ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XIV - št. 173. - februar 2005 - cena 350 SIT AuAi Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2005 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000672, C0BISS °/INA . PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ^SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UMTS APARATI PONEDELJEK- PETEK 8”-12“ in 15”-18°" SOBOTA 8”- 12“ Računovodski servis JEČiriM MdTws&<£rvr££ž .ssT-jrjL c*28, <5230 Ilirska Bistrica TcI/JFojc.: 03-710 14 99, GSJVf: 040 338 320 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL . r ZUNANJI: IN NU flfl OSEBNIH IN T Koseze 3 J li..: t©I.I 04 Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 ssmobil Q vodafone™ g) kakez Papirnica TRGOVINA IN STORITVE d.o.o. - ^ ------- tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5/710 06 95 e-pošta: kakez.doo@siol.net web:www.kakez.si /WlERA SIMOBIL- VODAFONE Ponovno: ORTO SMART* Jv / minuto SMS 5 SiT *■ 1». tA 4» 1"V Vt\ NOVOST: PIASTIFICIRANJE! ... i um iim; i 11 im n ■ 11 . ^ i11 m mn jggi • m imm mi is im11 'mu i i 11i Vroče cene! Namizni kalkulator CANON VVS-1210H. 12 številčni zaslon.4.900 SIT CD-R mediji eProformance 52x lOpak.....od 550 SIT DVD-R mediji 14X 25pak.................od .2.600 SIT Laserski tiskalnik Samsung mp 1710p,20S/M, 1200dpi,8MB,USB.32.480 SIT ORIGINALNI POTROSNI MATERIAL Canon epson l>J MINOLTA Fujitsu ESE! LEXMARK HSSIP SAMSUNG 19" MONITOR SM 957MB 59.900.00 SIT 17" 1715SM ClvCI Ločljivost: 1280x1024 A* Vidni kot: 140/130 Kontrast: 450:1 Odzivni eas: 12 ms Garancija: 3 leta ^£tOQStGS-£I-T Digitalni fotoaparat OLVMPUS C370 3,2Mpix, 3x optični zoom, zajemanje videa, 12MB spomina,... 39.600.00 SIT Na zalogi vse vrste SPOMINSKIH KARTIC za digitalne fotoaparate proizvajalca SanDisk RAČUNALNIKI V ZIMSKI AKCIJI BASIS 25G (2.4GHz,256MB,CD-RW,80GB HDD) od 78.790 dalje!!! - količina omejena _______(možnost plačila na obroke: 6 x 13.413 ali 12 x 6.836 SIT) * Slike so simbolične. Avtomobilske prevleke in odeje WWW kakez si Urnik papirnice: od ponedeljka do petka: 8.00 -19.00, ob sobotah: 8.00 - 12.00. VVWW kcikGZ Si Podane cene vsebujejo DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodnega obvestila, za tiskarse napake ne odgovarjamo. ‘ beseda urednika TURISTIČNI POTENCIALI www.ilirska-bistrica.si Pred časom je začela delovati internetna stran www.ilirska-bistrica.si, uradna stran naše občine. Če ste dovolj računalniško opismenjeni in imate dostop do interneta, boste na tej strani med drugim lahko izvedeli kar nekaj tehničnih podatkov o vodstvu naše občine, o sestavi občinskega sveta, uradnih urah, upravnih postopkih, pa tudi o tekočih razpisih. Ena izmed rubrik j e tudi »sporočila za javnost«, zaradi katere sem se tudi odločila za to pisanje. Če namreč v iskanju svežih informacij kliknete na omenjeno rubriko, boste našli dve novički. Vsaj jaz sem ju, nazadnje 24. februarja. Govorita pa o stanju na smučišču Sviščaki (kar je precej zavajajoče, saj ob naslednjem kliku izveste, da informacije o stanju dobite na tej in tej telefonski številki) in o poslanski pisarni (ta vam nudi informacije o prihajajočih terminih Zvoneta Černača - SDS-ov poslanec). Kaj več pa javnost, kot kaže, ne zanima ali pa gre zgolj za pomanjkanje ažurnosti v naši občinski upravi. Zainteresirana javnost namreč poredko (razen ob sejah in izrednih razmerah) izve o srečanjih in dogodkih, ki se jih župan in ostali člani uprave udeležujejo. Ker lahko spremljam dogajanje v drugih občinah, vem, kako lahko deluje obveščanje javnosti. Pa da ne boste mislili, da je povsod bolje. Skratka, pred nekaj dnevi sem v enem izmed slovenskih dnevnikov zasledila novico, da seje naš župan udeležil sestanka s predstavniki postojnske gospodarske zbornice, na katerem so člani podprli bistriška prizadevanja za gradnjo vetrnih elektrarn. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je novinarko obvestil o dogodku, dvomim pa, da je bil to kdo od bistriških občinskih uradnikov. Našemu uredništvu namreč tega nihče ni utegnil omeniti. Razumem sicer, da občina nima službe za stike z javnostmi, vendar pa je verjetno (vsaj upam) tudi v njihovem interesu seznanjati ljudi s svojim delom, saj naj bi nenazadnje delali ZA ljudi. Uradna spletna Stranje sicer prvi korak k večji dostopnosti do informacij, vendar pa ima še precej pomanjkljivosti. Razen že omenjenih, naj bi po mnenju enega od mlajših občinskih svetnikov manjkal zemljevid, informacije v tujih jezikih, zapisniki sej, itd. A če vzamemo v ozir, daje stran še relativno nova, ji (beri: snovalcem in vsebinodajalcem) dajmo nekaj časa. Morda bomo v prihodnje lahko tam brali tudi aktualne vsebine za javnost. Bomo preverjali. Mateja Rolih v,______________________________________________________/ 3. MESTO ZA DOMAČI FOTO KLUB V knjižnici Makse Samsa so v petek, 4. februarja, odprli fotografsko razstavo del, ki so prispela na državni fotografski natečaj Bogumil Brinšek - pionir slovenske planinske in jamske fotografije. Natečaj je organiziral lani ustanovljen domači Foto klub Sušeč. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali priznani slovenski fotografi - mojster fotografije Oskar Karel Dolenc, fotograf, alpinist in svetovni popotnik Stane Klemenc in jamski fotograf Bogdan Kladnik, je med več kot 90 barvnimi in črno belimi fotografijami, ki jih je na natečaj poslalo 20 avtorjev iz vse Slovenije, za razstavo izbrala 40 del. Med izbranimi deli pa je prvo nagrado prejel Oton Naglost iz Vipave, drugo Peter Pokom iz Škofje Loke, tretjo pa je žirija dodelila domačemu članu Andreju Bergoču. Na dobro obiskani prireditvi, kije bila tako kot fotografski natečaj posvečena 120 letnici rojstva bistričana Bogumila Brinška, rojenega 1884 v Trnovem pri Ilirska Bistrici, sta prisotne nagovorila direktorica knjižnice Damjana Logar in predsednik FK Sušeč Andrej Bergoč, zapela pa je tudi domača pevska skupina Vasovalec. Brinškovo življenje in delo pa nam je predstavil poznavalec Vojko Čeligoj. Foto klub Sušeč tudi za letošnje leto pripravlja nov državni fotografski natečaj in razmišlja o postavitvi podobnih fotografskih razstav, kjer bi predstavili fotografsko delovanje svojih članov. Obenem v Foto klub Sušeč vabijo vse zainteresirane, da se jim pridružijo na njihovih rednih srečanjih vsako sredo ob 20.00 uri na sedežu kluba naVilharjevi 35. ab —ali o čem so govorili na 20. seji občinskega sveta Občinski svetniki so se na 20. redni seji tega sklica zbrali 10. februarja, na dnevnem redu pa so imeli 11 točk. Uvodni točki sta predvidevali predstavitev (obravnavo in sprejem) strategije razvoja turizma v občini, ki jo je z izvedbenimi projekti pripravila družba Hosting iz Ljubljane, ter obravnavo programa upravljanja in investiranja v grad Prem ter Ljudsko šolo na Premu, ki ju je pripravila ista družba. Kot se je pozneje izkazalo, sta bili temi tako široki, da so ob koncu svetniki po hitrem postopku potrdili predložene premoženjsko-pravne zadeve, ostale točke pa so morale počakati na nadaljevanje, ki je sledilo čez pet dni. Snovalci strategije so pripravili obsežno študijo, svetnikom pa so predstavili skrajšano verzijo, v kateri so razdelali tudi konkretne predloge investicijskih projektov. Na Mašunu so tako predvideli hotel s 60 apartmaji, klubsko a-la-carte restavracijo ter konferenčni in wellness bazenski center s telovadnico, saj naj bi bila ta ponudba primerna za sodobnega turista. S 53-odstotno zasedenostjo apartmajev naj bi se v blagajno steklo nekaj manj kot 2 milijona evrov v 4. letu poslovanja, za to pa so predvideli vložek v višini dobrih štirih milijonov evrov (EUR). Nekaj manj (1,2 mio EUR) naj bi v primerljivem obdobju prinesel hotel s 50 sobami na Sviščakih. Ponudbo pa bi sestavljala še restavracija s kavarno, wellness ponudba in ureditev apartmajskega naselja. Ta investicija (hotel in apartmaji) je ocenjena na 3,5 mio EUR. V samem mestu (s poudarkom na starem jedru) so predvideli hotel s 25 sobami, zajtrkovalnico in kavarno ter poslovnim in trgovinskim programom. Dodatno ponudbo mesta predstavljajo izleti in vodeni ogledi z boljšo predstavitvijo starega mestnega jedra, razvojem eko turističnih kmetij na podeželju, eko tržnice na prostem ter ponudbo na Mašunu, Sviščakih, Premu. Poslovno tranzitni gami hotel v Ilirski Bistrici naj bi stal manj kot milijon evrov. Snovalci so predvideli še kamp ob jezeru Mola, ki bi poleg funkcionalnih prostorov obsegal še sezonsko trgovino in okrepčevalnico. Letni zkupiček naj bi bil 400.000 evrov (4. leto poslovanja), to pa predstavlja skoraj celotno vrednost investicije (450.000 EUR). Posebej so se predstavniki Hostinga posvetili še premskemu gradu in tamkajšnji Ljudski šoli. Predpogoj za razvoj kakovostne turistične ponudbe naj bi bila celotna sanacija vasi, sledila pa bi investicija v apartmajski hotel z wellness ponudbo (50 enot) v bližini gradu, ureditev apartmajev v praznih objektih, revitalizacija zapuščenih hiš s kulturno-umetniškimi dejavnostmi (galerije, ateljeji,...) ter destilarno s prodajalno slivovca. Grad bi svoje goste privabljal z restavracijo, grajsko kavarnico, s kulturnim programom (razstavni prostori, ogled znameni- tosti), s konferenčnimi prostori (za seminarje, poslovna srečanja, ipd.) ter s poročnim in prireditvenim prostorom (za koncerte, gledališke igre). V stavbi Ljudske šole bi lahko uredili muzej z multimedijsko predstavitvijo dediščine Prema in celotne občine, multivizijsko dvorano, ponudbo pa bi dopolnila kavama in okrepčevalnica v objektu pod šolo ter prodajalna spominkov. Vse to za manj kot 7 mio EUR, letni promet pa naj bi znašal 3,1 milijone evrov. Po ugotovitvah dmžbe Hosting ima občina Ilirska Bistrica torej precej velik turistični potencial, ki pa ga bo potrebno šele razviti, torej spodbuditi ustrezne vlagatelje, da bodo lahko naši kraji obiskovalcem ponudili kakovostne usluge. Tako, da se bo število nočitev v občini povečalo s sedanjih 750 (podatki Turistično informacijskega centra Ilirska Bistrica za leto 2003) na več kot 150 tisoč. Prednosti občine, ki sojih v strategiji izpostavili izdelovalci, so namreč ugodna geografska lega z bližino Istre in Kvarnerja, veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, tradicija, dobri pogoji za ekološko kmetovanje, ugodna klima (Sviščaki, Mašun), akumulacijski jezeri in med dmgim tudi veliko število tranzitnih gostov, ki ponavadi potujejo proti Hrvaški. Prav slednje (vsaj nekatere) naj bi z novo ponudbo zadržali pri nas, tako da bi ilir-skobistriško območje postalo tudi končna destinacija. Med ugotovljenimi slabostmi naj omenim le negativna demografska gibanja, pomanjkanje sredstev za investicije, pomanjkanje strokovnega kadra na turističnem področju, neustreznost osnovne turistične ponudbe, nerazvito informacijsko in označevalno infrastrukturo. Zaradi tega ostajajo obstoječi potenciali neizkoriščeni. S spodbujanjem investicij v ureditev obstoječe turistične in ostale dopolnilne infrastrukture na podlagi predlaganih izvedbenih programov pripravljavca, izgradnjo novih kapacitet ter razvijanjem dodatne ponudbe, naj bi v nekaj letih (po predlogu nekako do 2011) nastanitvene kapacitete s sedanjih 200 povečali na 1. 