PoStnlna platana o ootooMt	n|	c*g6tl	v*“
SinitnsHl dom
Ste«. 213
U Hubi mi ni, noncdcl|eK 20. septembra 1937
leto II.
Angleški in francoski poskusi so brez uspeha:
Italija zahteva enakopravnost
za svoje brodovje na Sredozemlju
Rim, 20. septembra, o. Francoski in angleški poslanik sta včeraj obiskala italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter mu izročila prepis dodatnega sporazuma v Nyonu, ki se tiče obrambe trgovskih ladij pred letali. Hkratu sta poslanika vprašala, kakšno je stališče Italije do nyonske pogodbe in ali je mogoče pričakovati, da bo Italija sodelovala pri nadzorstvu na Sredozemskem morju.
Grof Ciano je francoskemu in angleškemu zastopniku odgovoril, da se italijansko mišljenje o tem vprašanju ni spremenilo in da bi Italija sodelovala pri varstvu plovbe edinole pod tem pogojem, da bo njeno brodovje docela enakopravno angleškemu in francoskemu, to se pravi, da bi tudi italijansko brodovje lahko izvrševalo nadzorstvo po vsem Sredozemlju.
Ta gododek razlagajo kot znamenje, da Anglija in Francija ne marata glede Italije več ostati y režem, marveč jo hočeta prisiliti, da se jasno izreče glede sredozemskega vprašnja. Verjetno pa je, da italijanski zahtevi Francija in Anglija ne bosta ugodili.
Italifa bo varovala svoje ladje
Pariz, 20. septembra. AA. »Journal« poroča, da }e rimska vlada odredila, naj italijanske vojne ladje stalno spremljajo italijanske in nemške trgovske ladje na Sredozemskem morju in hkrati same zase prično borbo proti gusarskim podmornicam. V Rimu zatrjujejo, da bodo pri tej akciji sodelovale tudi nemške vojne ladie. Po tem takem sta Italija in Nemčija sklenili nekak separaten nyonski sporazum.
Napadi na Anglijo se množe
Rim, 20. septembra. AA. Turinska Stampa se bavi v svojem uvodniku z nyonskim sporazumom in naglasa, da ga je treba smatrati zgolj za nov manever proti Italiji. Protiitalijanski značaj angleško-francosko-ruske zarote se kaže zraeTom bolj. V do-
polnilnem sporazumu 60 se prvotne odredbe nyon-skega sporazuma razširile od podmornic tudi na druge vojne ladje. Poleg tega se je ukinila kontrola v španskih vodah angleški admiraliteti so Francozi stavili na razpolago vsa svoja oporišča na Sredozemskem morju. Prav dodatni sporazum kaže, da je bila angleška politika povzročilo nyonskega manevra.
Zanimivo je, da je doslej le ta list napadal Anglijo v zvezi z nyonskim sporazumom, medtem ko so drugi Isti glavno odgovornost pripisovali le Franciji. Sedaj pa so poleg turinske Stampe že tudi nekateri drugi listi pričeli napadati angleško zunanjo politiko.
Tudi berlinski tisk še nadalje obtožuje Anglijo in Francijo, da hočeta eksploatirati sklepe nyonske konference in si zagotoviti političen monopol na Sredozemskem morju. Glede na to so značilni že naslovi člankov v posameznih listih, ki se n. pr. glasijo: »Nevarna igra«, »London in Pariz podpirata motilce miru« itd Pri tem listi branijo stališče Nemčije in Italije. »Nachtausgabe« prav med drugim, da bo Italija znala izvajati posledice sedanjega položaja na Sredozemskem morju. Postopanje Francije in Anglije je spravilo načelo o nevmešavanju v resno nevarnost. Italija ne more sodelovati pri kontroli na Sredozemskem morju, če 6e ji njene pravice ne bodo docela zagotovile.
Masaryk zadnjič v Pragi
med svojim ljudstvom
Krsto s truplom predsednika Masaryka so prepeljali iz gradu Lany v Prago. Ob vsej 30 km dolgi poti je stal špalir prebivalstva. Na praški meji so čakali voz s krsto trije oddelki konjenice, ki so spremljali krsto do predsedniške palače. Tam so čakali predsednik republike dr. Beneš, predsednik vlade dr. Hodža, vojni minister' Machni ter vsi generali češkoslovaške vojske. Krsto so prenesli v Plečnikovo dvorano. Prvo častno stražo ob krsti so imeli najvišji častniki češkoslovaške vojske z načelnikom generalnega štaba Krejčijem.
Krsta v Plečnikovi dvorani je zavita v veliko državno zastavo. Pri krsti stoji neprestano častna vojaška straža, eno stopnico nižje pa se vrste častne straže legionarjev, Orlov, Sokolov, socialističnih telovadcev ter delavcev. Na krsti leži venec
Naša zastopstva za Masarykov pogreb
Praga, 20. sept. o. Za pogreb predsednika Ma-saryka, ki se bo začel jutri ob 10 dopoldne, so dospela v Prago številna uradna zastopstva iz Jugoslavije in Slovenije.
Snoči je prispelo semkaj odposlanstvo mesta Ljubljane s predsednikom dr. Adlešičem, ki bo prisostvovalo pogrebu predsednika Masaryka. Odposlanstvo je pozdravil na postaji predsednik praške občine dr. Zenkl. Snoči je dospelo tudi jugoslovansko parlamentarno odposlanstvo pod vodstvom Čiriča in Mažuraniča. Na kolodvoru 6ta ga pozdravila predsednika češkoslovaškega parlamenta in senata Malypetr in Soukop, nadalje praški župan doktor Zenkl, predsednik romunskega senata Saveanu ter poslanik dr. Protič. Z istim vlakom so se pripeljala tudi odposlanstva jugoslovanskih prostovoljcev, invalidov, rezervnih oficirjev in delavstva.
Danes dopoldne je dopotoval v Prago predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu
svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča. Dr. Stojadinovič se bo v Pragi udeležil na čelu jugoslovanske uradne delegacije pogreba pokojnega češkoslovaškega predsednika Tomaža Masaryka.
predsednika republike dr. Beneša, predsednika poslanske zbornice in senata ter predsednika vlade. Na stopnicah do dvorane so razporejeni nešteti drugi venci.
V	soboto navsezgodaj so začele hoditi kropit neštete množice ljudstva. Vsako minuto je šlo mimo krste okrog sto ljudi. Kača kropilcev, ki čakajo, da pridejo do Masarykovih zemeljskih ostankov, sega od dvorane na Hradčanih do Brevnova in je dolga nad 3 kilometre. Skoraj vsi, ki gredo mimo, ne morejo zadržati solz, tako da gre mimo krste noč in dan ena sama jokajoča vrata ljudi.
Včeraj ob treh zjutraj so spet pustili množice ljudstva v Plečnikovo dvorano, da se poklonijo pokojnemu predsedniku. Do osmih je šlo mimo krste predsednika Osvoboditelja okrog 60.000 ljudi. Med njimi je bilo na tisoče otrok, majčkenih in nebogljenih, ki so jih prinašale delavske matere v naročju, na tisoče 6tarcev, ki so sključeni pot težo let in žalosti počasi korakali mimo svojega pokojnega predsednika, delavci s trdim korakom in v delavskih oblekah, častniki, kmečki ljudje in vojaki, da ni bilo prepoznati razlike med njimi, vsi enako potrti, enako nemi od spoštovanja nasproti velikemu pokojnemu očetu domovine.
Železniška zveza med Barcelono
in Francijo pretrgana
Pariz, 20. sekt. o. Po številnih letalskih napadih na progo, ki drži iz Barcelone do francoske meje, se je nacionalističnim letalcem pred dvema dnevoma posrečilo, da so z bombami porušili veliki železniški most južno od obmejne postaje Port-bouja. S tem je železniška proga med Barcelono in mejo ter potemtakem tudi s Francijo pretrgana.
Odkritje spomenika dr. Tavčarju
Ljubljana, 20. septembra.
Včeraj so na pobudo Slovenske Matice odkrili v rojstnem kraju dr. Tavčarja na Visokem v Poljanski dolini skromen spomenik pisatelju, politiku in dolgoletnemu ljubljanskemu županu dr. Tavčarju. K skromni proslavi so se na Visokem zbrali odlični gostje in čestilci velikega pokojnika. Goste je na svojem gradiču sprejela tudi gospa Visošca, dvorna dama dr. Tavčarjeva, žena pokojnega piea-telja.
Slovesnost odkritja spomenika je bila izvršena sredi vasi, kjer se je zbrala za to priliko mladina ter številne narodne noše. Slovesnosti seje udeležila tudi godba iz Škofje Loke, ki je na čelu sprevoda korakala v vas. V cerkvi v Poljanah je bral sv. mašo pisatelj F. S. Finžgar, ki se je v svojem cerkvenem govoru spomnil tudi na pogovor z dr. Tavčarjem tik pred njegovo smrtjo, ko je pokojnik odločno izpovedal, da želi in hoče umreti kot katoličan.
Po sv. maši so je ljudstvo zbralo na prostoru okrog spomenika, t. j. pred rojstno hišo v bregu pri cerkvi, kjer eo rodoljubi postavili lep steber z doprsnim kipom dr. Tavčarja. Za uvod so pevci zapeli »Slovenec sem«, potem pa je goste nngovoril poljanski župan g. Ivan Debeljak. Pozdravil je v prvi vrsti zastopnika bana g. prosvetnega šefa dr. Sušnika, zastopnika ljubljanskega župana podžupana dr. Ravniharja, zastopnika ljubljanske univerze profesorja dr. Kosa, posebej ženo pokojnika, dvorno damo Tavčarjevo, ki je e 6inom dr. Igorjem tudi prišla k proslavi. Mimo teh so se slavnosti udeležili tudi zastopnika društva Pravnik dr. Dolenc in dr. Sajovic, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin, zastopnik Prosvetne zveze dr. Debeljak, zastopniki društva Soče, Zveze bojevnikov in zastopniki mnogih drugih ustanov.
Zupan g. Debeljak se je zahvalil zlasti tistim, ki so obilno prispevali za spomenik dr. Tavčarja, imenoma Slovenski Matici, Ljubljanski kreditni banki, ljubljanski mestni občini ter Odvetniški zbornici v Ljubljani. Nato je predsednik Slovenske Matice dr. Lončar govoril o dr, Tavčarju kot pesniku, očrtal njegov čas, njegov boj proti nemštvu in zlasti proti omahljivosti Slovencev, ki je še danes ista in jc kriva, da se z nami igra usoda kot * žogo. To da bo ostalo tudi šc naprej tako dolgo,
dokler ne bomo temeljito spremenili 6voje osebnosti. — Govoril je še prof. dr. Slodnjak, ki je razgrnil pred očmi poslušalcev celotno podobo in življenje velikega pisatelja. Potem je dr. Slodnjak odgrnil zaveso raz spomenik, bronasti kip dr. Ivana Tavčarja, delo g. Pengova, kateri stoji na kameni-tera podstavku, kjer je zapisano: »Tu nasproti v hiši se je rodil leta 1851 dr. Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, politik in župan ljubljanski. Na pobudo Slovenske Matice postavili njegovi čestilci.«
Govorili so potem še za mestno občino ljubljansko podžupan dr. Ravnikar, za društvo Pravnik dr. Dolenec, za Zbornico za TOI g. Jelačin, dočim je g. dr. Lončar prebral brzojavko Srpske akademije znanosti iz Belgrada ter Matice Hrvatske iz Zagreba. Končno je dr. Lončar v imenu Slovenske Matice izročil spomenik v varstvo domači poljanski občini. Slovesnost je zaključila državna himna.
Nemški avtomobilisti v Sloveniji
Ljubljana, 20. septembra. Včeraj so prišli čez Koroško v Slovenijo nemški avtomobilisti, ki eo namenjeni skozi vso Jugoslavijo v Bolgarijo in Romunijo, odkoder se bodo zopet skozi Jugoslavijo vračali v Nemčijo. To potovanje nemških avtomobilistov je pripravil naš potniški urad »Putnik« v Berlinu skupno z nemškim b'SKK v Berlinu, organizacijo narodno socialističnih nemških avtomobilistov. Izlet v Jugoslavijo vodi vodja te _organizacij'e general Adolf Htinlein.
