r==!=: = =: = =r=:rr=: = =r=:=:=:=:=:=: = = = = =r!=: = =2 = = r= = = = r=r5 = =: = = = = = =: = = = = =5=- = =-=-=r = = =- = =: = =:=: = =c —=-=-=-5- = =:
JUGOSLAVIJA
3o ljudje v emigraciji, ki enostavno ne morejo razumeti,kako da amo za Jugoslavijo, ko pa vendar v isti sapi razkrivamo slabosti prve in druge Jugoslavije; ne morejo razumeti, zakaj smo za sožitje s Srbi, ko pa jih nemalokrat obsojamo kot vodilni sloj v državi, jih obtožuje mo,kar počenjajo ali opuščajo v emigraciji, malodane norca brijemo iz njihovega kralja Petra, objavljamo "celo" kritični* članke o Draži Mi= hailoviću, pa spet .opozarjamo na nevarnsoti,ki sem jim mora izogniti tretja Jugoslavija... Nekateri pripisujejo to "sračje gnezdo" pred = postavki, da nimamo "linije", drugi, da se nočemo "nikomur zameriti", (čeprav se tako zamerimo vsem,) tretjim pa naše pisanje "imponira", a jih obenem'5?reseneča" .
Do vsega tega pač prihaja,ker je Klic Triglava Neodvisen časopis, ki ga ne veže noben program, nobena ideologija, noberP nazor, (nazor v tistem spačenem pomenu besede,ki smo ga poznali- v predvojnih letih, do ma in ki ga nekateri še zdaj s tako ljubeznijo gojijo v emigraciji.) Vezan je le, da kar najbolj objektivno poroča o različnih dogodkih,ne glede na to, če so ugodni ali neugodni, in da dopušča različne komen= tarje, p:ar naj bo to v uvodnikih uredništva ali v podpisanih prispev = kih različnih dopisnikov ali v pismih uredniku. Tako je pač čisto ne= mogoče, da bi^list bil "glajhšaltan" ali tla bi obveščal enostransko ali da bi^preprečevel borbo svobodnega mnenja. Tako je bralcem . mogoče slišati različne plati zvona, da si potem laže ustvarijo svojo sodbo. Kar'zadeva, uredniško smer, ki je redno izražena v uvodnikih, ne trdi= mo, da je llioova misel tekla vseskozi £0 isti tračnici. Io je nemogo č§,ker list,ki ga predstavlja uredništvo, ni nezmotljiv in je v pismih .podvržen kritiki. Vendar po smo se tekom vseh malodane doseti^lct iz hajanja držali nekih temeljnih točk, ki*smo jih cd časa do časa znova predelali, a smo jih spet in spet potrjevali. *'
In ena takih temeljnih točk, kot jo zastopa uredništva, j e Jugosla vija. Dane bo nesporazuma, spočetka pribijemo, da nima naša zamisel Jugoslavije nič skupnega s tistimi režimi,ki smo jih poznali med obe= ma vojnama ali pa ki tare donos osemnajst milijonov jugoslovanskih dr žavljnnov. Kljub tem'rr ežimom, ki s*d povzročili toliko gor j a, k er so pač preganjali svobodo, smo še vedno za. Jugoslavijo. Zakraj?
_ .Na to vprašanje gledamo realistični. Odločilna zn tako stališče ni kakšna jugoslovanska ideologija, niti doktrina 0 enem ali več naro dih, o skupnem izvoru ali sorodnosti jezikov in podobno. To so sicer cini telji, ki jih kaže jemati v obzir, v preteklosti nli sedanjos ti*to da za nas ti niso odločilnega pomena. Na celotno vprašanje gledamo zgolj iz političnega vidika, to je iz vidika koristi,ki pa nas ne,ed= vezujejo, da bi se smeli posluževati nemoralnih sredstev.
Po tolikih debatah in prepirih,»vse od ieta 191$..dalje, čutimo, dn to osnovno vprašanje medsebojnih koristi ni bilo dovolj upoštevano. In vendar se nam to zdi edina osnova, ki more biti vsem skupna, k«r predstavlja tisto soodvisnost različđih partnerjev, .ki .je tako neob = hodno potrebna za nastanek, obstoj in napredek sestavljeno države odn. države,ki jo sestavljajo ljudje tako različne preteklosti. K0 bo vsak do gledal na to vprašanje z vidika koristi, ki jih more imeti od skup ne države, odnosno z vidika škode, ki jo lahko utrpi br,ez skupne »drža Vel',P°'tefn	ne^'	imenovalec, ki bo omogočal konstruktivno
Seveda ge treta te koristi od skupne države jemati v širokem ot= segu. Ne moremo jih gledati zgolj notranjepolitično, pa. pri tem pre = zr°ti zunanjepolitične oinitelje - ali obratno. Ne moremo sanjati o južnem tržišču, pa zanikati gospodarsko povezanost.sever.i^z jugom in juga s severom. Ne moremo stremeti samo za zaposlitev naše odvišne delovne, zlasti inteligenčne sile, a se oloenem proti ostalim obdati s kitajskim kulturnim zidom. Ne moremo Jugoslavijo sprejemati zgolj v obrambnem smislu, v finančnem jo pa odklanjati... V poštev je treba je mati celoto. Treba je biti za vsako korist nekaj žrtvovati, nekaj od= stopiti, nekje popustiti, ker ni na svetu države ali zveze, kjer bi le eni dajali, drugi pa le prejemali. Ob takem tehtanju "za" in "pro= ti", bomo zlahka prišli do zaključka, da bodo koristi vsakega Partner ja daleko večje od žrtev, Če se bomo zadeve lotili računsko in ne i = deološko, zgodovinsko ali kakorkoli že druaače. Naši narodni interesi nam narekujejo sodelovanje, sožitje s Hrvati in Srbi, kakor tudi njim narekujejo njihove lastne koristi sožitje med seboj in z nami.
To so razlogi, zakaj se razhajamo z onimi, ki zastopajo samostoj no slovensko državo, čeprav nas sicer marsikaj druži, kot je nedavno ugotovila "Slovenska pot". Hočemo pa biti tudi iskreni in povedati,da vidimo stvar samostojne državo v mednarodni politiki kot izgubljeno stvar, ker ga ni odgovornega politika v Londonu, Parizu ali Washingto nu,ki bi zagovarjal razbijanje obstoječih držav in ustvarjanje novih mednarodnih vprašanj.
Na jasnem smo si, da se v mednarodni politiki praksa kravjih kup čij še dolgo, dolgo ne bo končala in da se ji lahko upirajo le večje in notranje konsolidirane državne tvorbe ali pa take državice,na kate .rih obstoju s* velesile ali sosedje na en ali drug način zainteresi= rani. Ker Slovenija, .Hrvatska in Srbija ne bi prihajale v nobeno kate gorijo, je jasno,da moramo iskati rešitev v večji skupnosti. Pri tem T»r ne pozabimo, da so Združene evropske države san daljne bodočnosti in da bo treba ureditiprej račune z Rusi ih rešiti usodno vprašanje dveh "Evrop", kar pa lahko traja lepa desetletja, preden bo sploh mož no realistično misliti o eni, združeni Evropi. Toda o tem spet ne bo= do odločali samo,neposredno prizadeti,ampak bo spet odvisno,kako se bosta zmenili Amerika in Rusija. Tudi si ne delamo utvar,da bo nemško vprašanje kdaj rešeno. Nem-ci so sredi vrope in s tem, računajmo.
Kaj naj bo cilj slovenske politike? Ob najmanjših žrtvah ohrani= ti naš narod in našo zemljo* Sodimo,da je to moč doseči :v največji me ri v skupnosti s Hrvati in Srbi. Kaj bo čez sto ali deset let,danes nima smisla razpravi j a ti,ker je p^va naloga,da teh sto ali deset let kot nerod najprej preživimo. Öas se ni ustavil in razvoj ni krenil na zaj, če je nekaj ti*#č ljudi odšlo v emigracijo, pa čeprav se naziva= jo "sel narode". Politika še vedno ostane kombinacija možnega in r.e fantaziranje o idealnem.	. . .
-VISOKA POLITIKA"
Nedavno nam jo prijatelj našega lista omenil, da se n.u ne zdi' posrečeno, da Klia Triglava toliko piše o "visoki politiki",o kateri da človek pač lahko bere pt vse> važnejših svetovnih časopisih.Pq njegovem mnenju bi morali postavljati na prvo mesto naše slovenske proble me,(čeprav tudi samo emigrantsko,) ter skupne jugoslovanske.
Prav nič ne dvomimo v dober namen te kri tike,vendar pa se z njo ne strinjamo, f visoki politiki pišemo pač zato in le tedaj,kadar je v zvezi s svobodo našega narpda, s svobodo Jugoslavije, Da je to vpra šenj c življenjske važnosti za naš n*rod, in ne razna emigrantska vpra sanja, nam menda riihče ne bo zanikal. Priznamo, da so mnoga svetovna vprašanja por»čana ali obielana v svetovnem tisku, toda dodati je tre ba,da je tr moč najti predvsem v težjem tisku,ki pa iz enega ali dhu=-gega razloga večini emigrantov enostavno ni dostopen.Naš prijatelj kri tik ima seveda tr prednost, da živi v eni od prestolio z ap o dne g a sveta, d'a ima na razpolago omenjeni tisk in sorazmerno tudi več čnsa kot ve= čina emigrantov,da ga pozorno spremlja. Njegovega primera enostavno ni moč prenesti na večino naših bralcev. Zato se na™ zdi,da je naloga našega lista, «la čitateljem posreduje vsaj v izvlečkih to "visoko poli tiko",ki v večji ali manjši meri zadeva tudi naš narod.