284 ležišč, letno število gostov naj bi se s 500 povzpelo na preko 60 tisoč, povprečna doba bivanja iz 1,5 na 2,4 dni, letni prihodki iz turizma (hotelske in gostinske dejavnosti) naj bi skupno znašali 7 milijonov evrov, še dodatnih 700 tisoč evrov pa naj bi prinesle ostale dejavnosti (trgovine, eko tržnica, izleti, športne dejavnosti, itd.). Strategija predvideva tudi 134 rednih in 89 sezonskih delovnih mest. Pa seveda veliko lokalne iniciative in zanosa ljudi. Kljub pripombam svetnikov, češ da niso vsa območja občine enako zastopana (kar je direktor družbe Hosting Peter Vesenjak zavrnil, rekočda celoten dokument obravnava tudi ostale kraje), da bi lahko vključili še ribolov in rafting na reki Reki, Gomance, razširitev smučišč na Sviščakih, ureditev letališča za jadralna letala v bližini Knežaka, pa živalski vrt z domačimi živalmi, promocijo obstoječih prireditev (Pust, Vizita) itd., so strategijo sprejeli, saj naj bi bila podlaga za sprejemanje lokacijskih načrtov, ki so predpogoj vsemu zgoraj omenjenemu. Prav tako pa je strategija pomembna ob prijavah na razpise za evropska sredstva, eden takih naj bi bil projekt Interreg lila, na katerega se bo za področje Sviščakov in Gomancev občina prijavila skupaj s Hrvaško. Glede programa upravljanja in investiranja na Premu so svetniki izrazili še več pomislekov, predvsem na račun predlagane lokacije hotela, pa na račun prenizko ocenjene investicije, izpostavili so problem lastništva parcel, ki bi jih bilo potrebno odkupiti, vendar so program vseeno sprejeli. Kot je razložil župan, ta predstavlja izziv oziroma najbolj optimistično različico za Premski grad, saj naj bi v nasprotnem primeru celotna skrb za vzdrževanje stala na občini, še slabša varianta pa naj bi bila konzervacija. Kaj od predstavljenega bo resnično zaživelo, bo pokazal čas, odvisno pa bo tudi od interesa ljudi in zmožnosti občine ter posameznikov, da privabijo denar. In če zaključimo z denarjem: svetnike j e med drugim zanimalo tudi, koliko je (oziroma bo) občina odštela družbi Hosting. Medtem ko je župan razlagal, da še nimajo končnih podatkov, smo od Vesenjaka lahko slišali “sedem milijonov ” (SIT). mr KAJ PA PRIJAZNOST? Ker nimam vpogleda v dogajanja na občinski ravni, mi ne preostane nič drugega kot to, da si iz pričujočih člankov v Snežniku pa tudi iz Primorskih novic ustvarim kolikor toliko realno podobo, kaj se oziroma kaj se ne skuha, kot bi treba. Da se bo naša občina sesula v prah, če ne bomo dobili soglasje za veteme elektrarne. Lahko da res. Resnični vzrok pa je čisto drugje, le da ga naši voljeni svetniki ne vidijo, še manj pa slišijo. Vetemice so jim odpihnile še tiso malo zdrave presoje, kije nujno potrebna, če se hočejo za karkoli dogovoriti. Nasilno sporazumevanje vodi v intrige, predvsem pa v hude zamere in posledično v sovraštvo in maščevanje. Tudi in predvsem na občinski ravni bi se morali učiti in naučiti nenasilnega sporazumevanja. V odnosu z drugim ravnaj tako, kot si želiš, da bi drugi ravnal s tabo. Nikoli pa ni vse tako črno in brezizhodno, kot se zdi. Občina ima svojo gimnazijo. Krasno. Predlagam, da si občinski možje v prostorih gimnazije izborijo in organizirajo izobraževanje za odrasle na temo Nenasilno sporazumevanje. Upam, da se bo našel kdo, ki si bo upal misliti in povedati drugače, vredno človeka. Postati in biti človek ni lahko. Spopasti se moraš z lastnimi demoni, pa ne tako, da jih boš uničil, ne, ker te bodo oni prej uničili. Sprejetje in preobrazba lastnih demonov vodi v svobodo in mir. Neta Vergan Iliriade HEJ BRIGADE Dvignila seje velika polemika. Kresale so se iskre, še celo nacionalna televizija je opazila, da se nekaj dogaja. In je predvajala italijanski film Srce v breznu (Srce v vodnjaku je baje tudi čisto korekten prevod). Del sem si ga ogledal tudi sam. Celega resnično nisem mogel, je bilo malo, kot se lepo po slovensko reče, tu mač. Tisti stari partizanski filmi, ko je Bata Živojinovič lastnoročno (noja, mogoče s pomočjo Borisa Dvornika) ugnal cele čete Nemcev, so bili pravi dokumentarci v primerjavi z izdelkom italijanske državne televizije. Zgodovinski okvir tega filma se je razumel nekako takole: Italijani so pod nemško okupacijo (Nemcev seveda niso marali in z njimi niso nič imeli) čakali svobodo, dočakali pa so Rdečo armado, pardon, partizane. Ki ne le, da so imeli rdečo zvezdo (o tem nekaj več kasneje), ampak so sovražili Italijane kot take. In sojih šli streljat zato, ker so Italijani. Izvajali so tako rekoč etnično čiščenje, ki pa je pravzaprav samo nova skovanka za genocid. Fašizem? Kaj pa je to, lepo vas prosimlltalijani imajo tudi praznik za to naše etnično čiščenje, ko se spominjajo vseh rojakov, ki smo jih Slovani pobili in pregnali. Zakaj seje to zgodilo? Ker smo si pač zahoteli njihove zemlje. V šolah se bodo učili o “genocidnih” Slovanih; o Rabu, bazoviškem procesu, Merečah... pa nič. Rižarna pa je bila tako in tako nemško taborišče, kajneda. Tako se počasi spreminja interpretacija zgodovine, ko slabi fantje postajajo dobri in dobri slabi. In če potegnemo najbolj skrajen zaključek. Če smo torej Slovenci dobili Primorsko z ničemer izzvanim etničnim čiščenjem, mar ne bi bilo prav, dajo vrnemo, ali pa da vsaj dopustimo nekakšen poseben status. Naša vlada pa nič. Kako pa naj bi sploh reagirala, če pa v bistvu ni točno prepričana, kaj naj si misli o slovenskem odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno. Saj so bili vendar komunisti. Jep. Ne le to. Privoščili so si takoj po vojni hladnokrvno pomoriti svoje nasprotnike, z blagoslovom Zahoda. Uvedli so strahovlado, kult osebnosti in zavozili ekonomijo. In ker so komunisti tudi drugod počeli podobne (in še hujše) stvari, se je nekaj evropskih poslancev in en evropski komisar (ma iz Italije, se razume) spomnilo, da bi mogoče lahko poleg vseevropske prepovedi nacističnih simbolov uvedli še podobno prepoved komunističnih simbolov. Torej srpa in kladiva in, zakaj pa ne, tudi rdeče zvezde. Pustimo ob strani predlog prepovedi nacističnih simbolov (in obstajajo zelo tehtni razlogi proti takšni prepovedi), ki jo je pravzaprav sprožilo maškaranje angleškega princa. Predpostavka je torej, da sta tako nacizem (fašizem? kaj pa je to, lepo vas prosim!) kot komunizem ista pašta. Šlo je za dve totalitarni ideologiji, ki sta odgovorni za trpljenje celih narodov in smrt milijonov ljudi. Kar je seveda res. Vendar! Nacizem je bil že v svoji osnovi zločinska ideologija, medtem ko je bil komunizem to “zgolj” v praksi. Nenazadnje je bil nacizem tisti, ki je sprožil tok dogodkov, ki so pripeljali komunizem v srednjo Evropo. Sicer pa tudi eden naj večjih antikomunistov, Winston Churchill, ni imel nobene dileme glede tega, kaj je hujše. Vedeti je treba tudi, daje bilo treba čm totalitarizem vojaško streti, medtem ko je za rdeč totalitarizem zadostovala hladna vojna, kar tudi nekaj pove. Pri Slovencih pa je položaj še bolj specifičen. Ne predstavljam si, da bi lahko kateri koli narodno zaveden in patriotski Slovenec za milisekundo trdil, da sta nacizem in komunizem pravzaprav eno in isto, kljub veliki škodi, ki nam jo je prizadejal komunizem. A razlog za to je preprost: nacizem ni imel časa uresničiti svoje “vizije” v zvezi s Slovenci. Tako nacisti kot fašisti so imeli načrt izbrisati slovenski narod kot etnično tvorbo. S preselitvijo, iztrebitvijo ali potujčenjem, kar bi bilo pač za koga najbolj primemo. Komunisti pa so (v okviru omejitev svoje ideologije) postavili temelje slovenske državnosti in kot zmagovalci dmge svetovne vojne priborili nazaj del ozemlja, ki smo ga izgubili po letu 1918. Vseevropska prepoved komunističnih simbolov nima sicer skoraj nikakršnih možnosti za uspeh. Bi bilo pa hecno. Italijanski karabinjerji in slovenski policisti bi lahko dmžno lovili ostarele borce, ki bi na svojih proslavah razkazovali prapore z rdečo zvezdo. Če bi bili na obisku v državi Arnolda Schwarzeneggerja in bi si za spomin kupili kalifornijsko zastavico, bi morali paziti, kako jo pretihotapite v Evropo, saj je na njej tudi rdeča zvezda. Da ne govorimo o tem, kako bi reagiral Heineken. In zdaj boste rekli, pa dobro, kakšne veze ima vse to. Nas ne zanima preteklost, temveč sedanjost in prihodnost. Se čisto strinjam. Mislim pa tudi, da imajo vsi ti poskusi pisanja zgodovine na novo še kako zveze s prihodnostjo. Sodobna Evropa je bila utemeljena na antifašizmu. In to ne brez razloga. Fašizem in nacizem sta kriva za največjo evropsko tragedijo. In tudi evropske integracije so bile, kar se danes v času “lizbonskih strategij” (bolje rečeno skupkov dobrih želja) rado pozablja, ustvarjene prvenstveno z namenom ohranjanja miru na tej celini. Ekonomija je prišla kasneje. In ne gre pozabiti, da seje fašizem rodil v Italiji. Predvsem pa tega ne bi smeli pozabiti sami Italijani. Če že zgodovina potrebuje kakšno novo interpretacijo, potem se morajo Avstrijci in Italijani soočiti z dejstvom, da niso bili “prve žrtve nacizma” in “okupirani zavezniki, ki so skoraj postali žrtve komunizma”, temveč nekaj čisto drugega. Danes seveda ni leto 1922, ne leto 1933. V Evropi vlada demokracija in obstaja Evropska unija. Nič se ne more zgoditi. Se strinjam. To je najbolj verjetno in skoraj nemogoče je, da bi bilo kakorkoli drugače. A bil bi bolj pomirjen, če ne bi v svojem (ne prav dolgem) življenju živel v dveh družbenopolitičnih sistemih, dveh državah in bil tik pred tem, da uporabljam že tretjo valuto. Evropska unija ne bo propadla. A če propade, nam Bog pomagaj in Amerika stoj ob strani. Dejan Ujčič ~ NADALJEVAN J E™ -"POBUDEIn " VPRAŠANJA V torek, 15. februarja, so se svetniki ponovno zbrali v knjižnici Makse Samsa in zaključili 20. redno sejo. Začeli so jo z vedno zanimivo točko Pobude in vprašanja svetnikov. Ker je večina naših svetnikov dejavnih pri tej točki, naj omenim le nekatere. Jeršinoviča je zanimalo, kaj imamo od direkcije javnega zavoda Kraške lekarne v mestu, saj za urejanje novih prostorov niso najeli domačega izvajalca. Šircelj je predlagal, naj se direkciji za ceste posreduje pobudo, da s tablami preusmeri kamionski promet z Gubčeve tako, da bodo šli kamioni pri železniškem podvozu pri Topolcu po