Nemške avtomobiliste so sprejeli na meji na 1 odkorenakem sedlu zastopniki naših tujskopro-metnih ustanov tako dr. Žužek, baron Lettis ter g. Pipenbachor. Vseh izletnikov Nemcev je prišlo v Jugoslavijo 86 na 37 avtomobilih. Izletniki so prišli na Podkorensko sedlo ob pol šestih zvečer ter so po kratkih obmejnih formalnostih nadaljevali svoj opot na Bled, kjer so se čez noč nastanili v hotelu Toplice
Zvečer je bil na čast nemškim gostom prirejen na Bledu banket, ki se ga je udeležil med drugimi tudi ban dr. Natlačen, nemški poslanik v Belgradu von lleeren, okrajni glavar iz Radovljice dr. Vidmar, predsednik Zveze za tujski promet dr. Marn
To dejstvo je za valencijsko vlado zelo neugodno, ker je po tej železnici šlo nad polovico vsega blaga iz Francije v Barcelono in Valencijo. Zlasti je s tem dogodkom prizadeto prebivalstvo v Barceloni, čigar prehrana je bila docela odvisna od dovoza živeža iz Francije. V francoskem obmejnem mestecu Cerbereu se je v dveh dneh zaradi tega nagrmadilo ogromno živeža in vojnega materiala, ki ga železnica ne more poslati dalje. Pri obstreljevanju železniškega mosta so nacionalistična letala vrgla nekaj bomb tudi na francosko ozemlje, tako da je prebivalstvo iz Cerberea moralo iskati zavetja v obmejnem železniškem predoru.
Sovjetski dostojanstveniki beie iz Gijona
Pariz, 20. sept. Tiskovni urad ruskega poslaništva v Parizu je razglasil, da so popolnoma neresnične vesti, ki so jih objavili nekateri francoski listi in po kaiterih so bil aretirani ruski konzul v Gijonu in njegovi sotrudniki. Tumanova, svetnika ruskega poslaništva v Španiji, in njegove sodelavce, na katere se je prav za prav nanašala ta vest, ker so se ta čas mudili v Gijonu, sploh ni zadela nikaka takšna^ nevšečnost. Ti ruski diplomatski zastopniki potujejo sedaj v Pariz, ker položaj v Gijonu ne zahteva več njihove navzočnosti.
Turki so baje ujeli roparsko podmornico
Carigrad, 20. sept. AA. »Kurun« poroča, da so turške obrežne baterije pri Tenedosu opazile neko podmornico, ki je ni bilo mogoče natančneje prepoznati. Po poslednjih odredbah turške vlade so pričele podmornico nemudoma obstreljevati. Neka granata je poškodovala periskop podmornice, tako da je bila prisiljena pojaviti se na površini in se predati neki turški topovnjači, ki je bila tam v bližini. Turške pomonske oblasti so takoj internirale vseh 22 članov posadke te podmornice. Službeno
o	tem še ni bilo objavljeno nikako poročilo in zato se tudi ne ve, kateri vojni mornarici je podmornica pripadala.
Kitajske ladje skušajo predreti japonsko blokado tako, da izobešajo zastave evropskih držav. Evropskim in sploh tujim ladjam namreč Japonci ne delajo zaprek.
iz Ljubljane, predsednik Avtokluba Avgust Praprotnik ter številni drugi gostje.
Danes zjutraj ob devetih so se gostje odpeljali z Bleda proti Ljubljani, kamor eo prišli po deseti uri. Ljubljanski avtoklub je nemškim avtomobilistom priredil pri Mikliču skromno malico, potem pa so se Nemci s svojimi avtomobili odpeljali dalje proti Zagrebli in Belgradu.
Vesti 20. septembra
P°“ra v Rofundi« osrednjem poslopju dunajskega velesejma, je policija uvedla obširno preiskavo, ker domnevajo, da je požar delo aten-laiorjev.
nerX°VnliKika ukraiinskeSa vojaškega okrožja, ge-
cHa Lfd VI faprla sovietska politična poli-fi! ,Pr°tl Stalint>vi Politiki.
sežne teroristi^ akciie k S3m° .zaaetek ob’ anarhistični krogi.	S°	Pnpz-avljali	tuji
politanfji* S Tt {H? V	!n Tri'
okrog 3000 vojakov	NaP°hla odpotovalo tja
spiliti
strnskun državljanom dela in kruha ’ V' hZry£kTpTa*daih 2borovani za ■* so začeli
zadeve ctll H ,n k0r ,eJ‘m!1 ‘ajnik za 2“anje
pariške mode nak“p‘la na,novejše ustvaritve izrednem" ” PT°Či ameriške™ kmetijstvu bo na
*Tiika ab”ni“-dei..*!, P„e bpxa,,“dd‘.f0^ri’."*d‘i'v
iJl fevJi:1?1 “ •»«— Franco-zapadlo veliko	Porenju
bo SSf?
2ppS.bS,i,&r™”"*'- 's“*di*s* “S
prekop^tako S"
«hod o£„,' Afrike " B”*!° P“ ” a-lrni •oUteike vlade Chamberlain ie vTondon05 Šn“ d°PUSt na ****««>■ m «e vrnil
Zadnja ruska letalska odprava ti kn 21	•	1	±
hTŽZTčaLTysl!T'ne m°;e
lega oporišč8 zaradi slabega vremena.
Fr'^ 'k*	odposlancev si je ogledalo
’ ^fle^nabslja^enu zrakoplov »LZ-130« ki bo v ”,*k“ bod° N^ci lp, pokami!	zrakoplo.oo z.e.o , obei, Amen-
1» ,Nar?da° žalovanje na Kitajskem so razglasili Vsi Kitat' *nicI JaPon®kega vdora v Mandžurijo, in ottaU d^°arn^aI! UŽ1Vah 6amo rastlin*ko hrano
‘a Zolje	23 P°rabiJi za >ed' darovali
Velike francoske vojaške vaje so se končalo v soboto s parado, katero so gledali poveljnik fran coske vojske, tuja vojaška odposlanstva^ frincosk
Proir£i
italijanski plemiški rodbini, ki je igrala v rimski zgodovini važno vlogo.
Madžarska socialistična mladina je priprav-totn/™r !™Pe^1 obsežne nemire, kakor je ugo-
Zf	pre,iskavi- faradi tega so It
Pm1 mladih socialistov.
?hn.a ,maršala Cankajšeka je kljub japonske-
Zktga f šm4UajZ aVloniobilotn sreCn° Pnšla iz
Ka<a,.°"ci zanikujejo vesti o tem, da bi se
čitvi PSKJfI ■■ zast0Pniki generala Franca o izro-Katalonije nacionalistom.
10 letni načrt za javna dela je izdelala litvan-
Eri s,eie‘ b“*° 8r“M -	1	taS	lt
3SS& ‘"4a,i	“
rsr,.§r,h p'w’pona™11 ‘r8<>v‘te >»
Francoski zun. minister Delbos je imel v so-XlPda vid? Fnar0d°V d°'K «ovor’ v katerem je
šftev svetI V^ pJa 8--n)0 v Zvezi naro<)°v re’
načelo rtv^avanT^ "**“ g,ede
Imetje Gandijevih pristašev, ki ga ie 193*’ zn
5 “»»rs v,a,"“-
ln poz.va katoličane na odločen boj proti “
Dr. Hodiera napada dr. Mačka
. BelgTad, 20. .sept. m. Včeraj je bil v Svilaincu shod Hodzerine Jugoslovanske narodne stranke Na E	*“*	Prednik	te	stranke	dr.	Sve-
ti u tra 6,a?' ln ee le v svojem govoru do-m * 1,	ypražania	rekoč,	da	je	dr.
Maček voditelj zagrebških Židov. Neki Marlovič, kmet iz Svilajnca, Tei je predsednik krajevnega od-bora združene ppozra,e, ,e med njegovim govorom vzkliknil; »Živijo dr. Maček!« Ljudstvo je takoj ix> naPad‘o Markoviča, ki je pri tem Jo bi* telesne poškodbe in 60 ga morali takoj prepeljali v tamkajšnjo bolnišnico.
Mogočen prosvetni tabor v Ptuju
Slovenska katoliška mladina naš ponos in naša nada
Ptuj, 20. septembra.
Kako globoko je posebno v zadnjih mesecih zaielo znova poživljeno prosvetno gibanje srce vsakega pravega Slovenca, v najlepši luči dokazuje včerajšnji veličastni prosvetni tabor v Ptuju, kjer se je kljub 6labemu vremenu, zbrala desettisočglava množica. Ti6ta slovenska katoliška prosveta, s katero naš narod stoji in pade, spet dviga ponosno svoje prapore. V njej je zbrano vse, kar je v resnici katoliškega, slovenskega in jugoslovanskega. S ponosom lahko trdimo, da 60 letošnji številni prosvetni tabori po vsej Sloveniji pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Tak svetal mejnik je za mesto Ptuj in njegovo okolico že sam včerajšnji ptujski prosvetni tabor. Poseben poudarek sta pomembnosti tega dne dala tudi ministra dr. Miha Krek in minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič. Iskreno zahvalo so izrazili slovenski fantje in dekleta ministru dr. Rogiču, ki je slovenskim prosvetnim organizacijam zagotovil enakopravnost z drugimi telesno-vzgojnimi organizacijami.
Ptuj je ves okrašen z 'zelenjem, cvetjem in zastavami sprejemal številne udeležence, ki so prišli na prosvetne svečanosti deloma že v soboto, ostali pa v nedeljo zjutraj, bodisi z vlaki, vozovi ali peš. Prosvetni tabor se je začel z veličastnim sprevodom. kakršnega doslej še nismo videli. Sprevod je krenil od kolodvora. Na čelu so korakali konjeniki, ki so nosili zastave. Za njimi so se pomikali kolesarji, godba iz Konjic, skupina praporov in zastav prosvetnih društev, mali harmonikarji, pisana skupina narodnih noš, zastopniki posameznih organizacij. fantje v krojih, številni župani štajerskih občin, močne skupine mož in žena. okrašeni vozovi. vsi v pisanem cvetju, zelenju in trakovih ter nepregledna množica ostalega ljudstva. Sprevod je defiliral mimo okrašenega balkona ptujskega -magistrata, na katerem sta bila ministra dr. Miha Krek in dr. Rogič s svojim spremstvom. Na širnem trgu za proštijsko cerkvijo. Tu je pred zbranimi množicami daroval sv. mašo lavantinski škof gosp. dr. Ivan Tomažič, pred tem pa je imel krasen govor o pomenu noveg prapora minoritski gvardjan p. Mirko Godina. Med sv. mašo je krasno pel zbor okoli 300 pevcev. Med sv. mašo je imel kratek cerkven nagovor tudi prevzv. škof dr. Tomažič.
Po maši se je takoj začel prosvetni tabor, ki ga je začel prof Alič s tem, da je prebral uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju in nekaj drugih udanostnih in pozdravnih brzojavk na najvišja mesta. Prečitana je bila tudi pozdravna brzojavka, ki jo je taboru poslal notranji minister dr. Anton Korošec. Po pozdravih, ki so predvsem veljali od; ličnim zastopnikom, se je prof. Alič spomnil tudi smrti velikega češkoslovaškega predsednika Tomaža Masarvka. Takoj za tem pa ie stopil pred mikrofon minister dr. Mih? Krek, ki je imel ob tej priliki tale govor:
Govor ministra dr. Kreka
»V svojem imenu in v imenu javnosti od srca čestitam ptujakemu prosvetnemu društvu k blagoslovitvi zastave. Kamen do kamna palača, fant do Iflinta vojska, dekle do dekleta nada in bodočnost, zastava do zastave naš ponos. Celje in Ptuj, dva mejnika, dva slovenska simbola. Pred tremi meseci smo napolnili celjske ulice tisti. o katerih se je 5 let zatrjevalo, da jih nikjer več ni, in v treh mesecih je val obnovljene ljudske prosvete prišel v sleherno vas naše domovine. Danes v Ptuju zaključujemo trimesečno obnovitveno delo vstajenja naše prosvete.«
Danes zaključujemo v Ptuju prvo uvodno etapo naše obnovitve prosvetnih organizacij. Pomen tega narodnega prosvetnega prebujenja je velik. Narod je * nami, narod nas hoče, narod smo mi. Ni nacionalizma brez naroda. Voditi nacionalno politiko *na tisti, ki zna voditi narod. Naš nacionalizem korenini v slovenski kulturi. Kot Slovenci smo rojeni, iz te kože ne moremo, tudi če bi hoteli. Slovenstvo je naša preteklost, za slovenstvo jo že tekla naša kri in slovenstvo tvori narodno bit naše kulture. Iz teh slovenskih tal poganja naš jugoslovanski nacionalizem, ki je naše trdno prepričanje. Cene ^i bili Slovenci, bi ne mogli biti Jugoslovani, in nasprot-
Teden Rdečega križa
Zopet ofvarjamo teden Rdečega križa po vsej državi. Zopet se obračamo do vsega ljudstva s prošnjo, da prispeva vsak po svoji moči v namene te prepotrebne ustanove, da more pomagati pomoči potrebnim, ki jih zadene zlo, vojna, potres, poplave, nalezljive bolezni, lakota in pomanjkanje.	.	.