. Ne dornišljamo si, da moremo s svojim, komentiranjem v oLlikovn* .rev= nem emigrantskem listu kakorkoli vplivati na t*. "visoko politiko".To i= tak nikdar ni Lila naloga Klica Triglava,ki je pisan v slovenščini za slovenske (in jugoslovanske) Lralce. Toda prepričani smo pa, da. s poroča njem in svojim, komentiranjem "visoke politike" vršimo dvoje: prvič, orno gočarno pismeno ali ustno razpravo ali vsaj razmišljanje med svoLodnimi Slovenci (in Jugoslovani nasploh) o teh vprašanjih in tako doprinašamo svoj del za lažje politično delovanje naših političnih organizacij,saj se lahko politični delavci,ki bero Klic Trifrlava in uredništva drugih listov,ki ga prejemajo v zameno, s tem okoristijo, - kot se okoristimo mi sami,ko prebiramo druge liste; drugič, omogočamo, vzdržujemo in dvi gamo politično vzgojo,ki je na dolgo dobo predpogoj ne samo pametne politike kakes-a naroda ampak tudi predpogoj zdrave demokratične družbe.. Ob. tem smo uverjeni, ds ima neodvisni tisk pri tem. še posebno, dasi če sto sila nehvaležno vlogo.
Te misli iso nam prišle v stroj,ko smo se odločili, da bo ^o ol^avili povzetek nedavnih predavanj a-.Georgea Kennana,ki jih mislimo kasneje tudi komentirati. Cisto mogoče je, da «e z gornjimi izvajanji kdo od bralcev ne bo strinjal; veseli bomo, če nam bo sporočil svoje mnenje in dovolil,da ga - čeprav nepodpisanega - objavimo. Kljub tej možnosti pa smo vendar bili mnenja,d* so Kennanova predavanja prinesla toliko življenja v zapadno politično inercijo,da se nam zdi vredno,toga moža na kratko predstaviti.
GEORGE KENKIAN
Je poklicni ameriški diplomat; nazadnje je bil načelnik ameriške= ga Urada za politična planiranj e,ki ga je sam formiral potem,ko je za= pustil mesto veleposlanika v Moskvi. Ko so prevzeli «blast republikan= ci, se je postavil po robu Poster Lullasovi politiki "osvobojevanja" in "masovnega povračila" ter se umaknil na univerzo Princeton ,kjer preda va zgodovino. Njegovo ' pozüanje Rusije, njenih vprašanj in ljudi,pa tu di marksizma-leninizma, je vsekakor edinstveno, lasi mu njegov nekda = nji šef lean Acheson ,ki je sicer njegov dober prijatelj, očita,da ni nikdar dojel stvarnosti odnošejev med velesilami ampak da je vse to gledal z nekakega mističnega stališča, vendar ni moč zanikati,da je bi la Kennanova kritika lullesovega "osvobojevanja" .točna, pravilna, ker ni Dulles s to politiko dosegel čisto nič drugega,kot dn je prizadetim narodom vlival prekomerno upanje,ki se je v kritični uri izkazalo usod no; enako je politika "masovnega povračila" pripeljala v popolno poli= tično neučinkovitost. Prav primer Madžarske,ki nam je najbližji, je po kazal verjetno točnost Kennanovih izvajanj,na katera smo pred letom v Klicu že Tpczarjali. Njegova "linija" bi na kratko bila ta~le:
"Legalistično" stališče v mednarodnih odnosih ali politiki nujno pelje v "moralističnega", ki zahteva od "kršitelja zakona" brezpogojno predajo,kar potem vsak resnejši spor nujno pripelje v totalno vojno.
Takšno "legalistično" pojmovanje kakega napada le povzroči, da je pozornost obrnjena na najmanj verjetno obliko .komunističnega napada,to je na vojaško kršitev državnih meja, odvrnjena pa je od verjetnejših načinov prevrata.
Po Kennanu,mednarodne ustanove ne morejo uveljaviti svoje volje proti kakšni uporni velesili,kar je dokazal primer Madžarske. On je mne nja, da nudi klasična diplomacija, zasnoven« na odkritem priznanju nacio nalnih interesov, še vedno največ upanja.
Kennan jc mnenja,da morajo biti moralne odločitve zasnovane na re= alni podobi sveta ne pa na "moralistično" popačeni. Stvar Vzhodne Evro= pe mu je pri srcu, toda mnenja je, da "osvoboditve" izpod sovjetskega jarma ni moč doseči z grožnjami in vpitjem ampak samo kot del realistič nega diplomatskega kompromisa, medtem ko osvoboditev kakega narada iz = pod lastnega totalitarnega režima sploh ne more biti neposredni cilj zunanje politike ampak le rezultat njegove (narodove) lastne akcije pod ugodnimi mednarodnimi pogoji.
To poslednje se 'je najbolj oČitovalo v madžarskem primeru, ko je ves Zapad stal brez moči, ker ni prej dosegel, da bi ugodni mednarodni pogoji, to je umik sovjetskih čet, omogočil lastno madžarsko osvoboditev.
UREDNIŠTVO
'RDEČA PRAVICA
SODSTVO KOT ORGAH VLADAJOČEGA RAZREDA V JUGOSLAVIJI (Od posebnega dopisnika)
Revolucija, ki je v Jugoslaviji potekala vzporedno z osvobo~ dtlno borbo, je do temelja pretresla vse predvojni jugoslovanski pravosodni. si. s tem. Ze med vojno so na osvobojenem ozemlju nastajale nove ob-Ibke revolucionarnega sodstva, ki so se bistveno ločile od pravosodnih ustanov stare .,države. ^Po osvoboditvi je to "partizansko sodstvo" tz<7u-bilo svoj začasni značaj in je vzporedno z ostalimi ustanovami nove oblasti dobilo trdnejše oblike, prilagojene nalogam, ki so se postavljale pred pravosodne organe.
^	< V prvi dobi po dejanskem prevzemu oblasti po vodstvu narodno-
osvobodilnega gibanja je jugoslovansko .sodstvo še nosilo izrazit nečat revolucionarnosti, saj se ga KPJ. v polni meri nosiužtla za dovršitev revolucije._Sodišča so-odigrala važno vlogo pri likvidaciji nasprotnikov nove oblasti. Z njihovo pomočjo se je izvršila tkzv."prva ekspropriacij a kapitalistov , ko so pod provtezo obsodb zaradi sodelovanja z okupatorjem razlastili skoro vsa večja zasebna premoženja svojih nasprotnikov in s katero.so bili položeni prvi temelji kasnejše občiljudske (t.j.Državne; imovine. ^Delo sodišč pa qv bilo. t^rat revolucionarno samo po svojih nalog, marveč tudi po svoji vsebini. Primer za to je dopustnost analogije v kaznenskem pravu, na temelju katere so • softišča po lastnem prevdarku -dejansko po političnih potrebah - obsojala tudi za dejanja, ki v kaznenskih«zakonih sploh niso bila predvidena Rot kazniva dejanja. Analogijo v kaznenskem pravu odklanja vsaka pravno urejena država in jo
je opustila tudi FLRJ, čim je dosegla določeno stopnjo notranje konsoli-dacij e.	.
K° je notranji razvoj v povojni Jugoslaviji prešel iz razvoi-ne^faze borbe^protL pristašem stare ureditve v dobo, ko je dobila nova trd^eJ?® Pravne temelje, so postala sodišča eden najvažnejših or-?anov za utrditev in okrepitev oblasti vladajočega razreda, s katerimi
dnrm?8°Ce nJst°Plt5:. tud!' Proti nasprotnikom v lastnih vrstah. Od£0d poudarek _na zakonitosti., ki se med temeljnimi načeli sodstva v FLRJ omenia 1>0-' oj	na prvem mestu, odtod smotrno urejen sistem raznih med seboj
povezanih organov pravosodja, odtod veliko zakonodajno delo na raznih področjih pravosodja. FLRJ j e končno dobila Kazenski zakonik (l95l) in Zakonik o Kazenskem postopku (1953), s čimer*j e dotedanja ureditev kazenskega sodstva izgubila značaj prehodnosti. Delo na civilrTi zakonodaji pa poteka mnogo počasneje, ker ta del pravnega področja za vladajoči razred pac ni tolikšnega pomena.	.
_	Teori j a
Glavna načela, na katerih je po besedilu ustave in zakonov zgrajena pravosodna organizacija v FLRJ in po katerih, naj bi ta poslovala, so dejansKo načela stroge zakonitosti in nedemokratičnosti v sodstvu. Jstava in temeljni zakoni pribi jajo•načelo zakonitosti in enakopravnosti ho?JfYMalH0V Pred	načelo neodvisnosti sodnikov in načelo udelež-
’ Jndstva v sodstvu,^izvedene z ustanovo sodnikov porotnikov. Strona zakonitost in demokratičnost sodstva naj bi prišla dp .izraza tudi v or-ganizacij 1.in_medsebojni povezanosti raznih pravosodnih organov. Naloga tožilstva je - da toži, odvetništva - da brani, sodišča pa - da razsota v sporu, ki se odvija med tožilstvom in obrambo. Cisto upravni organi, kot so Tajništva za notranje zadeve. Ljudska milica in Uprava državne varnosti (UDBJ, imajo v kaznensko-pravnem postopku zelo podrejeno vlopo, j j e reme preiskave po novez kazenskem .postopniku naloženo v glavnem preiskovalnemu sodniku, sprožitev kazenskega pregona pa izključno tožil-
S L vLi o
Drugo pa Je vprašanje, kako so ta načela dejansko izvedena.