cesti ob železniški progi in naprej proti Podgradu oziroma obratno. Tomšiča med drugim moti propadanje starega objekta cestnega podjetja in ga je zanimalo, zakaj ga občina ne da v najem. Ob vse številnejših vlomih v občini je Počkajeva predlagala ponovno zahtevo za preselitev policijske uprave v Ilirsko Bistrico, zanimalo pa jo je tudi, ali držijo govorice, da bodo umrle, ki gravitirajo na bistriško pokopališče, do ureditve razmer pokopavali na pokopališču v Podgradu, saj naj bi bil v minulih dneh v Ilirski Bistrici izkopan zadnji grob. R. Jenko je predlagal, naj občina prijavi podjetje Lesonit zaradi izpustov nevarnih snovi v okolje in od ministrstva zahteva stalen merilni nadzor. Izpostavil pa je tudi problem združljivosti funkcij sosvetnika Celina (ki ga na nadaljevanju seje ni bilo), ki je obenem občinski svetnik in cenilec kmetijskih zemljišč. Mršnikova je izrazila pohvale organizatorjem pustnega karnevala, občinski upravi (OU) pa predlagala naj za prihodnje leto zagotovi šotor, kjer bi se karneval zaključil. Gombač pa je predlagal, naj OU pri OMV Istrabenz-u poizve, kako je z odkupom zemljišč za adaptacijo bencinskega servisa v Podgradu in kaj bo v primeru, če se z lastniki ne bodo dogovorili. Odgovore na nekatera od vprašanj boste izvedeli prihodnjič. V nadaljevanju so svetniki sprejeli odstop Franca Lipolta s svetniške funkcije, podprli podpis pisma o nameri za realizacijo medregijskega projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice, kamor sodijo Bač, Koritnice in Knežak in popravili napako v ureditvenem načrtu za razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici. Sejo so zaključili z obravnavo predloga svetnika Dolgana o mesečnem plačevanju komunalnih storitev za gospodinjstva. Ne glede na trditve Igorja Maljevca, direktorja Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica, da naj bi tako plačevanje podjetju povečalo materialne stroške, zahtevalo pa naj bi tudi dodatno zaposlitev, so svetniki zavrnili pobudo, plačevanje komunalnih storitev pa bo za posamezna gospodinjstva ostalo dvomesečno, kot do sedaj pa lahko posamezniki plačajo položnico v dveh delih na blagajni Komunale. mr BOGAT MESEC KULTURE V letošnjem mesecu kulture, ki sta ga že osemindvajsetič po vrsti pripravili Zveza kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, so se v Domu na Vidmu, v Knjižnici Makse Samsa, v Glasbeni šoli, na Premu... zvrstile številne in raznovrstne prireditve. V nedeljo, 16. januarja, so na Premu, rojstnem kraju Dragotina Ketteja, obiskovalci počastili spomin na tega velikega slovenskega modernista in prisluhnili domačim literarnim ustvarjalcem. Ljubitelji resne glasbe (žal seje izkazalo, da j ih v Bistrici ni ravno veliko) so v dvorani Glasbene šole, 20. in 27. januarja, imeli priložnost prisluhniti priznanima pianistkama Sonji Pahor in Marini Horak. 30. januarja je dvorano Doma na Vidmu do zadnjega kotička napolnil Sašo Hribar z gledališko predstavo Radio ga-ga show. Osrednjo prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, kije prav tako potekala v Domu na Vidmu, so popestrili otroci OŠ Dragotina Ketteja in učenci Glasbene šole, poseben pečat pa soji dali hrušiški škoromati. Kulturni večer v Slovenskem domu Bazovica na Reki je tamkajšnje društvo priredilo 12. februarja. Iz Ilirske Bistrice je na Reko odpotovala PS Studenec pod vodstvom zborovodkinje Irene Rep ter predstavniki Zveze kulturnih društev. Za Bistričane je bila mogoče najzanimivejša predstavitev knjig o znanih bistriških družinah, Košomatovih in Ličanovih, 17. februarja, v knjižnici. Predstavitev so pripravili ZKD in JSKD Ilirska Bistrica, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo ter Knjižnica Makse Samsa. O svojih prednikih sta spregovorili Metka Jereb Ličan in Marija Drofenik. V nedeljo, 20. februarja, so se na 11. reviji kraških pihalnih godb predstavile Brkinska godba 2000 pod taktirko dirigenta Tomaža Škamperleta, Godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebč, ki mu dirigirata Leander Pegan in Luka Carli ter Pihalni orkester Ilirska Bistrica pod vodstvom dirigenta Josipa Grgasoviča. Mesec kulture je sklenila gledališka predstava Prešernovega gledališča iz Kranja, Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, v soboto 26. februarja. Kljub takim in drugačnim kritikam je treba priznati, daje bil letošnji mesec kulture bogat s prireditvami, v katerih je vsakdo lahko našel kaj zase. Skratka, v Ilirski Bistrici se vendarle nekaj dogaja. In ljudje ter ustanove, ki to ‘nekaj’ pripravljajo, večinoma v svojem prostem času in z zelo malo sredstvi, si zaslužijo besedo v zahvalo in vzpodbudo. Anica Kocjančič PODEUENA PRIZNANJA ZA INOVACIJE LETA 2004 »Kadar govorimo o gospodarstvu in uspehih podjetij, mislimo predvsem na številke, govorimo o krivuljah rasti, o vplivu okolja, globalizaciji in podobno. A prav je, da na prvo mesto postavimo ljudi. Za številkami in besedami so namreč v resnici vedno ljudje. Gre za posameznike, ki imajo znanje in ideje. Uspešnost gospodarstva temelji na znanju. Ne gre le za uporabo obstoječega znanja za produktivne namene, temveč predvsem za sposobnost inoviranja na področjih - managementa, organizacije in tehnologije. Uspešna so tista podjetja, ki povečujejo investicije v uporabno znanje in skrbijo za stalne izboljšave« je v pozdravnem nagovoru povedal predsednik GZS g. Joško Čuk udeležencem slovesne podelitve priznanj inovatorjem, ki je bila 17. februarja 2005 v Postojni. V DOMU STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA NI PROSTIH MEST Odbor za inovacije pri GZS Območna zbornica Postojna je kot svoje poslanstvo sprejel nalogo promocije inovativnosti, inovacij, podjetništva in kot spodbujevalec inovativnih procesov. Spodbujanje ustvarjalne klime in zagotavljanje pretoka znanja in izkušenj med inovatorji in med podjetniki sta pomembna pogoja za uspešne inovacije. Cilj odbora za inovacije je doseči dvig dodane vrednosti na zaposlenega na območju, ki ga pokriva OZ Postojna na povprečje države. Prizadevanje za kakovost in inovacijske dosežke je že postala tradicija. Odbor za inovacije je v tretjem razpisu za izbor najboljše inovacije za leto 2004 prejel 17 prijav inovacij iz 13 podjetij in od 2 samostojnih podjetnikov. V njih je sodelovalo 25 inovatorjev, ki so skupaj ustvarili za skoraj 200 milijonov nižje proizvodne stroške ali pa povečanje rasti prodaje, kar je enak dosežek kot leta 2003. Območna zbornica Postojna je na slovesnosti podelila pet priznanj, šest bronastih, tri srebrna in tri zlata priznanja. Predstavitev konkretnih dosežkov vseh inovatorjev je predstavljena v zborniku inovacij. Med prejemniki priznanj iz občine Ilirska Bistrica so bronasto priznanje prejeli: Branko Dekleva iz podjetja TIB Transport d.d. iz Ilirske Bistrice za inovacijo »Prenosna naprava za krmiljenje zapornih elementov avtocistem za prevoz nevarnih snovi« Mag. Marko Šenkinc, samostojni podjetnik Marsen Šenkinc Marko s.p. iz Šembij, za inovacijo »Uporaba pristopa objektnega programiranja pri krmiljenju galvanske linije« Boštjan Šimenc iz podjetja Izoterm - Piama d.d. iz Podgrada, za inovacijo »Novi izdelki iz penjenega polietilena in orodja za njihovo izdelavo« Slavko Perkan iz podjetja Plama-pur d.d. iz Podgrada za inovacijo »Izdelava stroja za odstranjevanje odrezkov pri izdelavi ležišč« Priznanje pa so prejeli še: Janez Seleš, zaposlen pri samostojnem podjetniku Frank, proizvodnja strojev, Valter Frank s.p. iz Gornje Bitnje za inovacijo »Izboljšava nastavitev stroja za frezanje gobic« Stojan Batista, Samsa Rajko iz podjetja IPIL d.o.o. iz Ilirske Bistrice za inovacijo »Lovilec isker za tovorna in osebna vozila« Andrej Bergoč, Srečko Kovačič iz podjetja TELES, telekomunikacije d.o.o. iz Ilirske Bistrice za inovacijo »Uvedba dostopa do interneta po širokopasovnem omrežju kabelske TV«. Ob tej priliki je mag. Milena Urh, direktorica Razvojnega centra iz Ilirske Bistrice, podelila praktični nagradi mag. Marku Šenkincu in Valterju Franku kot dodatno spodbudo za razvoj inovativnosti in podjetništva med samostojnimi podjetniki. Vladimir Vinšek O delovanju Doma starejših občanov Ilirska Bistrica je bilo tudi na teh straneh povedanega veliko. Zaradi pogostih vprašanj, težav in stisk s katerimi se soočajo naši občani, pa želimo bolj podrobno predstaviti sistem delovanja Doma in postopek sprejema novih stanovalcev. Naša ustanova ima 231 razpoložljivih mest v eno, dvo in štiri posteljnih sobah. Statistika minulega leta nam nazorno kaže, daje bila zasedenost doma skozi vse leto 100% . Dom starejših občanov Ilirska Bistrica je kombinirani zavod, kar pomeni, da nudi oskrbo in nego starostnikom nad 65 let in odraslim duševno prizadetim in duševno motenim osebam. Za namestitev starostnikov imamo 105 mest, odraslim duševno prizadetim in duševno motenim osebam pa je namenjeno 126 mest. Zaradi večje kvalitete bivanja stanovalcev in bolj učinkovite organizacije dela so oddelki v zavodu razdeljeni na zaokrožene enote. Stanovanjski oddelek je praviloma namenjen starostnikom, ki ne potrebujejo neposredne osebne pomoči in ima 30 mest. Negovalni oddelek jc namenjen stanovalcem z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo 24 umo nego in oskrbo, za kar imamo 72 mest. Na varovanem oddelku so nameščeni stanovalci s starostno demenco, ki potrebujejo 24 urno varovanje in stalno neposredno osebno pomoč. Kapaciteta tega oddelka je za 36 stanovalcev. Za ta oddelek je tudi najdaljša čakalna doba in število prošenj se hitro povečuje. 