Rdeči križ ne služi vojni, niti je ne pospešuje, temveč je vprav nasprotno miroljubno društvo, ki hoče z vsemi sredstvi preprečiti in omiliti vsako gorje. Ves svet se oborožuje. Na Daljnem vzhodu se je med dvema mogočnima narodoma vnela srdita vojna, ki so ji posledice nedogledne. In tu v Evropi se takorekoč pred našimi očmi vrši že toliko časa krvava državljanska vojna. Kri zojiet namaka zemljo. Padajo tisočere žrtve, mnogo starcev. žena in otrok. Skoro vsako leto nas zajamejo elementarne katastrofe, poplave, potres, plazovi, nalezljive bolezni, lakota, pomanjkanje. Smrt žanje na široko, ranjenci in bolniki ječe brez pomoči, otroci umirajo brez oskrbe.
Ali smemo vsemu temu brezskrbno stati ob strani, ne da bi pomagali pomoči potrebnim in ne da bi se sami privadili na najhujše? Ali ne bi bili soodgovorni za nesrečo drugih, če ne bi pomagali bednim, nesrečnim, bolnim in gladnim, ko smo pomagati mogli in če ne bi zbirali, da bi mogli deliti, ko nastopi največja potreba?
Kar se nabere v tednu Rdečega križa, služi izključno le v tri namene: polovica se steka v sklad za prvo pomoč ob elementarnih katastrofah in epidemijah, ena četrtina se porabi za nabavo sanitetnega materiala, jiostelj, posteljnine, šotorov nosil in prevoznih sredstev za bolnike ter bolniških potrebščin ena četrtina se pa steka v ^klad, ki je namenjen za potrebe Rdečega kriza v primeru vojne. Naistrožje in neprestano nadzorstvo nad delovanjem društvene uprave nam jamči za pravilno in smotreno gospodarjenje in uporabo z nabranimi sredstvi.
Tudi naše kraje je že večkrat hudo zadela nesreča v velikem obsegu. Rdeči križ je takrat storil v polnem obsegu svojo dolžnost. Ob poplavah porušeni In s sredstvi Rdečega križa zopet zgrajeni domovi so vidni dokazi milijonske pomoči, ki jo je Rdeči križ delili med najpotrebnejše. Nismo se mu za to še oddolžili.
Izpolnimo svojo človečansko dolžnost in pri epe.vajmoi za Rdeči križi -
no, dokler bomo ostali Slovenci, samo toliko časa bomo pravi Jugoslovani. Kdor hoče odkrhniti en del naše kulture ali narodne biti. nas hoče napraviti invalide jugoslovanske narodne misli. »Od Jegliča do Slomška« se glasi naš program. Jeglič nam je dal svojo oporoko, Slomšek pa je bil tisti, ki je prvi začel s prosvetnim delom in je rešil severno slovensko zemljo za nas in za Jugoslavijo.
Današnji tabor pa ima še poseben pomen, ker mu prisostvuje vrhovni predstavnik državne uprave za telesno vzgojo. (Dolgotrajne burne ovacije ministru dr. Rogiču). Zato je primerno, da danes povdarimo naš namen, ki ga hočemo doseči s telesno vzgojo. Mi hočemo, da bi bila mladina zdrava in krepka in da bi sistematična telesna izurjenost rodila novo močno življenje, ki bo v korist naši slovenski skupnosti, naši državni skujmosti in naši vojski.
Minister dr. Krek je nato s povzdignjenim glasom nadaljeval: V naši državi ni zakona, ki bi telesno-vzgojne organizacije delil med privilegirane in nepriviiegirane. Nobeua telesno vzgojna organizacija ne sme imeti večjih pravic, kakor jih imamo mi. Mi hočemo zato kraljeviču Andreju ministru dr. Rogiču in vsej naši domovini pokazati, kako prav so storili, ko so nam omogočili, da zopet svobodno delamo. Mi odklanjamo vsako surovost in zahtevamo zase kakor za druge športne organizacije geutlemanstvo v plemeniti tekmi za izpopolnitev telesne vzgoje. Mi imamo pred očmi narodno korist. V okvirju gentlemanskega stališča smo tudi odločeni brezobzirno braniti našo posest in odklanjati vsakogar, ki bi nas hotel pod-
I ccnjcvati. Naša zveza fantovskih odsekov je po par mesecih dela tako dovršena organizacija, kakor jo ni v naši banovini, tako da nain gre v vsakem oziru prvo mesto. Tako zaključimo ta pregled in si dobro utisnimo ta obraz, da bomo vselej tako živeli in delali kakor hoče Bog in domovina.
Nagovor ministra dr. Rogiča
S kratkim nagovorom je pozdravil množico tudi minister dr. Josip Rogič, rekoč: >Dragi mi bratje in sestre, mladina, dragi Slovenci in Slovenke. Najsrčneje se vam zahvaljujem za ta krasni sprejem. Čutim, da sem tu med svojimi, čutim sc med mladino, o kateri mi vsi hočemo, da bodi solidni temelj naše narodne bodočnosti. Pozdravljam vsak mladinski telesno vzgojni pokret, ker smatram, da telesno dobro vzgojena mladina bolje prenese tudi duhovno borbo. Naše geslo jo: Z mladino za narod in državo! Verujem, da bo slovenska mladina izpolnila dolžnost do svojo rodne grude in do širšo domovino Jugoslavije. Bog živi!«
Ljudstvo je z velikim navdušenjem nagradilo izvajanja obeh ministrov, nakar je zaorila med množico himna slovenskih fantov.
Govoril je zatem še dr. Hohnjec o slovenski katoliški prosveti ter poudaril zahtevo o enakopravnosti slovenske katoliške organizacije z drugimi organizacijami.
Popoldanska prireditev
Popoldne ob ‘2 je bil telovadni nastop, ki ga je deloma oviralo slabo vreme. Na telovadišču 6e je kljub temu zbralo več tisoč ljudi, ki so vsako točko telovadnega sporeda nagradili z viharnim odobravanjem. Tega nastopa 6ta se udeležila tudi oba ministra dr. Miha Krek in dr. Josip Rogič. Minister za telesno vzgojo je bil vidno zadovoljen, ko je videl, kako slovenska katoliška mladina gradi in ustvarja zdrave, trdne temelje, iz katerih more vstati telesno in duševno močan narod, ki mu bo z mirno vestjo mogoče zaupati usodo naše bodočnosti.
10 letnica Tujsko-prometne zveze v Mariboru
Maribor, 19. septembra.
V	nedeljo, ‘26. septembra, bo proslavila Tujsko-prometna zveza v Mariboru desetletnico svojega obstoja in svojega izredno (»membnega dela. Iz skromnih začetkov se je ta ustanova zaradi iniciativnosti in delavnosti na polju tujskega prometa razvila v močno organizacijo, ki lahko s ponosom gleda na prvo desetletje svojega delovanja. Lahko trdimo, da nima uiti ena pokrajina v naši državi danes tako popolne organizacije v turističnem pogledu, kakor bivša mariborska oblast. Zveza ne skrbi s svojimi lastnimi finančnimi sredstvi le za prospekte v vseh najvažnejših evropskih jezikih, ampak sodeluje tudi z materialom svojega delokroga na vseh razstavah, prireja 6ama razstave v vseh večjih mestih Jugoslavije, v inozemstvu pa sodeluje .pri vseh razstavah »Putnikac, za katerega fungira tudi kot generalni zastopnik za vse področje bivše mariborska oblasti. Zveza opremlja tujskoprometne pisarne v inozemstvu s prvovrstnimi propagandnimi prospekti in posnetki ter 6krbi za čim večje izboljšanje tujskoprometnih razmer, za izboljšanje železniških in telefonskih zvez, za modernizacijo našega cestnega omrežja, voznih olajšav itd. Vodi obsežno korespondenco za naša avtonomna mesta, ki še nimajo svojih lastnih luj-skoprometnih uradov, daje vse informacije in nasvete, vodi prvovrstno korespondenco takorekoč s vsem svetom, prodaja vozne listke za vse domače in tuje železniške, parobrodske in avijoneke proge po originalnih cenah, bavi se z nakupom in prodajo tujih valut po najugodnejših pogojih, inkasira potovalne čeke, izstavlja kreditna pisma in hotelske bone, oskrbuje potne liste in vizume, prireja izlete družabnega in študijskega značaja po tu- in inozemstvu ter naravnost vzorno skrbi za vse tujce, ki pridejo na naše ozemlje. Tako sprejme vse družbe, ki potujejo z avtobusi, jim daje strokovna navodila ir« nasvete glede naravnih lej>ot in ugodnosti na svojem področju in v naši državi sploh. V svrho čim boljšega in intenzivnejšega vsestranskega poslovanja je osnovala veliko .število podružnic ter ima poleg centrale v Mariboru in poslovalnice na mariborskem kolodvoru še mestne poslovalnice v Celju, Ptuju in Rogaški Slatini in izredno važne obmejne podružnice v Št. liju, Gornji Radgoni in Dravogradu.
Svojo desetletnico bo proslavila Zveza v nedeljo na slovesen način. Proslava bo ob 10.30 v veliki kazinski dvorani. Svojo udeležbo pri jiro-slavi je prijavilo že veliko število delegatov vseh naših zdravilišč, letovišč, mestnih uprav, sorodnih organizacij iz vse države, železniške uprave, paro-brodskih družb, pa tudi delegati inozemskih tujskoprometnih organizacij in potovalnih birojev, ki vršijo propagando zn našo državo in za katere vrši naša Zveza recipročno propagando. Železniška uprava bo predvidoma odobrila vsem delegatom polovično vožnjo.
Proslava pa bo zvezana s pomembnim dogodkom. Odprti bodo
novi poslovni prostori
v mariborskem gradu. Z ozirom na velik delokrog in spričo izrednih nalog, ki jih zahteva tujski promet ter izredno močan tranzitni promet, so bili dosedanji poslovni prostori Zveze na Aleksandrovi cesti 35 že zdavnaj pretesni. Mariborska mestna občina, ki se pod sedanjo upravo v polni meri zaveda važnosti dela Tujskoprometne zveze, ji je šla
Minister dr. Rogič « Celju
Celje, 20. septembra.
Danes dopoldne ob 9.30 je obiskal Celje minister za telesno vzgojo dr. .Josip Rogič v spremstvu načelnika ministrstva za telesno vzgojo g. Aračiča in šefa strokovnega odseka profesorja Draga Ulage. Pripeljal se je z avtomobilom iz Maribora. 1 red magistratom ga je pozdravil celjski župan g. Mihelčič, okrajni načelnik dr. Zobec, predstojnik mestne policije g. Terner ter zastopniki telovadnih društev, skavtov in gasilcev. Pozdravila ga je tudi četa gasilcev v krojih. Minister dr. Rogič si je takoj za lem ogledal gasilske prostore ter v njih vse gasilske naprave. Po ogledu se je odpeljal proti magistratu, kjer je sprejel zastopnike posameznih organizacij. Ob tej priliki ga je z lepim nagovorom pozdravil celjski župan g. Mihelčič. Za športni klub Celje je prosil g. dr. Hrašovec ministra za podporo, ki jo je tudi obljubil. Ob tej priliki se je minister zastopnikom Športnih organizacij zahvalil za njihovo požrtvovalno delo ter izrazil željo, da nadaljujejo s svojim plodonosnim delom v dobrobit našega naroda. Minister Rožič se je po tem obisku odpeljal v hotel E vropo,
zelo na roko ter ji je prepustila pritlične prostore v mariborskem gradu v uporabo. Te prostore je Zveza uredila z velikimi stroški tako, da ne bodo samo mestu, temveč vsej državi v čast in ponos. Nova poslovalnica v gradu bo najmoderneje opremljena. Poslovni lokal za stranke meri 16 m v dolžino. Na razpolago je večje število lepih izložb, v katerih bodo urejene stalne tujskoprometne razstave. V poslovalnici bodo imele stranke brezplačno na razpolago telefonsko celico in prostore za opravljanje korespondence, število uradništva je povečano, tako da bo pri največjem navalu omogočena nagla odprava potnikov. Poslovalnica bo imela naslednje oddelke: tuzemstvo, inozemstvo, menjalnica, bančni oddelek, izleti in blagajna. Ostali prostori bodo služili vodstvu, korespondenci, knjigovodstvu, laboratoriju in velikem arhivu vsega propagandnega materiala, fotografij, klišejev, prospektov, diagramov, literarnega materiala itd. — S projektirano renovacijo gradu in ureditvijo Trga Svobode bodo prišli novi prostori še bolj do veljave ter bodo predstavljali veliko atrakcijo mesta ter veliko ugodnost za potujoče občinstvo. To veliko delo je sad požrtvovalnega in vztrajnega dela uprave Tujskoprometne zveze, zlasti še njenega neumornega ravnatelja g. L o os a.
