49. številka. Ljubljana, v sredo 2. jnlija. XXIII. leto, 1890. znaj a vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 «dd., za pol leta S gld., za četrt luta 4 A i., /.h eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na m računa bi> po 10 kr. za mostu- po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, če se trikrat ali večkrat tiska. * Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se M vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. CpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Strahopetne; na knežjem prestolu. Pod tem naslovom priobčil je „Agramer Tag-blatt" v ponedeljek nastopni članek : Ko je včeraj dopoludne došla prva vest, da je princ Ferdinand Koburški podpisal smrtno sodbo proti Panici, akoravno sta ga sodišče in apelacijski dvor priporočila v pomiloščenje, ni nihče hotel tega verjeti, ker skoro ni vzgleda, da bi bil vladar, poostril sodbo predloženo mu po pristojnih sodiščih. Grob, ki se danes dviguje nad Panice pozemskimi oBtanki, je pa grozen dokaz, da se nekdanjemu honvedskemu mladiču, ki si hoče prilastiti knežji prestol bolgarski, ne sme pripisovati niti sposobnosti, da bi pojmil naj-navadnejša pravila previduoRti. Kuburžan dal je majorja Panico usmrtiti; s tem se je, kar je danes brez vse dvojbe, le hotel osvetiti Batenberžana odličnemu pristašu, in pri tem ni bil niti v soglasji s svojo vlado, ker je sedaj pač jasno, zakaj sta pred nekoliko dnevi tako nepričakovano ministra Stran8ky in Salabašev ostavila urad — izvestno nesta hotela biti prizadeta pri ostudnem dejanji, katero se je imelo vršiti. A Koburžanu še ni bilo dovolj, da se je udal svojega srca zlim nagonom in Panico proti volji sodnikov njegovih spravi! s sveta; strahopetno, kot so usurpatorji večinoma, spustil se je v beg in upal si podpisati smrtno obsodbo sto prav tedaj, ko se je na parobrodu, pio ve če m u v Avstrijo, čutil varnega. Namesto da bi bil svoj samovoljni izrek zastopal z osebo svojo, poslal je pet polkov na inorišče in se sedaj plazi po Karlovih Varih, nekda da bi si ozdravil preobjedeni želodec, v resnici pa, da od daleč pričakuje utiša, ki ga bode usmrtitev napravila v njegovih „ljubljenih Bolgarih". Kako uzvišena slika vladarja je to! Sicer pa tega junaka, katerega eo, kakor znano, v avstrijski vojski zma-trali preneumnim, da bi mu bili izročili le povelj-ništvo nad jednim eskadronom in katerega so v polku uporabljali le v to, da je pošto odpravljal, — lahko prepuščamo usodi in vesti, ako sploh vest ima. Tudi mrtvega Panice ne moremo več oživiti niti z najglobejšimi izrazi gneva. Preostaje nam v očigled temu krvološtvu, katero vzbuja gnev v vsakem omikanem človeku, samo jedno, in to je želja, da bi Panice duh v Bolgarski ne vzbudil osvete proti Avstriji, da bi makedonskega četovodje mrtvo truplo za našo politiko ob Balkanih ne pomenjalo isto, kar pomenja okolu hodeče mrtvo truplo kralja Milana. Jeduako rezek je uvodni članek v „Journal de Saint-Petersbourg", ki je celo na Berolinsko borzo neugodno uplival. Rečeni list piše ob usmrtitvi majorja Pauice in pravi pri tem : Princ ostavil je pred izvršitvijo obsodbe deželo in ni se poslužil samo njemu pristojne pravi co pomiloščenja. S tem je pokazal, ne samo da niti ne knežuje, marveč tudi, da v Bolgarski niti ne vlada, da je Stambulov v deželi knez in regent ob je dnem. Kar se tiče Stambulova, gotovo ni bilo treba tega novega krvoločnega dejanja, da je označil svojega vladanja način, ki ni druzega, nego — groza. Tem načinom dokazal je ob jednem onim maloštevilnim oBebam, ki so še zanj, da vlada njegova ne more biti dolgotrajna. „Matica Slovenska". LXXXV1. odborov«, seja v četrtek 20. dnć junija 1U90. Navzoč ni: Gg. J. Marn (predsednik), A Dartel, dr. H. Do-lenec, A. Koblar, A. Kržič, dr. Fr. Lampč, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik, dr. J. Poklukar, A. Praprotnik, L. Robič, S. Katar, I. Šubic, dr. I. Tavčar, I. TomSič, I. Vavrii, Fr. W iestbaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki), E. Lah (zapisnikar). Skupaj 20. Na potrdilo sta zapisnika o odborovem razgovoru dne 23. junija in o XXV. rednem velikem zboru dne 25. junija. Predsednik pozdravi navzočne, nasproti vna njim odbornikom omenja, da je bila današnja seja napovedana že 20. maja in objavljena po časopisih, in ustno v občnem zboru. Onim članom odbora, ki niso bili pri razgovoru v ponedeljek navzočni, katerega sta se pa udeležila tudi danes zadržana odbornika dr. A. Jarc in Fr. Leveč, naznani ob kratkem njegove sklepe Dr. Kosa „Vzgojeslovje" se določi založna cena; Vodnikovim pripovednim spisom se ima dati ista oblika, kakor njegovim pesmam. Knjiga gre te dni k Blazniku v tisek. Prof. Schrei- nerja in tovarišev nasvet glede znanstvenega časopisa se ima po zborovem naročilu vzeti v temeljit prevdarek in zboru ob letu predložiti konečni predlogi. O prof. Lavtarja „Geometriji", ki v kratkem poide, se bo odboru posvetovati, ko pisatelj uaznan i svoje pogoje. Članek o fotografiji se izroči presojevalcem. Natiskavanje letošnjih knjig lepo napreduje ; do oktobra bo gotovo. Zastran „Slov. Besede" uravnata to, kar je treba po postavi, urednik prof. Bartel in dr. I. Tavčar. Potem se vrši konstituiranje odborovo. (Izid