36 mest pa imamo na oddeleku za odrasle duševno prizadete in duševno motene stanovalce. Dom omogoča namestitev v standardnem ali nadstandardnem delu. Standardni del je v centralni stavbi v III. nadstropjih in ima 172 mest. Kot standardno namestitev v domu se pojmuje namestitev v dvoposteljni sobi s sanitarijami, kot jo določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 36/02) Nadstandardni del pa ima 45 enoposteljnih in 7 dvoposteljnih garsonjer, skupaj 59 mest v dveh prizidkih. Sam postopek sprejema v Dom starejših občanov se začne z vložitvijo Prošnje za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo. Prošnjo lahko dobite v domu pri socialni delavki, na recepciji doma, lahko vam pošljemo po pošti na vaš naslov ali na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije - www.ssz-slo.si - Prošnja za uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva, kije enotna za vse izvajalce institucionalnega varstva v okviru mreže javne službe in je priloga Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, ki je v veljavi od 01.06.2004 (Uradni list RS št. 38/04). Prošnjo je potrebno izpolniti v celoti, podpisati in priložiti priloge, ki so navedene na koncu prošnje: - fotokopija veljavnega osebnega dokumenta ali potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem prebivališču - dokazilo o višini prejemkov (zadnji odrezek pokojnine) - zdravniško mnenje o zdravstvenem stanju, staro največ mesec dni ( zdravniško mnenje je priloga, ki jo dobite s prošnjo. Izpolni ga izbrani lečeči zdravnik oz. zdravnik v bolnici, če se uporabnik trenutno zdravi v bolnici): - mnenje specialista psihiatra, če uporabnik potrebuje namestitev na varovanem oddelku - odločbo pristojnega organa oz. izvedensko mnenje pristojne komisije, če gre za namestitev mlajšega uporabnika za posebni del zavoda Ko je prošnja popolna o njej odloča Komisija za sprejem, premestitev in odpust, ki ugotovi ali uporabnik izpolnjuje pogoje za sprejem in je upravičen do storitve, ki jo izvaja zavod in uporabnika uvrsti na seznam čakajočih za sprejem, ter ugotovi, katera vrsta storitve oziroma oskrbe bo za uporabnika potrebna glede na njegovo zdravstveno in socialno stanje, razvidno iz vloge za sprejem in prilog. Ko je v domu na razpolago ustrezno prosto mesto, komisija predlaga sprejem uporabnika iz seznama čakajočih za sprejem in pri tem upošteva: ' - vrstni red prošnje - zdravstveno stanje uporabnika - ali lahko nudimo na tem mestu potrebne storitve oz. oskrbo ki jo potrebuje uporabnik - bližino stalnega bivališča -prednost imajo občani Ilirske Bistrice - socialne razloge Čakalna doba je različna glede na potrebe po določenem oddelku, na splošno pa je v zadnjem času od 5 do 8 mesecev. Sprejem v Dom starejših občanov je torej odvisen od števila vlog, ki je na seznamu čakajočih za določen oddelek. Vsako prosto mesto še ne pomeni, da je na vrsti naslednji prosilec. Pomembno je, da je za naslednjega prosilca prosto primerno mesto, da mu lahko na tem mestu nudimo storitve, ki jih ta trenutek uporabnik potrebuje. Komisija za sprejem premestitev in odpust presodi vse okoliščine -zdravstvene, socialne..., ki so bistvene tudi za prioritetni sprejem. Predvsem je pomembno, da se prošnja za sprejem posreduje zavodu dovolj zgodaj, da je starostnik pripravljen na spremembo svojega drugega doma, da dobi vse informacije, kijih potrebuje in ki mu lahko pomagajo pri tako pomembni odločitvi kot je preselitev iz svojega doma. V domu imamo pripravljenega veliko informativnega gradiva, v katerem so zbrane informacije in predstavitev doma ter njegov življenski utrip. Ob tem bi poudarili, da vložena prošnja ni obvezujoča za sprejem, vlagatelj lahko namestitev odkloni, tako dolgoročno kot le za nekaj časa. V primeru zadnjega, se njegova prošnja uvrsti na zadnje mesto na seznam čakajočih. S stanovalcem, ki bo sprejet v zavod, zavod sklene dogovor, v katerem se določi številka sobe, vrsta sobe, vrsta oskrbe in na podlagi naštetega tudi cena oskrbe na dan. V letu 2004 smo imeli v domu 54 sprejemov. Za primerjavo: leta 2002 je bilo sprejemov 102, leta 2003 pa 83. Trenutno imamo v domu 147 stanovalcev iz občine Ilirska Bistrica. Zmanjšane možnosti sprejemov onemogočajo tudi začasne namestitve, ki so se prakticirale predvsem čez zimo, v času dopustov svojcev ali po odpustu iz bolnišnice. Vrsta čakajočih, še posebej naših občanov, se zato daljša. Razumljivo je, da se s tem povečujejo stiske bodočih stanovalcev in svojcev, ki skrbijo za osebe z hudimi zdravstvenimi težavami. Stiske svojcev, nemoč pri potrebni negi in oskrbi, nepoznavanje določenih bolezni in spremenljivih stanj pri starostnikih... Zaradi slabe informiranosti jih imamo kmalu za hudobne, škodoželjne, izkoriščevalske, obtožujoče.... Kasneje pa izvemo, preberemo in ugotovimo, da so to znaki starostne demence, bolezni, ki ni ozdravljiva, vendar jo je kljub temu potrebno začeti primemo zdraviti takoj, da pri starostniku ohranimo čim dlje njegovo avtonomnost in dostojno življenje. Vse to razumemo, o vsem se lahko pogovorimo in poskušamo poiskati alternativne rešitve, vendar velikokrat ne moremo sprejeti starostnika v dom v nekaj dneh ali tednih. Vsekakor se v takih primerih lahko obrnete na socialno in zdravstveno službo doma, ki vam bo nudila ustrezne nasvete, informacije in podporo. Nudimo tudi: - dnevno varstvo za starostnike, ki potrebujejo samo druženje ali neposredno pomoč ali varstvo. Tudi za to obliko varstva v dnevnem centru je potrebno vložiti Prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo. - izposojo nekaterih negovalnih pripomočkov - kosilo na domu, pranje perila Ob tem bi še omenili, da je v naši občini preko Centra za socialno delo organizirana storitev Pomoč na domu, ki nudi pomoč in nego na domu. Več informacij lahko dobite na Centru za socialno delo Ilirska Bistrica (kontaktna oseba: Sonja Maljevac). Želeli bi poudariti, da vaše stiske razumemo in bi jih skupaj z vami želeli tudi reševati. Žal se včasih pričakovanja in želje starostnikov razlikujejo od želja svojcev. V takih primerih je najpomembnejše, da starostniku prisluhnemo in mu nudimo dovolj opore in razumevanja. Lepo bi bilo... ? Starost je neizbežna, mi vsi ji gremo naproti. Informacije o sprejemu v Dom starejših občanov Ilirska Bistrica lahko dobite osebno pri socialni delavki Doma, kjer vam dom in informacije o namestitvi tudi bolj podrobno predstavimo. Umik socialne službe doma j e vsak delavnik od 7.00 do 15.00 (kontaktne osebe: Nadja Vidmar, Urša Abram). Nadja Vidmar, dipl.soc.delavka Vesna Bizjak, vodja zdr. neg.službe Naš naslov: Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Kidričeva ulica 15,6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 12 44 Fax.: 05/714 20 29 e-mail: dsoilb-socd@siol.net KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica 'V'' SONJA KOSIČ, DOBITNICA PRIZNANJA BLAŽA KUMERDEJA ZA DOSEŽKE NA PODROČJU ŠOLSTVA 3. februarja 2005 je direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo gospod Alojz Pluško v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije (Cekinov grad) v Ljubljani podelil priznanja Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Med petimi dobitniki letošnjih priznanj je bila tudi Sonja Kosič, predmetna učiteljica matematike in pomočnica ravnateljice na naši šoli. Sonja Kosič (v sredini) s sonagrajenci. Utemeljitev tega visokega priznanja najlepše ilustrira obrazložitev, ki sojo priložili priznanju: Sonja Kosič je učiteljica, ki zna učence navdušiti za svoj predmet. Začetki njenega sodelovanja z Zavodom RS za šolstvo segajo v šolsko leto 1994/95, ko je v okviru projekta Računalniško opismenjevanje postala vodja razvojne skupine za uvajanje računalniške tehnologije v pouk matematike. Rezultati dela skupine so bili opazni. Sodelovala je pri razvoju prvega domačega programa iz dinamične geometrije, je soavtorica slovenskega prevoda didaktičnega programa CABRI -GEOMETRE, sestavine osnovne košarice didaktične opreme šol za pouk matematike, in soavtorica priročnika za učitelje Uporaba programa CABRI. Bila je tudi pobudnica inovacijskega projekta Uporaba žepnega računala pri pouku matematike in je k sodelovanju pritegnila učitelje s svoje in Osnovne šole Vojke Šmuc Izola. Rezultat projekta je tudi publikacija Uporaba žepnega računala v osnovni šoli. Sistematično uvajanje in uporaba žepnega računala je novost v učnem načrtu za matematiko v programu devetletne osnovne šole. Sonja Kosič, ki je soavtorica vodnika, je gradivo tudi računalniško uredila. Kot izvajalka študijskih skupin je pomembno prispevala, da so učitelji matematike žepno računalo sprejeli kot didaktično sredstvo in ga uporabljajo pri pouku. Ni mogoče prezreti njene vloge v delovni skupini za pripravo preizkusov znanja in vodenja skupine učiteljev ocenjevalcev pri vrednotenju izdelkov učencev v okviru projekta Skupinsko preverjanje znanja v 8. razredu osemletne osnovne šole. V šolskem letu 2000/01 je zgledno organizirala državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje za koprsko območje, ki se ga udeležijo tudi učenci z učitelji iz šol s slovenskim učnim jezikom iz Italije. Je tudi sopobudnica razvojnega projekta Preverjanje in ocenjevanje znanja pri matematiki v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, ki je v sklepni fazi. Sonja Kosič je soavtorica več gradiv za učitelje in izvajalka seminarjev, med njimi seminarja Preverjanje in ocenjevanje znanja pri matematiki v tretjem triletju devetletne osnovne šole, ki je potekal v preteklem šolskem letu. Je tudi soavtorica učbenika in delovnega zvezka za matematiko za 6. in 7. razred devetletne osnovne šole in članica predmetne komisije za matematiko za pripravo nacionalnih preizkusov znanja v devetletni osnovni šoli in glavna ocenjevalka za matematiko v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Menimo, da Sonja Kosič s svojim delom pomembno prispeva k uspešnemu uresničevanju ciljev Zavoda RS za šolstvo in si s predanim delom zasluži to priznanje. Obrazložitvi Zavoda za šolstvo lahko dodamo le to, daje Sonja Kosič odlična učiteljica matematike, predana sodelavka in pomočnica in tista oseba na šoli, brez katere si težko zamišljamo naš šolski vsakdanjik. Je človek velikih energij, uspešna realizatorka svojih načrtov in zamisli. Ponosni smo na njeno veliko priznanje. Karmen Šepec, Ravnateljica OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica Dvojna dioptrija_________________________________ E RECEPTI ZA l^jl ZDRAVO ŽIVLJENJE .. tA. i Vse več ljudi izraža nezaupanje do konfesionalnih zdravstvenih V uslug, ker menijo, da jih dohtarji prepočasi in po kosih ‘ 'obdelujejo”, zaradi Cesarjih po njihovem mnenju tudi ne morejo uspešno zdraviti. Ravno iz tega nezadovoljstva, ali bolje neučakanosti, se precej bolnikov zateka po pomoč k raznovrstnim ‘'duhovnim” zdravilcem, ki ponujajo (seveda ne zastonj) nekakšno "celostno” zdravljenje telesnih ter duševnih tegob z raznimi naravnimi zdravilnimi tehnikami, ki naj bi jih s pridom (zakaj so pa potem izumrle?) uporabljale že stare kulture. Nekateri prisegajo na staroegipčanski, drugi na šamanski, tretji na esenski in ne vem še vse čigavi način odpravljanja zamaškov v človekovem energetskem tokokrogu, ki po njihovem mišljenju povzročajo večino bolezni. Še malo pa bomo pristali v miselnosti Jezusovih sodobnikov, ki so trdili, daje bolezen nekakšna javna in seveda tudi zaslužena božja kazen za naše "grešno” življenje ali pa grehe naših prednikov. Teza ne drži, ker potemtakem ne takrat, ne sedaj ne bi smel biti nihče bolan, če se imamo vsi za poštene in pravične, ker se po tej logiki takšnim ne bi smelo primeriti, da bi jih doletela bolezen... Pristanem pa na teorijo verjetnosti, da če se nekdo dolgotrajno izpostavlja stresnemu življenju in nezmernosti, se mu bo slej ko prej kaj zalomilo