Filmi,
Plinski napad na Črnuče
Ježica, 20. septembra.
Včeraj je ježenski RK, kakor vsako leto, priredil svoj dan Rdečega križa. Najbolj zanimiv del dneva je bil popoldanski plinski napad, ki so ga izvedli naši vojni letalci. Troje letal je v ta namen priletelo iz Novega mesta, kjer se bo naše letalstvo udeležilo tudi manevrov. V Ljubljani se jim je pridružilo še troje letal, tako da je pri plinskem napadu sodelovalo skupno šest velikih vojaških letel. »Napad« je bil izvršen na Črnučah v bližini cerkve in šole na stari državni cesti. Tam je bilo zbranih že okrog 70 gasilcev ter okrog 40 Samarijanov. Sovražna letala so se pojavila kljub dežju, ki je ves dan nagajal, okrog pol-štirih popoldue nad Črnučami. Vrgla so več plinskih bomb na določene prostore. Po večini so »bombe« zelo natančno zadevale, kamor so bile
»Njeni ljubimci« (Kino Union). Stereotipno okolje, ki je lastno vsem filmom dunajske j>ro-dukcije, že samo jxwe, da film ne bo krenil na jx>lje težkih konfliktov in močne igre. Naslov (sem pa tja bi se lahko reklo »zapeljivci« je preračunan za reklamo. Vsebinsko je film nekaj običajnega, vso 6tvar poživlja nekaj situacijske komike Hansa Moserja j>rav toliko, kolikor jo kvari glas in j>esein 6labe pevke v glavni vlogi. Sploh je za film značilno, da nastopa v njem cel polk diletantov.
»Gospodarica džungle« (Kino Matica). Bedarij iz amerikanskih džungel smo videli že veliko šte^ vilo, vendar se moremo ob tem filmu celo pohvaliti, da najslabšega med najslabšim, kakor je »Gospodarica džungle«, še nismo imeli prilike videti.
I elmična stran filma ne prenese kritike: zanikarna kulisa in še slabša fotografija. Kaj bi rekli o vsebini? Najboljše, da nič. Film je za želodce, ki vse prebavijo.
Manevri na Kolpi so se začeli
Veliki vojaški manevri, kakor jih v naši državi doslej še ni bilo, so se danes začeli na reki Kolpi. Iz Ljubljane je odšlo vojaštvo na >bojišče; peš žo \čeraj zjutraj, in sicer vsi polki ter vse ostale vojaške edinice. V soboto in prejšnje dni so se rezervisti, ki so bili p oklicani na manevre, v bližnji okolici urili v bojnih sposobnostih ter si obnavljali svoje znanje v nastopanju z orožjem. Včeraj so ljubljanski polki prišli peš do Št. Vida pri Stični, kjer so prenočili, danes pa so zgodaj zjutraj nadaljevali svojo pot proti Novemu mestu.
Iz Maribora je odšla cela garnizija vojaštva takisto včeraj, in sicer z vlaki do Novega mesta. Prav tako so odšle na svoja odrejena mesta ostalo vojaške ediiice iz Slovenije, tako polki iz Celja, planinski bataljoni iz Škofje Loke, iz Bohinjsko Bele, kolesarski bataljon iz Ljubljane, pontonjerski oddelki iz Ptuja ter drugi. Vsi ti redni polki, ki so vsak dobili iz rezervistov sestavljene nove bataljone, so odšli na »bojišče« oznamenovani z rdečimi pasovi okrog čepic, kar pomeni pripadnost k severni armadi.
V	Novem mestu je že zbran celoten generalni štabu, v bližnjih Toplicah pa bodo nastanjeni tuji vojaški odposlanci, ki so bili prišli kot gostje prisostvovat našim manevrom. V Črnomelj se je včeraj pripeljal glavni poveljnik manevrov, predsednik vojnega sveta armadni general Milivoje Milovanovič, ž njim je prišla vrsta ostalih odličnih generalov in poveljnikov, ki bodo vsak na svojem odseku vodili in nadzorovali izvedbo celotnih manevrov. Vrhovnemu štabu manevrov poveljuje divizijski general Ilija Brašič. Vodstvo severne armade, ki jo po večini sestavljena iz polkov, nastanjenih v slovenskih mestih, je poverjeno generalu Panteliju Jurišiču, ki je včeraj prispel v Novo mesto ter takoj začel odrejevali posamezne polke in vojaške edinice na »fronto«.
Manevri bodo trajali ves teden ter bomo o njih poteku sproti poročali. Vodstvo manevrov je povabilo namreč k ogledu manevrov vse ljubljansko dnevnike, kateri so včeraj v Novo mesto poslali vsak svojega posebnega poročevalca in fotografa.
Komemoracija
na predvečer pogreba Tomaža G. Masaryka, t. j. danes, dne 20. septembra t. L, od 18—19 v veliki filharmonični dvorani (Kino Matica, bo vsebovala, naslednii spored:
1. J. Suk: Meditacija na koral sv. Vaclava.
2. Josef Hora: T. G. M. (Ob Ma6arykovi smrti.)
3. Ant. Dvoraš: Iz »Slabat Mater«: a) Duet za sopran in tenor: ga Ksenija Vidalova in g. Svetozar Banovec, b) Alt-solo: ga. Bernot-Golobova.
4. Češkoslovaška državna himna.
Glasbene točke izvaja pod vodstvom direktorja opere g. M. Poliča pomnožen orkester ljublj. opere.
Pred komemoracijo je podpisovanje žalne adre-sc ob vstopu v dvorano. — Vstop prost.
namenjene. Samarijani in gasilci so vueto »gasilk vžigajoča se poslopja ter odnašali »ranjence«. Pri vaji se je celo pripetila mala resnična nesreča. Neko dekle iz Črnuč, ki je bila pripravljena kot -žrtev" plinskega napada, je bilo resnično ranjeno v nogo. Zdravnik dr. Jamšek, ki-vneto skrbi za vodstvo naših Samarijanov, je dekle odpeljal domov ter ji dobro obvezal ranjeno nogo.
Po vaji je bil prirejen mimo častnih gostov mimohod vseh uniformiranih gasilcev in Samarijanov.
Izid vefeiefcmskih nagradnih tekmovanj
Za obiskovalce našega paviljona na razstavi slovenskega ča-sopisja na ljubljanskem velesejmu je uprava naših listov razpisala 460 nagrad. Žrebanja se je udeležilo 4504 obiskovalcev. Izmed teh je žreb odločil nagrade sledečim številkam:
»Slovenski dom« eno leto brezplačno
301, 699, 1112, 1593, 2308, 2609, 3208, 3529, 4180. 4455
»Slovenec« eno leto brezplačno
97, 409, 986, 1282, 1900, 2509, 2916, 3394, 3827, 4366
»Slovenski dom« pol leta brezplačno
249, 487, 733, 871, 1086, 1346, 1471, 1673, 1966, 2160, 2389, 2351, 2752, 3000, 3148, 3353, 3653, 3971, 4328, 4502
»Slovenec« pol leta brezplačno
173, 433 , 559, 770, 1038, 1169, 1390, 1631, 1788, 2058, 2267, 2452, 2705, 2852, 3043, 3309, 3606, 3927, 4316, 4417
»Slovenski dom« en mesec brezplačno
32, 77, 141, 190, 236, 330, 371. 396, 483, 529, 553, 622, 661, 719, 792, 845, 925, 941. 1056, 1129, 1191, 1231,	1279,	1370,	1430,	1499,	1536,	1566,	1624,	1680
1726,	1749,	1827,	1892,	1915,	1936,	2016,	2073,	2145,
2198,	2240,	2291,	2335,	2364,	2413,	2488,	2544,	2637,
2676,	2690,	2731,	2787,	2829,	2874,	2937,	2958,	2988,
3027, 3048,	3080,	3133,	3166,	3199,	3245,	3275,	3320,
3404, 3436,	3456,	3486,	3515,	3550,	3577,	3583,	3640,
3665, 3682,	3696,	3735,	3755,	3782,	3809,	3856,	3893,
3938, 4002,	4026,	4082,	4106,	4121,	4195,	4251,	4278,
4362, 4422,	4437,	4472,	4483,	4486,	4503
»Slovenec« 1 mesec brezplačno
11, 56, 118, 155, 222, 276, 349, 382, 431, 489, 527, 566, 640, 678, 756, 831, 888, 939, 971, 1023, 1092, 1156, 1228, 1261,	1325,	1400,	1436,	1522,	1547,	1580,	1645,
1694, 1744,	1805,	1829,	1894,	1929,	1983,	2029,	2130,
2190, 2229,	2279,	2326,	2338,	2371,	2469,	2511,	2586,
2649, 2679,	2726,	2773,	2815,	2831,	2881,	2944,	2982,
2990, 3031,	3075,	3098,	3143,	3183,	3237,	3272,	3288,
3332, 3380,	3409,	3440,	3461,	3501,	3549,	3566,	3581,
3588, 3629,	3673,	3684,	3726,	3741,	3765,	3796,	3845-
3866, 3945,	3947,	4018,	4038,	4094,	4165.	4237.	4264,
4331, 4382,	4406,	4460,	4488,	.4498
»Domoljub« eno leto brezplačno
6, 39, 80, 122, 169, 200, 240, 298, 312, 378, 412, 439. 497, 529, 579, 603, 649, 683, 730, 764, 807 , 857, 891, 915, 953 1001, 1042, 1095, 1131, 1177, 1205, 1245, 1281, 1337, 1377,	1408,	1452,	1480,	1503,	1552,	1594,	1657,
1702, 1795,	1806,	1812,	1844,	1899,	1918,	1950,	1998,
2031, 2081,	2115,	2163,	2203,	2253,	2306,	2351,	2388,
2406, 2437,	2481,	2523,	2566,	2601,	2661,	2693,	2749,
2794, 2848,	2897,	2963,	3003,	3063,	3117,	3172,	3211,
3257, 3290,	3346,	3415,	3492,	3531,	3599,	3694,	3705,
3767, 3826,	3878,	3901,	3965,	4054,	4138,	4208,	4303,
4356, 4393, 4451, 4500
»Bogoljub« eno leto brezplačno
24,	54, 105, 134, 186, 214, 243, 328, 381, 429, 462, 503, 546, 590, 618, 657, 705, 751, 779, 823, 860, 897, 916, 956, 1020 1051, 1107, 1150, 1180, 1216, 1256, 1307, 1355, 1395,	1419,	1455,	1488,	1508,	1559,	1612,	1660,
1719, 1796,	1824,	1866,	1911,	1924,	1978,	2003,	2041,
2094, 2117,	2177,	2217,	2275,	2319,	2357,	2422,	2457,
2536, 2581,	2625,	2675,	2712,	2768,	2806,	2865,	2925,
2979, 3016,	3069,	3081,	3129,	3181,	3221,	3267,	3283,
3316, 3368,	3422,	3473,	3496,	3540,	3603,	3666,	3712,
3775, 3836,	3892,	3914,	3988,	4068,	4152,	4222,	4289,
4322, 4358,	4398,	4475,	4492
»Slovenski dom« bodo dobivale za nagrado naslednje krajevne organizacije JRZ:	Kočevje
1 mesec, Ig 1 mesec, Polšnik 1 mesec, Boštanj
1 mesec, Bohinjska Bistrica 1 mesec, Trebnje 1 mesec, Trzin — 1 leto.