je bil že naznanjen.) Predsednik pozove načelnika književnega in gospodarskega odseka, naj skličeta odseka, da se konstituirata in delujeta vsak v svojem področji tudi mej počitnicami, kar in kakor bo prilika in potreba nanesla. Tajnik poroča o kurentnih zadevah (prošnje za podaritev knjig, zahvalna pisma, vabila h slav-nostirn, zamena knjig, poverjeniške zadeve, prirastek knjižnice, itd.) Za letos je plačalo 800 letnikov. Od zadnje seje (od 26. februvarja) pristopilo je društvu na novo 68 letnikov, namreč: Altraan Josip, župnik v Studenicah. Arzenšek Alojzij, kaplan v Gornjem Gradu. Barle Josip, not. koncipijent v Kamniku. Bavdek Helena, pos. hči v Vodmatu. Bregar Josip, nadučitelj v Kranjski Gori. Bralno društvo v Jarenini. Bralno društvo v Tržili. Cerjak Josip, kaplan v Pišecah. Čibej Karol, c. kr. notar v Komnu. Dreflak Franc, c. kr. poštar na Ptujski Gori. Erlih Davorin, bogoslovec v Celovci. Flerin Franc, trgovec in posestnik v Kamniku. Fon Ivan, gimn. profesor v Ljubljani. Froelich Anton, gostilničar in posestnik v Kamniku. Fuersager Leopold, trg. pomočnik v Ljubljani. Funtek Anton, mest. učitelj v Ljubljani. Gerjevič Ivan, veleposestnik v Dobovi. Glazer Anton, učitelj v Makolah. Gogala a. CharitaB, redovnica v Zagrebu. Grašek Jernej, trgovec in posestnik v Kamniku. Gselman Josip, mizar v Hočah. Hajek Franc, pos. tovarne v Kamniku. Hauptmaun Svitoslav, učitelj v Jarenini. Hribar Anton, bogoslovec v Ljubljani. Knjižnica okr. učiteljska v Ljubljani. Koser Rudolf, učitelj pri Mali Nedelji. Kostanjevec Josip, kaplan v Dobovi. Kromar LISTEK. S e r v u d. (Iz zapiskov generalnega majorja B—P. Iz ruskega pre ložil —o) (Dalje.) Ko sem končal, pomudil se je on nekoliko minut v razmišljevanji, potem pa spregovori počasi, najti videlo se je da mu besede zastajajo v prsih: „Hvala ti za tvojo zvestobo proti meni iu mojemu prestolu. Če se ta zarota pokaže istiuito, dobiš dostojno nagrado .... Tvoje usluge ne bom pozabil .... Pa še ne morem verjeti! Najmanj pa sera pričakoval, da bi se v Rusiji našli izdajalci! .... Obrnivši se potem k Arakčejevu nadaljuje : „grof! odpusti ga na svoje mesto in daj mu vBa sredstva za daljše delovanje v zasledovanje zlomišljenikov.* — Na zadnje pogleda name iu pristavi: „Ti pa, delaj, kakor ti veBt ukazuje iu obrni Bo naravnost na grofa." Z lahkim priklonom z glavo mi veli gosudar oditi. Jaz se zasučem na levo ter izstopim iz kabineta; v sosednji sobi me je čakal moj sopotni adjutant in me peljal nazaj v Arakče-jeva dom. „Drugi dan zjutraj so me poklicali v grofov kabinet. On je sedel za pisalno mizo in pisal. Položi pero, pri vhodu mojem, me pogleda ostro in vpraša: Si li včeraj vse podrobuo objasnil gosudarju? Spomni si dobro. Ti veš, da včasih tudi malenkostne okolnosti utegnejo napeljati k važnim odkritjem. Ponovi mi vse od začetka. Kako si izvedel o zaroti ? Kake osebe so zahajale k Davidovu ? Kaj si slišal o njih namerah? Niso H v misel jemali druzih soudeležnikov zarote? Kaj si zvedel od Bulgarija in Vadkovskega?" — Jaz sem ponovil še podrobneje vse, kar sem govoril pred gosudarjem in imenoval nove osebe, o katerih sem slišal kot sodruštveuikih. Grof je zapisal vsako ime, katero sem povedal, in delal opazke proti njim. Na zadnje so se končala vprašanja; grof je vstal s stola, stopil k meni in rekel: „Ti se zdaj odpraviš na svoje mesto. Strogo zasleduj zlomišljenike, upotrebljaj vsa sredstva za daljša odkritja in o vsem piši naravnost name. Pa glej! Tvoja ovadba je carska tajnost! Ako jo izdaš, boš na vislicah pokoro delal .... pa bo že pre- pozno! me razumiš? Stopaj! Dali ti bodo potni list in posebno svoto za različne stroške. Zapomni si tudi to, da bodo tvoje zasluge dostojno poplačane." „Po tem razgovoru sem se odpravil nemudoma na pot iu glej, že je teden duij, kar sem zapustil Peterburg. Zdaj vidite, da sem vam razodel gosu-darsko tajnost, razodel samo zato, ker ste me prisilili ; ob jednem ste pa tudi vi nase naložili dolžnost, to tajnost zase ohraniti. Zdaj sem jaz končal; vi morete delati po svoji previdnosti." — S poslednjo besedo potegne iz Žepa in mi poda Šervud potni list, dan mu v Peterburgu za kurirsko poštno vožnjo, veljaven za tri mesece po vseh mestih ruske države. Po teh dokazih nesem imel več povoda dvomiti o resnici vsega, kar sem slišal. Zame pa je bilo v tem malo koristi. Postal sem nehote hranitelj tako važne tajnosti; zdelo se mi je, da sem se zvezal z malopridnežem in se mu dal v pest. Da bi ne prišel v njegov peklenski zapisnik, moral sem se, dasiravno čisto nedolžen obnašati s skrajno previdnostjo in prepričati ga o tem, da nesem pristaš zarotnikov. Pripoved Šervudova me je spravila skoro iz uma, in zdelo se mi je potrebno, celo objaviti. Brala Ivan, bogoslovec v Mariboru Lapajne Vinico, trgovec v Idriji. Legat Alojzi j, tisk. delovodja v Celovci. Levak Andrej, veleposestnik v Brežicah. Lončar Peter, carinar v Tržiču. Mathiau Jakob, posestnik v Zgornji Šiški. Nvunuiu' Ivan, kaplan v Mokronogu. Mikus Valentin, kaplan v Konjicah. Možina Ivan, kaplan v Slavini. Munda Ivan. c. kr. okr. živino-zdravnik v Brežicah. Ogorelec Vinko, dež. poslanec in posestnik v Škofeljici. Ogrizek Franc, kaplan v Št. Jurji. Oraahen