere se skrbno goie. Ni pa razvito samo to. ampak če pogledamo od blizu zasledimo še veliko delo. katero nam oove, da ip zavladal tu velik preobrat. O. uoravi-teliica ie -priredila tudi več gosoodiniskih" tečaiev. ustanovila tamburaško društvo. To ie veliko! Pole? tega na živi tudi šola naipestreiše živlienie. § 53. Die Suspension vom Amte und den damit verbundenen Bezügen muß von der Bezirksbehörde für die Dauer der gerichtlichen Untersuchung verhängt werden, wenn das Ansehen des Lehrstandes die sofortige Entfernung des in Untersuchung Gezogenen vom Dienste für die Dauer der Untersuchung verlangt. Ein Rekurs gegen die verfügte Suspension hat keine aufschiebende Wirkung. § 54. Erscheint die Erhaltung des Suspendierten oder seiner Familie gefährdet, so hat die Bezirksschulbe-hörde gleichzeitig den Betrag der ihm za verabreichenden Alimentation auszusprechen, welcher höchstens zwei Dritteile des zur Zeit der Suspension genossenen Jahresgehaltes (§ 21. 29. 30.) betragen darf. Erfolgt späterhin eine Schuldloserklärung, so gebürt Predvsem bi omenili rokotvorna dela: tudi risanie bi bilo zastopano, da bi ga razpisala sreska šolska razstava, kar se bo prav gotovo tudi v bodoče zgodilo. Rokotvorna dela obstoie iz izdelkov kateri so nareieni jz rafiie, kakor torbice in slično. Tu vidimo torei dela iz rafiie. katero otroci že ooznaio. ker se rabi v trtiu za orivezovanie mladja h kolu. S tem materiialom se daio narediti kakor smo videli, prav lepe stvari. Pole? ročnih torbic se delaio v veliki meri tudi škatlie, t. i lesena oerodia. raznih oblik se orepelieio z nitmi, narede razni izpuščaji, da izeieda delo lažie ne na težko masivno. Tudi ta dela so orav lep donesek k popolnosti celokupne razstave drobec do pestrega mozaika, ki sp ip zakliučil v tem letu. Kakor vse šole. tako nas nai tudi ona obiščp nrihodnie šolsko leto zonet s svoiimi deli v katerih se zrcali snaga in natančnost, kateri pripomoreta k lepemu cvetu izdelkov da zadiše v svoi' blagovoniavosti. * 9. Talčii vrh. Na Talčiem vrhu so naredili učenci pri prvih rakotvornih urah ocrodie za kulise. Tu1 pri širokoootezneišem delu-so zadpbili šele nravi unoeled v sestave ihm der Ersatz des zeitweisen Verlustes im Diensteinkommen. Ker disciplinski zakon nima nobene določbe o prizivu discipl. razsodbe, ta možnost pa mora obstojati in je tudi vedno obstojala, se mora smiselno uporabiti zakon od 8. H. 1869 (L, G. BI. 10) »betreffend die Schulaufsicht«. V odstavku III. so določila o sestavi in delokrogu deželnega šolskega sveta. Člen 39. alinea 3. pravi: »Angelenheiten, rücksichtlich deren eine Entscheidung zu treffen, oder ein Gutachten oder ein Antrag an das Ministerium für Kultus und Unterricht zu erstatten ist, werden collegialisch behandelt; alle anderen unter der eigenen Verantwortung des Vorsitzenden erledigt, welcher in jeder Sitzung die in der Zwischenzeit getroffenen Verfügungen dem Landes-schulrate mitzuteilen hat. Č1. 40. alinea 4. istega zakona pravi: Beschwerden gegen Entscheidungen des Landesschulrates gehen an das Ministerium für Kultus und Unterricht Sie sind beim Landesschul-rate einzubringen und haben aufschiebende Wirkung, soferne dies binnen vierzehn Tagen nach Eröffnung der angefochtenen Entscheidung geschieht. V tem je dana tudi možnost pritožbe na Državni Svet v roku 30 dni, ako se ta določila niso upoštevala. Te dni ie bil. Ikakor mo doznali ob skleou zadnie številke »Učiteljskega Tovariša« premeščen tov. Vinko Moderndorfer. stalni učiteli <; stalnim učnim mestom v Mežici k Sv. Barbari v Halozah. iz koroške meie naše države na pe-riferiio Slovenije ob Hrvatski. Preden se ie izvršili a njegova are-mestitev se ie izvršil razpust občinskega sveta v Mežici, katerega član ie bil tov. Moderndorfer. To ie noelavie za-se! Ne bomo se bavili s tiskovno tožbo, ki bi imela zvezo s to zadevo in nieeovo premestitvijo in ne bomo se bavili s posledicami tiskovnih tožb: za nas ostaia samo eno vorašame. preko katerega se ne more in ne sme iti niti ob sodni obsodbi. in to ie: ali so se čuvali in noo-števali mi