Vsi tekmovalci, ki imate na svojih ilustriranih prospektih poleg žiga naše uprave katero gori navedenih številk, pošljite svoj prospekt takoj na naslov: Propagandni oddelek »Sovenca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. _ Nc pozabite na prospekt razločno napisati naslov, na katerega želite izžrebani list prejemati. Tisti, ki ste že naši naročniki, to obenem z naslovom napišite, da Vam bomo tisto vsoto vknjižili v dobro. Nagrad v gotovini ne izplačujemo!
Uprava »Slovenca«
»Slovenskega doma«, »Domoljuba« jn »Bogoljuba«
Kulturni koledar
Lendovšek Josip
19. sept. 1895 je umrl na Malem Strmcu blizu Vrbskega jezera slovničar, šolnik in narodni buditelj Josip Lendovšek. Rodil se je 17. marca 1854 na Cestah pri Rogatcu ob Sotli. Gimnazijo je študiral v Celju in Mariboru, filozofijo v Gradcu. L. 1884 je bil imenovan za profesorja v Beljaku. Tu je Lendovšek občutil pri pouku slovenščine veliko pomanjkanje dobre slovnice. Za pouk slovenščine je napisal Slowenisches Elementarbuch fiir Mittelschulen und Lehrerbil-dunsanstalten. (Dunaj 1890.) Še istga leta je dodal knjigi: Kurze methodisclie Anleitung zum Uuter-lichte in der Slovvenischen Sprache. Za šolo je izdal še čitanko in slovar, ki ga je po njegovi smrti izdal A. Štritof.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 20. septembra: Kozma. Torek, 21. septembra: Venčeslav.
Nočno službo imajo lekarne: v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; in mr. Komotar, Vič.
TEL.
27-30
SLOGA
Veliki Emil Janningsov film
Pred sončnim zahodom
(Der Herrscherj G er li a rt Hauptmann
TEL.
21-24
MATICA
Danes poslednjič! Edinstvena atrakcila troplfcntn krasot, zven m zagonetk v velikem filmu
Gospodarica džungle
Kadi komemoracije za pok. Massarykom Je popoldanska predstava ob lo uri namesto od 16 uri.
Vode so se razlile
UNION
film iz dunalskega družabnega življenja po romanu H. R. Bartucha
Njeni ljubimci
(Hannerl und mre LleDliaDer)
V	glavnih vlogah Olga Čehova, 011y Flint, Hans Moser in Aloreftt Schonhals
Someščani! Umrl je prvi predsednik bratske češkoslovaške republike, dr. Tomaž G. Masaryk, ki ima tudi za naše narodno osvobojenje nevenljive zasluge. Njegov pogreb bo v torek, dne 21. t. m., v Pragi. Vabim someščane, da na ta dan izobesijo raz svojih hiš žalne zastave. — Predsednik mestne občine dr. J. Adlešič.
Hospitantinjc na Ženski obrtni šoli. Zasebni pouk za hospitantinije na oddelku za krojenje in šivanje perila se prične v ponedeljek, dne 14. oktobra. Vpisovanje je v četrtek, dne 23. septembra, jn ponedeljek, dne 27. septembra, od 15 do 17 na Drž. ženski obrtni šoli (v poslopju Drž. tehniške srednje šole), Gorupova ulica 10, v učilnici v pritličju št. 24.
Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo v torek, 21. t. m., ob 20 zvečer v novi frančiškanski dvorani otvorila svojo sezijo 1937-1938 s potopisnim skioptičnim predavanjem gospoda dr. P. Romana Tominca o njegovih vtisih pota Krakov—Čensto-hovo—Budapest. Krasne nove slike. Glasba. Rezervirajte si pravočasno vstopnice v predprodaji v pisarni Pax ct bonum« (Frančiškanska pasaža) za sedeže po 3 din (člani z legitimacijami po 2 din), stojišča po 2 din (člani z legitimacijami po 1 din). Odbor ima v svojem obsežnem programu za novo sezijo prvovrstna predavanja in prireditve, novo ustanovljena dramska družina pa bo vprizorila na našem odru okoli 10 pod strokovnim vodstvom na-stud ranih ljudskih iger. — Vljudno Vas vabimo, da posečate vsak torek naše prosvetne večere, ki so se lanskoletnim posetnikom zelo priljubili. Užitek je poslušati v naši lepi gledališki dvorani naše prosvetne večere.
Tečaj esperanta bo v šiški vsako sredo od 8 do 10 ure zvečer v »Stari šoli« na Celovški cesti. Poučujem po direktni Če-metodi, pri kateri ne potrebujete slovnice. Učnina nizka.
, Ako želite podpise in sliko od Šaljapina, bok-sača Louisa, Bueter Keatna, Camile Horn, Ronald Colmana, liarry Bayra, pišite v mednarodnem jeziku esperanto. Jezika se naučite igraje z novo učno knjigo drž. dipl. učitelja za esp. prof. R. Rakuša. Založil in razpošilja Klub esperantistov Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7/1. Cena 16 din.
Danes ob četrt na 7 sc prvikrat sestanejo vsi tisti, ki so se prijavili, da bodo obiskovali tečaj za pravilno izgovarjavo slovenskega jezika na Soli Glasbeno Matice. Vabimo vse prijavljene in tudi se no prijavljeno interesente, da pridejo drevi točno ob četrt na 7 v Hubadovo pevsko dvorano v poslopje Gl. Matice v Vegovi ulici. Tam dobe vsa potrebna pojasnila.
Velike lepega veselja in koristne zabave nudite našim malčkom, ako jih vpišete v glasbeni otroški vrtec, ki ga ima že drugo leto naša ljubljanska Glasbena Matica. Redni pouk se bo začel
1.	oktobra, prijave sprejema pisarna.
Ljubljansko gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 20. septembra: Umetniški večer diseuse ge. Dele Lipinskaje. Izven. Cene od 40 din navzdol.
LJnielnica svetovnega slovesa ga. Dela Lipin-skaja nastopi drevi ob ‘20 v opernem gledališču. Ona poje, pripoveduje, igra na razne instrumente, vso z neko posebno gracijo, vse na njej je kakor prirojeno, nič naučenega. Posamezne točke spremlja sama ali pa njen slalni spremljevalec pianist Lajtai. Povsod, kjer je umetnica doslej nastopila, je imela ogromen uspeh. Veljajo cene od 40din navzdol.
Otvoritev dramske sezone 1m> v soboto, dne
25.	I. m. Vprizori se Shakespearejeva tragedija »Julij Cezar« v režiji prof. Osipa Šesta.
Ljubljana, ‘20. septembra.
Sobotno in včerajšnje deževje je povzročilo, da so reke začele naglo naraščati, zlasti Ljubljanica je močno narasla ter se je na Barju razlila daleč naokrog. Davi je bilo vodno stanje Ljubljanice pri Fužinah 2.90 m nad normalo, kar je izredno vi&oko stanje, ki ga letos Ljubljanica že ni iia tem kraju dosegla. Na večjo daljavo je Ljubljanica poplavila njive in travnike v svojem gorenjem toku, tako okoli Bevk in tja do Podpeči, dalje nizdol okoli Lip in Črne vasi. Ob izlivu so kraji močno pod vodo, cesta iz Zaloga proti Lazam je na več krajih pod vodo, ki je skoraj dosegla višino zaloškega mostu. Barje je tudi na drugih krajih poplavljeno. Iška in Ižca sta prestopili bregove, pa tudi drugi pritoki so se razlili čez travnike. Havptmanca je pod vodo, dalje je visoka voda okoli Grmesa proti Želimlju in Pijavi gorici. Danes pa je Ljubljanica začela polagoma padati. Tudi drugi kraji občutijo jesenske povodnji, ki deloma škodujejo poznojesenskim pridelkom.
Do 16. t. m. je letos v 131 dneh padlo že 1583.1 mm, kar je izredno visoko število padavin, ki skoraj presega nekatere letne padavine. Zanimiv je pregled padavin za posamezne mesece. Padlo je dežja: januarja 72.4 mm v 13 dneh, februarja 92.8 v 16, marca 314.9 v ‘25, aprila 183.6 v 20, maja 80.8 v 12, junija 166.1 v 10 in avgusta 250.3 v 17 dneh. Letošnji avgust je bil, kakor vi-
deti, izredno deževen, ko je drugače ta mesec druga leta močno suh, ko pritiska huda suša. Prav poučen pa je dalje tudi letni pregled padavin. Tako je meteorološki zavod zaznamoval v 10 letih za posamezna leta naslednje padavine:
L.	1926	vsega	. . .	1833.3 mm
„	1927	„	...	1593.1	„
„	1928	„	, „ .	1399.6	„
„	1929	„	...	1330.0	„
„	1930	„	...	1665.8	„
„	1931	„	...	1502.5	„
.,	1932	„	...	1300.5	„
„	1933	„	...	2003.3	„
„	1931	„	...	1783.8	„
.,	1935	„	...	1525.6	„
„	1936	„	...	1569.5	„
Iz tega pregleda lahko razberemo, da je bilo leto 1933 v pogledu padavin, ki so dosegle rekord v zadnjih desetih letih, najhujše in da so takrat nastopale katastrofalne povodnji ne samo na Barju marveč tudi po drugih krajih, ko so vode rušile domove in poslopja, kakor n. pr. v Strugah pri Dobrepoijah. Leta 1933 so Barjani preživljali hude dneve, ko je voda zalivala njihove domove in je Barje daleč naokrog spremenjeno v veliko jezero. Takrat je bila celo Ižanska cesta na več krajih pod vodo. Tudi delavska kolonija Galjevica je bila pod vodo na strani ob potoku Galjevcu. Pregled pa tudi kaže leta, ko je padlo veliko manj dežja celo leto, kakor pa že letos.
SK Ljubljana : SK Bata 4:2
Slovenski dom"
a
se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kjer se spreiemajo tudi 09 la si za naš dnevnik
Ljubljančani so čudni. Močnih tekem bi radi. Vse poletje so godli nad vodstvom SK Ljubljane, zakaj jim ne poskrbi za kakšno zanimivo prijateljsko srečanje. Pa tudi zdaj jeseni nočejo prenehati z godrnjanjem. Je že križ z njimi. To pot je vodstvo SK Ljubljane — proti obljubi revanže dne 10 oktobra v Borovem — povabilo močnega nasprotnika za partnerja: SK Bato iz Borovega. Kdor je količkaj zasledoval njegove rezultate, je moral uvideti, da si je ž njim nadel SK Ljubljana zelo težko nalogo. Batovci že dve leti mlatijo na svojem terenu brez izjeme vsakogar, kdor jih pride obiskat. Lansko leto se je moral celo silni Gra-djanski, ko je bil v polni formi, zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Bata je bil tedaj od ©ile zanimiv nasprotnik, ki bi si ga moral ogledati vsak obiskovalec naših nogometnih tekem. Kaj pa mislite, koliko gledalcev je v resnici prišlo na igrišče SK Ljubljane? Komaj pičlih 2001 Saj ne boste verjeli! Moral pa je verjeti klubski blagajnik, ki se je neprestano prijemal z obema rokama za glavo. Po pravici so se maloštevilni prijatelji kluba danes čudili, da so se jim bili izneverili celo najbolj goreči somišljeniki. 'Klub je že itak na slabih finančnih nogah, z današnjo tekmo pa je radi škandalozno slabega obiska doživel nov neprijeten in občuten deficit.
Na travnatem blatu sta že dopoldne tlačila zelje dva dninarja, Svoboda in Mare. V močvirju sta pustila lepo gručo z vodo zalitih slonovskih sledi. Te neprijetne relikvije so popoldanske akterje močno ovirale. Spotikali so se in padali, drčali po rjavi ilovici in sedali na mrzlo, umazano trato.
Malo pred polčetrto uro so se končno v treh avtomobilih pripeljali — v lično plavo monduro oblečeni — simpatični varovanci patrona Krispina, Batovci.
Po dolgem čakanju so nato pritekli na igrišče gostje, ki so se sodniku g. Pečarju in občinstvu predstavili v tejle postavi:
Adjanski, Radonič (»bez j, nišam ja Cmogo-racl«)—Tošič. Milivojevič Il.—Stankovič—Cvetkov, Beil—Borovič—Milivojevič I.—Rajič—Nikolič.
Kmahi nato pa je Ljubljana »speljala« svoje od prejšnje nedelje:
Pogačnik, Hassl—Bertoncelj Stanko, Slapar— Pupo — Boncelj, Janežič — Lah — Pepček—Žitnik— Drago.