Gustav, not. kandidat v Zatičini. Papež Mihael, c. kr. nam. k ncipist v Brežicah. Pavšler Tomaž mL, posestnik v Kranji. lVkovec Josip, kurat v Lomu. Pernat Anton, provizor na Planini. Piber Ivan, bogoslovec v Ljubljani. Pintar Matej, kaplan v Št. Ilupertu. Podobnik Franc, c. kr. avskultant v Novemmestu. Rahne Janko, C. kr. notar v Senožečah. Razlag Ernestina, učiteljica v Ljutomeru. R "In mano Viljem, dež. vin. učitelj na Grmu. Ropaš Martin, izd. glasovirov va Vranskem. Rosina Franc, odv. koncipijeut v Novemmestu. Rus Franc, oadučitelj na Bledu. Sadnikar Josip, c. kr. okr. ži-vinozdravnik v Kamniku. Sajovec Lovro, posestnik v Motniku. Sclnventner Leopold, trgovec v Brežicah. Sinko Josip, vikar v Koujicab. Dr. Slane Karol, odvetnik v Novemmestu. Spindler Anton, c. kr. zem. knjigovodja v Brežicah. Štele Ivan, posestnik v Kamniku. Sušnik Ivan, kaplan na Vranskem. Šiška Ivan, bogoslovec v Ljubljani. Škarjevec Ivan, slikar v Spodnji Šiški Šnuderl Frauc, učitelj pri Sv. Lovrenci. Turk Franc, posestnik v Studenem, Vidovič Jakob, kaplan pri Mali Nedelji. Vremšak Alojzij, obč. tajnik v Kamniku. Zacberl Franc, učitelj v Cu-zanjevcih. nekateri liberalci. Po kmetskih občinah naprednjaki . spielerja, volili so Šmarjetčan' pri dopolnilni volitvi, Politični razgled. V U j ublf anl, 2. julija. Deželi i onb ov&ke volitve s6 za Slovane ne vise posebno ugodno. Na Moravskem so v mestih celo Cehi nekaj zgubili, v Šleziji ho v kmetskih občinah pridobili. Danes volijo mesta v Šleziji, jutri bodo pa volili veleposestniki na MoravBkem in Štajerskem. Kmetska stranka na JHoravsIttem, Pristaši kmetske Btranke na Moravskem, kateri so voljeni v deželni zbor hočejo razen jednega vsi ustopiti v češki deželnozborski klub. Postopali bodo vzajemno z druzimi češkimi poslanci. Meščanska šola iti jednoletni prostovoljcu Dusedaj dijaki na srednjih obilnih, kmetijskih in trgovskih šolah neso imeli pravice, da ustopijo v vojsko kot jednoletni prostovoljci, če neso dovr šili poprej spodnje gimnazije ali realke. V bodoče bodo pa tudi oni učenci omenjenih šol mogli postati jednoletni prostovoljci, ki so dovršili poprej meščansko 60'o. To gotovo precej povzdigne veljavo meščanskih šol. V nanje države. Srbska napreeltijaška stranka. Jedva je kralj Milan pri banketu profesorjev velike šole vladi napovedal boj, že se ie oglasil naprednjaške stranke vodja Garušanin. Izdal je manifest, v katerem pozivlje naprednjake, da naj zopet začno delovati, in hudo kritikuje vladno delovanje sedanje vlade. Naprednjaška stranka pa tudi po vsej deželi že pridno deluje, podpirajo jo pa tudi pač ne bodo dosta dosegli, več upanja pa imajo v mestih. JPanica. Sofijski vojaški povelnik je v dališem govoru razložil posadki, zakaj so ustrelili majorja Panieo. Rekel je, da je major hotel odstraniti sedanjo vlado, kar bi bil«) imelo slabe posledic« za domovino, če bi se bilo posrečilo. Jednitk;i (Moda čaka slednjega izdajico domovine. Panica držal se je jako hrabro, sam zavezal Bi oči in krepkih korakov š*d k drevesu, kjer so ga privezali Podčastnik vodil jo četo' 21 mož, ki je Panico ustrelila. Pred strelom za-klicd j« Panica : Živela Bolgarska! takoj na topa se je mrtev zgrudil, zadet od vseh 21 krogel. Franrija in Jiasija. V Parizu e jo osnovalo društvo prijateljev Rusije. (Sedete* des amis de la Itussie). Namen temu društvu bode gojiti prijateljstvo z Rusijo in simpatije do Rusije razširiti kolikor je moč mej občinstvo. V tem društvu je mej drudmi več visokih vojaških dostojanstvenikov. Nemški cesar prišel je ua Dansko. Časopisi rh skoro vsi kaj prisrčno pozdravljajo, kar je malo čudno, ker ni dolgo temu, da so danski listi jako sovražno pisali proti Nemčiji. Vsi proslavljajo njegovo delavnost in ga zaradi mnogih idej, katere goji, primerjajo največjim vladarjem. Posebno hvalijo BOCijalho politiko njegovo. Seveda je to pisavo smatrati le za akt uljudnosti, kajti ni verojetno, da bi se bilo mišljenje danskega naroda nakrat tako premenilo JVe »iškoanr/leška po ran lava. Z nemškoaugleško poravnavo neso zadovoljni vsi nemški krogi. Proti njej se je celo izrekel bivši kancelar Bismarck. Po |užni Nemčiji podpisuje se adresa na državni zbor, v katere j se prote: tuje proti omenjeni poravnavi. Ta adresa končuje z besedami: „Pripravljeni smo na klic cesarja in nemške države iti v boj proti sovražniku, toda zabavati smemo, da nam pripade plačilo, ki je vredno žrtve in to plačilo je : Da se prištevamo gospodu« jočemu narodu, ki svoj delež sam vzame in nič ne vsprejme od milosti in naklonjenosti druzega 11:1 roda. Nemčija, vzbudi se!" Poslednji stavek jo baje naperjen proti cesariu. V Berolinu se govori, da agitacijo proti poravnavi podpira knez Bisinuck, ki hoče generalu Capriviju in eeaarju delati ovir**. Sprememba jmslovneaa reda angleškega parlamenta* Vlada angleška je baje že opustila misel, da M se premenil parlamentski poslovni red. Veft konservativcev ne more v to privoliti. Klub konserva tivcev je sicer izrekel se za spremembo poslovnega reda, in se najbrž tudi ni bati, da bi kak konservativec v zbornici ugovarjal, pa mnogi vladni pristaši bi se najbrž odtegnili glasovanju in minister-stvo bi s svojo predlogo ostalo v manjšini. Irska predloga bode