Praksa
V državi z izrazito diktaturo je razredni zračaj sodstva popolnoma jasen. To velja tudi za FLRJ. Po sami marksistični doktrini ‘jo drsava samo orodje vladajočega razreda, ki izvršuje najdelikatnejše naloge oas preko sodioče, Z njimi uničuje svoje odkrite in prikrite nasprot-v i utrjuje in krepi svojo obl 0.3 t in zavija vse te svoje akcije v plasc dosledne zakonitosti.
. , vPomen, ki ga vladajoči razred v FLRJ pripisuje sodstvu, je razviden se iz same izbire sodniškega kadra« Ta je mnogo na.tančnejša kot v katerikoli drugi panogi oblasti, natančnejša celo kot izbira oficirskega kadra v JLA. Po dokončani fakulteti mladi pravnik sploh ne dobi dvoletne obvezne sodne prakse, če ni stoodstotno zanesljiv. Vsako LzvoUtev za sodnika (sodnike volijo ljudski odbori oz. iz njih sestavljena posebna volilna telesa, sodnike Vrhovnih sodišč pa republiške skupščine) predloži Sekretariat za pravosodno organizacijo, ki vodi najnatančnejšo politično evidenco kadrov. Vedno redkejši so primeri, da je mlad pravnik, ki ni.komunist, izvoljen za sodnika. Pri starejših sodnikih so manj natančni. To zato, ker so bili v prvi dobi po osvoboditvi nujno potrebni,^ da se je sploh lahko zagotovila kontinuiteta sodne službe, kajti KP takrat skoro ni imela nobenih lastnih kadrov, sposobnih za pravosodno službo. Sicer pa so se ti stari sodniki, ki so po osvoboditvi ostali na svojih mestih, izkazali: kot verni slu^e nove oblasti, kar je sploh značilno za večji del birokracije, ki je izšla iz stare Jugoslavije.
.	Pri taki izbiri kadrov je praktično skoro nemogoče pričakovati, da bi se kale sodnik uprl in razsodil v posameznem primeru	drugače,
kot pa so od njega pričakuje. Ce pa se le kje pojavi kak	količka!
pomemben odpor - primeri, so bili zelo redki - potem se tak nepokomež takoj likvtdtra. Po navadi pride do ostrega napada v časopisju, za nlim ga povzamejo razne politične ali na pol politično organizacije (Zveza Borcev, sindikati, SZDL i.pd) konča pa.se z odpokticom po tistih Ijud-v9d^orlh» 50 sodnika izvolili. Pri tem pa se nadrejeni organi sodisc in pravosodnih ustanov skrbno drže ob strani, da bi načelo neodvisnosti sodisc formalno ne.bilo v ničemer prizadeto. 0 kaki stalno-t0<^\k0V> kl YeL ,a v.večini pravno urejenih držav za neobhoden po-rcd^fsa funkcconiranj a sodne službe in nepristranosti sodišč, ni"v FLRJ niti govora.
.	tudi diugače je načelo nepristranosti sodišča redno kršeno
v ?arn<rm postopku. Sodnik se na.obravnavi redno postavi na stran to,,ilca in je vse njegovo delo usmerjeno v to, kako bi opravičil obtožbo in utemeljil obsodbo. Obtoženec so torej nahaja dejansko v položaju, da velja za krivega vse dotlej, dokler on sam ne dokaže svoje nodložno-stl. Seveda pride tako stališče sodnika-predsedhika senata do izraza predvsem v politično važnih procesih, dočim je v običajnih kriminalnih zadevah mnogo bolj nepristranski.
Jasno je, da je zato skoro nemogoča uspešna obramba. Na obravnavi branilec še daleč nima istih pravic kot tožilec. Njegovih predlogov v korist^obtoženca sodišče najraje sploh no upošteva. Oim gre za obrambo količkaj politično pobarvanih zadev, branilec sploh ne°smo pobijati tožilca in je njegova vloga omejena le na navajanje okolnosti,ki naj se upoštevajo za odmero milejšo kazni. Posebno mučen je prizor če je predsednik senata.bivši tožilec (iz tožilstva še jo rekrutiralo mnogo sodnikov), ki svojo prejšnje funkcije ne moro pozabiti in obtoženca zmerja, ga skuša zasmehovati, ter mu marsikaj za obrambo pomembnega sploh ne pusti povedati. Go pa je odvetnik - takih je itak malo le prekorači dovoljeni okvir obrambe in brani svojega klijenta požrtvovalno ne glede na eventualno interese političnih forumov, pa ga ti slej ali prej onemogočijo. Tudi v takem primeru sledi običajno na branilca grob napad v dnevnem časopisju.
. v	^ tem, kako^so v sodni praksi izvaja načelo enakopravnosti
državljanov prod sodiscom, naj lepšo priča dejstvo, da so smatra kot olajševalna okolnosti prvovrstnega pomena udeležba v NOV in sicer tudi
prt najtežjih popolnoma kriminalnih primerih.
Izigrava sc tudi načelo udeležbe ljudstva v sodstvu5 o katerem se toliko^govort in piše. Zc izbira sodnikov porotnikov - predloži-j° politični forumi - je taka, da se zagotovi absoluten vpliv pred-sednLka sonata, ki jo poklicen sodnik. Za porotnike so skoro izključno izvoljeni borci iz HOV in sicer ljudje skoro brez izobrazbo, ki so v pravno naravo stvari, ki jo obravnajavjo, sploh no morejo poglobiti. Sicer pa so običajno na sodbi nezainteresirani in sc brez ugovorov pridružijo mnenju predsednika sonata. (Jo pa ta spozna, da obstoji nevarnost da bi pri glasovanju o krivdi ali kazni ostal v manjšini, pa enostavno prekine razpravo zaradi dopolnitve dokaznega postopka, jo preloži za no določen oas ter povabi za drugič bolj pokorne porotnike. Primeri, da pride do nesoglasja mod predsednikom sonata in sodniki porotniki so sicer redki, pojavljajo pa sc tu in tam zlasti pri zadevah gospodarskega kriminala, pri katerem preprost človek včasih res no ve, v čem nai bi obstojalo kaznivo dejanje.
.V primerih pa,^katero smatrajo politični forumi za posebno pomembno m v katerih hočejo že vnaprej zagotoviti takšno ali drugačno obsodbo, pa je na majhno intervencijo kake politično osebnosti postavljen posebno sposoben tožilec-oksport za zastopnika obtožbe in sostav-jen.posebno zanesljiv sonat. Prav tako pa je tudi glede postopanja proti osebam, katero hoče zaščititi: z intervencijo sc doseže pri tožilstvu umik obtožbe.
Velike in male ribe
Razredni značaj sodstva v FLRJ prihaja do izraza lepo tudi v tem, kaj sc v gotovem časovnem razdobju smatra.za glavno nalogo pravosodnih organov. Takoj po osvoboditvi je bila doba političnih procesov* za njo je sledila vrsta procesov proti katoliški duhovščini. Ko je sma-nato oblast za svojo glavno nalogo socializacijo kmetijstva in ie vršila neuspel poskus s kmetijskim zadržništvom, je bila glavna ost sodisc usmerjena proti kmetom - "kulakom", ki so niso hoteli vključi-i v zadruge, kasneje pa proti tistim, ki so iz zadrug izstopali (pro-cesi proti razbijanju zadrug). Zdaj pa je glavna naloga sodišč podpora oblasti v borbi proti gospodarskemu kriminalu (vzrok: nizka zavest vodilnih gospodarskih uslužbencev), ki je ena resnih ovir za dose^okoltč-aj znosnega zivljenskega standarda. Delo sodišč ima spet kampanjski značaj. Zaželene so ostre^obsodbe, glede katerih se često pretirava.
ove &^pa ta kampanja pušča glavne krivce, ki so s svojo nesposobnostjo povzročili, da se j e gos-odarski kriminal tako razbohotil, ob strani. Osebnosti, ki so politično eksponirane, sploh.ne obtožujejo. Najlepšt primer za to je pred leti bila bila afera na ljubljanski občini, ko načelnika gospodarskega odseka Kreseta, pod čigar neposredno kompe tenco so se^vrsile vse znane sleparije, enostavno niso obtožili, ker je stal politično pač previsoko.
SOCIALNI SKLAD
V mesecu decembru je bila po= moč v znesku L 4.10.0 poslana g. A.H. na Dunaj
Naslednje je obračunsko poroči lo Socialnega sklada za leto 1957:
Dohodki: Prenos iz leta 1956. j e
znašal.......L 21.19. 3^
Darovi L 19. 5. 0 __
______Skupaj L 41. 4. 5 Vo
BM/ TRIGLAV - London-wc-i.
Izdntkij_ Pomoč petim osebam, kot je biTö posamič poročeno v Klicu Triglava; skupaj L 18. 5, 0 Pisarna	3.	5
Poštnina....10. 4
Skupaj h 18.18, 9 ^2
5tanje imovine dne 31.XII.1957. je "bilo P 22. 5. 6
PREJELI SMO "Slovenski visoko šol ski zbornik 1957",ki so ga zbrali in uredili B.Pistivšek,E.Gobec in M .Bregant.
RUSIJA, ATOM IN Z A PAD
(Danes objavljamo povzetek prvih treh predavanj, ki jih je nedavno imel na britanskem radiu g.George Kennen, bivši ameriški veleposlanik v Moskvi. Drugi del, zaključek, bomo objavili meseca februar j a. Uredništvo.)
I .NOTRANJI POLOŽAJ V SOVJETU!
Priznati moram, da je sovjetski gospodarski napredek v poslednjih dvanajstih letih presegel vsa mo j a 'pričakovanj a. V tej kratki dobi so sovjetski ljudje izvršili program inustrializacij e, ki je napravila iz Sovjetske zveze drugo najmočnejšo državo na svetu kar se tiče industrijske proizvodnje, v produkciji vojaškega materijala pa približno e-nako močno kot so Združene države. Izstrelitev "sputnika11 je bila samo dramatizacija tega vidnega gospodarskega uspeha.