v njegovem telesnem ali pa duševnem mehanizmu. Sodobni vrači se motijo, če mislijo, da imajo v rokah univerzalno zdravilo za odpravljanje sedanjih civilizacijskih težav v obliki nekakšnih "transfuzij” energij, ki naj bi človeka prečistile in usposobile za vrnitev v normalno življenje, ker to več ne obstaja. Če bi torej človek hotel obvarovati svoje zdravje in duševni mir, bi se moral odseliti v puščavo, kot so to počeli v starem veku, ali pa bivati vsaj kilometer proč od prvega soseda. Dandanes to ni možno, ker so že vsi mirni kotički zasedeni. Ne kaže nam torej drugega, kot v tem, kar imamo in kjer smo, narediti bolj življenju prijazno okolje in vzdušje. S predlogom uvedbe zakona o pravicah živali in prepovedi njihovega klanja, ki ga hočejo nekateri zagreti zagovorniki vegetarijanstva vnesti celo v našo ustavo, prav gotovo ne bomo kaj prida doprinesli k zmanjšanju obolevnosti našega prebivalstva, če ne bomo odpravili razlogov, ki so nas privedli v to stanje. Najnovejša študija je pokazala, da na severovzhodu naše države ljudje povprečno živijo menda sedem let manj, ter približno enkrat bolj zbolevajo, kot v drugih regijah. Za razlog navajajo nizko izobrazbeno ter socialno raven prebivalstva (velika brezposelnost). Spregledali so poglavitni dejavnik in sicer denar, ki odločilno vpliva na prehrambene ter življenjske navade ljudi. Kdor ima dovolj pod palcem, si lahko privošči počitnice na morju in v gorah, toplice, fitnes, savno, zimski bazen, masaže, akupunkturo, homeopata, psihoterapevta in seveda zdravo prehrano. Kdor pa je na robu preživetja, si ne glede na izobrazbo ali zdravstveno osveščenost, ki ju povsod tako poudarjajo, od vsega prej naštetega ne more privoščiti niti zdrave hrane (tudi vegetarijanske ne), ker je predraga za njegov žep, zato j e prisiljen kupovati poceni, a zdravju škodljive prehrambene izdelke. Ostale želje itak samoumevno odpadejo...Tu ni kaj filozofirati, ampak se lotiti spreminjanja stanja. Pa ne s prepovedjo uživanja rdečega mesa, marveč z zvišanjem življenjskega standarda, ki bi vsem omogočil dostop do bolj zdrave prehrane, s čimer bi gotovo zelo zredčili vrste v čakalnicah naših zdravstvenih ustanov. K temu bi lahko precej pripomogli že zdaj, če bi nekateri nehali za vsak kašelj tekati k svojemu zdravniku in s tem naredili prostor tistim, ki ga res potrebujejo. Potem bi gotovo manj negodovali, da nas dohtarji le na pol poslušajo. Če bi namreč pri tej količini bolnikov in zmogljivosti, ki jih premore naše zdravstvo, vsakemu bolniku posvetili toliko časa, kot bi se njemu zdelo primemo, bi nastali podobni zastoji, kot na sodiščih, kjer nekateri primeri čakajo leta, da pridejo na vrsto za obravnavo, le s to razliko, daje mnogi bolniki ne bi dočakali živi... Jožko Stegu FINANČNE SPODBUDE DRŽAVE za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2005 1. Namen razpisa Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (nadalje sofinancer) za leto 2005 z nepovratnimi sredstvi spodbuja izvedbo investicijskih ukrepov za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Razpis je bil objavljen 18. februarja 2005 na spletni strani AURE in v Uradnem listu R Slovenije. Tako se nepovratna sredstva dodeljujejo za naslednje ukrepe: A. vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode B. vgradnjo toplotnih črpalk, in sicer: B.l. vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode B. 2: vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov, C. vgradnjo fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva na območju Republike Slovenije, ki so izvedla enega ali več ukrepov, ki so predmet razpisa. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za izvedene ukrepe, ki so v funkciji delovanja od 1. aprila 2004 naprej. Funkcija delovanja se dokazuje z datumom računa za vgradnjo oziroma montažo posameznega ukrepa. Izjemoma lahko za nepovratna sredstva ponovno zaprosijo tista gospodinjstva, ki so oddala vlogo na »javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2004« (Ur. L.RS, št.10-11/04, z dne 06.02.2004) v času, preden je stopilo v veljavo obvestilo o zaključku javnega razpisa (Ur.l.RS, št.54-55/04, z dne 21.05.2004) in jim je bila neobravnavana vloga vrnjena skupaj z dopisi, ki so označeni z zaporednimi številkami od 3161-15/2004-865 do 3161-15/2004-1137. V teh izjemah se bodo nepovratna sredstva dodeljevala za izvedene ukrepe, ki so v funkciji delovanja od 1. junija 2003 naprej. Gospodinjstvo v tem razpisu predstavlja fizična oseba, kije lastnik ali najemnik stanovanja ali hiše in je investitor v ukrep, kije predmet razpisa. Osnovni pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev je popolna vloga. Iz dokumentacije za posamezno vlogo mora biti razvidno, daje ukrep izveden ustrezno razpisnim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno razpisnim pogojem iz razpisne dokumentacije. 3. Dodaten pogoj, kateremu mora ustrezati stavba, v katero se vgrajuje toplotna črpalka za centralno ogrevanje prostorov Za pridobitev nepovratnih sredstev za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov (ukrep B.2.) mora biti poleg osnovnega pogoja izpolnjen tudi pogoj, daje specifična letna toplota za ogrevanje stavbe Qh/Au (kWh/m1 2 a), v katero se vgrajuje ogrevalni sistem s toplotno črpalko, v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.RS, št 42/02,110/ 02-ZGO-1,29/04). 4. Kriteriji za določitev višine nepovratnih sredstev A. vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode Za izveden sistem za pripravo tople vode s pomočjo energije sonca, sestoječ iz sprejemnikov sončne energije, hranilnika toplote in ostalih pripadajočih elementov, nameščenega v skladu z veljavnimi predpisi, znaša višina nepovratnih sredstev 40% cene sistema, vendar največ 30.000 SIT/m2 vgrajenih sprejemnikov sončne energije (SSE) oziroma 500.000 SIT za celoten sistem. B. l. Vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode Za izveden sistem za pripravo tople vode s pomočjo toplotne črpalke, nameščen v skladu z veljavnimi predpisi, znaša višina nepovratnih sredstev 40% cene toplotne črpalke z vključenim hranilnikom toplote, vendar največ 45.000 SIT. B. 2: Vgradnja toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov Za izveden sistem za centralno ogrevanje stavbe s pomočjo toplotne črpalke, nameščen v skladu z veljavnimi predpisi, znaša višina nepovratnih sredstev 40% cene toplotne črpalke z vključenim prenosnikom za zajem energije okolice, vendar največ 500.000 SIT. C. Vgradnja fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike Za izveden fotovoltaični sistem za proizvodnjo elektrike, nameščen v skladu z veljavnimi predpisi, znaša višina nepovratnih sredstev 40% cene sistema, vendar največ 600 SITAVp vgrajenih modulov sončnih celic (PV modulov) oziroma 500.000 SIT za celoten sistem. Višino razpisnih sredstev, postopek za pridobitev sredstev, priloge, rok za predložitev vlog, odpiranje vlog, dopolnitev vloge, navodila za sklenitev pogodbe in možnost pritožbe si lahko preberete na spletni strani AURE pod http://www.aure.si (glej razpisi). Razpisno dokumentacijo naročite s pisnim zahtevkom na naslov agencije ali po faksu (01) 300 69 91 do objave o porabi sredstev. Če želite več predvsem konkretnih nasvetov za varčno rabo energije, vas vabimo v našo energetsko pisarno, kjer boste dobili brezplačen nasvet in gradivo vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro, v provizoriju Občine, soba št. 7. Miran Penko, energetski svetovalec AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. BISTRIŠKI KLUB ŠTUDENTOV IN STATISTIKA Tudi letos smo se na Klubu študentov Ilirska Bistrica odločili, da vam prikažemo statistično plat našega kluba. Že od začetka šolskega leta smo pridno zbirali vse podatke in dejstva o naših članih ter jih postopoma obdelali. S pomočjo grafov in razpredelnic smo pripravili veliko zanimivosti o sestavi kluba ter študijskih programih, kijih člani obiskujejo. Lani smo se na KŠIBu prvič odločili, da bi naredili ta projekt in zanimanje je bilo veliko. Zato smo se tudi letos odločili, da projekt spet ponovimo. Tokrat smo vključili še več podatkov in pripravili še več zanimivosti. Radi bi poudarili, da te številke in podatki veljajo samo za člane Kluba študentov Ilirska Bistrica in jih ne gre nikakor posploševati na občinsko raven. Za takšno statistično obdelavo bi potrebovali točne podatke vseh študentov v občini, kar pa za nas (na žalost) ni izvedljivo. Upamo, da vam bo naš projekt všeč! Klub študentov Ilirska Bistrica včlanjuje tako dijake kot študente in vsako leto je število obeh skupin večje. Letos je razmerje naslednje: 44 % naših članov je dijakov, V DOMU STAREJŠIH OBČANOV NOVA DVORANA IN PARK V februarju, mesecu kulture, je bila tudi uradno predana namenu nova dvorana in hortikulturno urejen park s sprehajalnimi potmi in prostori za druženje v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Lepo urejen prostor, ki obsega 375 m2 površine, ima poleg dvorane za prireditve še klubski kotiček s knjižnico in bifejem. Prostoru daje posebno toplino kamin, ki se spogleduje s fontano v kotičku za počitek in druženje. Direktorica, gospa Marija Šlenc Zver, je novo dvorano 1 [.februarja uradno predala namenu z željo, da bo ta prostor služil tudi drugim organizatorjem za kulturne in podobne prireditve, ki bodo še bolj povezovale v prijetnem druženju in shajanju stanovalce Doma s prebivalci našega kraja. Mira Lenarčič Šole, ki jih dijaki najpogosteje obiskujejo D Gimnazija H Strokovne gimnazije O Ekonomska □ Bektro ■ ostalo 56 % pa predstavljajo študenti. Na KŠIBu se tmdimo, da bi članom olajšali šolanje in zato jih ponujamo veliko različnih aktivnosti. Predvsem pa se člani med seboj dmžimo, ohranjamo pristne študentske odnose ter se veselimo številnih študijskih uspehov. Radi bi poudarili, da imamo v klubu letos več dijakov kot lani. Menimo, daje to zaradi odprtja gimnazije v Ilirski Bistrici in pa tudi zaradi večje prepoznavnosti kluba. DIJAKI. Naj vam najprej predstavimo naše najmlajše člane - dijake. Povprečna starost dijakov in dijakinj v našem klubu je 17,5 let in so torej povprečno v tretjem (3.) letniku srednje šole. Na klubu opažamo, da imamo vsako leto več dijakinj in manj dijakov. To se letos tudi lepo vidi, saj imamo kar ? dijakinj. Velika večina (94 %) obiskuje štiriletni srednješolski program. Letos tudi nimamo v klubu članov, ki bi obiskovali dvoletni srednješolski program. Še vedno največ učencev obiskuje gimnazije in strokovne gimnazije. Velik delež odpade tudi na tiste, ki obiskujejo srednjo ekonomsko šolo. Poleg tega je kar nekaj dijakov, ki obiskujejo različne strokovne šole, kot so gradbena, zdravstvena, oblikovna, kozmetična, živilska in podobno. Ponavadi je največ članov obiskovalo srednje šole v Ljubljani. Letos seje ta odstotek obrnil v prid Postojni, vendar moramo omeniti da je to povečanje zaradi odprtja dislociranega oddelka postojnske gimnazije v Ilirski Bistrici. Poleg tega nas zelo preseneča dejstvo, da ni dijakov, ki bi obiskovali srednje šole v Novi Gorici. ŠTUDENTI. Radi bi vam predstavili tudi naše starejše a pomembne člane -študente. Povprečna starost študentk in študentov v našem klubu je 22.3 let in so torej povprečno v tretjem (3.) letniku študija. Prejšnja leta smo na klubu imeli kar precej večji delež študentk kot študentov, vendar se to razmerje izboljšuje v prid študentom (34 %). Vedno več študentov se odloča za visokošolski študij (30 %), saj je tam povečanje Delež študentk in študentov po različnih študijskih programih najbolj opazno v primerjavi s prejšnjimi leti. Poleg tega pa je kar nekaj študentov, ki obiskujejo višješolski študij, ki se izvaja v Postojni. 