ostala nerešena in v bodočem zasedanji bode trebalo vse delo z nova začeti Dopisi. Iz Velikovea 30. junija. [Izv. dop ] Slovenci na Koroškem pričeli so se vrlo vzbujati in slovenska stvar navzlic vsem čudnim pritiskom, ki dohaiajo od raznih strani j, pri nas vidno napreduje. Preteklo nedeljo zborovalo je pri „Lavreji" v Šmarjeti nad Velikovcem naše slovensko politično društvo. Ta kraj nagibal se je v zadnjem času skoro povsem že na nemško liberalno stran iu pred dvema letoma po smrti nepozabuega Andreja Ein- se je na njegovem obraau pri tem zadovoljnost s samim seboj in radovednost, za kaj sem bb odločil. Oči njegove zrle so za menoj poželjivo kakor sem se le ganil. Končno sem ga spravil iz tega mučnega položaja, rekoč: Ne da bi se spuščal v razsojevanja uzrokov, kateri so vam dali povod, zaslediti obstoječo zaroto, nemogoče bi bilo, ne priznati, da ste spolnih dolžnost prisege in skazali največjo UBlugo gosu-darju in državi. Vaše postopanje je čez vse pohvalno ! „Na Vašem mestu bil bi tudi jaz ravno tako delal. Zdaj vam ne ostane druzega, kakor nadalje iti po dani poti. Delajte, kakor varn dolžnost veli, tajnost, katero ste vi razkrili, zakopana je v tej sobi. Samo jedno vas prosim — ne umešavajte mene v reč, pri kateri neseni nikakor udeležen in ne zahtevajte sodelovanja mojega, za Vas popolnoma brezkoristnega. Delo svoje pri komitetu morete prikrajšati ali pa podaljšati, ako se Vam potrebno zdi za Vaše zasledovanje, — to zavisi od Vas. Z jedno besedo, Vi morete razpolagati s seboj, kakor hočete." Šervud je postal na videz jako zadovoljen, zvivši se brez nasledkov iz neprijetnega položeuja. Premenil je razgovor, pripovedoval nekatere dogodke, ki so se mu pripetili ob času popoti anj njegovih v Voznensk, Harkov in Peterburg, in zatem je odšel. V istem času — šli smo, jaz in nekateri drugi častniki k svojemu polkovnemu poveljniku Gversu L. kateri nam je priobčil iz Petrograda prejeto novost ob odhodu gosudarja v Krim, Ta-ganrog in Odeso in o njegovem namenu prepoto vati vso južno Rusijo. Ta novoBt se je hitro raz nesla po samotnem Novomirgorodu in postala pred met javnih govoric in ugibanj. Šervud je prišel zad njič slučajno k meni in je tudi zaSel govoriti o potovanji gosudarjevem na svoj tajnostni način. S početka je skušal zvedeti, ali vem za sedanje uzroke tega potovanja; ko sem ga pa preveril, da le to vem, da je to občna govorica, mi pravi: „0 potovanji gosudarjevem mi je bilo znano še v Peterburgu. Ko se mu jo razodela tajnost obstoječe zarote proti njegovi osobi, se mu je že tačas zdelo potrebno, zaradi brezopasnosti svoje oddaljiti se iz Peterburga v Odeso, pa iz nekaterih uzrokov je premenil hvoj sklep in izvolil Tagaur«g ali Bploh Krim, — z jedno besedo, on je na vsak način želel, približati se bregovom Črnega morja. Ni treba omeniti, da je tudi vsa carska obitelj dospela v Krim, vsaj tako se je dozdevalo osebam iz obližju gosudarjv.vi (Kodcc prih.) preziraje zaslužnega in vrlega domoljuba č. gosp. Gregorja Ei n s p i e 1 e r j a , soglasno nasprotnega nenišUo-liberalne«a kandidata. Odbor slovenskega političmgi društva spoznal je torej za potrebno, da se napravi v tem kraji shod, ondu razjasni program ter odpre oči tistim možakom, ki so se dali od nemških liberalcev Ve-likovških in Celovških že skoro do cela zaslepiti. Reči smemo, da je bila to izvrstna misel, katera se je včera)šnji »lan dobro izplačala. K zborovatiju došlo je nad 100 volilcev, in to število »me se imenovati sijajno temveč, ker se je temu shodu od nasprotne strani strastno nasprotovalo, da bo vo-lilee skoro s silo odvračati skušali. — Šmarješki župan g M filter, ki je bil pooblaščen od c kr. okr. glavarstva Velikovškega komisarjem ip bil pri zborovanju navzoč, čutil se je sprva v našem krogu nekak nedomačega, pozneje se je pa prepričal, da smo i mi ljudje, s katerimi se da govoriti in postal je bolje volje ter veselejega obraza. Ob 4 uri popoludne pričelo se je zborovanje. Prečastiti gospod župnik in društveni predsednik Gregor E i n s p i e 1 e r predstavi zborovalcem gosp. komisarja ter nazdravi presvetlemu cesarju s trjj krstnim slava- in živio-klieem, potem pa goWri obširno o delovanji svojem v deželnem zboru, o prihodnjih volitvah, o denašnjem pretiranem nemškem liberalizmu, o gospodarstvu sedanjega finančnega ministra in o državnih dohodkih sploh, o odpisu zemljiškega dolga Poljakom itd. ; kritikuje gospodarstvo liberalcev v deželnem zboru koroškem, preide potem k raspravljanju nove, a čisto nepotrebne ceste ob južni strani Vrbskega jezera, ki bode stala 120 OOO gid., osvetljuje delovanje „Bauernbunda" in dokazuje, da je program, ki ga je to društvo razglasilo sedaj k bodočim volitvam, naš program, za katerega se je v deželnem zboru koroškem brez-vspešno potegoval ran j ki Andrej Einspieler, začenši vse to zahtevati že pred desetimi leti, ter je natisnen od besede do besede v knjižici „Zlati ključ" od 1. 1884. Ves ta govor, ki je bil v istini zanimiv že zaradi tega, ker je gosp. Einspieler vse dokazoval s fakti in golimi številkami, bil je za naše kmete imeniten in g. govornika poslušali so vestno ter mu pogostoma pritrjevali. Prav izvrstno govoril je dalje podpredsednik gosp. Vek. Legat ob odgoji in sedanji ljudski šoli, primerjajo ogromno pomnoženje stroškov, ki jih plačuje dežela za šole od 1. 