Medtem ko gre sovjetskim voditeljem in sovjetskemu ljudstvu občudovanje za to, kar so dosegli, moramo paziti, da ne pretiravamo pomena tega napredka, ker se je vzpon sovjetskega gospodarstva izvršil istočasno z vzponom gospodarstva drugih držav. Absolutno vzeto je v isti povojni dobi proizvodna sposobnost na primer Združenih držav bolj na-rastla kot pa Sovjetske zveze.
Ko pa gledamo notranje sovjetske razmere s političnega vidika tedaj postanejo stvari mnogo bolj negotove. Tu se pojavljata v prvi vrsti dva problema. Prvi je razdelitev oblasti med člani naj višje grupe in njen prenos od ene grupe na drugo. Drugi je zadovoljitev zahtev ljudstva, v prvi vrsti akademske mladine in kulturne inteligence, po večji svobodi misli in izražanja.
V dobi po Stalinovi smrti Kruščev ni ,imel druge izbire, kot da deli oblast da tako sistemu omogoči preživeti udarec, ki ga je provzro-Čila Stalinova smrt. V zadnjem času se je skušal otresti tega partnerstva in potrditi nadmoč partije nad ostalimi elementi, a obenem okrepiti svojo osebno nadvlado v partiji sami. Dilema iste vrste obstoja tudi v odnosih med režimom in ljudstvom. Misleč da bodo odpravili vsaj nekaj od zlih posledic brezobzirnega zatiranja intelektualne in umetniške delavnosti, so Stalinovi nasledniki najprej napravili nekaj zmernih koncesij čustvom inteligence. Rezultat teh koncesij je bil v glavnem, da se je odkrila vsa globina nesreče teh ljudi in izredna mera, do katere se marksistična in leninistična ideologija izgubila svojo moč nad umom in us-stvarjalnimi izpobudami. Prestrašeni nad tem, kar so videli, so se sovjetski voditelji pred kratkim potegnili nazaj in napravili nespreten napor, da vzpostavijo neke vrste stalinistično kontrolo na kulturnim življenjem.
Kaj pomeni oblika notranjih realnosti v Sovjetski zvezi za nas na Zapadu? Vzemimo na primor gospodarski napredek. Sovjetska vlada seveda ni izgubila nobeno prilike, da no bi kovala dobička za svoje uspehe v politične namene. Prizadevala si je prikazati kot konkurent zapadnih držav v industrijskem napredku in dokazati vsak element svojega ekonomskega napredka kot zmago svojega gospodarskega sistema in kot poraz za-padnega sveta.
0 vojaškem problemu bom govoril kasneje. Tokrat naj le omenim, da nerazumem tistih, ki vidijo v vsakem dokazu sovjetskega gospodarskega in znanstvenega napredka, udarec na račun zapadne varnosti. Maša naloga ni več, preprečiti ljudem pridobitev možnosti da nas uničijo; za to je prepozno. Naša naloga je, preprečiti jim, da bi imeli bodisi namen bodi-željo to storiti. Nekateri bodo rekli', toda če Rusi dobo ekonomsko tekmo ali ne bodo ljudstva v zaostalih deželah pričakovala od njih in no od nas gospodarsko vodstvo, in kaj bo potom z nami? Tokrat naj le omenim, da bi bilo zelo nevarno misliti, da mora naša varnost biti odvisna od tega, če bodo Sovjeti prevzeli svoj delež pri tej pomoči in v gospodarskem vodstvu. Ljudje se bodo morali učiti od Rusov enako kot od nas, in v mnogočom naš sistem, ki jo zasnovan na naših posebnih zakonskih in trgovskih tradicijah, ne bo prikladen za probleme ljudi drugod, kjer bodo Rusi mogoče imeli kaj več nuditi.
Seveda mi na Zapadu konkuriramo z Rusijo, toda to ni konkurenca, kot si jo predstavi jajo oni. Mi ne stremimo za istimi cilji. Mi ni~ smo na isti stopnji razvoja in naše naloge iz daleka niso podobne. Pra-va^konkurenca loži v tem, da vidimo, kdo sc bo pomaknil hitreje in z večjim uspehom k rešitvi svojih lastnih problemov in izpolnitvi svojih posebnih idealov.
Zato bi priporočal večjo opreznost v presojanju notranjih dogodkov v Rusiji. Njihov svet ni naš svet, njihova usoda mogoče ni vedno diametralno nasprotna naši. Naš problem se nanaša na zunanjo politične ukrepe sovjetskih voditeljev.
II.SOVJETSKO MIŠLJENJE IN SVETOVNA STVARNOST
Vsi poznamo neizprosno sovraštvo do Zapada, ki je vedno navdajalo sovjetske voditelje. Mislim, da jo treba najprej najti razloge za to, preden lahko koristno razmišljamo o tem, kaj naj Zapad stori.
Zadržanje sovjetske vlade je bilo vodno izraženo v ideoloških izrazih. Na Zapadu je prodvladovala splošna težnja, zavreči ta ideološki žargon, prezreti njegovo politično vsebino in implikacije ter za tem videti nič drugega, kot primitivno željo za vojaško osvojitvijo,ki jo bila zamišljena kot odločenost Sovjetske zvezo pregaziti Zapadno Evropo s silo orožja takoj, ko bodo vojaški pogoji ugodni. Smatram, da j o to netočno, kar nam lahko prinese dokaj škode. Niso grozili z vseobsegajočimi vojaškim napadom. To je bila politična in vojaška grožnja, bolj politična kot vojaška, grožnja, ki je bila neposredno povezana s slabostmi v naši zapadni civilizaciji sami. Ljudje so začeli verjeti, da če dokažemo, da smo zadosti močni, da odvrnemo vojaški napad, oziroma če bi mogli pomiriti sovjetsko sumnje, kar se tiče naših namenov, da bi se vsa situacija naenkrat razčistila in hladna vojna bi bila končana z eno potezo. Kot višek tega zadovoljivega razvoja so si ljudje zamišljali neke vrste sestanek najvšjth predstavnikov držav, kjer bi sc odpravili zadnji nesporazumi in napravili sporazumi za bodočo miroljubno sodelovanje. Dvomim v vrednost razgovorov mcd: najvišj trni zapadnimi državniki in sovjetsko vlado. Edino koristno, kar jim lahko rečemo,j c kaj bi mi bili pripravljeni ali ne bi bili pripravljeni storiti v gotovem položaju. Tako oni stvar razumejo. Toda da; jim to poVeš, pa ni treba fizične prisotnosti nekega- predsednika države ali vlade. Poti k varnem in upapolnemu položaju v svetu ne bomo prehodili s kakimi ogromnimi koraki. ^Ravno nasprotno; če naj se napetost med Rusijo in zapadnim svetom zmanjša, potem se mora ta napetost zreducirati na manjše sestavne dele, to je na specifične probleme, od katerih se mora vsak tretirati empirično in po svoji vrednosti tako, da dospemo do kompromisa in prilagoje-vanja, in ki naj bodo kar se le da pomirljivi.
Mnogi bi radi prezrli politična vprašanja s tem, da sklenejo pogodbe za splošno razorožitev. Velike simpatije imam za prizadevanja tistih, ki so delali tako težko, da bi do tega prišlo toda ne verjamem da diplomacija kaj mnogo obeta. Res: je da oboroževanje samo po sebi predstavlja izvor napetosti, toda do tega je prišlo zaradi političnih razlik.
Naj se vrnem k sistematičnemu sovjetskemu ponarejanju realnosti našega sveta in njenega namena. Zdi se mi da enostavno ne moremo prezreti tega. Velika napaka je zavreči sovjetske laži kot "navadno propagando" in izjaviti, da so preneumne in premalo važne, da bi jim odgovarjali. Ne bi smeli pozabiti, da tisti, ki izrekajo te fantastične trditve, verjamejo vanje in da jim enako tisti, ki jih slišijo,tudi delno verjamejo. Pametna zapadna politika naj stremi da prav nobena laž ali ponarejanje resnice s sovjetske strani ne ostane brez odgovora. To bo dolgočasno. Mi stvari radi ne ponavljamo, toda tega ne smemo prezreti. Resnica ne bo odnesla zmage nad zmoto zaradi svojih oblik,ampak mora biti vneto propagirana. Rekel sem, da ne bo ničesar, kar rečemo sovjetskim voditeljem v teku nekaj dni, spremenilo njihove mentalitete. Toda obstojajo stvari, ki jim jih lahko rečemo vsak dan leto za letom; to jim bo otežalo prezirati razliko mod tem, kar je resnično in kar ni, in bo omejilo njihovo uporabo laži kot orožja njihove politike.
III.VPRAŠANJE VZHODNE IN SREDNJE EVROPE
Ne vem za nobeno drugo resno vprašanje, kt bi obstojalo med Rusijo in Zapadom razen tistih, ki so nastala naravnost iz načina,kakor je bilakončana pretekla svetovna vojna. Zaradi časa in enostavnosti se bom omejil na Evropo, dasiravno se bo mnogo toga, kar bom rekel, nanašalo tudi na Daljni vzhod. V Evropi se naše težave skrčijo na področje ruskih satelitov in na Nemčijo.