Kratek potek: Ljubljana začne, pa kmalu zgubi žogo. Gostje vračajo in kažejo od minute do mi; n ute ostrejše zobe. Kmalu 6e pokaže, da so Batovci lepo uigrana in skrbno povezana euajstorica, ki se ume znajti tudi na neregularnem terenu. Njihove akcije so hitre in odločne, halfi se postavljajo odlično in tudi lepo oddajajo; napad vdira naglo in — tehnično dobro podkovan — pošteno nagaja Hasslu in Bertoncelju Stanku. Ljubljana pa se kar ne more urediti. Obramba še funkcionira, zato pa 6ta obupno slabi halflinija in napad. Pupo oddaja skoraj redno nasprotnikom na noge, Slapar je slabši kot običajno, ima pa tudi nevarnejšo stran napada; Boncelj občutno šepa. V napadu ie med slabimi najslabši Žitnik; stoji 6koro dosledno napačno, izgublja redno vsako žogo. Tudi Dragu se dribliški poskusi nočejo obnesti. Pepček okleva, 6e trudi in z Janežičem v napadu ta del igre prav za prav še najbolj zadovolji. Na Janežiča ne igrajo skoraj nič, prav tako ne na njegovega druga na drugi strani. Trio mečka in šanta po sredi do nasprotnih branilcev. Tam pa redno izgublja žogo — in nov nevaren napad grozi Pogačniku. Gostje ne igrajo z rokavicami. V 14. min. prodre Beil in lepo udari 1:0 za goste. Bata jc tuai po tem golu še odločno boljša. Do 28. min. priredi tudi Ljubljana nekaj nevarnejših zaletov, toda šele v 28. min. odda Žitnik prostemu Dragu, ki zelo lepo zabije 1:1. Igra oživi, toda ne ena ne druga stran ne more ustvariti nič odločnejšega. Oba partnerja sicer ustvarita po nekaj zrelih prilik, ki pa jih nesrečne noge zapravijo s streli v oblake ali pa mimo v trhlo ograjo.
V	drugem polčasu je Bata takoj pritisnila, Ze v 2 minuti zabije Nikolič 2:1 (pri tem golu je bil za krstnega botra Tomaž Boncelj!). Dober četrt ure gostje še vedno živahno rovarijo. Ljubljani se ponujajo večkrat prav zrele šanse. Sele ko Slapar tolče kazenski strel, ki ga prevzame Pepček, se sreča usmili mož, ki tavajo v »objokani dolini reve«.-Pepček krasno izenači — 2:2. Pupo se naglo popravlja, prav tako Boncelj in Slapar. Se celo Žitnik začenja migati. Pepček snuje v sredi črne misli. Janežič prevzema njegove »konkretne idejei in neprestano plaši Batino obrambo. V 32. minuti gneča in zmeda kakor takrat, ko so zidali babilonski stolp. Žoga se končno pretolče do Janežiča. Janko ne premišljuje, udari ob ukročeno oblo in dvigne mimo Adjan&kega (Addio, marel) na 3:2. Gostom pohaja sapa in tudi noge niso več tako poslušne, kakor so bile v prvem polčasu. Ljubljana napada silovito. Že v 34. minuti nova zmešnjava. Žogo končno dobi Žitnik, ki strelja mimo vseh nog nizko v desni vogal — 4:2. Batovci se izgubljajo na terenu, prej podobni fosilom kot živim figuram. Ljubljana gospodari. Sele pet minut pred koncem goste vzdrami iz letargije dobrodušno večerno solnce. Zdaj je pa že občutno prepozno. Poraza ni več mogoče na noben način preprečiti.
Bata: je pokazala vrline prvi, slabosti drugi polčas. Moštvo je tehnično lepo izglajeno, dobro vigrano, hitro in odločno. Vse vrste znajo lepo prenašati igro, bodisi z odbojnimi udarci ali pa a podajanjem. Posamezniki kažejo razen tega tudi
dokaj dober in svež smisel za vpeljavanje vedno novih in originalnih situacijskih obratov. Vratar je bolj šibek, prav tako Stankovič. Dober pa je levi branilec, desni half, Milivojevič II. in obe krili. Glavna hiba, zaradi katere je Bata tekmo z Ljubljano izgubila, pa je bilo odločno pomanjkanje fizične kondicije.
Ljubljana: je prvi polčas igrala zelo slabo, Dobra je bila samo obramba. V drugem polčasu se je moštvo rapidno popravilo. Se celo napad se je za silo povezal, Če je kdaj katera tekma, potem je današnja pokazala, da mora biti moštvo vigrano. Enajstorica je lahko prav vesela, da bitke z enajstimi modrimi iz Borovega ni izgubila, vesela pa je lahko tudi skrbi, ki jo je zanjo pokazalo vodstvo s tem, da ji je pred najvažnejšo tekmo v jesenskem delu državnega prvenstva, pred srečanjem z Jedin-stvom v Belgradu, preskrbelo tako odličnega partnerja za trening. Na koncu omenimo še to, naj vodstvo — kljub slabim točkam v moštvu — za nedeljsko borbo ne spremeni nobenega mesta •— tudi v napadu ne. Ta cnajstorica naj odigra jeseni vse prvenstvene tekme na domačih in na tujih tleh. Menjalo naj bi se le v slučaju, da kak igralec na svojem mestu popolnoma odpove. V nedeljo: Srečo!
Lahkoatletski meeting SK Ilirije
SK Ilirija je priredila v soboto na Letnem telovadišču meeting za seniorje, v nedeljo dopoldne pa ria istem kraju lahkoatletsko tekmovanje juniorjev (za prvenstvo Ljubljane).
Prireditev je oba dni močijo oviral dež. Kljub temu je vodja tekmovanja, g. Megušar, naglo in vzorno izvedel delovni program.
V soboto so bili doseženi ti-le rezultati:
Tek	na 100 metrov:	1. Kovačič	(Primorje)
11,6, 2.	Vukšinič (Ilirija)	12,1,	3. Ellrin (Litija)
Tek	na 400 metrov:	1.	Skušek	(P) 52,4,
Tek	na 5000 metrov: 1.	Krevs	(P) 16,06,
Skok v višino: 1. Slanina (P) 170cm,
Met krogle: 1. Pribovšek (I) 11,28m,
Met diska: 1. Kajfež (P) 36,26 m,
Met kopja: 1. Pukl (1) 37,74m,
Skok v daljavo: 1. Pukl (I) 5,95 m,
Juniorsko prvenstvo Ljubljane:
Juniorsko prvenstvo Ljubljane si je osvojila Ilirija, ki je dosegla 26 točk, dofim jih je Primorje nabralo samo 23. Tehnični rezultati tega tekmovanja so bili naslednji:
Skok ob palici: juniorji: 1. Smiljan (Elan) 270 cm, 2. Bratovž (I) 260; •
Skok v višino: 1. Bratovž (I) 170 cm, V štafeta 4X100 m: 1. Primorje 49,3, 2. Ilirija I. »let diska: 1. Janez (Elan) 37.91 m, ?
Met kopja (000 g): 1. Slavo (l) 39,83 m,
Tek na 1500 m: 1. Ivo (I) 4,455/s, 2. Gojce (I) Tek na 100 metrov: 1. črčar (I) 11,8(1)
Met krogle (5 kg): 1. Poljšak (P) 13,05 m, Oba dni je prireditelj imel veliko smolo. Občinstva se je nabralo komaj borih 200 — in še teh 200 so tvorili večinoma dijaki srednješolci, ki so prišli v boju podžigat evoje razredne tovariše. Ljubljana je zaspano mesto, ki ga iz mrtvila menda do konca sveta ne bo zdramil nihče.
Meeling je pokazal, da ima Ljubljana dobro luhkoatlete, momentano Ilirija boljše kot Primorje. Postavil pa se je prav dobro tudi reprezentant našega podeželja, SK Elan iz Novega mesta, ki ima nekaj zelo talentiranih mladih moči.
Športne razmere pri nas
V soboto in v nedeljo se je vršil na igrišču Ljubljanskega Sokola lahkoatletski meeting, ki ga je priredila Ilirija obenem z juniorskim prvenstvom Ljubljane. Prireditelj SK Ilirije je povabil k sodelovanju vso ljubljanske in pa tudi druge klube. Neposredno pred mitingom pa je zastopnik prireditelja SK Ilirije izjavil načelniku lahkoatletske sekcijo SK Planine, da je uprava ljubljanskega Sokola sklenila, da ne dovoli nastopiti atletom SK Planine na igrišču ljubljanskega Sokola. Sklep Sokola je bil sporočen zastopniku SK Planine uetuo brez vsake utemeljitve. Juniorsko prvenstvo Ljubljane se je torej lolos moralo vršili brez atletov SK Planine.
Ugotavljamo, da je to prvi primer v naših športnih razmerah, da rii bilo dovoljeno nekemu atletu, nastopiti na javnem mitingu in to pri ju-niorskem prvenstvu Ljubljane. Ljubljanski Sokol je tedaj prva organizacija, ki jc začel mešati šport v politiko. Nikdar ni nihče izpraševal, kaj in kje si včlanjen; merilo je bilo le to, ali nastopajoči atlet izpolnjuje vse pogoje, ki jih od njega zahteva prireditelj. Danes to ne velja več. Metode, ki jih je začel uvajati ljubljanski Sokol so bile v našem športu doslej neznane in so vse obsodbe vredne. SK Planina je danes Športni klub, tako kol SK Ilirija, ali pa ASK Primorje, z vsemi pravicami in z vsemi dolžnostmi. Način, ki se pričenja izvajati, bo športu le škodoval ne pa koristil. Ob tem prvem primeru opozarjamo, da se to ne smo dogoditi nikdar več. Ljubljana nima samo enega športnega prostora. Igrišče ljubljanskega Sokola je torej po takem neupravičenem sklepu zaprlo za vse športno klube
Od tu in tam
Novo priznanje in odlikovanje za svoja umetniška dela je dobil v Strassbiirgu slovenski umetnik, akademski slikar in kipar Tone Kralj. Od 1. do 15. septembra sta priredili galerija in muzej St. Die v Strassburgu veliko mednarodno razstavo umetniških del. Samo vabljeni udeleženci so smeli poslati le omejeno število in omejeno velikost svojih del. Slovence je zastopal Tone Kralj, ki je prejel za svojo kolekcijo treh del, ki so žela splošno občudovanje, diplomo in zlato kolajno. Uspeha moramo biti Slovenci veseli in Tonetu Kralju iskreno čestitati.
V Belgradu se izbranci srbskega dela združene opozicije pridno sestajajo in pripravljajo podrobno
besedilo sporazuma, v katerega je dr. Maček v načelu pristal. Dr. Laziča Markovič, dr. Milan Gavri-lovič in dr. Boža Vlajič so imeli vsak po nekaj sestankov. Sami zatrjujejo zelo optimistično, da je to delo bolj zadeva tehničnega značaja, kakor pa načelnega. Slednje je bilo menda rešeno s pristankom dr. Mačka. O bistvu in vsebini sporazuma pa vztrajno molče. Le vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič je mogel jKivedati radovednim časnikarjem, da je pri njih (zemljoradnikih) že vse v redu. Ostanejo še Davjdovičevi demokrati, ki bodo v enem ali dveh dneh povedali svoje mišljenje. Vendar pa tudi demokrati nimajo namena, da bi zavlačevali nagli potek dela, ki ga opravljajo trije izbrani delegati. Tako pravi Joca Jovanovič, pa bi se zdelo, da so tudi Stanojevičev! radikali že vse uredili. Najbrž ne bo držalo, ker se mudi Miša Trifunovič še vedno v Knjaževcu pri starem Stanojeviču in se z njim posvetuje. Ko bodo sporazum imeli tudi na papirju, ga bodo sporočili javnosti, obenem pa bodo izdali poseben proglas. Šele takrat se bo mogla javnost kolikor toliko spoznati z vsebino in oceniti vrednost dosleženega sporazuma. Proglas obetajo opozicionalci že za nekaj dni.