vsaki premestitvi zakoniti nredoisi i« oravice. ki so učitelistvu zakonito zaiamčene i« so ie li izvršila disciplinarna preiskava, ki >'o zahtevamo orerf vsako Premestitvijo? Dotakniti se na moramo tudi razpusta kraine^a šolskega sveta v Mežici. Krami šolski svet v Mežici -ie bil razouščen z odlokom št 222—1 od 8. novembra 1926. sklicuioč se pri tem na § 8. za'k. od 11. februaria 1873 kar. dež. zak. štev. 32. češ. da ie s svoiim razsipnim TOSoodarstvom oškodoval interese šolske občine m da ni pričakovati, da bi s skrbio in nesebičnostjo v zmislu 8 8. Hep. cit. zamoeel ooravliati svoie dolžnosti. in vezi okviriev. nritrievania tečaiev itd., kier ne bi zadobili v toliki meri ob izdelavi raznih vezi v malih oblikah, modelih kaiti pri malih stvareh se ne pridruži preizkustvo: če pa tega ni, manjka klavno — teoriia brez prakse Pri malih modelih zadobi res učenec uooeled v ustroj, ali on mora tudi videti rezultat svojega dela. Izmed drugih del ie zastopano nle-tarstvo in sicer pletenie oprtnih košev v polovici naravne velikosti košarice, katere imaio pletena in lesena dna vozne koše lese, dalie oletenie slame v kite. nrav dobro so spletli peharie. na tudi zbirko domačih orodii so nadaljevale, kar ostane last šoli kot učilo Iz izkupička so se nabavile barve s katerimi so tudi vse predmete pobarvali. Dela iz gline so predvsem tvoritve osnovne ploskve in izdelava listov po naravi. Predmeti so se orav lepo posušili in ohranili nepokvarjeni Prvič so pa bila prireiena za šolsko razstavo letos ženska ročna dela katerih ie nrecei po številu. Belo domače platno se blesti kakor sneg. G. učiteljica se ie poglobila predvsem delom katera so potrebna v vsaki hiši da dvigneio okus in snago bodisi v kuhinii kakor v hiši sami. Razni ortiči za omarice in mize. nadomestuioči podstavke, mala za- Zeorai citirani zakon določa, da se sme ¡krami šolski svet razpustiti, če na ponovne pozive opušča skrb za šolo. če člani ne ooravliaio svoiih dolžnosti, če šlkoduieio šoli. kažeio nezmožnost za izvrševanje svoie nalloge ali šoli sovražno mišJienie. V Mežiški dolini ie krasno šolsko ooslonie. naimoderneiše v Jugoslaviji, ki ie lahko oonos vsaki občini in ie živa priča skrbi in izpolnjevanja dolžnosti mežiškega krainega šolskega sveta napram šoli in nemaliih zaslug tov. Mo-derndorferia pri tem. Na zadevo krainega šolskega sveta sp še povrnemo podrobno in io bomo točno zasledovalli. Za nas ie nastopilo tu drugo vprašanje. t. i. ali imamo učitelii še svoie oravice aH smo brezolravnn raia. k! nima oravice do zakonitih določb: aH smo sposobni, ria bomo branili on« trohico pravic, ki nam iih še rtoie zakon. Odločno moramo zavrniti mišflienie * »službene potrebe« ob talkih premestitvah in zahtevati disciplinskega postopka preden se kogarkoli premešča, s stalnega službenega mesta Noben birokratski »knif« in še tako »hofratski« odgovor in zagovor nas ne more zadovoliiti in nrenričati, da bi ikje obstoiala »službena potreba« za premeščanje stalnega uoitelistva s stalnim učnim mestom. Zato mora iti naš orotest orot» vsaki premestitvi stalnem učitelistva « stalim učnim mestom brez predhodne disciplinarna preiskave aH brez pristanka nriza-dete^a. Naša moralna dolžnost ie. da skušamo z vsemi dopustnimi sredstvi preprečiti nadalilnio uporabo »sllbžbene potrebe« in moramo tudi za: premestitve, ki se iih utemeliuie s tem ali onim1 ozad-iem zahtevati predhodnega oooolnega disciplinarnega postopka preden se sme izvršiti — kazensko premeščenie. In kai ie zakrivil tov. Moderndorfer? To. da se ie boril v svoiem idealizmu za iavne in obče interese ljudstva med katerim ie prebival in katerega deco ie vztraial. Ali ie nie^ov »greh« ponosna; stavba šole v Mežici, katero lahko danes nokaže vsak nrosvetni minister s ponosom za našo državo vsakemu in tudi »angleškemu diplomatu«, ne da bi mu pri tem bilo treba prikrivati da se drži te stavbe tudi delo in trud žul.iavih rok naših državljanov. Zaman se danes tovariš Moderndorfer vorašuie, po (katerem členu ie premeščen in ie to poplavi p za-se. na katero se še povrnemo. Jasno