1809. sem, v katerem letu se je za šoie potrošilo le 11.931 gld., letos pa bode treba plačati za nje že 404.000 gld., pa ne kažejo za Slovence po svoji čudni uravnavi nikakega uspeha; dalje o političnem društvu našem, o važnosti shodov, posebej še o šolah, kakeršne so iu kakeršne bi morale biti, o slabi vzgoji otrok iu o nasledkih, ki iz tega izvirajo, o prihodnjem ljudskem štetji, o gospodarstvu in hranilnicah, o potrebi upeljave slovenskega jezika v urade i. t. d. Č. gosp. provizor Mihi is Šmarjete razpravljal je versko šolo, gosp. Lene govoril vrlo dobro o bodočih volitvah volilnih mož, kmetSerajnik iz Tmj o kmetovanji, drugi pa bo izražali na kratko svoje misli o bodočem delovanji Slovencev na Koroškem. Kmetje, ki so vse govore prav pazljivo poslušali, bili so jako zadovoljni ter se nisu ločili prej od mesta, dokler ni zapustilo prijazno Šmar-jeto odborništvo vrlega našega političnega društva. Po sklenjenem zborovanji imeli smo se še prav dobro; kajti lepo slovensko petje ogrevalo nam je naša srca in razni govorniki so nas navduševali za slovensko stvar. Vsem nav/.očnim, posebno pa slavnem odboru političnega društva, ki je blagovolil v naši okolici napraviti zborovanje, izrekamo na tera mestu svojo najprisrčnejšo zahvalo in nadejamo se, da ostane ta dan Šmarjetčauom nepozabljen. Ledina je deloma razorana; sedaj pride skrb na vas, Šniarjetski rodoljubi ! Pokažite že pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, da ste še Slovenci in da hočete kot taki ostati tudi v prihodnje zvesti svojim načelom. Ne upogaite se; ostanite jekleni značaji in vsekdar zvesti domovini slovenski. S —č. Iz Idrije 30. junija. (Nekaj o trgovskih pomočnikih.) Nedavno je bilo čitati v raz-ličuih časnikih, kako težavno in trudapoluo je trgovskim pomočnikom izvrševati svoj posel z ozirom na to, ker morajo od ranega jutra do pozne noči vedno biti v prodajalnici in ugibalo se je, na kakšen način bi se ta dolgotrajna služba nekoliko skrčila. \ V več krajih so se v to svrho trgovci zjedinili in so svojim trgovskim pomočnikom pomagali v izvrševani« njih frudapolne službe 8 tem, rja so Ji»i nekoliko znižali dosedanje skoro 15 ur trajajoče opravilo. Tukaj pa se, žal, v ta namen nI ničesar ukrenilo in trgovski pomočuiki so bili primorani pri pristojnem oblastvu storiti potrebne korake. Vsled te prošnje je politično oblastvo pozvalo tukajšnje trgovce, naj izjavijo svoje mnenje. Ko je na ta poziv tukajšnji prvi trgovec, gospod Goli, predlagal, da se naj v bodoče ob nedeljah in praznikih zapirajo prodajalnice ob 12. uri dopoludne, so bili s tem nasvetom — izvzemši trgovca a. Valentina T revna — vsi drugi trgovci zadovoljni. Razlogi, ki se jih je g. Treven pri svojem mnenji posluževal, nam neso znani, vender pa si dovoljujemo omenjenega gospoda vprašati, naj se izjavi, katere okolščine so ga ovirale, da baš on ni bil z napominanim predlogom zadovoljen. Po določilih cerkvenih zapovedi se gotovo ni ravnal, kajti te nam velevajo praznik posvečevati; mogote da zanj ne veljajo te zapovedi, ampak kot katoličanu bi mu morale v prvej vrsti vender te zapovedi v mislih biti. Drugih tehtnih uzrokov pa gotovo nema. Jako pohvalno pa se moramo izreči o gospodu Francetu Khuv. Goli ju, trgovcu iu posestniku v Idriji, kateri je prvi glasoval za to, da bi se prodajalnice zapirale ob 12. uri ali najpozneje ob 1. uri i u da bi se s to ukrenitvijo vsaj nekoliko ustreglo utemeljenim prošnjam trgovskih pomočnikov. Upamo, da si bode goBpod Treven gotovo premislil to stvar in se pridružil sklepu drugih trgovcev, da ee vender jedenkrat upelje red gledo zapiranja prodajuluic ob nedeljah iu praznikih. Več meščanov. pno v takih, visoko omikanih krogih, kaj nam je še le v drugib pričakovati. — (Poštni debit odvzet) je za dežele ogerske krone v Srbiji izhajajočim listom: »Bu-duČnost", „Narodni Dnevnik", „Odjek", „Liberal", „Strižanin" in „Dnevni list." — (Zrelostne preizkušnje) na Ljubljanskem učiteljišči delajo pripravniki gg. : Campa Teodor iz Zaspega, Hubek Martin iz Gradiš, Križ-ner Jožef iz Trboj, Lužar Fortunat iz Vel. Lašč, Perko Lovro iz Poljan, Petrič Janez z Žkd>č, Po-trebin Leopold iz Šmartnega, Sachs Alojzij iz Medvod, Sonc Anton iz Jezice, Štefančič Frančišek iz Šmarja, Verbič Jožef iz Borovnice, Vrečko Jakob iz Ponikev (Štaj) in gospodičini Dereani Jožefina in Zwayer Balbina, uršulinski pripravnici. — (Pivški častilci sv. Cirila in Metoda) napravijo dne 4. julija veličasten kres, na gori sv. Trojice, v čast slovanskima apostoloma — („Odbor »Slovenskega pevskega društva") ima dne 10 julija ob 7. uri zvečer v Čitalnici na Ptuji svojo redno sejo po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik zadnje odborove seje. 2 Določitev vsporeda za VI. glavni zbor in veliki koncert. 