Menda mi ni treba iti v podrobnosti, kar se tiče satelitov. Kot veste so moskovski voditelji poizkusili odpraviti nekaj škode, povzročene od^ Stal jinovega brezobzirnega političnega pritiska in ekonomskega izkoriščanja. Prvi učinki te politike popuščanja, dokazanega po neredih v vzhodni Nemčiji, na Poljskem in končno na Ogrskem niso bili, da so se ljudje pomirili z dejstvom sovjetskega gospodarstva, ampak da so odkrili resnične globine njihovega nemira. Sovjetski voditelji, presenečeni in vznemirjeni nad tem kar so videli, niso videli druge alternative v interesu svoje lastne in vojaške sigurnosti, kot da v Mi deželah spet ostro omejijo gibanje k večji svobodi, in da se za vsiiitev teh o-mejitev zanašajo na uporabo ali prisotnost svojih čet.
Tako je nastal izredno nesiguren položaj, ki je nevaren in in nezadovoljiv z vsakega stališča. Položaj ni danes v satelitih in posebno na Poljskem niti popolnoma stalinistična nadvlada niti resnična nedovisnost. To ne more ostati dolgo časa. Ali bo prišlo do nddaljnih nasilnih človeških naporov, da se s svojimi rokami dokopljejo do neodvisnosti, ali pa se bo začel proces resnične prilagoditve dejstvo sovjetske nadvlade. Ce se zgodi prvo, bi mi na Zapadu lahko bili postavljeni spet pred dilemo, ki smo jo preživljali lani za časa ogrskega-u-pora, in vsakdo, ki mu j e.stabilnost položaja na svetu količkaj pri srcu, mora goreče moliti, da se kaj takega ne zgodi. Druga, verjetnejša, alternativa pa ni nič manj ustrahujoča. Oe položaj še v bodoče ostane kot je sedaj, bo moralo priti do neke prilagoditve s Strane' ljudi v^Vzhodni Evropi. Oe spomin ali celo up na neodvisnost res ugasneta v dušah ljudi, ne bo zanje več pomoči, in zmaga Moskve bo popolna. Vzhodna Evropa bo potem za vedno izgubljena za Evropo in z"njo tudi možnost vsakega normalnega sodelovanja v mednarodnem življenju. Ne vidim druge rešitve tega problema kot da sovjetske trupe čim preje zapu-ste. Vzhodno Evropo.
(Nadaljujoč svoja izvajanja Kennan podaja svoje zamisli medsebojnega umika ameriških čet iz Zapadne Evrope in sovjetskih iz Vzhod-Ne Evrope, kar mogoče ne bi samo pospešilo rešitve nemškega problema ampak tudi privedlo do popolne evakuacije sovjetskih Čet iz vzhodnoevropskih dežel. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo iti v detalje tega načrta).
Vprašali me bodo: Kako si zamišljate bodočnost Nemčije, če naj ne bo (polnopraven član Atlantskega pakta? Je to, kar priporočate za Nemčijo-, nevtralnost ali demilitarizacija ali splošno evropski varnostni sporazum? To so vprašanja za načrtovalce. Kombinacij je mnogo in vse je treba študirati natančno in ugotavljati alternative. Nihče,ki ni v tej stvari soudeiežen ne more reči, kaj je najbolje. Dejal bi* le, da se mi zdi v principu mnogo bplj zaželjeno, da se umaknejo sovjetske čete iz srednje in vzhodne Evrope kot da vzpostavimo novo nemško armado zato, da stoji tem četam nasproti, dokler so le-te na tem področju.
Torej ne zagovarjam utvare, da lahko rešimo nemško vprašanje jutri in da naj delamo bedaste in enostranske koncesije, da to vprašanje rešimo. Pravim le, da naj se zavedamo, da imamo pred sabo problem, ki ga moramo rešiti preje alt kasneje, in da jo bolje da ga rešimo preje kot kasneje. Enalco, da napravimo vso v svoji moči, da bo. politika, ki jo podvzamemo s tem v zvezi vodno toliko upapolna in konstruktivna, kolikor je le možno.
Priredil : J.G.
Vseh šest predavanj je bilo v celoti objavljeno v tedniku "The Liste ner" od vklj.14.novembra do vklj.19.decembra 1957. Spomladi pa bodo predavanja izšla v knjižni obliki pri Oxford University Press.
^DEMONSTRIRANJE CEZ DRAVO'
Za časa bojev za Koroško je Narodna vlada v Ljubljani ukazala majorju Lavriču, naj demonstrira čez Dravo. Major Lavrič, sicer vse časti vreden mož, je moral seveda ubogati; poslal je sto mož čez Dravo z eno strojnico In tako demonstriral čez Dravo. Nemci so se temu demonstriranju smejali, merodajne v Ljubljani pa so Imenovali: die Lalbacher Kriegskünstler (ljubljanske vojne umetnike). Tako so še Igrali s Koroško. A narod je moral to drago plačati.
Kmalu so Nemci sami prišli čez Dravo (na južni breg), majorja Lavriča težko ranili In ujeli, njegovega adjutanta Sirnika pa ubili. V Ljubljani so polagoma le uvideli, da s samim demonstriranjem čez Dravo ne bo nič, koncem aprila 1919 so ukazali ofenzivo, ki se je pa ponesrečila, ker so bili Nemci že močnejši od slovenskih čet. V začetku majnl-ka 1919 so napravili Nemci ofenzivo In slovenske čete deloma pobili, deloma ujeli, deloma pa pogpall Čez mejo. Slovenske čete, ki Koroške niti držati niso mogle, zdaj seveda nikakor niso bile zmožne, da bi zopet zasedle Koroško.
Dr.Stelnacher v svoji knjigi "Požar na Koroškem" (Feuerbrand ln Kärnten) takole popisuje nadaljnl potok bojov za Koroško’ "Dva nemška vojaka se na fronti na koroški deželni meji takole pogovarjata:
Prvi, starejši pravi mlajšemu: "Anton, meni stvar ni všeč. Pred nami se zbira nevihta. Neki voznik je sinoči pripovedoval,da so (na oni strani) celi polki In topovi v množici pripravljeni. Diši po napadu".A Anton šumnik se je smejal preko golega rdečega obraza: "Naj le pridejo; kar pridejo naj \"
A prvi, Oberhäuser, je bil star vojak In je' nadaljevat: "Toda niso samo Slovenci, ki se pripravljajo proti nam', marveč pravi srbski poljski regimenti. Ali veš, kaj to pomeni, srbski regimenti? Tl ne veš; odkod naj bi tudi vedel? Srb, poslušaj, Srb je nenavadno hraber vojak. Živi zelo skromno, je kos naj večjim naporom In je zelo, zelo hraber." -- "Nič ne de", je rekel Šumnik, a smejal se ni več.
Bilo je- tedaj nekje med Kranj em In kranj sko-koroško deželno mejo. Srbski vojaki so pasli svojo konje na travniku slovenskega kmeta. Bilo je v drugi polovici majnlka 1919. Slovenski kmet je ugovarjal proti temu, da pasejo konje na njegovem travniku. A Srb mu je odgovoril: "Tudi ml bi že radi šli domov. Ze šest let smo v vojni. A zdaj se bojujemo za vas. Koroška ni srbska dežela". In slovenski kmet ni več ugovarjal.
Da, tako jo bilo. Sto je za Sloveniji. Kajti slovenski Korotan je del slovenske zemlje. Kdo je tedaj pomagal Slovencem? Srbi bi bili lahko tudi rekli: "Mi ne gremo na Koroško. Dovolj je že padlo naših ljudi". Vseeno so šli o.svobojevat slovensko zemljo.
Kaj sledi iz tega? Hvaležnost je dolžnost. Se žival je hvaležna. Narod.je enota, je celota, je organizem. Nihče no more reči:	kaj
me briga moja roka, moja noga, koj e oko. Tako tudi noben Slovenec ne mprc reči: Kaj me briga Koroška' Kaj mo brigajo koroški Slovenci'.
Če so torej šli Srbi na Koroško^ so jim Slovenci dolžni hvaležnost* To je njihova moralna dolžnost. Človek brez hvaležnosti ni plemenit. In neplemeniti, divjaki, Slovenci vendar nočemo biti.
Slovenci moramo tudi pomisliti, kaj nam je Jugoslavija dobrega nudila. Neki pisatelj pravi: Človek ne sme gledati samo na zaprte duri, marveč tudi na odprto okno. Kaj je Jugoslavija Slovencem dobrega nudila? Kaj bi bili danes Maribor, Celje, Ptuj brez Jugoslavije? Bila bi nemška mesta, kakor sta Celovec in Boljak.l Neka štajerska Slovenka je rekla: "če bi mi ne bili prišli v Jugoslavijo, če bi bili^ostali v nemški državi, bi bili v narodnem oziru zdaj ravno taki reveži, kakršni so koroški Slovenci". Neizpodbitna resnica.
Koroški nemški profesor v Celovcu Lutz je rekel po dobljeni nemški zmagi slovenskemu celovškemu profesorju Ivanu Hutterju: "Zmagali smo samo po vaši, to jo slovenski neumnosti". Taka neumnost je bila npr. tudi demonstriranje čez Dravo.
Slovenec
RAZGLEDI
ZBIRANJE SRBOV: O tem sem v glavnem poročal že preje. Danes pa že l^hko 9 tudi napišem epilog tega pos-lednjeera zbiranja. Ta zadeva je postala več ffLi manj vsakoletni šport erotovega dela srbske emigracije in izseljen = •rcev; špr»rt, ki se navadno začne spomladi, traja celo poletje, zaide je= rseni v krizo, zima se pa porabi za medsebojna obtoževanja.