in ?otovo ie. da se določbe zgorai citiranih zakonov niso upoštevale. priniala ročne torbice i. dr vse ie lepo vezena z barvastimi nitmi, da ima vese- leiše lice. Risanie v tretjem šolskem letu se ie vršilo Po začrtani poti katero so si izklesali. na podlagi večletnih izkustev učenci sami oočenši z p-olimi črtami, skozi razne oblike do završenih orna-mentalov Osnovni ton so našteli. V četrtem in petem šolskem letu so se pa ooriieli črnila ter zadajali z niim živlie-nia raznim delom iz narave kier isti prevladujejo. Črnilo iim ie nekak globok uvod v akvarelno barvanie katero nai bi sledilo v kasneiših šolskih letih Tudi tu so si zeradili sami pot ob tem. da so vzel? precejšen obseg snovi, neuporabno ie odpadlo samo od sebe ostalo ie le. kar ie obveljalo. Dela so se zbrala V dve zbirki, kateri se bosta letos oosledniič vsestransko predelali z učenci sproti se bodo pa beležile opazke, tako. da bodo dobili naši osnovni razredi risanie, vzeto iz učenca snov okusno obdelana, najenostavnejši pripomočki, ker računati moramo. da si podeželska deca težko na-bavlia razne pripomočke. Nai prepoji risanie duše našim malčkom, da ga bodo vzliubili pravilno umevali se zabaval' ob njem, si navdihali pravi okus lepote, In temu velia naš protest, temu velia naš iaven aoel: moralni klic vsem našim organiziranim vrstam da branimo svoie stanovske pravice in da zahtevamo za enera. kakor za vse zakonitega oostooka in disciplinarne ugotovitve z.a vsaiko oremestitev- s 'katero sp čuti prizadeti kaznovanega. Društva, povzdignite svoi klic v obrambo zakonov in v obrambo naših stanovskih nravic! lavna morala, iiDGŠtevanio zakonitih oredoisov se mora vsoostaviti. To ie naš klic. to edino zahtevamo! Preko zakonitih oredoisov ne dopustimo premeščati in bo to naš klic do povrnitve k zakonitemu postopku! Vsi delavoljni v delovne skupine! K proučevanju projekta novega šolskega zakona. — Kako si razdelimo delo. — Delovne skupine, da poglobimo delo. — Tudi pri lokalnih konferencah obravnavajmo načrt šolskega zakona. Živimo v dobi iznenadeni Zvečer se vležeš spat kot učiteli nazornega nauka, a vstaneš drugo lutro že kot učiteli stvarnega pouka, morda celo kot »profesor« zemlieoisia. zgodovine itd. v »terciji«. Hvala bogu smo »biologična« bitia. oostaiamo »debelokožci« in orila-^oduiemo se razmeram. Dobivamo mirno ikri in ravno ta ter naša mirna in um-stveno udobliena preudarnost sta in nam bodeta sedai nuino potrebni, ko se v našem šolstvu orično obelodanievati eminentno važne novosti in spremembe. Novi učni načrti. V mesecu septembru t. 1. nas ie presenetil novi učni načrt za prva štiri šolska leta. Marsikai bi si o niem imeli razgovoriti in radi bi to priobčili po dovoličasnem skupnem oroučevanra v našem strokovnem 'glasilu. So tako želeli, kot posnamem iz »Učit. Tov.« tovariši Pibrovec. Bitenc itd. Tudi laz sem v učiteliskem društvu za mariborski okrai predlagal dne 13. novembra t. 1. sledeči predlog: »Učitelisko društvo za mariborski okrai nrosi tov. urednika »Popotnika«. da oriobčitev poročil (opomb) k »Novemu učnemu načrtu« v »Popotniku« razpiše tako. da bodo ori tem razen posameznikov lahko sodelovale tudi gotove delovne skupine učitelistva zlasti razni nedacoški odseki in krožki, ki t>~do zadevne ooombe oo lastnem, rfovoličasnem proučevan i upodali v razpravo pri učiteliskih zborovanjih tekom decembra in ianuaria ter bi rezultati teh razprav došli v »Popotnik« šele v marcu leta 1927. Zadevni oredložit-veni rok (prvotno določen do 28. novembra t 1.) nai se v tem smislu preloži — podal iša!« Iz zadnie številke »Učit. Tov.