3. Pogovor o pevski slavnosti in razni nasveti. K tej seji vabijo se tudi vuanji odborniki, da se je ali osebno ali pa pismeno udeleže. — (Vojaška godba) igrala bode ta mesec vsak drug četrtek ob 6. uri zvečer in vsako n e-deljo opoludne ob V3I2. uri v Zvezdi, dva četrtka pa bode svirala pod Tivoli, to je 10. in 24. julija. — („UčiteljskiTovariŠ".) Glasilo „Slo-venskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v Domače stvari. — (Imenovanja.) Začasni okrajni komisarji Karol De peri s, Viktor Parma iu Štefan La-pajne imenovani so definitivnimi, vladna koucipista Ivan Tekavčič in Josip Pollak začasnima okra; nima komisarjema, začasni vladni koneipist Viljem Haas in vladni konceptni praktikantje dr. Fran Heinz, Alfonz Pire iu Avgust pl. Flading ime novani so definitivnimi vladnimi koucipisti, vladni konc. praktikant Oton De tel a io Herman grof A t te ms začasnima vladuima koneipistoma. — Vladni koreipist Egon baron Winkler imenovan je začasnim okrajnim komisar jem. — (Iz Velenja) se nam piše: Malokateri volilec sponainja bo tako živahne volitve, kakor je bila poslednja in pa pristnega navdušenja, ko je okrajni glavar naznanil, da je gosp. dr. L i pol d izvoljen deželnim poslancem. Zadoneli so trikratni živioklici. Ko je Šaleška dolina dobila brzojavno vest ob izidu volitve, začeli so pokati topiči iu vse je hitelo pričakovat novoizvoljenega poslanca. Pri uhodu v Velenje postavil se je slavolok z napisom: „Živio dr. Lipold!" na drugi strani pa: „Slava vo-iilcem!" Razen druzega občinstva prišlo je tudi mnogo duhovnikov čestitat. Zahvaliti se je vrlim volilcem, posebna zahvala pa gre gospodu župniku Žmavcu v Remšuiki, Luki Držečniku v Ribnici, g. Vidovodu v Do liči, g. Rogini v Pod-gorji. Hvala tudi vrlim Šoštanjskim pevcem ! — (Veliki koncert vojaške godbo) na korist Elizab; tina otroške bolnico ne bode to soboto, ampak v soboto due 12. julija. — (Glas izrnej občinstva.) Piše se nam: Zelo presenečen bil sem včeraj, idoč mimo deželnega dvorca, kajti na trgu pred Pongračevo hišo zazrl sem kvišku postavljeni dve bruni, baš taki, kakeršna se nahajajo v krajih, kjer je proglašen p rek i sod. Na uprašanje, kaj to pomeni, dobil sem nastopno pojasnilo. Vodovodni organi hoteli so na Pongračevo hišo pribiti tablici, da ho označi, kje so hidranti, da jih gasilci v slučaji požara lahko najdejo. A slabo so naleteli! Upravitelj hiše Pongračeve se je temu odločno protivit iu dal vodovodnim organom jako kategoričen „consilium abeundi!" Zato ni preostajalo druzega, uego postaviti vešalom podobni bruni, kateri trgu nesta v olepšavo, pač pa v žalosten spomin, da je celo milijonar Pongrac protiven tako obče« koristni napravi, kakor je baš vodovod. Zgoraj omenjeni upravitelj Pongračev, prod čegar pisarniškimi okni stojita omenjeni bruni, pretil je celo magistratu k tožbo zaradi motenja posesti, ako se ne odstrani jednaka tablica pri njegovem po sestvu v Streliških ulicah. Ako se take reči doga- 13. štev. nastopno vsebino: O zemljepisnem pouku (Prof. Fr. Orožen.) — Črtice iz dekliške šole. — Delovanje „Narodne šole". — K osnovi pravil društva v pomoč učiteljev in učiteljic, dalje učiteljskih vdov in airot na Kranjskem — Kniiga Slovenska. — Dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — — (Iz Pazina) javlja se „Naši Slogi", da je predzadnjo nedeljo prišla iz Pulja godba zaradi tombolo ter ondu ostala tudi š*' v ponedeljek, prvi dan občinskih izborov, veselo svirajoč po Pazinskih ulicah. Došla je tudi pred občinsko hišo, kjer so je vi šila volitev, ter zaigrala par kumadov. Lahoni mislili so gotovo, da bodo volilna komisija prepodila godbo, a pustili so jo mirno svirati, in ko ho godci videli, da se nihče ne da izzivati, k>» odšli. Tako je Puljska italijanska Lrodba po Pazinskih La-honov nalogu igrala hrvatski volilni zmagi. — (Proti koleri.) Po brzojavni odredbi c. kr. trgovinskega ministerstva imajo se sedemdnevni karanteni podvreči vse ladije ki prihajajo od Španjske obali mej Alicante in Taragono in z Balearških otokov. Za vsa druga Spanjska pristanišča pa velja že objavljena odredba, da se imajo zdravniško preiskati. — (Nova poštna odredba.) Poštnih nalogov moglo se bode od 1. julija počenši v jednem pismu pošiljati oziroma izterjati samo k večjemu po pet, bodisi od jednega ali več adresatov. Jednako omejeno je tudi vkasiranje kuponov, ker se sme v jednem pismu pošiljati k večjemu 5 raznim vrednostnim papirjem pripadajočih kuponov. Ta odredba velja za vse pošte avstro-ogerske in bosen-sko-hercegovske. — (Stokrat na Triglavu) bil je voditelj Janez Klančnik iz Mojstrane. Dne 24. junija, ko je vodil nekega Dunajčana vrh Triglava, sjiolnil je to znamenito število. — (Vojaški fes.) Državno vojno mini-sterstvo je odločilo, da imajo bosensko-hercegovski vojaki uositi fes pri paradah, če tudi ne služijo v bosenskem ali hercegovskem vojaškem oddelku. Gažisti pa smejo imeti navadne vojaške kape, kadar ni predpisana paradna obleka. — (Za hribolazce.) Pri sv. Katarini uredila se je na novo poznata, dobra gostilna na sedlu (pri Anžici). Gotovo vesela vest za one, ki pohajajo našo prijazno okolico. — (Električna razsvetljava) uvela se bode v Koroških toplicah v Poreča h pri Celovškem jezeru. Delo oskrbela bode neka Duuajska tvrdka, za vzdržavanje strojev pa bode nastavljen poseben teknik. — (Iskrice. Zbrka pesmi j in povesti j) Te za mladino jako prikladne zbirke, ki jo izdaje jako marljivi gosp. Janko Le b a n . učitelj v Avberu pri Sežani, izšel je II. zvezek, obsezajnč 12 pesmij in 7 povestij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Zbirka, ki