6 % naših članov študira na višješolskih programih, največ (64 %) pa na univerzitetnih. Spodaj še razporeditev po spolih na posameznih programih. Na klubu nas je vedno zanimalo, kakšna je porazdelitev spolov po različnih programih. Univerzitetni in visokošolski način študija obiskujejo predvsem študentke (73% in 60%) medtem ko višješolski način študija obiskujejo predvsem študenti. Glede smeri študija so podatki zaskrbljujoči, vendar smo jih na klubu nekako pričakovali. Vedno manj študentov in študentk se vpisuje v naravoslovne študije (39 %), saj so ti programi dokaj zahtevni. Sicer pa je med študenti več takih, ki izberejo naravoslovno smer. Velika večina (94 %) obiskuje redni način študija in le peščica se jih odloči za izredni način. Menimo, daje ta odstotek tako majhen zaradi stroška izrednega študija, ki na nekaterih fakultetah znaša tudi 600.000 SIT za letnik. Največ študentov in študentk (članov kluba) obiskuje fakultete v Ljubljani in le majhen odstotek članov se porazdeli po ostalih krajih po Sloveniji. Pričakovali smo večji delež študentov v Kopru zaradi nove Univerze na Primorskem, vendar zanimanje naših članov za to univerzo ni veliko. Romiita Dovgan ŽIVIMO, DELAJMO IN USTVARJAJMO SKUPAJ Pod tem geslom se bodo v letošnjem letu zvrstile mnoge aktivnosti in prireditve, s katerimi bodo člani Društva invalidov Ilirska Bistrica obeležili 20-letnico svojega delovanja. Uvod v praznovanje je bil nastop Hrušiških fantov na občnem zboru, 12. februarja. V jedilnici Transporta (TIB) so več kot 140 udeležencev pozdravili gostje, predstavniki prijateljskih društev iz naše in drugih občin ter predsednik Združenja delovnih invalidov Slovenije, g. Krajnc. Že od svojega nastanka društvo goji raznovrstne športne aktivnosti. Tako bodo v sklopu praznovanja potekala športna srečanja, predvsem prijateljski balinarski turnir ter področno tekmovanje v balinanju. Ker je v današnjih ekonomskih razmerah problematika zaposlenih invalidov mogoče najbolj pereča, bo na pobudo ZDIS-a začel delovati Aktiv zaposlenih invalidov, kjer bodo člani dobili ustrezne informacije in lažje reševali svoje probleme. Da bi geslo ŽIVIMO, DELAJMO IN USTVARJAJMO SKUPAJ čimbolj udejanili, bo Dl v sodelovanju z OŠ Dragotina Ketteja pripravilo literamo-likovno delavnico in tako praznovanju dodalo ščepec pedagoške vsebine. Skozi ustvarjalnost osnovnošolcev bo prišlo do izraza njihovo videnje in doživljanje invalidov, pa tudi želja organizatorja, da bi bili invalidi čimbolj umeščeni v prostor, v katerem živijo. Zaključek praznovanja bo 3. decembra 2005, na Mednarodni dan invalidov. V knjižnici Makse Samsa si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo likovnih in literarnih del osnovnošolcev, prisluhnili bogatemu in pestremu kulturnemu programu ter izvedeli marsikaj zanimivega o delovanju društva v preteklih dvajsetih letih. Anica Kocjančič PUSTNO DRUŠTVO «MUČIČEVI ZVONČARI I MAŠKARE «Kumpanija zvončari» Iz Mučičev ima dolgoletno tradicijo ohranjanja in spoštovanja starih pustnih običajev, vse od časov njihovih prapradedov. Z zvenenjem naj bi v dalnji preteklosti preganjali Turke, ki so se ob bučnem zvonenju ustrašili, ker so menili, da gre nad njih mnogo številčnejša vojska, kot jo imajo sami. Prepričani so, da te dolgoletne tradicije ne bodo prekinili tudi njihovi otroci, saj v samem društvu pod budnim očesom starejših deluje podmladek «Mičeh Mučičevih Zvončari». Tako mali fantje sodelujejo s starejšimi zvončari, ki imajo staža skoraj za penzijo (preko 30 let), od prvega pustnega karnevala, ko se sprehodijo v zvončarski družini in se skupaj s starejšimi oblečejo v njihovo prepoznavno obleko in pojejo okrog. Njim ne škodi niti velika zima, niti težki zvonci, ker z užitkom posnemajo starejše zvončare.Tudi ob letošnjem pustu je bilo tako. Ne zaustavi jih niti slabo vreme niti manjši prehlad. Tistim, ki so se zbrali, ne more nič preprečiti, da bi peljali naprej stare običaje. Tako ni bojazi, da bi se morda zatrl zvončarski pozdrav, ki glasi: «KREPAT MA NE MOLAT». Sama tradicija zvončarjev je zelo stara. Ne oziraje na vreme se vsako pustno nedeljo krene ob 8-ih zjutraj od zbirnega mesta Mučiči pa skozi Jordane do Rukavca, kjer se malo podkrepčajo z marendo (zelje s klobaso). Po marendi gredo preko Mihotičev do Matulj in do Rubežev. Kosilo imajo v Spinčičih. Od tam sledi povratek preko Jušičev vse do Permanov, kamor se vrnejo okrog 19-ih zvečer. Dolžina prehojene poti v eno smer je preko 17 km, potrebno pa jo je prehoditi z vsemi spremlajočimi rekviziti. Kamorkoli pridejo, jih ljudje čakajo s pijačo in hrano. Zvončar lahko pije le toliko, da ni pijan, drugače ga izločijo iz povorke. Pred zvončari gre najprej in jedačo, katero jim v ta namen pripravijo ljudje iz tistega kraja. Petnajst dni po pustu napravijo zvončarsko večerjo, ko se še enkrat vsi udeleženci družijo in dogovorijo za drugo leto. Želijo, dajih pridejo pogledat ljudje iz vseh krajev, zato nas že sedaj vabijo za naslednje leto. Letos j e naklučje hotelo, da sta bila nekaj malih zvončatjev, sledi jim «maj» (bambusova trstika, okrašena z raznobarvnimi rožicami), za njo pa muzikanti. Za muzikanti v vrstah po dva ali trije stopajo zvončari. Spredaj in zadaj so najstarejši zvončari, tisti, ki so se pustnih povork udeležili največkrat. Ob povorki hodijo spremljevalci, ki nosijo sodček vina, s katerim po naporni poti oskrbujejo svojo kompanijo. V vsakem večjem kraju po glasnem zvonenju in stresanju naredijo krog in takrat zvenenje za nekaj trenutkov utihne. Po tem pa se okrepčajo s pijačo v njihovi skupini dva harmonikaša iz KD Franjo Kranjec, Dejan Iskra in Matej Pecman, ki sta iz iz svojih harmonik privabila zvoke raznih domačih melodij. Sam sem bil spremljevalec na delu prehojene poti in napravil nekaj zanimivih posnetkov. S prijatelji na oni strani meje smo se dogovorili, da bomo v prihodnjih letih še sodelovali in uresničevali tisto, kar nam je skupno in kar nas povezuje. To pa je skrb za ohranitev bogate kulturne dediščine. A do Barbiš, dipl.ing. str. KD Franjo Kranjec LETNI OBČNI ZBOR PGD KNEŽAK Kakor vsako leto so se kneški gasilci tudi letos zbrali na dobro pripravljenem in obiskanem rednem letnem občnem zboru. Društvena dvorana v gasilskem domu je za takšne prilike že kar premajhna, saj se občnega zbora poleg več kot stoglavega članstva, radi udeležijo tudi številni gostje. Gasilsko društvo, ki je lani pripravilo odmevno praznovanje 100-letnice, ni le najštevilčnejše v vasi, ampak prednjači tudi po aktivnosti, kar je bilo lepo predstavljeno v podanih poročilih. Prednost so dali poročilu o delu mladine, ki ga je podal Klemen Slavec. Poudaril je sodelovanje z Osnovno šolo (gasilski krožek), izrazil željo, da bi čim prej postali aktivni gasilci in če bo vse prav, bodo letos dobili svoje uniforme. Delo ženske desetine je predstavila Jolanda Slavec (Kovačeva). Poveljnik Robert Tomšič je delo, pri katerem je glavno težo lani imela priprava prireditev ob 100-letnici, sodelovanje na gasilski vaji v Franciji, usposabljanje in kar nekaj uspešnih intervencij, obširno opisal v svojem poročilu. Nekoliko krajši, a zelo izviren pa je bil predsednik PGD Anton Delost, ki je podal poročilo o delu društva, upravnega odbora in v odsotnosti blagajničarke tudi finančno poročilo. S pohvalo poslovanja in zavzetega dela članov in predsednika pa j e serijo poročil zaključil predsednik nadzornega odbora Jurij Kočevar. Izgleda, da je bilo članstvo z obširnim poročanjem zadovoljno, saj razprave na poročila ni bilo. Prav tako ni bilo pripomb na zastavljen program dela, ki ga je predstavil eden od podpoveljnikov, Tadej Slavec. Sledila je svečana podelitev priznanj in odlikovanj. V vrste veteranov sta vstopila dolgoletna člana Jože Turk in Marjan Novak, številna so bila priznanja za deset, dvajset in tudi tridesetletno delo, po opravljenem izobraževanju pa so čin gasilca dobili trije člani in ena članica. Svoj čar da občnemu zboru vsako leto sprejem novih članov. Tudi letos jev vrste gasilcev vstopilo pet članov, ki so štiri leta vestno obiskovali gasilski krožek in pravo veselje je bilo opazovati, s kakšnim žarom so prevzemali potrdila o včlanitvi. Zbor so pozdravili številni gostje. Župan Anton Šenkinc je poudaril obseg financiranja in nujnost analize stanja in priprave dolgoročne strategije tudi na področju gasilstva. Predstavnik MORS Aleš Klemenc je pohvalil sodelovanje z MORS in Slovensko vojsko, ter se zahvalil za dobro pripravljen obrambni dan, ki so ga imeli predstavniki vseh primorskih izpostav MORS pri gasilcih v Knežaku. Predsednik sveta KS Knežak Vojko Mihelj je pohvalil izvedbo prireditev ob 100-letnici, ki je ponovno dokazala dobro sodelovanje gasilcev s KS in ostalimi društvi, kakršno si lahko želi tudi v bodoče. Poudaril je željo po pomoči pri oživitvi in usposabljanju gasilskega društva na Baču. Vili Ljubič, kije 100-letnico spremljal s fotografskim aparatom, pa je društvu poklonil lepo urejen spominski album s fotografijami. Zbor je pozdravila tudi ravnateljica kneške OŠ Mateja Kokošar. Pohvalne besede in dobre želje so bile izrečene tudi s strani vseh predstavnikov gasilskih društev iz naše občine, sosednje pivške občine, pa tudi oddaljenejših društev (Podnanos, Izola, Krkavče, Materija), s katerimi kneški gasilci gojijo pristne prijateljske stike. Še par zanimivosti je popestrilo dogajanje. Ravno na dan občnega zbora (19.2.) je namreč dopolnil sto let Ivan Česnik, sin ustanovitelja Gasilskega društva Knežak, Dragotina Česnika, in zbrani so z gromkim aplavzom pospremili ob tem jubileju poslano brzojavno čestitko. Kneški gasilci pa so imeli ta dan na ogledu in testiranju tudi kombinirano