Simpatično sličico zglednega občinskega gospodarjenja jcenesarskjii nacionalnih poveličaneev prinaša »Hrvatski dnevnik«. Nedavno je bila izvršena revizija v občini Oroslavlje. Revizija je pokazala, kako so si takratni gospodarji privoščili priboljške iz občinske blagajne. Vai po vrsti: župan, podžupan, odborniki in uslužbenci so prejemali potnine in druge denarje iz občinake blagajne. V enem letu je majhna občina izdala za take namene nič manj kakor 28.000 dinarjev. Drugih 38.000 je šlo pa za take nabave, ki so bile za občino brez vsake koristi, imeli pa so dobiček politični prijatelji občinskih' gospodarjev. Da bi pa revizija ne mogla kaj preveč ugotoviti, so v knjigah vse zmešali. Pa se je vendar odkrilo...
Po Bosanski Krajini ie križaril zadnje dni veli-kaš JNS senator Vaso Glušac. Mož je napovedal večjo število shodov ter konferenc. Začel je v Savskem mostu, vendar pa s smolo, kakor vedno. Ne samo, da na sestanke ni prišlo skoro nič ljudi, temveč so Se ti bili tako nehvaležni, da Glušeu niti govoriti niso pustili. Presenečeni Glušac je odpovedal po lem neuspehu vsa ostala zborovanja v tem okraju in se odpeljal v prijedorski okraj, kjer je poskušal novo srečo. Menda mu tudi tam ni šlo tako, kakor bi si želel.
Poslanci, ki so bili izključeni iz poslanskega kluba JRZ zaradi nediscipliniranosti in zaradi nasprotovanja konkordatu, so sklenili ustanoviti svoj poslanski klub. Najbolj si je prizadeval pri tem Voja Janjič in postavil tudi svojo kandidaturo za predsednika. Uspeha pa ni imel, ker eo si ti poslanci izbrali za predsednika poslanca in solastnika belgrajske »Pravde« Miloja Sokiča. Klub se bo imenoval >Narodni pok rete.
V ministrstvu za gozdove in rudnike bo 22. t. m. posvetovanje o uvedbi svečanega dne zasaditve goličav z novimi drevesci. Na posvetovanju bodo sodelovali zastopniki glavnega odbora Rdečega križa. ministrstva za gozdove in rudnike, gradbenega ministrstva, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva vojske in mornarice, notranjega ministrstva, Sokola kraljevine Jugoslavije, Jugoslovanskega profesorskega društva, Jugoslovanskega učiteljskega društva, Zveze svečeniških društev, Novinarskega združenja, kakor tudi zastopniki drugih kulturnih in narodnih društev.
Glavnega urednika »Hrvatske straže« dr. Marija Matuliča, ki je v petek nepričakovano umrl, so včeraj pokopali v Zagrebu. Pogrebne obrede je
opravil hvarski škof Pušic ob asistenci zagrebškega pomožnega škofa dr. Salis Laewisa. Na grobu je govorilo več pokojnikovih prijateljev ter stanovskih tovarišev. Pogreba se je udeležilo tudi več narodnih poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka.
Da M mogla celokupna jugoslovanska šolska mladina dostojno izkazati čast preminulemu predsedniku Tomažu Masarjku, jc prosvetni minister Dobrivoje Stošovič odredil vsem šolam v državi, naj se na dan pogreba predsednika Masaryka pouk ne vrši, pač pa naj se ta dan vršijo predavanja o življenju in delovanju predsednika Masaryka.
V	državnih gledališčih na dan pogreba ne bo predstav.
Vojvodinska pšenica se je spet podražila. Mete rski stot se prodaja po 180 dinarjev. Prav tako »e je podražila tudi koruza. Dokler niso našli novega tržišča, je bila cena nizka. Novo tržišče se je namreč odprlo v Maroku.
Domov se je vrnilo nekaj političnih kaznencev
Hrvatov, ki so bili pod režimi JNS pred sodiščem za zaščito države obsojeni na drakonične kazni. Sedaj so bili pouiiloščeni. Tako se je vrnil Sfjepan Prvičic iz Koprivnice, ki je bil leta 1934 obsojen na 8 let težke ječe. Z njim vred eo bili pomiloščeni tudi Janko Varga, ki bi moral odsedeti 18 let, in Stjepan Marn nič, ki je takrat dobil 4 leta.
Cela vas se rutt v Stranjanih pri Zenici. Že
nekoliko let opazujejo prebivalci poseben pojav po-greznjevanja in lomljenja gornjih zemeljskih plasti. Vsi studenci so sc posušili, stene hiš pa so začele pokati, da je dane« ni več hiše v vasi, ki bi ne bila podprta s tramovi. Pogrezanje se je začelo že pred leti, ko je začel zeniški premogovni rudnik kopati premog v terenu pod to vasjo. Ko so se kmetje pritožili na ministrstvo, so uspeli le toliko, da je moral rudnik odkupiti kmetom zemljo in hiše. Vendar pa še do danes rudnik ni odkupil vseh hiš. Zato obstoji danes velika nevarnost ponovnih usedov in kake večje katastrofe.
Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela, je iskalo v avgustu pri javnih borzah dela zaposlitve 28.416 delavcev in 7.043 delavk. Na koncu meseca je ostalo brezposelnih 7.750 delavcev in 3.095 delavk. Ta mesec so pri javnih borzah dela ponudil zaposlitev 1.208 delavcem in 1925 delavkam. Podporo je prejelo 8.282 brezposelnih v znesku 1,069.320 din. 1. septembra je bilo pri javnih borzah dela prijavljenih 8.665 brezposelnih delavcev in 3.308 brezposelnih delavk,
R. L Stevenson:	27
Skrivnost dr. Jekylla
Kletev, ki je neprestano visela nad mano, je povzročala v meni silno napetost, tako da nisem mogel spati. V te muke sem se obsodil sam. Šel sem čez meje tistega, kar bi bil prisojal človeku. Moja prava narava je bila po teh naporih samo še izmučeno, izsesano bitje mlahavo in zmešano na duši in na telesu. V •meni je živela ena sama misel in zavest: strah pred mojo drugo naravo.
In če sem zaspal ali če je učinek zdravila popustil, sem se skoraj brez prehoda preselil v tisli zakleti drugi krog predstav, ki so bile polne strahotnih slik. Bolečine ob spreminjanju sem dan za dnem manj čutil. Zato sem se skoraj neopazno spreminjal v dušo, ki jo je polnilo brezdanje sovraštvo, in v telo, ki se je zdelo, da ni dovolj močno, da bi obseglo besneče živ-jenjske sile.
Zdelo se je, da so Hydejeve moči rasle z Jekyllovo šibkostjo. Sovraštvo, ki ju je zdaj ločilo, je bilo na obeh straneh enako močno.
Pri Jekyl!u to sovraštvo ni bilo drugega, kakor preprost življenjski nagon. Zdaj je spoznal, da je ono bitje, ki je bilo deležno nekaterih pojavov v njegovi zavesti, bilo docela spačeno. Vedel je, da ga tisto bitje dela za dediča smrti. Toda kljub tem vezem, ki so družile Hydeja in Je!ylla, je Hydeja kljub njegovi silni življenjski moči imel in Čutil ne le kot nekaj, kar je prišlo iz pekla, marveč tudi kot
nekaj nenaravnega. Najstrašnejše pri vsem je bilo, da je ta izrodek pekla navidez dajal iz sebe glasove in krinke, da je ta njegov brezoblični vrag se gibal in grešil, da naj vse to, kar je bilo mrtvo in ni imelo nobene podobe, prevzame vse posle njegovega življenja. Strašilo me je spet tudi to, da je to uporno drgetanje bilo z menoj zvezano močneje kakor zakonska žena, da je bilo bolj moje kakor moje oči, da je to bitje imelo ležišče v mojem mesu, kjer sem ga slišal, kako mrmra, in čutil, kako si prizadeva, da bi se rodilo.
In v vsaki šibki uri, ko sem se zanašal na varni spanec, me je premagovalo in mojo pravo naravo potiskalo iz življenja.
Hydejevo sovraštvo do Jekylla je bilo drugačno. Njegov strah pred vislicami ga je gnal, da je neprestano mimogrede izvrševal samomor in se vračal v podrejeno vlogo, katero je imel v meni. Postajal je spet le del, namesto celotne osebnosti. Toda preklinjal je to nujnost preklinjal obup, v katerega je padal zdaj Jekylll in tako še večal odpor, s katerim ga je Jekyll zdaj opazoval.
Od tu izvirajo njegove opičarije, kakršne mi je godel s tem, da je z mojo lastno pisavo čečkal na strani v mojih knjigah bogokletstva. Sežigal je pisma in uničil sliko mojega očeta. In res, če bi se ne bil tako bal smrti, bi se bil že davno vrgel v nesrečo samo zato, da bi tudi mene zapletel v pogubo. Toda njegova ljubezen do življenja je občudovanja vredna.
Pa grem še dalje. Jaz, ki postajam bolan in me mrazi pri sami misli nanj, čutim v svo-
jem srcu skoraj sočutje do njega, če se zmislim na to njegovo zaničevanja vredno in strastno teženje za življenje in če pomislim, kako se boji moje moči, da bi s samomorom tudi njemu ne pripravil konca.
Nesmiselno je, da bi to poročilo podaljševal. Tudi čas hiti in me pritiska.
Nikdar še ni nihče prestajal takih muk, kakor jaz. To naj zadostuje.
In vendar je celo za to muko navada prinašala ne olajšanja, ampak nekako duševno brezčutnost, ustvarjala je v meni razpoloženje, da sem se v obupu znašel. Morda bi se ta kazen nad menoj vlekla še leta in leta, če bi ne bilo prišlo do te zadnje nesreče, ki je zdaj padla name in me za zmeraj ločila od mojega pravega obraza in od moje narave.
Zaloga tiste soli, ki jo od prvega poskusa nisem nikdar obnovil, je začela izginjati.
Poslal sem po svežo sol ter zmešal pijačo. Tekočina je vzvalovala in tudi barva se je prvič spremenila, drugič pa ne. Izpil sem pijačo, a učinka ni bilo.
Od Pooleja boš izvedel, kako sem preiskal ves London, da bi našel pravo sol. Bilo je zastonj. Danes sem prepričan, da je bila moja prvotna zaloga nečista, zmešana in da je prav to neznano onečiščenje bilo tisto, ki je pijači dajalo njen strašni učinek.
Preteklo je kakih sedem dni. Pod vplivom zadnjega ostanka starega praška bom to pojasnilo končal.
Zdaj je torej zadnjič, če se ne zgodi čudež,
da misli Henry Jekyll svoje lastne misli in da lahko vidi v zrcalu svoj lastni obraz, ki je tako žalostno spremenjen. Tudi se ne smem predolgo obotavljati, da bi končal to pisanje. Kajti, če je to poročilo do zdaj ušlo uničenju, je samo po sodelovanju velike razumnosti in še večje sreče bilo to mogoče. Če bi me vrtajoča bolečina spreminjanja popadla med pisanjem, bi se Hyde pomišljal raztrgati te liste na kose. Če pa preteče nekaj časa potem, ko jih položim iz roke, jih bo njegova občudovanja vredna sebičnost najbrž še zdaj obvarovala pred njegovo opičjo zlobnostjo. Nevarnost, ki nama obenem grozi vse bolj blizu, spreminja tudi njega in ga je vrgla ob tla.
Samo še pol ure, potem bom spet in topot za zmeraj vzel nase obraz in podobo one za-sovražene osebnosti. Potem bom, to vem, drge-taje in v solzah sedel na stolu, ali pa bom v najbolj napeti in najbolj boječi kaznjivosti prisluškoval v tej sobi, svojem zadnjem pribežališču na zemlji, drvel sem in tja in lovil vsak sumljiv glas.
Ali bo Hydc končal na vislicah, ali bo našel pogum, da se bo zadnji trenutek sam rešil?
Bog ve!
To je resnično ura moje smrti. Kar bo prišlo za njo, zadeva nekoga drugega, ne mene.
S tem torej, ko odlagam pero in se pra-pravljam, da bom svojo izpoved končal, zaključujem življenje nesrečnega Henryja Jekylla,
Konec.
loveiisk-i dom* izhaja raak delavnik ob 12 Mosedna narofinina IS Din. ta Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva oliea MXL Telefon 2994 ta 2996, Upravni Kopitarjeva 6,
Telefon 89» Za Jugoaloratuko tUkarne v Ljabljatua K- Ce& Izdajatelji Iran Rakove* Urednik: Jože Količek.