« posnamem. da se na tp predloge ni mogoče ozirati oa np morda po krivdi urednika »Popotnika« in seveda še mani po naši krivdi marveč vzrok leži d rucie in sicer, čurte in strmite: Kakcr orikazen narr|<- noiavlieni učni načrti do'deio ravno tako Mfclr» v reviziio' Niti eno celo oolletie. niti — govorim no meščan sko-šolsko niti eno polno tromesečie se ti učni načrti niso oživeli v naših šolah, pa že stooaio pred reviziio. Bilí so orvotnn izdani kol tlrden neiznremen-lüv zakonski Dredois. malo nozneie nred-stavlieni v mileiši oblik» kot »orovizo-rii« in sedai — v sredini šolskega leta credo tretio. še neznano oot. In če nič druceca. ima učitelistvo mirno vest. da se ti za šolstvo dokai onasni eksperimenti vrše — brez in preko nas. Novi načrt šolskega zakona. Ta ooasnost. namreč, da se tako važni zakoni in načrti dede šolstva iz-daio brez in preko našega sodelovanja. So na lahko nonovi sedai kmaiu v dru- Belokranislko učiteljstvo ie pokazalo s svoiim požrtvovalnim delom1 liubezen do mladine in ljubezen do napredka, katera se zrcali v jasni luči. Kakor ie razvidno. ie položilo vsa svoia stremljenja edino šoli. in to. kar moramo posebno potrditi — iz svoieca lastnega nagiba, torei brez kakega pritiska! Učitelistvo vidi sodnika v sebi. zato ip že talko daleč na noti. zna se samo vladati. Svoie telesne in duševne sile izgubila. toda iih zavestno, ker ve. da z niimi oblikuie naimlaiši rod. kateri nai vzrastp nreroieu in čil- ve da priliva svetilkam, ki bodo zagorele v naiooool-nerši luči: iz dveh živllieni nai postane ena sama velika luč. Samo si ie zamislilo razstave, se vanie vedno doblie poglabljalo, sai ie bilo vedno boli podcenjeno kakor oripo-zna. kaikor ie pač z vsem1, kateri imaio pred očmi iasne. mlade cilie. zato mu želimo vse naibdie na noti. oo kateri p-re in nai se ne ustraši podcenjevani, ker ie — nadcem'etio! gič. Mislim na novi šolski zakon, čigar novi oroiekt od v. prof Carkovaca ie tu. Prav hvaležni smo »Učit. Tovarišu«, da (ie ta oroiekt v celoti obiavi! v svoji zadnii številki. Istotam na ie v uvodnem članku »Načrt novega šolskem zakona« povabil vse učitelistvo ¡k sodelovaniu pri oresoii teca proiekta tpr v to svrho nodal nrav len in orededen n->črt našega tozadevnega nroučevalnepa dela. Tovarišice. tovairiši. brez izieme vsi, vsa učiteliska društva:1 : Ne ore?lišlimo te^a noziva ki ie še kakor lahko sklepamo zdai nravočasen. No »Dvorimo dosti kar na delo! Otcaniziraimo se v delovne skuoine! Predlagam ooveneni-štvu UJU v Liubliani. v nadici. da priporoči vsem učiteljskim drušvom sledeči enostavni aoarait delovnih skuohi: Kako nai obravnavamo načrt? 1. VSa društva nai oo vabilo vse šolske uoravitelie. da na svoiih šolah z domačim učitelistvom temeliito orouče novi oroiekt šolskega zakona, in sicer vsak posameznik in vsi skimno ori domači učiteliski konferenc5 kiefr nai se rezul- tati t. i. iznreminievaflni in dooolnievaini oredloci k posameznim točkam oroiekta kratko zabeležiio in izroče uoraviteliu aH drugemu, za stvar se oosebno zani-maiočemu tovarišu oziroma tovarišici! 2. Društvo nai takoi do novem letu povabi vse šolske uoravitelio ali niihove ooorei omenjene zastopnike k skupnemu oroučevalnemn oosvetovaniu. kielr sp nai na oodlagi oosameznih oredloeov (beležk posajmeznih šol) in njih skupne razorave sestaviio skurmi društveni Dredlod. in sicer točka za točko! 3. Društva oziroma morda v niem obstoieči pedagoški odseki nai (no morebitnem oooreišniem tozadevnem posvetovanju s sreskim prosvetnim referentom) Dovabiio oosamezne, delavoline in delazmožne tovariše(ice). da rilrevza-meio referate za Dosamezna ood a v ta k nroiektu novega šolskega zakona. Ti referenti nai noročaio drl prvem orihod-niem učiteltskpm zborovaniu da tako vsi člani slišiio niihovo mnenio ter mor-rla dodaio še svoia mt*enia! * 4. UJU v Liubliani izoosiui ori šolskih oblasteh za tako nroučevatne se-st"-rke kateirih ho treba več za vse ude-ležniko nouka orosti čas. K soda'ovaniu 5e oo vabiti Do možnosti vsekakor goso sreske orosvetne iroferente' Tovariši, tovarišice! Akn rečem, da ie in bo novi šolski zakon oni traini, visoki evangelij, ki ho oresecal in clohoko seea! v vse naše šolsko — na tudi v naše stanovsko — živliensko bife in žitje. sem s tem povedal vse. Tolrei nobenih iziem nobenih pasivnih rezistenc! Vsi na delo v svesti si. da dvione-mo iz «lobočin telesnega in duševnega nomanikania k svetlim višinam ozdra-vitvo in blagrovania naš liublieni narod, našo mi h*e ti o domovino' Mirko Vauda. Šolsko in izvenšolsko delo. V 13." in 17. številki »Učit. Tov.