jo zalaga in tiska Rudolf Milic v Ljubljaui, je priporočila vredna. — (Postojin8ka Čitalnica) priredi v nedeljo G. t. 111. ob 1. ur. popoludne izlet v „Crno in Pivko-jamo", h kateremu se vsi društveniki in prijatelji čitalnični uljudno vabijo. Izletnike bode zabaval z lepim petjem čitalnični pevski zbor, g. Basist pa z dobrim pivom in mrzlimi jedili Ker je pot do „Jam" senčna in hladna, je želeti, da se tudi „krasni spol" mnogobrojno udeleži tega izleta. — Na svidenje ! — (Obesil) se je danes v jutro Matija Zaje, (po domače Klanšek) bivši posestnik na Viž-marjih. Uzrok samomoru nud sedemdesetletnega starca je neznan. — (Na kirurgičnem oddelku) deželne bolnice v Ljubljani popolniti je služba sekun-darija z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje za to službo poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 2 8. julija t. I. Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Beligrad 1. julija, Srbska vlada izjavila, da poravnave z Ogersko glede" izvažanja prašičev ni pričakovati. Prisiljena bode torej, v nekoliko popolnoma zapreti mejo. Pariz 1. julija. Požar uničil glavno poslopje v Port-Lois na otoku Guadeloupe. Skoda ceni se na jeden milijon frankov. Dunaj 2« julija. Augsburška generalna protestantska sinoda sklenila povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije adrese na cesarja, na ženina in nevesto. Leeds 2. julija. Vsled štrajka plinovih delavcev najeli so se tuji delavci. To je prouzročilo resne izgrede. Strajkujoči delavci napali so tuje delavce, policijo in vojake, ki so nove delavce spremljali v plinarno. Na obeh straneh mnogo ranjencev. Zaradi nedostatka plina bila zvečer popolna tema. liaKiie vesti. * (Razstava v Pragi.) Priprave za razstavo, ki bode drugo leto v Pragi, kaj hitro napredujejo. Vsi načrti za zgradbe bo že narejeni. Spodnje zidanje dvorane za stroje je končano. Iudu-B tri jaka palača se je tudi fca začela graditi. Obe ti zgradbi bodeta še to leto dovršeni; to pa bodo tem ložje mogoče, ker sta se tovarni, ki sta prevzeli železne konstrukcij*, zavezali, da prevzeto delo dovršita do jeseni. * (Ženski zdravniki) vdeležili se bodo mej narodnega zdravniškega kongresa v Berolinu. Iz Rusije, Švice in severne Amerike oglašenih je že več dam, ki opravljajo posel praktičnih zdravnikov. * ( K n eg i n j a — u s m il j e na se s tr a.) Kne-ginja Helena Cuzn, vdova rumunskega kneza Ivana Cuze, katerega je 1866. leta zarota pahnila s prestola, sedaj kot usmiljeua sestra streže bolnim otrokom v Bukureštu. Kneginja opravlja ista dela kakor druge usmiljene sestre. * l Koncerti na E i f f e 1 o v e m stolpu.) Neki Auray je začel prirejati na Eilfelovem stolpu koncerte, ki bo navadno jako dobro obiskani Stolp bode torej služil Parižauom še za razne zabave. * (Dve ladiji skup zadeli.) V kanalu „La Manche" zadela sta te dni skupaj holandski parobrod „Princ Friderik" in angleški parobrod „Marpessa.". Prvi, ki je imel vojake na krovu, potopil bo je v par minutah in ž njim štiri milijone frai kov v zlatu. Jeden major in 6 vojakov je utonilo. Potopljena ladija bila je na potovanji v Javo. Ostali vojaki in potovalci so se rešili. ♦(Kako se more v sobi odgojiti hrast) S tanko iglo potegne se po dolgem nit 3kozi želod, ki se viseč dene v posodo vode tako, da se samo s svojim dolenjim delom dotika površine vode. Čez nekoliko časa prikaže se spodaj koreninica, na zgornjem delu pa tanek listič in kasneje steblo. Na tak način da ?e že v jednem letu odgojiti malo drevesce, ki se na jesen lahko presadi v zemljo. Kdor tega ne veruje, naj poskusi sam. * (Statistika nesreč na ameriških železnicah) kaže, da je v preteklem letu na ameriških železnicah Zjedinjenih držav izgubilo življenje 5823 ljudij, a manj ali več poškodovanih je bilo 26 :i09 oseb. Izrru/j mrtvih bilo je 1973 že'eZ-niških uradnikov, 310 potovulcev in 3540 ouzih oseb; izmej ranjenih 20.028 železniških uradnikov, 2146 potovnlcev in 4135 dru/ih oseb. "\7" aTDilo. P. n. gospode člane čitalniškega j»ev ikoga zbora opoaoroje na isre Ino p. ssko vajo v četrtek dne 3. t. m. pevski odbor. prinaša v 13. .številki naslednjo vsebino: Državni jezik. — O kritiki dr. Mahniea. II. K nasprotni-škim razpravljanjem o nam očitanem razširjanji protestantskih načel. (Dalje.) — Pravice Slovencev do svetojeronimskega gostinjca (hospicija) v Rimu. (Konec.) — Kuske drobtinice. — Dopisi. V Trstu. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „Sr.OVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej io. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju ^SLOVANSKEGA S VETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta J gld., za četrt leta i gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. -vrrv.....va-frr> Mimrn mr 3 MtoJI ma vse Beto tfl«!. ; xti pol let« glđ. 2.8© | BA Četrt leta glđ. 1.15. J 1. juliju. Pri Miniu : Kalka, Misolbacli, 1 Ijickbmnn llonik, "VVeckler z Dunaja. — Mavich, Ubalilini, Mnnricli iz Trsta. — Širen iz Sturija. — 1M. Vimgh z Ogerakegii. — Iliunel iz Tabora — Fisober u Uarcsa. — Aljančič iz Kistrice. — Polltis iz Corfu-a. — Schinldt. i/. ftolnograihi. Pn MMltfll Tanzer, Prager, Felle, Illek, Baller, Beheim z Dunaja. — Kulivoda li Etosteroeubarga. — Iio-Btolic z Reke. — Jonkfl iz Pontebc. — Ilirsch, Woipert, Urbančič, Wust li Kumhegorice. — Sohnailekar Iz Trbižu. Pri uvNtriJMkem ceMiirji: Scbluet iz Maribora. — Meden iz Begunj. Meteorologično poročilo. C — 0 Cm* opazovanja Stanje barometra v urni. Temperatura Ve-t rovi Nebo Mo-krlna vi mm. m ■1—> 7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer 729 0 mm. 72HB mm. 728 1 mm. 20 0" 0 24 2*0 20 6" C si. j z. si. J z. si. j z. d. j as. d. jas. obl. 3 <0 mu. j 1 dežju. 