gasilsko vozilo. Kako drugače bi se zaključil takšen dogodek, kot s prijetnim družabnim srečanjem, saj se je dvorana na hitro spremenila v bogato založeno ‘restavracijo’, gasilke pa so pokazale svoje gospodinjske in natakarske sposobnosti. V kroniki pa bo spet lahko pisalo, da se je vesela družba zadržala v prijetnem klepetu in druženju vse do jutra. V službi ljudstva - Na pomoč! V.M. Udeleženci občnega zbora, med njimi tudi župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc in direktor Uprave za obrambo Postojna Aleš Klemenc. ŽIVIMO ZDRAVO V PODGRADU Kot smo že poročali, projekt Živimo zdravo letos Zavod za zdravstveno varstvo Koper v sodelovanju z OZRKS Ilirska Bistrica in Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica izvaja v KS Podgrad. Začeli smo v decembru lanskega leta, do takrat pa smo izvedli sedem delavnic, sedem pa jih bo izpeljanih še do maja. Namen vseh delavnic je vzpodbujanje prebivalcev k bolj zdravemu načinu življenja. Kljub slabi udeležbi, česar organizatorji nismo pričakovali, nameravamo projekt izpeljati do konca, saj je vzdušje na posameznih delavnicah zelo prijetno. Še vedno velja vabilo tistim, ki bi radi nekaj storili za svoje zdravje, da se nam pridružijo - tudi prebivalci iz okolice Podgrada in iz Ilirska Bistrice. Delavnice potekajo ob sredah zvečer v Osnovni šoli Podgrad. Datum in ura sta za vsako delavnico sproti objavljena na radiu Capris in Radiu 94 ter na pisnih obvestilih v trgovini in zdravstvenem domu (Podgrad in Ilirska Bistrica). V drugem delu projekta bomo še enkrat kuhali in poizkušali zdrave jedi, se pogovarjali o dobrih in slabih straneh zdravil, ki jih dobimo brez recepta, hoje na dva km, šli na pohod ter preprečevanju osteoporoze, o pripravili zaključno prireditev, samopregledovanju dojk, preizkusili Pridružite se nam, ne bo vam žal! svojo telesno aktivnost s pomočjo testa Andreja Rebec MRLIŠKA VEŽICA V KNEŽAKU Vse kaže, da se vedno bolj bliža dan, ko bodo pod pokopališčem pri sveti Barbari v Knežaku zahrumeli stroji in se bo začela izgradnja mrliške vežice. KS Knežak ima izgradnjo prepotrebne mrliške vežice v svojih planih že nekaj let, zagotovljena so bila tudi občinska sredstva za sofinanciranje izgradnje. Zalomilo pa seje pri pridobivanju gradbene dokumentacije, saj je objekt izven zazidalnega območja in je bilo potrebno izvesti dolgotrajen postopek sprememb občinskih prostorskih planov. Istočasno so tekle korekcije projekta za izgradnjo mrliške vežice in širitev pokopališča, zbiranje soglasij ter odkup zemljišča. Ravno v teh dneh pa pričakujemo, da bo na Upravni enoti Ilirska Bistrica izdano gradbeno dovoljenje. Stekel je postopek izbire izvajalca in začetek del je tik pred vrati, če...??. V KS Knežak dolga leta pokopališkega reda praktično ni bilo in posredno je tudi pokopališče slabo urejeno. Kar nekaj poskusov za ureditev razmer je v preteklosti klavrno propadlo. Čeprav člani sveta KS vemo, da se na starem pokopališču ne da narediti čudežev, smo se odločili za celovito in pospešeno ureditev te problematike. Usmeritve smo našli v analizi stanja, ki jo je Komunalno podjetje opravilo že daljnega leta 1995 in projektu za širitev pokopališča in izgradnjo mrliške vežice. Slednji je bil na podlagi pripomb na javni razgrnitvi precej popravljen. Postopoma smo iz sredstev KS v zadnjih letih opravili kar Kneško pokopališča in okolica iz zraka. nekaj del (nekateri tega ne opazijo!), saj smo do pokopališča pripeljali vodovod in elektriko, asfaltirali parkirišče, uredili odvoz odpadkov, sanirali Vilharjevo grobnico... Zadnje leto pa so bile aktivnosti usmerjene na ureditev evidence grobov za začetek pobiranja najemnin in v reševanje omenjenih zapletov pri pridobivanju dokumentacije za gradnjo vežice. Narejen je bil natančen posnetek stanja grobov, grobove smo oštevilčili in skušali krajane čim bolj informirati o poteku postopkov, kajti naslednji korak morajo storiti ravno krajani in svojci pokopanih na pokopališču v Knežaku. Na svetu KS in na novoustanovljenem enajstčlanskem pokopališkem svetu smo namreč sklenili, da začnemo pobirati najemnino za grobove oz. grobnino z letom 2004 in da zbrana sredstva za prvi dve leti (2004 in 2005) namenimo v celoti za izgradnjo mrliške vežice. Pri tej odločitvi smo sledili kar nekaj ciljem: priti do seznama najemnikov grobnih mest, opredeliti in pridobiti dodatna prosta grobna polja, vzpostaviti evidenco in s sklepanjem pogodb vzpostaviti pokopališki red. Možnost, da dajo prispevek za izgradnjo vežice, smo dali tudi vsem družinam in posameznikom, ki nimajo grobnih mest in potencialnim donatorjem, dali smo možnost plačila v obrokih, tako da se v sofinanciranje izgradnje lahko vključijo res vsi krajani. Na žalost seje kot velikokrat doslej pokazalo, da smo dokaj enotni, dokler besedno opredeljujemo neko nujno potrebo, v tem primeru mrliško vežico, ko pa treba za to nekaj prispevati in narediti, se pojavi ‘močna opozicija’, ki želi s spet novimi, drugačnimi idejami in prepričevanjem ljudi vse realno zastavljene cilje zrušiti. Tudi tokrat smo bili tik pred tem, da predsednik in člani pokopališkega sveta odstopimo in prepustimo vodenje tega zahtevnega projekta drugim, a seje le izkazalo, daje izjave za najem grobov poslalo skoraj dve tretjini najemnikov, kar j e zadostna podpora in spodbuda za nadaljnje delo, ki bo bolj ‘očem vidno in materializirano’ kot do sedaj. Upamo, da bo začetek gradnje spodbuda vsem tistim, ki še dvomijo in da bodo takoj poslali izjave za najem grobnih mest oz. za prispevek za izgradnjo mrliške vežice, podpisali pogodbe in plačali obveznosti. Tako se bodo pridružili večini krajanov in bodo tudi dokazali, da o nujnosti izgradnje mrliške vežice razmišljajo resno, ne s ‘figo v žepu’. Člani pokopališkega sveta smo pokazali veliko enotnosti in volje za delo, vendar potrebujemo podporo in dejanja vseh krajanov, da bi uresničili cilj, nadoknadili zamujeno in še pred 1. novembrom predali namenu prepotreben objekt mrliške vežice! Vojko Mihelj Pustna nedelja 2005 je bila v znamenju 10. v nizu Bistriških karnevalov, za kar gre pohvala prizadevnim organizatorjem, predvsem iz vrst turističnega društva. Številne maske, tradicionalne in modeme, je občudovala množica obiskovalcev od blizu in daleč. Pogrešali pa smo zaključni prireditveni prostor, kjer bi se lahko maske in obiskovalci pomešali, spili topel čaj, zaplesali. Seveda bi za to potrebovali več denarja, ki pa ga nikoli ni... PUST NA TOPOLCU Neumorni člani kulturno turističnega društva Topole so se za letošnje pustovanje potrudili, kot še nikoli do sedaj. Gre za mlado društvo, ki deluje šele leto dni in ga nikakor ne smemo zamenjati s KD Franjo Kranjec, ki v KS Topole obstoja že dalj časa. Na prigovarjanje prijatelja Danjela Janežiča -Matične, predsednika društva, sem se odločil, da v letošnjem predpustnem in pustnem času spremljam delovanje tega zelo aktivnega društva. Društvo vključuje večino prebivalcev kraja, vsaj takšen občutek sem dobil kot zunanji opazovalec. Njihove aktivnosti sem začel opazovati in proučevati že kak mesec pred pustno nedeljo, ko so šele načrtovali sodelovanje v pustni povorki v Ilirski Bistrici. Prepričan sem bil, da so si naložili prevelik zalogaj, pa sem se kar precej zmotil. V izredno kratkem času so pripravili vse potrebno za pustno povorko, v kateri so prikazali dejavnosti in značilnosti domačega kraja. Za potrebe povorke so opremili tri voze. Vsak je imel svoj pomen. Prvi je bil opremljen kot starinski mlin, drugi kot vaška gostilna poimenovana Dopolavoro in tretji kot vinski voz. V povorko so bili vključeni tudi raki, kot ena izmed glavnih značilnosti kraja. Vse je bilo do potankosti pripravljeno do zadnjega sestanka, ki je bil kar v prostorih gostilne Povodni mož v petek pred pustno nedeljo. Zelo aktiven član društva Veljo Zidarjov prostore svojega lokala rade volje odstopi za delovanje društva, ki sicer svojega prostora še nima. Na sestanku je padel dogovor o »pobiranju« v soboto in o udeležbi na povorki v nedeljo. Sklepe in dogovore je v dnevnik društva natančno beležil Robert Jenko - Bert. Po koncu sestanka je imel pustni ansambel še »rahle vaje« in večer je bil zaključen. Udeležil sem se tudi sobotnega »pobiranja« po vasi Topole. Bilo je lepo, veselo in naporno. To so glavne ugotovitve za delo, kije bilo opravljeno med 9. in 17. uro. Maškare so bile povsod lepo sprejete, domačini so jim podarili razne dobrote, tudi kakšna osminkaje padla, v zameno pa jim je pustni ansambel zaigral nekaj domačih. Večer smo ponovno zaključili v gostilni Povodni mož, kjer smo se okrepčali s pobranimi dobrotami. In žeje bila tu nedelja, dan pustne povorke v II. Bistrici. Ugotovitve opazovalca na povorki lahko strnem v nekaj stavkih. Topolška pustna skupina je imela svoj smisel, dosegla je svoj namen, zagotovo pa je bila ena največjih, če že ne največja. Povorke se je udeležilo preko 60 članov društva. V njihovem sprevodu so sodelovali: mladoporočenca iz Amerike s pričami, mlinarji z mlinom, kelnarce in kvartopirci na Dopolavoru, fantje z vinskim vozom, seveda pa so imeli tudi kuhinjo, za katero sta skrbela odlična kuharja Urca in Fuk. Da ne pozabim, povorkaje imela tudi svoj ansambel in Ljudsko milico. Po kratkem postanku na placu, kjer so se ustavile vse pustne skupine, so Topolčani kot edini obiskali dom upokojencev, kar j e bila zelo lepa gesta in so jo tamkajšnji prebivalci sprejeli z velikim odobravanjem in navdušenjem. Pred mrakom smo se ponovno vrnili na kraj zločina, na kraj kjer so se kovali vsi načrti in kjer so padale odločitve v zvezi z organizacijo pustne prireditve. Vrnili smo se v gostilno Povodni mož, kjer se je pustno rajanje nadaljevalo še dolgo v noč. Kratek opis, kaj predstavlja Topolška pustna povorka, je v domačem narečju za prireditev na placu v II. Bistrici pripravil Veljo Zidarjov. Ko je opisal ves sprevod in like, je zaključil z besedami: »tuje vse za letos, pa drugu letu šje kej. Ostanite v cvetju. Jaz pa zaključujem: Hvala za rože rakarji, lepo se je bilo družiti z vami. Vidimo se na naslednji prireditvi, ki jo boste pripravili v okviru vašega društva - pa da ne bo kančka dvoma - kulturno-turističnega društva Topole. Z.K. Obrazi v nalomljenem zrcalu Najdbe iz pločevinaste jumbo dobe (21. stol. n.