« se ie oglasil tudi 3. tovariš, učiteli Mrovlje s svoiim oristavkom k članku Laiovica »Brez zamere« in mojemu »Odkrita to-variška beseda«. Ne vem oa. kai pravzaprav tov. Mrovlie namerava s svoiim člankom: obnavlia že itak ugotovljena dejstva mestoma na mi orinisuie trditve. koiih moi članek ne kaže. Zatorei le še nekaj! Učiteli sem 23. leto. služil sem na nairazličnerših šolah, bil več časa vodi teli kot nevoditeb. sem že 7. leto na meščanski šoli. tudi sem bil eno leto na pripravnici ter si osvojil precei vpogleda v šolsko delo. Če kai napišem, lahko tudi to dokažem. Ne smvorim o enem izrednem slučaiu slabih učnih usoehov. Vem kai ie naloga lrudske (narodne) šole in strogo ločim, kai mora delati šola in česar ii ni treba delati-oziroma ne sme delati. Nikier nisem trdil pavšalno da trni oouk. če dela učiteli izven šole v kulturnem smislu, pač pa sem povdar-ial. da gre oremnocoikrat vse izvenšolsko delo na račun šolskega dela. Znano re in Bežek ie zapisal: Šola izčrpa uči-telia popolnoma! Ni sicer tega vzeti preveč dobesedno, ali resnica ie. da se učiteli v šoli utrudi in zdela, ako res daie šoli to česar si šola od niega želi in zahteva. Prost čas po šoli ni zabit. Učiteli ie dolžan se pripravljati za pouk in zlasti mlaišim bi vzelo mnogo časa. ako bi se intenzivneie pečali z mislijo, kako ie izbolišati učni oostonek v tei ali oni panogi pouka. Če se tako dela. ie v šoli veselie učite'i sp učne ure veseli in naravnost zadoščenie ima. če ve. da io ie krasno poeoditl v tem ali onem nred-metu. S takim postooanliem 'postane učiteli po letih praktik, sicer pa ostane to. kar ie bil. Tako bi tudi učni uspehi postali drugačni. Ne bom1 s,p spuščal po-drobneie zaenkrat v to olat šolskega della. rečem le še. da mi ni neznano •stremlienip današnie moderne šole. ki bo še- oa le po določenem času prikazala. ie li niena »moda« trajnega značaia ali ne Tisti učiteli ki pa ori vsem svojem poklicneihi delu. nudi šoli odrastli mladini ali narodu vobče v tei ali, oni panogi kulturnega dela res neka i solidnega dobrega, četudii 'le razvedrilnega, vsa čast mu. Šteti mu ie to v dobro. Obratno na tudi šteti v slabo- ako učitelj ni našel dovoli časa za šolsko pripravo ker ip utrujen od kulturnega dela kot narodni vzgoiiteli bil preveč zaposlen in šele ob 9. uri oodeda m urnik ter s kislim obrazom pokaže, da bi raie če bi že bilo ob 3. ooooldiue Fr. Šegula. Učiteljski pravnik. —§ Dušno oastirstvo všteto v službeno dobo. Tov. Peterlin se ie pritožil na Državni Savet. iker mu ministrstvo ni vštello službenih let dušnega oastirstva v službeno dobo v zmislu uradtiiškega zakona. Sedai mu ie ministrstvo orosvete izdalo »Rešenje« z dne 13. septembra 1926 O. N. Br. 15.632 s katerim ga ie prevedlo iz II./4. 9 st. v H.'l.. 9 st. na podlagi odločbe. Državnega Sveta z dne 12. marca 1926 br. 2655 oziroma 27. avgusta 1926. br. 32.505 in s tem všteto vsa orei v dušnem oastirstvn odslužena leta._______ Ferijalni Savez učiteljstva. SLAVKO MROVLJE: FERIJALNI POKRET IN UČITELJSTVO — CILJI IN SMERNICE. (Dalje.) Vsi ti davni razlogi so nam v interesu učiteliev-feriialcev dali povod, da smo se združili z F. S. in vsi učitelii-fe-riialci bodo soreieli naš ukrep z veseljem. ki stremi istemu ciliu. kakor prvotno projektiran F. UJU. Glede organizacije nas ori F. S., bi si dovolil staviti sledeče, kar no svoiih bornih mislih smatram naiboli praktično. 1 Učiteljske P F. S., kakor so bile oreie. bi odpadle, ker smo tekom časa spoznali, da so nepotrebne. 2. Imeli bi davno učitelisko poverieništvo F. S., katerega orva in poda-vitna naloca bi bila- zainteresirati iugo-slovensko učitelistvo za feriiafni ookret. ki nam ie tako potreben. NadaMe bi vodilo točen seznam učiteliev-feriialcev iz vseh ookraiin. 3. Glavna opora Glavnega poverjeništva bi bili adlni ooverieni.kv posameznih ookraiin z isto nalogo. 4. Korespondenca bi se vodila direktno z Glavnim odborom v Beogradu, članarina itd. na potom učiteljskih oo-verienikov radi točne evidence: s tem odpade članarina podružnicam! 