Spomladi 1957. se je pričela velika kampanja,da bi se poleti,na Vide^dan, vršil vsesrbski kongres, na katerem-naj bi bil izbran Srbski narodni odbor. Kđ so pa optimisti uvideli, da. je Čas za. pripravo kongre sa nezadosten, da cela stvar še "ni zrela", je bil kongres odložen za nedoločen čas. Sestavljen je bil Akcijski odbor za pripravo kongresa-in začeli so se tajni razgovori, zakulisne intrige, borba za položaje in podobno. Predsednik tega akcijskega odbora, ameriSko-kanadski srbsko pra voslovni vladika Dionisije je pri povratku s poroke princa Tomislava sto pil v stik z nekaterimi Srbi iz Jugoslovanskega narodnega odbora (gg.Jo vanovićem,Jev.tičem,Vlajidem,R.Kneževičem in Tupanjaninom) in z njimi do segel gotov sporazum o programu predloženega srbskega narodnega odbora.
' K# se je vladika Dioiisije vrnil v Združene države, se je posvetoval s tamkajšnjimi "vodilnimi" Srbi emigranti in izseljenci in je na podlagi tega ter svojih razgovorov v Londonu potem sestavil načrt programa bo= dočega Srbskega narodnega odbora.
' Načrt je bil takšen, da ga omenjeni Srbi iz Jugoslovanskega odbora v Londonu nis• mogli sprejeti ter so ga kritizirali v svojem skupnem pismu vladiki. Niso hoteli,da bi bila Srbska pravoslavna cerkev pokrovi telj tej akciji za sestavo srbskega narodnega odbora, da bi tako pri = 'šla Cerkev na čelo neke politične akcije, kar bi v konkretnem primeru pomenilo,da bi kasneje bil tudi Srbski narodni odbor pod pokrovi tel jston Cerkve in dveh velikih ameriških izšel jenskih'organizacij. Gospodom iz 1 Landona.se je tudi^zdelo zamalo, češ da ni Akcijski odbor polggal dovolj važnosti na politične stranke, dodali so, da se ne .pojavljajo kot Srbi iz Jugoslovanskega narodnega odbora temveč kot predstavniki srbskih po= litičnih strank. Z ozirom na to,da so se svoječasno ustno sporazumeli z vladiko, da'bo imel enotni Srbski narodni odbor dva odseka, ameriškega in evropskega, z enim predsednikom in dvem« podpredsednikona,oni seveda niso mogli sprejeti vladikinega načrta, v katerem sploh ni govora o dveh sekcijah. Verjetno so ameriški Srbi Smatrali, da nista, potrebna dva od= seka, češ da bodo vendar oni dajali dolarje in ne Srbi v Evropi.
S v•j e mu protestnemu pismu vladiki so londonski Srbi (iz JNO) prilo žili lastni načrt, 'ki pa seveda spet ni bil sprejemljiv mnogim- Srbom .in srbskim organizacijam. V tem načrtu ni predvideno,da bi morala biti bo= doča Jugoslavija monarhija s kraljem Petrom, kar je zelo prizadelo vnete monarhiste,ki so prepričani, da je prava alternativa Titu samo kralj Peter. Načrt tudi ni deloval,da mora biti srbski narod v Jugoslaviji združen v eno samo federativno edinico? s tem pa so se- strašno zamerili prenapetim Velesrbom,ki zahtevajo Srbijo od Djevdjelije do Srpskih Mora vic. Na koncu so londonski Srbi vztrajali na tem, da naj sestoji skupni odbor.iz dveh odsekov,z enim predsednikom in dvema podpredsednikoma. S tem so dali razumeli ameriškim Srbom, da dolar ne more biti glavni čini tel j pri delu. za *bi.ranje Srbov.	-	• ;	.	:
Kljub temu protestu pa je Akcijski odbor, s politič.nim 'dilet*ntom vladiko Dionisijem na čelu,-objavil svoj novi "Načrt predloga nacional no politične osnove Srbskega narodnega odbora", v katerem se zahteva mo narhija v Jugoslaviji, zedinjenje vseh Srbov v eno samo federalno edini co in kjer ni govora o.dveh odsekih. Ta načrt naj bi bila "dokončna re= d»kcija",.osnova, na«kateri.bi se vršilo zbiranje onih posameznikov in skupin, ki.soglašajo z načrtom glede sklicanja srbskega kongresa.
Srbi iz Jugoslovanskega narodnega odbora so na to reagirali s tem, da so izjavili obžalovanje, da je bila končna redakcija načrta predana javnosti brez dogovora z njimi. "...Ta načrt je v svojih važnih točkah povsem različen od programa, i. katerem je bilo doseženo soglasje med na mi in^Vašim.Preosveštenstvom kot p-redsednikom Akcijskega odbora ob prili ki Vašega bivanja v Londonu... Vaše Preosveštenstvo bo razumelo,da mi ne moremo sprejeti, spremembe... pravtako ne moremo sprejeti metogto dela,po kateri se danes enostavno spremeni ono, kar je bilo včeraj dogovorjeno
in sc izroči javnosti,kot končn'o 'ođločitev, besedilo, katerega mi pred= hoino nismo niti. videli niti sprejeli...”
Tako je zašlo zbiranje Srbov v krizo. V srbskem izseljenskem tiski so se pričeli pojavljati članki, v katerih se napadajo vsi politiki »d začetka, ker sc po mišljenju piscev oni svoječasno uničili JugwSlavij*, so krivi za p»kolj Srbov od strani ustašev, a danes so ovira srbske sle ge.
Smešno stran te akcije za zbiranje Srbov je uprizorilo nZdriženje borcev Kraljevske jugoslovanske vojske ’lraža Mihailavid’”, Obtožilo je vladiko in vse ostale, da so delali zakulisno, in odbilo je,da bi spre jelo kakršnikoli načrt za sestavo Srbskega narodnega odbora,če v njem ne bo stalo, da bo osnova temu znana resolucija kongresa v vasi Ba- (iz leta 1944.) Ce pa vzamemo v poštev, da je v tej resoluciji med ostalim govora tudi o sodelovanju s komunisti, bi debesedno izvrševanje resolu cije povzročilo smešno zmešnjavo. Öe pa ta del resolucije ne velja,za= kaj naj bi petem veljal tisti,ki govori, o treh federalnih edinicah in o dinastiji Kerađjorđjevidev?
Basi ta najnovejši poskus ni uspel, s tem še ni rečeno,da.ne bo novih poskusov v tem ali prihodnjem letu. Včasih se mi zdi, da bi za Srbe,ki so za tako združevanje, bila najvepja tragedija, če bi zares prišlo do ustanovitve srbskega narodnega odbora. Kaj bi potem počeli, o čem bi se zabavali? Bi morda potem vse svoje sile porabili za razbija nje tega Srbskega narodnega odbora?	•
Mišljenja sem, da je vsaka politična, akcija ljudi,ki žele Jugosla vi jo, temelječa na narodnih odborih,brez smisla in nerealna. Srna tram,da mora biti bodoča Jugoslavija federativnav.:;Nimam nič proti sedanji fedc rativni razdelitvi,ker je jasno,da je nemogoče napraviti "narodne" fede ralne edinice. Zakaj naj bi potem ustvarjali tri narodne odbore v emi ~ graciji,ki naj bi potem sestavili enega jugoslovanskega? Ali ne bi bilo potem bolj logično, ustanoviti še makedonskega, črnogorskega in bosan -sko-hercegovskega, če se želi sedanja federativna razdelitev? Končno,za kaj bi sploh ustanavljali kakršnekoli.odbore, v katerih se nahajajo lju= dje,ki hočejo demokratsko Jugoslavijo? Cernu komplicirati celo stvar' z vključevanjem še enega povsem nepotrebnega postopka ustanavljanja narod nih.odborov, ko pa mora biti končni cilj jugoslovansko predstavništvo? Verjetn» zato, ker obstoja prepričanje, Če se ustanovi jugoslovanska predstavništvo o Srbi,Hrvati in Slovenci,ki so za Jugoslavijo, brez preč hodne ustanovitve narodnih odborov, da bi to pomenilo, da je *o pred -stavništvo za centralistično Jugoslavijo? Kot mnogi drugi sem tak* tudi jaz za federativno Jugoslavijo, toda sem proti vsaki federativni demo:-kratski emigraciji. Öesto se govori o "alternativi Titu". Alternativa Titu je lahko kralj Peter ali Milovan Djilas ali B.Simonič. Nam je po = trebna alternativa sedanjemu režimu, komunističnemu režimu v Jugosl*vi= ji. Edina alternativa,ki lahko zanima demokrate je demokratska alternativa, združenje demokratičnih Srbi v, Hrva tov in Slovencev ~ Jugoslovanov. Ne gre mi v glavo,čemu so najprej potrebni srbski,hrvatski in slovenski narodni odbori.	.	B.Simonič
PISM O UREDNIKU
"Ilij ada": G.urednik! Na kakšen sporazum misli Pk,k* govori o domobran= stvu kot sestavnem delu Slovenske armade JVvB? Sporazum je bil sklenjen le s Peterlinom,po katerem bi imel postopoma pošiljati iz vsake etete po sedem ljudi z orožjem v četniške odrede,da bi se taka formiralo pet moč nih odredov od 500 do 700 mož.Tako bi imeli ob času razpada v g*zdu 3000.mož in bi se domobranci lahko, zatekli tja. Z domobransko komando kot tako niti z njenim vrhovnim šefom gen.Rupnik*m pa ni nikdar bil* ka kega sporazuma.Gen.Rupniku,sinu Vuku in ppolk.Krenerju namreč nihče ni na Četniški strani zaupal,celo polk.Vauhnik no. - Oe .pa je bil naprav = Ijen kak sporazum z gen.Bamjanovidem in če kaj takega misli Pk,potem'so pa to že pač bile "pogrebne svečan.o.s.ti", ki pa niso mogle imeti nobenega vpliva na končni izid celotne zadeve. ,	M.