7000 otokov
v pristanišču in več človeških življenj v eni uri, kakor japonski general Togo v bitki pri Cušimi.«
Dobre lastnosti »božanskega vetra"
Iz vsega je razvidno, da je morala tolika naravna sila, kakor je tajfun, že od nekdaj imeti velik vpliv na življenje Daljnega Vzhoda. Naučil je ljudi minljivosti tukajšnjih dobrin, podcenjevanja svojega življenja in brezbrižnosti, pa tudi žilavosti in krepkega odpora proti vsem silam.
Čudovito ohranjeno ljudsko izročilo na Japonskem pripoveduje o mongolskem cesarju Kublaju, ki je 1. 1281 s 3500 ladjami in 100.000 možmi skušal napasti in osvojiti Japonsko, pa mu je »božanski veter«, ki je razbil vse njegovo brodovje in armado potopil, dodobra prekrižal načrte. Ni čuda, če Japonci imenujejo tajfun »božanski veter« in mu izkazujejo toliko hvaležnost.
Tudi v novejši zgodovini se je že zgodilo, da je
Amerikanski plavač Flanagan je podrl rekord Šveda Arne Borga v plavanju na 1500 m prosto. Ame-rikanec je plaval 18:18,2, stari rekord pa je znašal 19:07,2
Raztegljiv želodec
Pred mladinsko sodišče v Rochdale je pripeljal neki oče svojo 10 letno hčerko, češ, da je ne more ukrotiti, ne da bi pojedla vse domače gospodinjske zaloge. Za kosilo je namreč lahko snedla pol-drug kilogram pečenega mesa, 1 kg paradižnikov,
1	kg pese, 5 litrov mleka, pol kg sladkorja. Ko ni bilo matere v sobi, je snedla velik rižev puding za šest ljudi. Kaj- pa je bilo pripravljeno za vso družino, je, če je le mogla, dekletce vse samo pospravilo,
Gosenice so ustavile vlak
Ne 6amo pri nas, ampak tudi po drugih krajih Evrope so 6e letos gosenice čudovito razpasle in napravile ogromno škode. V Avstriji jih je bilo v nekem gozdu toliko, da so kar v kepah padale z drevja in pokrile železniško progo, ki je šla skozi gozd. Ko je privozil tovorni vlak, jih je sicer lahko zmečkal in si naredil pot po tračnicah, toda vsa gosenic j a zmečkana gmota mu je tako omastila kolesa, da so se začela kar na mestu vrteti in so morali pripeljati drugo lokomotivo, da je vlak potegnila z mesta.
Naš novi ilustrirani roman:
Poročnik indijske brigade
Najnovejši dirkalni avtomobil, ki so ga pred nedavnim zgradili Angleži in s katerim bodo poskusili prekositi dosedanji rekord v hitrostni vožnji. — Motor tega avtomobila ima 3000 konjskih sil
tajfun uničil bojno ladjo in sicer nemško ladjo »Iltis« v noči med 23. in 24. julijem 1896. Moštvo, ki je tedaj vse potonilo, je do zadnjega trenutka pelo »Flaggenlied«, pesem, ki je od takrat in v spomin nesrečnih žrtev postala himna nemške mornarice. V Šangaju, ob »največji obrežni cesti na svetu«, pa so jim postavili bronast spomenik — zlomljen jambor.
Ker pa tajfun vedno prinaša tudi hude nalive, se ga kmetovalci bolj v notranjosti dežele silno vesele. Nesreča enega, sreča drugega! Za kmete pomeni samo konec suše, lakote in pomanjkanja. Tudi po mestih s svojo osvežujočo silo stori mnogo dobrega. Najprej podere vse nezdrave, s kolero, tifusom in kugo okužene brloge, jih pomete daleč 6tran ali v morje, nato pa še temeljito opere in poplakne vso umazanijo z vsemi bolezenskimi klicami vred v morje, ki kaj kmalu poskrbi, da vse izgine. Ko torej meščani nekoliko očistijo in spraznijo ulice vsega, kar voda ni mogla odnesti, so kar zadovoljni in hvaležni »božanskemu vetru«, da jim je mesto tako temeljito pospravil in dal možnost nadihati se svežega in zdravega zraka. Tako narava sama uči ljudi, naj zidajo čedno in močno ali pa sploh nič, oziroma vsako leto sproti drugo.
Vihar iz morja
Zadnje čase skoro ni dneva, da ne bi časopisi pisali o neizmernih razdejanjih, ki jih povzročajo tajfuni na Daljnem Vzhodu. Toliko in toliko tisoč hiš porušenih ali vsaj občutno poškodovanih, toliko stotin ljudi mrtvih ali ranjenih! In vendar ljudje vedo že naprej, kdaj bo prišel tajfun, čutijo ga v ozračju, spoznajo iz nekaterih znamenj na rastlinah: ribiči ob kitajski in japonski obali ter po otočju Južnega morja spoznajo po posebnem valovanju morja in po čudnem obnašanju rib, da bo v kratkem pridrvel grozoviti vihar. Toda opustošenju se ne morejo umakniti.
Ker se ni mogoče vedno zanesti na »človeški nos« za točno napoved tajfuna, so postavili že skoro pred 100 leti na Filipinih, na Kitajskem in Japonskem posebne
tajjfunske svarilne postaje
ki 60 v novejših časih z brezžičnim brzojavom dobile neprecenljivo vrednost. Središče teh postaj je v francoskem misijonskem samostanu Sikavej pri Šangaju, ki je v sedanjih bojih pretrpel občutno škodo. Samostan je prejemal dnevno 200—250 vremenskih poročil iz najoddaljenejših postaj Sibirije pa vse do Avstralije, zaznamoval že na tisoče tajfunov im pravočasno obvestil vsa ogrožena mesta.
Zibelka vseh tajfunov, ki pustošijo vzhodno obalo Azije, je na morju, ki obdaja sedem tisoč in več otokov Filipinskega arhipela. Od tu gredo na svoje razdiralne pohode proti severozapadu, na kitajske obale ali proti severovzhodu na japonsko otočje; nikdar pa ne proti jugu.
Tajfun je nekak zračni vrtinec, v katerem se veter vrti s hitrostjo do 180 km na uro, je 5—50 km širok, potuje pa razmeroma zelo počasi, največ 20 kilometrov na uro. Zato je razumljivo, kolike važnosti so obvestilne postaje za razne ladje, da jim povedo, v kateri smeri gre tajfun, naj se mu izognejo ali naj mu uidejo. Pri današnji brzini ladij mu lahko vsaka uide. Edino za ladjo usodno bi bilo, če bi prišla v tajfunovo sredino, tako da bi se prav okrog ladje sredi širokega morja začel porajati tajfun. Od svojega rojstnega kraja pa do kitajske obale potrebuje tajfun 3 ali 4 dni, do japonske pa celo do 10 dni. Zato je tem bolj nerazumljivo, da najde ljudi tako nepripravljene, da jim leto za letom podira hiše, potaplja ladje v pristaniščih in pobija nje same.
V	špansko-ameriški vojni okoli 1. 1898 je ameriški admiral Dervaj dal posekati kabel, ki je vezal Honkong z Manillo, pa je bil prisiljen z vso naglico ga zopet popraviti, ko so mu Angleži sporočili v kakšno nevarnost postavlja svoje brodovje in moštvo, ker ne bo mogoče več sprejemati poročil o porajanju in gibanju tajfuna.
L. 1906, takoj po rusko-japonski vojni, je bil v Honkongu manjši tajfun, ki je »uničil več ladij
Veličasten zaključek hitlerjevskega kongresa v Nurnbergu: tanki so se zaprašili v prostrani stadion
Za špansko vojno ni vedel
V	začetku lanskega leta je odšla neka skupina francoskih raziskovalcev na Groenlandijo. V poldrugem mesecu so prepotovali ledeno celino, 1200 kilometrov, na saneh in v spremstvu Eskimov. Ladja, ki jih je odložila na enem koncu, jih je prišla čakat na drugi konec in jih zopet odpeljala proti domu. Samo P. E. Victor, mlad in neustrašen, je hotel ostati še nekaj časa na ledenem Severu. Toda ob času, za katerega so se dogovorili, da ga bo ladja prišla iskat, ni bilo ladje od nikoder. Skoro mesec dni je čakal, poln hrepenenja, da bi zopet zagledal svoje ljudi, zvedel, kaj je po svetu novega, kajti več kot eno leto je bil brez vsakršnih novic iz ostalega sveta.
Ko se je končno ladja le izmotala iz svojega ledenega oklepa, ki jo je oviral, da ni mogla priti ob določenem času »na sestanek«, je kar norel od veselja in se ni mogel načuditi vestem o španski vojni, o krvavih spopadih na Kitajskem in o množici drugih osebnih novic, ki so mu jih sporočili novo-došli tovariši in o katerih se mu še sanjalo nikdar ni.
Sedaj pa, ko se lepo varno in v veseli družbi vozi proti domu, začenja čutiti vezi, ki 60 ga privezale na to sicer tako neprijetno, pusto in osamljeno pokrajino in njene preproste prebivalce; čut:, kako ga nekaj vleče nazaj v to čisto in nepokvarjeno božjo naravo, kjer so ljudje še pristni, naravni, nepokvarjeni in brez mask. Tudi v najbolj civiliziranem človeku se oglasi daljni klic domotožja po prostranih, svobodnih planjavah in neomejenem življenju prvotnega človeka.
Čudovito zdravilo
sulfanilamid, povzroča velikansko zanimanje vseh amerikanskih zdravnikov. Z njim delajo poskuse šele dve leti, pa kaže, da bo lahko izpodrinilo vsa dosedanja zdravila, saj so ga že uspešno rabili proti najrazličnejšim boleznim, kakor: proti boleznim mehurja in ledvic, proti tifusu, griži, za-strupljenju krvi, kožnim boleznim, vnetju srednjega ušesa, škrlatinki, pljučnici itd.
Nevarna znamka
Poštno ministrstvo v Nicaragui. majhni republiki Srednje Amerike, je izdalo posebno pisemsko znamko za zračno pošto. Na znamki je narisan obris republike z malimi spremembami na strani, kjer meji na republiko Honduras. Ko so to opazili v Hondurasu, je vlada poslala svojim sosedom pritožbo in zahtevo, da 6e netočnost na znamki popravi. Vlada v Nicaragui pa je odgovorila, da ni kaj popraviti. Med obema državama je nastala huda napetost, ki se je še stopnjevala, ko 60 se za svoje državne pravice začeli potegovati tudi po-. tam radia in tako razburili vse prebivalstvo obeh državic. Ljudstvo se je kar resno ogrelo, ozračje je postalo nevarno in preteče. Še malo, pa bomo imeli edinstven dogodek v zgodovini, da je preprosta pisemska znamka zanetila vojsko.
„V boi proti komunizmu!"
Ameriški delavski vodja Levvis je naletel na resne nasprotnike pri članih skrivnega društva Ku-Klux-KIan-a. ki je včasih barbarsko obračunavalo z zamorskimi katoličani in Judi, pa je že več let skoro popolnoma mirovalo. »Vitezi moči«, kakor 6e člani društva imenujejo, so namreč naščuvali množico zoper Levvisovega pomagača Harrisa, ki je prišel oznanjevat socializem v Texas in skušal pridobiti zanj delavstvo bombažnih in petrolejskih podjetij. Razdraženo ljudstvo bi ga kmalu obesilo. Tudi šest drugih takih oznanjevalcev so napadli, slekli, namazali 6 smolo in povaljali v perju.
Nočnih pohodov skrivnega društva 6e udeležujejo tudi ženske in otroci. Njegov vrhovni poglavar Evans pravi, da je njihov sedanji namen iztrebiti komunizem. Če pa pomislimo, da 60 Ku-Klux-Klanci prav za prav framasoni, prav tako zagrizeni sovražniki Boga in cerkve kakor komunisti, bodo gotovo imeli s svojim sedanjim bojem drugačne namene, oziroma čisto 6 voj e dobičkarske nagibe.
Indija, boji z uporniki in izdajalskimi milijar-derskimi maharadži, junaštva znanih in neznanih angleških vojakov, ki so živeli, se bojevali, se odrekali ljubezni, izbirali pomanjkanje, puščavo, vročino, mrzlico in smrt, ki so umirali pod tujim nebom, vse za veličino svoje domovine. Po tem delu je bil narejen eden največjih lanskih ameriških filmov »Poročnik indijske brigade«.
V	našem podlistku bomo prinašali vsak dan slike iz tega krasnega, napetega filma. Roman začne izhajati jutri
*