5. Prispevek članstva bi bil veliko boli enostaven kakor oreišnia leta. ko mnoge učiteljske P. F. S. niso znale kdaj in koliko sp plača podružnici, oblastnemu odboru in koliko se oošlie Glavnemu odboru F. S. v Beograd. * To bi bile glavne moie misli glede organizaciie učit. F. S. One tovariše(ice) oa. ki imaio boli praktične predloge, prosim. da mi iste iaviio. za kar iim bom hvaležen. (Dalje prihodnjič.) Splošne vesti. — Učni načrt ?n osnova novega šolskem» zakona. V 17. številki našeg-a da-siia smo poročali, da ie bil Izvršni -odbor UJU pri ministru orosvete ter mu stavil svoie zahteve. Obisk ie rmel do-poln uspeh. Minister orosvete ie poslal Izvršnemu odboru dopis, s katerim prosi UJU. nat stavi svoie izpreminjevalne predloge o novem učnem načrtu O tetm ie minister prosvete obvestil tudi Glavni prosvetni svet. Izvršni odbor io mnenja, da bo mogoče v tekočem šol sik cm letu iznesti učni načrt pred vse učitelistvo v svrho revizije in končnega odobrenia. — Istotako io ministrstvo prosvete pozvalo Udruženie. da oošlie v komisiio za pregledovanje dr. Čajkovčeve osnove zakona o narodnih šolah svoieca zastopnika. Po posredovaniu -predsednika UJU Vlade K. Petroviča bodo poklicani v ¡komisiio tovariši: Mih. Stanojevič. Josip Škavič. Milan Popovič in Pavle Flere. — Izvršni odbor UJU ie pretresal skupno s člani beograrskega ooverieništva osnovo šolskega zakona. Oziral s? ie ori tem le na naivažneiše točke in stavil svoie izoreminievalne predloge. Pozval ie tudi učitelistvo iz vseh pokrarai. da stavi svoie želie in zahteve, ki nai se vneseio v šolski zakon. Naši zastopniki v komisiii mora>o upoštevati predloge učitelistva. — O vsem nadaliniem delovaniu nas bode Izvršni odbor pravočasno obveščal. Pozivamo na tem mestu Donovno vse učitelistvo. da razoravlia na svoiih zborovarnih o novem učnem načrtu in doooslani osnovi zakona o narodnih šolah ter nošlie svoie sklene in nredloce noverfeništvu. — Tretia številka »Edinstva« >e izšla. v kateri pravi uprava, da ie treba poslati 20 Din za deset številk naprei (ne stavi tudi radodarnosti nobenih mei) in da se smatra za naročnike vse tiste ki niso vrnili dosedamih številk. — 150 nas ie že pravi »Edinstvo«. in sicer celotno radovljiško (poverjeništvo ima iziave nad polovico članov radovljiškega društva da se ne striniaio z izstooom). del kranjskega. Ikamniškeg-a?. liublianskeca društva. Pa recimo če odštejemo od 108 radovljiških članov le ool. da jih ie oolovica ali cd o 80. kai ie 80 ali nai bo 150 Droti 3000 Bi bil skrajr ni terorizem in absolutizem če bi hoteli ti diktirati tako opromni večini Sedai ie iasno videti, kdo dela razdor in kdo ie za slogo. — Spomenica. Zahteve učitelistva lmblianskih obrtno-nadalievalnih šol. .izražene v resoluciji, ki io ie dne 26. nov. t. 1. izročila denutaoiia g vladnemu ko-misariu kot predstavniku mestne občine in obenem predsedniku šolskega odbora, niso dosede tistega uspeha Ikn ga ie bilo upravičeno pričakovati. Zato ie učitelistvo na ponovnem sestanki» dne 30. nov. oo vsestranskem nrevdarku. zlasti uva-žaioč važnost bližajoče se 50-letnice obrtno-nadalievalneca šolstva storilo solidaren sklep, da pozove mestno občino k deeidirffn; pismeni iz/lavi na vsa šolska vodstva, ie-li volina hreT oridržka zagotoviti redno nakazovame mesečnih honorariev v smislu stavliene resolucije, kakor tudi brez pridržka pristati na ostale točke te resoluoiie. Zavedaioč se velike moralne odgovornosti ukinitve pouka hoče učitelistvo storiti vse da bi ne padla nanj niti senca krivde za tak obžalovama vreden korak ki bi predvsem težko oškodoval naš obrtni nara-ščai Mestna občina ie z. dekretom otvo-rila letošniie šolsko leto na obrtno-nadalievalnih šolah in ie s tem prevzela tudi vso odgovornost za niih vzdrževanje. Učitelistvo ie na svoiem zadnjem' sestanku sklenilo da d;aie mestni občini notrebeu rok v premislek Ta rok poteče nepreklicno dne 15. decembra t. 1- do katerega dne ima mestna občina dovoli prilike da si zagotovi potreben kredit. V slučaiu. da do poteka teca roka mestna občina ne bi dala zahtevanih garancij bo smatralo