Na naslednjih, dveh lis tih priobčujemo' 1 .nadaljevan j e'razprave, g,Prana . ■Er javca ■•|"Iz bojev za slovensko avtonomijo". ____________________________
S formalnega vidika je Lila torej sprejeta vidovdanska ustava popol noma korektno, votovo je pa Lilo politično skrajno neoportuno,da je Lila sprejeta proti volji veoine dveh narodov. Ker je Lila proti rjej veoina Slovencev in večina Hrvatov, sanjo pa velika rečina SrLov,se naprtuje vsa odgovornost zanjo SrLom in ker je Lil tedaj predsednik vlade Pašid, prav izrečno še njemu in njegovi radikalni stranki. Ta dejstva zloraLljajo zlasti Hrvatje za svojo Lesno protisrLsko gonjo razen njih pa tudi nekateri slovenski demagogi. Ze površna analiza^ tedanjih dogodkov pa postavlja vse te trditve v precej drugačno luč in jih je treha zato radi neznanja nekaterih in zavestne politične nepoštenosti drugih vsaj nekoliko osvetliti.
Predvsem je treha poudariti,da je Lil Pašid dve leti holj ali manj izločen iz našega notranjepolitičnega življenja.Po zedinjenju dne 1.decembra 1915. so vse tedanje politične stranke soglasno dne 18.decembra predložile regentu Aleksandru za prvega^skupnega mini = strskega predsednika starega Pašida, kar je Lil» več kot samo p» se Li umevno, ker so Lili z njegovim imenom neločljivo združeni ves gil ni dvig moderne Srbije ter zmage v balkanskih v»jnah in v prvi sve= tovni vojni, ki so vodile k zedinjej-U. Toda regent je iz 'že stare o sebne mržnje in ljubosumnosti r«di njegove silne avtoritete oijklonil Pašičevo imenovanje ter zadal s tem že ob rojstvu nove držav<% smrt= ni udarec ideji ustavne parlamentarne monarhi j e,kar so vse ostale stranke molče pogoltnile, namesto da Li se Lile solidarno uprle ta= kemu nekvalificiranemu poseganju krone v pristojnost političnih, s trank.
p Za Pašidem na j več ji državnih te^otTje Srbije je Lil Stojan Pro= tič in ta je izvršiljtedaj to u5»iüno-napako, da je mesto odklonjenega Pašida prevzel predsedstvo vlade, a Pašid je Lil poslan v Pariz za šefa naše mirovne delegacije. Taka nelojalnost je na eni-.strani nuj no'morala izkopati nepremostljiv prepad med Protidem in Pašidem t«sr večino radikalne stranke, a na drugi strani je Lil izkušeni Pašid za celi dve leti izločen iz vpliva na naš» motranj» politiko,v kate ri je imela skero ves čas, vsaj za "prečanske"kraje, vodilno besedo demokratska stranka pod dejanskim vodstvom Svetozarja Pribičevida in ki je Lila že od prvega početka usmerjena izrazito centralistično.
Zgodovinsko dejstvo je tako,da nosilci centralitsionega unita= rizma niso Lili Srbijanci temveč srbsko-hrvatsko-slovenski preča» = ski demokrati, a precej na nejasnem so Lile prve čase tudi vsa#rsta le politične stranke, ker oo t erl a j še vsem razen Radičeve Hrvatske republikanske seljaČke stranke , prisegale na Mnar»dn» edinstv»".Se le vedno večji odpor,ki je začel nastopati v večini preč anskih po = krajin proti nasilnemu centralizmu, združenemu z upravno-tehničn» nesposobnostjo in korupcijo, je polagoma vzbujal pozornost in pr*mi= oleke tudi pri mnogih Srbijancih. Protid je ravh» iz tega razloga podal demisijo prve skupne vlade (1.avgusta l^H.) in par. tedn»v na to v skupščini izjavil: "Takšen centralizem, kakršnega hočejo üem»= krati, je možen samo v Pešti, toda mi smo se berili proti njemu in se b»mo borili tudi v bodoče", a Slobodan Jovanovič je. že tedaj ie= razil bojazen, da bi mogel nasilni režim, kakršnega so izvajali uni taristi v prečanskih krajih, po zadušitvi svobode na Hrvatskem zaiu šiti tudi srbsko svobodo, kar se je pozneje tudi res. zgodilo.
Najuglednejši predst«vitelj srbijanskih pro ti centralis tov je postal Stojan Protid, ki je sestavil že spomladi 1.1920. svoj ustav ni načrt, v katerem je uvidevno upošteval vse upravičene zahteve u= merjenibjprečanov, predvidevajoč razdelitev države na zgodovinske po krajine z obši»no zakonodajno avtonomijo. Toda tudi drugi Pr ptičev kabinet je padel ravne zaradi strastne propagande prečanskih eentra listov in zato, ker so pastajoli vedno' hladnejši napham njemu tudi radikali. Nasledil ga je (17 .tna j a 1920. )koncen trači jski kabinet di= plomata F.Veonida, ki o notranjepolitičnih problemih očividn» ni i= me.l mnoao pojma. Z njegovo vlado, v kateri so pa sodelovali tudi dr Koroščev "Jugoslovanski klub" in hrvatski starčevičanci,so se centra listične tendence prečanakih demokratov samo še okrepile,kaj ti k
f 5)
njim so ee šele sedaj zabeli vedno očitnejše navib^ti tudi Srbi janci.Vononi rezultat teaa razvoja je bil potem ta, da so bile po kopane vse avtonomistične težnje, ki bi bile nedvomno omogočile orfpanično konsolidacijo mlade raznolike države in izglasovana je 'bila nesrečna vidovdanska ustava, ki je povzročila stalno u-pravi= cono ogorčenje Slovencev, na Hrvatskem samo že potencirala vse de struktivne sile in končno privedla do uničenja vseh. demokratičnii ustanov v vsej državi ter povsod zapravila ves psihološki kapital iz prevratnih dni leta 1918.
S.STJEPAN RADIČ
Kakor sem že navedel, je bila■vidovdanska ustava sprejeta pr venstveno skoro z vsemi srbijanskimi glasovi, zato naprtujej# vsi demagogi tudi odgovornost zanjo Srbom, češ da je bila le igraz *	• njihovih velesrbskih teženj, öeprav nimamo še nobene globlje in
objektivne pelitičnezgodovinske analize tistih let, si pa vendar le upam trditi, da je tak očitek enostaven falzifikat dejstev,kaj ti ona.mi bila produkt Srbijancev in najmanj Pašiča, temveč so jo vprav izsilili prečanski srbsko-hrvatsko-slovenski unitaristi( Ju= gosl»vanska demokratska stranka), a poglavitni vzrok, da so se končn* odločili zanjo tudi Srbijanci, je bila destruktivna demago gija na Hrvatskem pod vodstvom Stjepana Radiča.
Ze na drugem mestu (v članku "Meja na Drini",Klic Triglava št.182.in 183.) sem naglasil, da so si Srbi po celem stoletju tež kih bojev in proti valji vse Evrope priborili in zgradili svojo državno samostojnost, 1.191S*«pa po neizmernih žrtvah dosegli svoj končni-»nacionalni cilj, t. j . osTobo j an j e vseh srbskih pokrajii in še politiv>no zedinjenje s Hrvati in Slovenci. Glede na to je bilo pač samo po sebi umevno,da so oni mnogo bolj nego Hrvati ali Slovenci čutili, da pomenja lastna svobodna država najvišje dobre* obenem so imeli t^ni tudi edini dovolj političnih izkušenj, da - -30 se zavedali, na kako steklenih nogah je stala tedaj še vsa na= ša mlada državna zgradba. V Srbiji je bil bolj nego v kateri* koli drugi pokrajini celo preprost kmet izredno občutljiv za varen ob= stoj svobodne države. Ravno Pro tičev ustavni načrt nam dokazuje , ča so bili Srbijanci voljni upoštevati upravičene zahteve Sloven=
•> «cev in umerjenih Hrvatov (s tarčevičancev), toda vse njihovo raz = -> • pol*ženje jc morala uničiti brezvestna .demagogija Radiča. Krat=
. * ko in m.%lo »namreč ni res, da bi bil šele centralizem sprožil hr = vatsko destruktivnost, temveč se je bilo začelo tam (5.decembra)
» pravo protidržavno in ne samo kako proticentralistično gibanje še ^ preden je bila sploh sestavljena centralna vlada in «še preden je stopil na hr^tska tla en sam "srbski žandar". Ako je legalni hr=
# vatski sabor , «kc*na j pet tednov poprej soglasno sklenil združitev
•	• s Srt^ijo, poter» je Mio hrvatsko protidržavno gibanje raznih de =
struktivnih elementov nedvomno kriminalno, proti kateremu bi upra «	vvčeno nastopila prav vsgflka vlada	na svetu,	tudi najtoolj tc,adikal=
no hrvatska. Centralizem je začel	nastopati	šele v* zapetku leta
#	1919. in tedaj je Radič stopil na	čelo tema	protidržavnega gibarpn
ter ga z nezaslišano demagogi jo-raz širil in	potenciral do pravega
- veleizdajstva.> V mesecih,ko se je naša mirovna! delegacija v Pari= zu, pod Pašjčevim predsedstvom obupno borila prav za vsako ped hr=
. vatske in stovensk^ zemlje napram-arogantnemu italijanskemu impe=
» . .rial^Lzmji in sg) nad Zagrebom italijanska letala trosila propögand=
• n^ letake, ta fatalni, mož sploh ni hotel oditi * v začasno narodno 9 .skupščino M tam zeetopati svoje gledišče, temveč je doma bezvest no iiujskal» politična- analfabetove bawatske mase proti državi, se v^zal z italijanskimi agenti in okupatorji^ ( to prisna.va tudi sam hyvatski zgodovin^ H0rvet) ter prek^ njih po^ilje.1 . mirovni kon= ferenci_memorandume, ki so mogli ravno v najkritičnejših mesecih le minirati položaj naše mirovne delegacij e,utrjevati nepopustljl vost italijanskega imperializma in resno ogrožati sploh obstoj
s tolikimi žrtvami priborjene države. Öim destruktivnej še je našlo pal Radie, tem nasilne j še je reagiral tudi unitaristični centrali zem in obratno, lanes mnovi (n.pr.dr.Stakić) radi naglašajo,da je bil impulzivni Radid vedno prepričan Jugoslovan in da bi se pri njem ne smelo preresno tehtati njegovih nepremišljenih govornikih izbruhov, toda dejstvo je tako, da je r^vno njegov% brezvestna de magogija shujskala hrvatske mase celo do ubijanja organov javne oblasti in do drugih zločinov, česar seveda ne .more in ne sme tr= peti nobena pravna država na svetu.