1 1 Srednja temperatura 21-6", zu 2 ti0 nad normalorn. dne 2. julija t. I. (Izvirno tolegrario.no por;-čilo.) včeraj — dan oh Papirna renta.....gld. 88-G5 — gld. 88 3') Srebrna renta.....„ 8985 — „ 89 05 Zlata renta...... , 10910 - „ 10930 570 marona renta .... „ 101*40 — „ 101*40 Akcije narodne banke . . „ 978-— — n W78 — Kreditne akcije..... „ 804-75 — H 304* — London........ „ 110 75 - „ 110-70 Napol.......... »28»/, — . •2<7t C. kr. cekini .... . B 6*65 — „ "'54 Nemške marko..... „ r->7 30 — g 57 36 4°/0 državne srečko iz 1. 1854 250 #ld. 133 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 17« „ 25 „ Ogeraka zlata renta 4°/0...... . 102 n 85 „ Ogerska papirna renta 5°/0......99 „ 70 „ Dunava ieg. srečke 6% . . . 100 gld. 121 „ 50 „ Zeoilj. obč. avstr. 4i/17u zlHti zust. listi . . 116 B 50 „ Kreditne srečko......100 gld. 196 „ — „ Rudolfov? srečko..... 10 „ 1» „ 50 „ Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ 153 , 75 „ Trauiinway-drnst. volj. 170 gld. a. v. . . . 221 „ — „ Iščem za svojo notarsko pisarno m ki je zveden v zapuščinski!) in zemljeknjižnih rečeh. Najraje bi uitiurMkt'Kii knmll_'i I] Proda se trgovina z mešanim blagom. Ista je ju HrvnlMkem* v prijetnem trgu, tik /, n pne cerkve in ob železniei. Pogoji so zelo povoljni. Gotovine trebil 500 do 11)00 gld. Pismena vprašanja pod črkami M. II., liro«! Itlo-rnviee, v hi Kcka. (516—3) mr j\a.x7:b5S ©aru© puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsukovrstno dobre puške iz svoju delavnice. Ob jednein naznanja, da tudi prennr.j;i kr.-ane pnške na puško zadovke (llint<:rlader) in prevzama droga popravila po najnižjih cenah. Cenike s podobami dopošllja bre zplaino ln franko. St. 5670. (621—9) 67.000 gld. 12.800 „ 5.000 u 5.000 „ 6.000 M (510— 2) Deželni odbor kranjski razpisuje splošno ponudbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho zgradbe deželnega gledališča v Ljubljani na stavižči tako zvane „Mayer-jevc vile" v katastralni občini Spodnja Šiška. Dotična stavhinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jed notnih cenah; vsprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev označenih del. — Zaradi oddaje in sicer: 1. ) za kopanje tal in zidarsko delo v proračun j enem znesku . 2. ) „ kamnoseško delo „ „ „ 3. ) „ tesarsko delo „ „ „ 4. ) „ traverze in vezi v zidovji „ „ n , 5. ) „ kleparsko delo „ „ „ razpisuje se pismena ponudbena obravnava do uštetega 15. dne julija t. 1. zaradi oddaje železne konstrukcije za streho, lože in galerijo v proračunjenem znesku 19.000 goldinarjev pa do uštetega 14. dne avgusta t« 1. Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cemlmki so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorci, Gospodske ulice št. 2, v II. nadstropji, v navadnih uradnih urah od 5. dne julija t. I. naprej. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 12. ure dopoludne navedenih dnij oddajo pri uložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega, deželni dvorec, I. nadstropje. Ponudbo morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku: »Ponudba za .........delo pri zgradbi deželnega gledališča v Ljubljani". Vsaki ponudbi se mora priložiti 5°/0 jamčevina dotične zgoraj navedeno cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali Ljubljanske mestne hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega nominalno vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene, ter da se pogojeni podvrže. Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotuih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na §. 8. splošnih pogojev. Od deželnega odbora vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 1. julija 1890. V1Z17NICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej cent. L Luser-jev obliž za turiste. >LIV V^/" l;i 'r tu M*veu; torej naj se pazi > za^rne vse m:inJ vredne ponareabe. Pristnega imajo v i.juo-liuni .]. S\voboda, U.pl. Trnkoc/.v, (J. Piccoli, L. Grečel;v Budol l"oveui K. pl. SladoviČ, P. llaika; v Haiiiuikii J. Močnik; v CelOTol A. Egger, W. Thurrmvald, J. liirnba-cher; v Krezuh A. Aich-ingei; * Trgru na Ko-roškem) Menuer; v Keljaku F. Schol/., Dr. E. kumpf; v €i«»riel O. B. Pontoni; v Wolf»-l»er|$u A. llutli; v Hm-nji K. Savni k; v ICh«1-:;<»'»• C. C Andrien; v Itlriji Josip VVarto; v Kailovliiei A. Koldek: > 1 „ 2000 n » i ■ 9000 r> n 1 „ lOOO n » i . lOOO n n 2 „ 500 n rt 2 n 500 n » 5 „ »OO n » 5 „ 2O0 n » 10 „ iOO n » 10 „ IOO n ti 20 - SO n n 20 „ SQ D » 50 . »O v n 5« b 20 » » '>{]() IO razstav, srečk 200 , IO 2000 dobitkov S » 2000 dobitkov 5 u ■ Uprava razstavi ne loterije, Dunaj, II., rotunda. \ IjjiibljanS prodaja srečke C\ €» MAVKK. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".