učitelistvo to kot rdoo-veH nouka na obrtno-nadalievalnih šolah fer ho takoi 5« solidarno izvaialo kon-sekvence. — V Liubliani dne 4. decembra 1926. — Pooblaščenci učitelistva obrtno-nadalievalnih šol: Anton Seme s. t. Josio Ambrožič s. r. Franc Mlakar s r- Vilko Mazi s. r.. Albin Smole s. r — Naorošeni smo da oriobčimo Po-«asnilo. da ie bilo Pri zborovaniu učiteli-skeca društva za liubhainsko okolico sorva navzočih do 230 članov a iih ie do 20 odšlo- ker zaradi orenapolnienosti ni bilo dovoli prostora Pri dasovaniu o pokrajinski skupščini re za Šmaidkov oredlof glasovalo le 12 članov in članic od 210 navzočih. Današnji številki je priložen žepni koledarček za leto 1927, ki ga je izdala Učiteljska tiskarna. Shranite ga in ozirajte se na oglase, ki so na njem ! — Državnp šole v Prekmurfu še seda i niso dobile kreditov za iuli-seotem-ber. a bliža se tretie četrtletje h koncu. Šole imaio Polno dolgov, od vseh strani orihaiaio opomini a plačati ce ne more ker ni denaria. Kmalu bodo začeli šole rabiti, kakor nekie v Voivodini. — Članom in članicam učiteljskega društva za liubliansko okolico. Vsled dopisa poverieništva UJU 7. dne 31. avgusta 1926 št. 108 mora vsak član UJU izpolniti in» podpisati pristopno iziavo ter isto vooslati predsedniku alli tainiku društva naikasneie do 20. decembra t. 1. Vse one. ki ne bodo izpolnili in podpisali pristormib izrav do omenieneea. termina, se bo smatralo, rfa so izstooili iz društva in se tih bo kratkomafo črtalo teir hodo s 1. Januarjem 1927 izeubili vse društvene pravice in tako nrenehali biti člani društva in obenem UJU. Oni tovariši in tovarišice. ki niso še poravnali članarine za leto 1926., naj to storijo še tekom tega leta. sicer ne bodo imeii Glasovalne. pravice na nirihodniem občnem zboru/ Sreskemu šolskemu referentu na se bo noslal seznam članov in članic društva v svrho evidence da ne bodo nečlani izrabljali naša društvena zboro-vania za pouka prost dan. luka« oklic upravnega odbora Slomškove zveze v Liubliani dede mene razdružitve. V nadaliniem omenia članek v »Učit. Tovarišu« štev. 16. — Vsem šolskim odrom! Narodno-prosvetni odsek UJU poverieništvo Liubliana ima v zalogi prepise sledečih iger: (Ribičič: T ril Je brat I e. šest deških in ena dekliška vloga (ena slika): L o 1 a . 9 deških. 1 dekliška vloga (štiri slike): Trošt: K r a 1 i e v i č Marko in bee S e 1 a d i n . 4 deške 3 dekliške vloge (eno dejanje): Testament m a i k e J u g o v i č e v . 3 deške in 4 dekliške vloge (3 slike): Tiran: Pri botri zimi. 12 deških. 4 dekliške (poleg tega vile, ptički, muca), dvo-deianka s plesom in oetiem: Fr. Skuti: U j e d i n 1 e n i e , 5 deških vlog '(ena slika): Čebular: Sirota Marica. 5 dešk., 6 dekl. (9 škratov, 7 vil), štiri dejanja: Šušteršič: Svetli kamen. 19 dešk 2 dekl. (služabniki palčki nadaría ooleg-onor. vlog) štiri slike. Poleg navedenih iger ima Prosvetni odsek v nirepiisu Zbirk o 1 dekíamovank. kj io ie uredil F. L. Zbirka obsega dva dela: v orvem delu so deklamovanke za otroke nižiih razredov, a v drugem za otroVce višiih razredov — Tovariši(ice)! Poživite zooet delovante šolskih odrov in se^aite oridno 00 navedtenih delih. Poslužujte se tudi zbirke »Šolski ode r« in povzdignite naše prosvetno delo van ie med deco. — V vseh teh za-deváh se ie obračati na tainištvo na- rodno-prosvetneg-a odsdka Pov. UJU — Liubliana — Za našo pedagoško knjižnico Pov. UJU. Po dole^m prestarfru nriha-iarn zooet s orošnio. Dasi se mi ie posrečilo nekai del izpopolniti, vendar iih ie še mnogo ostalo nepopollnih zato se obračam na vse tovariše(ice) s prošnio: Pregleite svoie knjižnice, morda naide kdo ¡katero, v kniižnici manjkajočih knjig ki so soodai navedene: »Zvonček« manjka II.. XV. in XXIII. letnik. »Popotnik a« mah.ik.aio letniki 1880.. 1882.. 1884.. 1918.. 1921., 1924. »Vrtec« I. db MOL VIII./ XX, XXII. in XXV. do LV. letnika. Die neuen Gesetze und Verordnungen auif dlem1 Geta i e t e d e r V o ®(kJ s si c 'hi u 1 e od 2. do 13.. 