Da Srbi in izrečno še Srbijanci, a tudi Slovenci, niso mogli mirno gledati takega brezvestnega početja, mora biti jasno vsake= mu razsodnemu Človeku. Srbi bi mogli reagirati tedaj tudi tako , da bi se bili omejili le na svojo Veliko Srbij», Hrvate in Sl*ven ce pa kratkomalo prepustili svoji usodi. Srbi bi bili tedaj svojo lastne neposredne nacionalne cilje z lahkoto dosegii, a Hrvate bi bila doletela nedvomno prava katastrofa, Slovenci bi pa p* vsej verjetnosti sploh izginili s političnega zemljevida.Ker je Radiče va destruktivna demagogija k sre"! zajemala le Hrvatsko,a Sloven ci^smo jo odločno odklanjali, (tudi Srbi niso šli do te skrajnosti pač pa ne bo težko razumeti, da takim destruktivnim elemerutom ni= ti tako obsežne avtonomij e,kakršno je predvideval ProtideV ustav= ni načrt, niso upali več zaupati. Enako nam bc s tem tudi mnogo laže razumeti, zakaj so tudi radikali v drugi polovici leta 1920. odrekli svojo podporo Protičevemu ustavnemu n*ačrtu in začeli še sami nagibati k unitarizmu in centralizmu, videči y, njem zaneslji vej še garancije za obs to,j države nego v Protidevem avtonomizmu. Jasno, je da so se pri tem močno okr.epi.Li srbijanski i»egemoni= stični elementi, ki bi pa brez označenega položaja- na Ht’vatskem prav gotovo ne. mogli priti do odločujočega vpliva.
4.USTAVNA BORBA	.	' r
Pašidevo stališče v strastnem predustavnem boju ni čisto ja = sno. Očividno je bil v Parizu tako zaposlen s težkim bojem za dr= žavne meje, da se z notranjepolitičnimi problemi niti ni utegnil baviti, vendar‘obstoji iz tiste dobe neko velezhačilno njegove pi smo Vesnidu, iz katerega bi se dalo sklepati,da je tudi on-precej nagibal k Protičevemu konceptu. Toda Pašid je bil preve* itkušen .državnik, da ne bi občutil nedogledne škode,ki s* jo povzročali tedanji brezvestni Radičevi sunki v hrbet težki borbi naše še ne= konsolidirane države na mirovni konferenci. Jugoslavija je:bila tedaj pravzaprav še v zraku viseč konglomerat delov šestih dote= danjih držav, brez mednarodno priznanih me ja,«brez ustav- in na e ni strani vsa izpostavljena.komunističnemu, na drugi strani"pa ra didevskemu protidržavnemu rovarjenju. Fož vtako «gromnih pohitičnii izkušenj,kakršnih je bil Pašid, je moral pač bolj nego kdor k*li drug čutiti vso nevarnost, ki je pretila naši nebogljeni državni tvorbi, zato je pač dovolj naravno, da je želel priti čimprej vsaj.do ustave,pa čeprav pomanjIkjive, ki bi ustvarila vsaj za pr yo silo mladi državi neko .'V.-tr sn j o strukturo in prispevala prvi osnovni korak k njeni notranji injzunanji afirmaciji, saj tvori u= stava eno izmed najučinkovitejših sredstev za utrditev pravne dr žave, ker je ona bistvena za vsako državo in odločilna za njeno obliko.
Čeprav se avtokratskemu kralju Aleksandru po previ-ci rčita vprav usodne napake, pa obstoje vendarle avtentična pričevanja (Slobodan Jovanovič), ^a ni bila vidovdanska ustava ne po zamisli kralja Aleksandra in ne Pašida, temveč pravi diktat slovensko-hr= vatsko-srbskih prečanskih centralistov. Nepošten zgodovinski fal= zifikat je torej, ako se danes trdi,da so nam hoteli Srbijanci z njo vsiliti Veliko Srbijo. Absolutna večina konstituante je znaša la 210 poslancev in ker s komunisti, socialisti, republikanci in še z nekaterimi posamezniki že a priori ni bilo mogoče računati,
(7)
petdeset radioevcev pa sploh ni hotelo priti v konstituanto,j e M la kratko in tnalo nemogoča absolutna večina brez idejno" sicer ja= ko heterofrone "Jugoslovanske demokratske stranke", v kateri so i meli tedaj glede političnih-vprašanj vodilno besedo ravno vprav šovinistični srbsko-hrvatsko-slovenski prečanski centralisti pod vodstvom Svetozarja PribiČevica. Kdor koli upošteva tedanjo razde litev mandatov v konstituanti , mora takoj uvideti,da bi se morda morda dal* z radičeve! sestaviti absolutno večino zn drugačno u stavo, ob radičevski abstinenci je bila pa spričo s tališča'prečan skih centralistov nemogoča..- Slo je torej za to, ali sprejeti dik= tat prečanskih centralistov ali pa pustiti tedaj že tako ogroženo državo še nadalje brez ustave.
Kdo je.torej odgovoren za zlonosno -vidovdansko ustavo,"vele= «rb^ki Srbi j arfci s Paoicem na čelu ali Radičevi Hrvatj e,oziroma prečanski centralisti?* In izrečno še napram nekaterim drznim slo= venskim falzifikatirjem dejstev poudarjam,da je bila vidovdanska ustava sprejeta s 13 pasovi večine, od katerih je bilo kar 11 gla sov slovenskih (8 "kmetijcev" ih 3 demokrat j c)’, dočira je glasova= lo proti njej samo 8 slovenskih poslancev (2 narodna socialista in 6 socialnih.demokratov), a ostali so se samo abstinirali ( 14 poslancev ^LS in 5 komunistov). In končno naj ponovno opozorim na _^o, đa bi ta ustava tudi ne mogla biti sprejeta, ako bi obveljal Pasicev predlog na Krfu glede- tripetinske večine,ker bi moralo d.a s ovati v tem primeru zanjo vsaj 232 poslancev, a je ta predlog od klonil ravno hrvatski predsednik "Jugoslovanskega odbora". Res je da je dalo zagrebško Narodno veče svojim delegatom na pot v Beo= grad za.1.december navodilo, da naj bo bodoča ustava sprejeta z dvotretjinsko večino, toda kako je potem “bilo s temi ravodili,sem z e p*jasnil v drugem.članku ("Prvi december",Klic Triglava št.157 in i5^.) Razpravljati bi se dalo le o vprašanju,če je bilo res bo N?	. fus'tavo Pa čakati na boljšo, a spričo teda=
n3ih Radičevih hujskanj na kako boljšo vsaj za dogledno bodočnost skoro m mop-lo biti nobenega upanja.
Nobene določbe vidovdanske ustave niso smatrali Slovenci za ako centralistično.provokacijo kot to, da jim ni pustila hiti ze dmjene Slaveni je,ki je bila njih glavni politični postulat, odkar 3? 3e	Politično zavedali. Toda leta 1918. ustvarjena zedi =
njena olovenija ni bila leta 1921. zopet razbita na zahtevo "ve= leceb»/ , „emveo izrecno na zahtevo - slovenskih centralistov, ki vtihotapili tc zahtevo v ustavni načrt šele zadnji dan. pred končnim glasovanjem. Ljuba Jovanovič, eden tedanjih radikalskih prvakov, je dejal dva meseca pred sprejetjem ustave v konstitusÄ^ ti. Glede tega bom ponovil le to, kar sem že rekel v Ustavnem od boru, da je treba pustiti Slovenijo celo, da bo to naša zapadna Krajma, jugoslovanska marka proti zapadni in srednji ßyropi,da jo pustim* cel.*, da bo Čim močnejša v obranibi same sebe in vseh aao ostalih." In kakor vemo iz Hribarjevih spominov, je potem Pa= sic s am sadrzeval to herostratsko razbitje zedinjene Slovenije še celi dve leti, dokler je niso končno vendarle izsilili slovenski centralisti sami.	•	■
Sirokoustni nevedneži in;drzni" falzifikatorji hočejo slikati danes Rašica kot nekakega očeta "velesrbskega centralizma",ali po kojni senator Smodej nam priča, kako je bil ravno Pašič edini ki je obžaloval, da smo razbijali nekdanjo tehnično odlično avstrii= sko administracijo ter jo zamenjevali za mnogo slabšo. V ustav= ni debati se ni zavzel Pašič niti enkrat za tedanji ustavni na = ert, .omveo cele ob k*ncu generalne debate dne 12.m“aia apeliral na opozicijo, naj glasuje za vladni načrt ustave in že tedaj alu= diral na.njeno^- revizijo. Dejal je: "G*spndje! Opozorim vas, da ustave niso večne, da se izdelujejo z ozirom na potrebo naroda in na oas... Po mojem mnenju je treba narediti tako ustavo,da z nio zavarujemo narodne pridobitve,W.smo jih s hlikinižrtvami komaj '-r)$i doseči.. .