14. in od 20. zvezka daflie. »Naša bodočnost« mamika I. letnik. »Pedagoški letopis« III. in XVII. letnik. Ne samo navedene, arnoak vse1 knjige. katerekoli vsebine, vse so za Ikniiž-:nico dobrodošle Knnižničar. — V ožiem domačem krop« ie dne 30. novembra t. 1. praznoval 25-letruico poroke šolski upravi teb v Birč™ vasi Fran Gradnik s svoio ženo Ano rojeno Pavšič. — Poročila sta se Jože Štrubelj. učiteli v Črnomlju in Anica Šetina. učiteljica istotam. Želimo iima vse naibolde! * Vsi člani in članice ki so pristopili v društvo meseca novembra ah' 00-zneie plačaio tekoče koledarsko leto 15 Din članarine, poročene Pa 10 Din. Štev. ček. računa ie 12.226. — ledna 35-eodišniica ¡crosvjetnog i nacionalno? rada. Učstelisko društvo »Jedinstva« ui Zagrebu pri likom svoie jesenske skuoštine održane 14. XI. o g.. naročito me ie počastilo orosflaVom 35-^odišnrice moga orosvietnog n nacionalno? rada" Na «¡am dlan nroslave i nosliie toga čestitali su mi mnoon 1* 3-26, a brzojavni naslov Argut Čatežu, v Črmošnjicah. v Dobcrniču, v Dolžu, v Dvoru, v Mirni peči, v Št. Petru, v Prečni, v Stopičah, v Šmihelu pri Novem mestu, v Šmihelu pri Zumberku, v Toplicah, v Trebnjem, v Valti vasi 2 mesti, v Zagradcu 2 mesti, v Žužemberku 3 mesta, c) Za šol. upravitelje: v A j* dovcu, v Beli cerkvi, v Dolžu, v Hinjah, v Selih pri Hinjah, v Selih pri Šumberku. d) Za šol. upravitelja ali upraviteljico: v Pod» stenicah, v Poljanah, v Dolenji Topli rebri, v Žvirčah. — XIII. Srez Radovljica: a) Za uči» t e 1 j e : na Bledu, na Dovjem, na Jesenicah, na Koroški Beli, v Bohinj. Srednji vasi, v Kranjski gori. b) Za učiteljice: v Begunjah, na Bledu, na Dovjem, v Gorjah, na Jesenicah, v Kropi, v Mošnjah, v Bohinjski Srednji vasi, v Kranjski gori. c) Za upravitelje: v Kropi, v Bohinjski Srednji vasi. c/) Za šol. upravi« t e 1 j a ali upraviteljico: v Koprivniku, v Sv. Križu nad Jesenicami. — Koliko razredna je katera šola, je razvidno iz »Staleža učiteljstva in šolstva«, ki se dobi v Učit. tiskarni. — Podrob* nosti glede razpisa so razvidne iz Uradnega lista. LISTNICA UREDNIŠTVA —lu Tov. Radosjav Knaflič nam poroča. da ip na zadniem zborovanju pri okrainem učiteliskem društvu popolnoma iasno povedal da <;p niefova izvaiania glede ureievania »Učit Tov.« tičeio nie-pove^a članka »Proglas«, ki ga ie ori-rbčeval pred ookraiinsko sknnščino Ker nimamo vzroka dvomiti, dostavljamo to k listnici v predzadnjem »Tovarišu«. —lu »O oouku no oddelkih«. Vaš članek smo dali v ofepled poznavalcu, a ie stvarno oomanfkHiv. ?ato n>e moremo priobčiti. JAVEN POZIV. Ker skuša g. Jelene izpodbijati v „EDINSTVU" št. 3. od 8. dec. t. L moje trditve in navedbe v članku „Člani ožjega sosveta in gospodarsko stanje Pov. UJU" v 14. štev. Učit. tov. od 11. nov. 1.1. ga pozivam javno, naj me toži. Tiskovni zakon je dovolj strog in sem pred sodiščem pripravljen dokazati resničnost vseh številk in svojih trditev. V Ljubljani, dne 9. decembra 1926. IVAN DIMNIK. £ S £ £ SE £ g =r Rokotvorni pouk. Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini 33 SAGRIN" dr.1 O. I. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.) u/ mu ii/u/ \u u/u/ u/u/u/ u/u/vi/ mi m u/ u/u/ u/ m MUL! OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5'—. NOVA ŠOLSKA TABLA dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din. navadno vezane a 45.— Din in nevezane £l 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU. ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je izdal Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljub- ljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane. | ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. Novosti za jesen in zimo Vsakovrstno sukno za obleke in suknje v veliki izbiri. Najnovejši vzorci za damske plašče. Ugodni plačilni pogoji. Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. SHABERNE, ve,et"""iwa LJUBLJANA SOLIDNO BLAGO. NIZKE CENE. 3 3 3 3 J|__ winmn\n\mn\ii\>i\H\n\nyinn\mmmn\mmn\) MANU FAKTURA FRANJO MAJER MARIBOR GLAVNI TRG 9. 11= HBEB ■■ ■■■ Naročajte vsa tiskan tka dela za društva, šole, uradi 2 itd. itd. v Učiteljski tiskarni v l o jabljani! ■ ■B mmn ■■■ Jbbbb1