š.) SESEKLJANE NEVSAKDANJOSTI Dogodki na igrišču zraven Strujbaijevega vrta se vrstijo s filmsko hitrostjo. Naši vrli gradbinci kljubujejo Nezemljanom. Ekspresno so postavili novo ograjo, zdaj na drugi strani igrišča, in postavili reflektorje, ki se jih Tujci bojijo, saj so ta bitja vampirskega tipa in ne prenašajo svetlobe. O morebitnih spremembah vas bom, dragi bralci in ljube bralke, sproti obveščal. Da, zanimivo je, daje poleg rož priljubljena hrana teh čudnih organizmov tudi računalniška oprema. Pravo poslastico naj bi predstavljali čipi, LCD monitorji in podobno. Nekaj neprebavljenih ostankov grafičnih kartic iz pred kratkim izginulih kompjuterjev naj bi našli v parku... Če tudi vam sunejo računalnik, je dobra stran vsaj to, da ne morete dobiti virusa, ki kloniran lahko preide iz računalnika na človeka. Tovrstna obolelost se manifestira v obliki povečane družabnosti, prijaznosti, notranjega miru in drugih nevsakdanjih simptomov. Tak bolnik mora nemudoma v karanteno in ozdravi šele takrat, ko spet začne z užitkom prebirati reklame Tuša, Merkatorja in v prihodnosti Špara. Kaj pa pravi naš efbiaj? V famoznem stilu Ropa: »Delamo trdo, delamo dobro«. Že nekaj časa na teletekstu TV Slovenija spremljam temperature, izmerjene, ne boste verjeli, v Bistrci. In to še ni vse. Pri vremenski napovedi sem oni dan slišal celo tole: »Na ilirskobistriškem in vipavskem orkanski sunki burje do 90 km/ h...« Kaj takega do sedaj na radiu ali TV še nisem zasledil. Čestitke in hvala za ponovno umestitev našega kraja na zemljevid Slovenije. Kljub vsemu pa mojo dušo razjeda dvom. Mogoče tiči za novostjo trik: kaj pa če tako RTV-jevci na svoj način navijajo za vetrnice? Ni važno, po novem Bistre lahko dobite na TTX stran 163 in lahko primerjate temperature pri nas s tistimi v Postojni. So si večkrat tako podobne, da ne vem če je naše podnebje ravno primorsko milo, njihovo pa notranjsko ostro... Toliko za informacijo. In kaj je bilo z burjo? Nekoliko smo jo že čutili, kaj posebnega pa ne. Opozoriti moram, da bi morala večina stanovalcev našega mesta biti pridna in se ne bi smela pritoževati nad tukajšnjim dolgočasnim življenjem, skoraj vsi so namreč pritepenci, ker je njihov rojstni kraj Postojna, oziroma tamkajšnja porodnišnica. V Bistrci živi več kot tričetrt takih Postojnčanov in pravih aboriginov pravzaprav ni več. Vam je to jasno? Ubogi Bandelj, kije menda tudi rojen v Postojni, nima sreče. Še nismo pozabili njegovega jecljanja in opravičevanja glede famoznega vladinega letala, žeje bil spet na tranzicijski tapeti, tokrat zaradi avtomobilskih nalepk, ki so nas stale 5.2 milijarde. Bil bi že čas, da ga pustijo pri miru, nas pa osvobodijo njegovega frisa in besedičenja. Popotniku, ki pripelje v Bistre po cesti s koprske strani, se odpre poleg železniške postaje zanimiv prizor - skrivljen železni nosilec in kosi pločevine po tleh. Je to posledica orkanske burje pred nekaj dnevi? Ne, to je delo vetra, kije pihal že dolgo pred tem, davnega novembra 2004.. .Tudi to je Evropa. To res ni Evropa, je pa Bistre. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da določeni gospodarski krogi razmišljajo o ideji, da bi na Žabovci naredili klavnico. Odlična zamisel. Blizu je šola in otroci bi lahko bili deležni nazornega pouka o industrijski predelavi mesa. Jast bi zraven še naredil veliko prašičjo farmo ali pa klavnico naredil na Plači. To pa je Evropa. In Bistre. Slišim, da bomo nasproti Brinška dobili novo lekarno. Bila bo lepa, prostorna; domnevam v marmorju, steklu ter plemenitem lesu. V rangu zavarovalnic, bank in podobnih spoštovanih ustanov. Pravi evropski nivo. Pričakujem tudi evropsko elitne cene - za tubo mazila ca 2 ccm kakih 1.500 SIT, oprostite, 1499 SIT. Naj se širi in razvija naša farmacevtska industrija! Naj živi naše zdravje! Naj živi socialna država Slovenija! Ali vlada Slovencem naša vlada? Ne, vladajo nam trgovci, ki so elita in se vedejo z nami, kot da smo zarukani boki. Vsi po vrsti nas že vrsto let bombardirajo s cenami tipa 2499, 399 itd. Nenehno nas posiljujejo s trditvami, da je cena 2499 čisto nekaj drugega kot 2500. Pa smo res tako trdi? Takih metod seje posluževal že vojni zločinec Goebbels. Podoben postopek so uporabili tvorci slavne telenovele Srce v breznu. V zgodbi, kije delana sorodno zgornji metodiki, pobija Slovan, balkanski serial killer Novak, ne Indijance ampak Italijane. Ne zaradi zlata ali kakšne babe, temveč ob iskanju sina. Italijani bežijo, ne v rezervate temveč v Italijo. Nastopa tudi Draško, kije verjetno Draško. V vidnih vlogah se pojavijo tudi perspektivni »naši, oziroma njihovi malčki« na čelu z neverjetno pametnim dečkom. Ganljivo trpeči nedolžni otročički. Fašistov ni. Komunistov ni. Filem je metodo in ideo loško namenjen najširšim italijanskim ljudskim množicam. Predvajali so ga tudi na SLO 1. Mene je prepričal kot cena 3999 v naši trgovini. Zanimivo je, da gaje naredil italijanski režiser judovskega rodu, ki ni ne Spielberg ne Polanski, se pa na podobno problematiko dobro razume, čeprav malo manj kot scenarist. Predlagam, da sedaj posnamejo še film Srce sili na vzhod, o osvajanju divjega vzhoda, ki bi moral biti pravzaprav na ogled pred tem, ki smo si ga ogledali pred kratkim. Tako bi nastala dvologija z obrnjenim vrstnim redom: že videnemu drugemu delu bi sledil prvi. Obrnjena in precej drugačna bi bila tudi vsebina. Naročnikom in avtorjem telenovele Srce v breznu iskreno čestitam za doprinos pri poglabljanju ljubezni med balkanskimi Slovani ter italskimi Romani. Posebna zahvala v imenu naših zamejcev v Italiji in italijanske manjšine pri nas. Dimitrij Bonano Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce” d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rolih Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajta, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. 60 LET PO OSVOBODITVI AUSCHVVITZA ■ SPOMIN NA ŽRTVE HOLOKAVSTA NISMO BILI VE C LJUDJE Ne spomni se več, koliko časa je prebila v Aushvvitzu, »verjetno nekaj mesecev«, pravi danes 83-letna Anči Volk. Ne spomni se niti lakote, ki jo je gotovo trpela kot ostali interniranci. »Če so bili vsi lačni, sem bila gotovo tudi jaz.« Spomni pa se, dajo je zeblo. Ko je prišla domov, sije obljubila, daje ne bo nikoli več zeblo. »Pa me je, saj sem velikokrat po službi prišla domov in sem morala šele zakuriti,« se z nasmehom spominja. Aretirali so jo v Trstu, marca 1944. »Verjetno so se pozanimali,« pravi, saj je med vojno opravljala kurirske poti za partizane. In vendar j e bila aretacija precej naključna. Ob neki priliki seje namreč ustavila pri tržaških znankah, ki pa ju takrat ni bilo več doma, saj ju je tajna policija že odpeljala in se naselila v njunem stanovanju ter prežala na obiskovalce. »Pravili so, da naj bi v tistem stanovanju aretirali 37 oseb«. In Anči je bila ena izmed njih. Nič hudega sluteč je namreč pozvonila pred vrati stanovanja in namesto znanih obrazov jo je sprejela tajna policija. Zapor je bila naslednja postaja. V celicah, kjer seje človek komaj zleknil po dolžini, so bile zaprte številne ženske. Anči je dobila oznako ‘bandit’. A vseeno najde na tiste zaporske dni tudi lep spomin. Neki paznikji je prinesel jabolka, časopis, kasneje pa je tudi pisal njeni družini, ki ni vedela, kje je. »Niso vsi ljudje za v isti koš,« doda. V treh mesecih je zamenjala 3 zapore, nazadnje pa so jo junija z množico drugih poslali v Nemčijo. Dekleta so bila prepričana, da gredo delat. »In vse, kakih sedem nas je bilo, ki smo se držale bolj skupaj, smo hotele iti za pestrne. Kako smo bile naivne!« Ko so se že vkrcale v vagon, v katerega so strpali po sto ljudi, je Anči in njeno znanko opazil nemški vojak, ki sta mu morali kakšen dan nazaj spravljati nakradeno blago za transport domov. Pozval ju je naj izstopita in hitro sta poprosili, če lahko izstopijo še njune ‘sestre’ in ‘sestrične’. Tako j e skupina tedensko potovanje namesto v natrpanem vagonu preživela v kupeju spremljevalnega vagona. »Če vas kdo vpraša, recite, da ste tolmačke,« jim je ukazal vojak. Še vedno so verjele, da gredo delat. Po prihodu v taborišče so internirance peljali v sprejemno pisarno, kjer so jim vzeli vse bomo imetje, sleči so se morali do nagega in jih pobrili. Vsakemu v skupini neprepoznavnih brezimnežev so vtetovirali številko, tako da niso bili več ljudje. »Bili smo predmeti.« Anči Volk j e postala številka 81978. »Najprej so nas psihično ubili, potem pa so nas ubijali še fizično«. Sama je otopela. Številnih stvari se ne spomni več. Nekaterih se verjetno noče spominjati. Spomni se, da so jih nastanili v barakah, v katerih so bili leseni pogradi v treh nivojih. Med dvema zidovoma j e bilo dvoje lesenih ležišč, na vsakem pa je spalo po pet žensk. Pet na trdih mrzlih tleh, pet v zadušni sredini in pet pod stropom, iz katerega so padale stenice. Čeprav sojo bile že v tržaškem zaporu popikale, sije Anči izbrala ležišče na vrhu, kjer je bilo vsaj bolj zračno. Dneve so jim zapolnili z delom. Delali so na polju, velikokrat pa so delali kar tako. »Deset jih je kopalo kanal, deset pa nas je zakladalo.« Življenje je teklo med delom, preštevanjem internirancev, boleznimi, ušmi in umazanijo. In čakajoč na jutranji kos kruha in dva borna dnevna obroka. »Če si bil med zadnjimi, si dobil bolj gosto ‘brozgo ’. Ali pa si ostal brez.« Spomni se še, da ni nikogar poznala, da so jih paznice pretepale brez razloga. In spomni se, daje ponoči videla goreče zublje, v nos pa ji je udarjal smrad. Pozneje je izvedela, da so takrat goreli ljudje. Ob osvoboditvi Auschwitza, januarja 1945, je ni bilo več tam. Preselili sojo bili v žensko taborišče Ravensbruck, kjer ji je ostalo v spominu delo v Siemensovem obratu. »Vsaj pod streho smo Me.« Tam j e tudi spoznala tri sotrpinke, s katerimi je obdržala stike. Ali pa je bilo to v Novi Roli, v zadnjem taborišču v Sudetih. Tam je delala v tovarni porcelana. Osvoboditev je prišla spomladi 1945-ega, ko so ob nekem pohodu, kije trajal že kar nekaj časa, dekleta opazila, da so ostala sama. V koloni se namreč niso smele ozirati. Če je katera stekla s ceste, sojo ustrelili, redkim je uspelo pobegniti. »Ko smo ugotovile, da smo same, smo se dogovorile, da ob prvi priliki zavijemo desno.« Kmalu so srečale skupino italijanskih ujetnikov, kjer so se po dolgem času prvič najedle. »Šele pozneje se nam je posvetilo, da bi bilo lahko to usodno.« In potem j e sledila dolga pot domov. S skupino žensk in moških so potovali peš, z vozovi, srečevali množice vračajočih se internirancev in ljudi, ki so jim pomagali. Večinoma so bili brez hrane. »VPesnici smo zamenjali voz in dva konja za skledo fižola z bučnim oljem,« z nasmehom pripomni Anči. V Mariboru je po naključju ugledala človeka, za katerega seji je zdelo, da ima poteze bratranca, ki ga ni še nikoli videla v živo. In naključje je hotelo, daje bil ta človek res njen bratranec. Vedel je bil, da Anči doma pogrešajo, saj mu je njena mama pisala, če lahko kaj poizve o njej. »Jokala sva in se srečna objemala.« Anči Volk seje vrnila domov junija 1945. Številni pa so »ostali tam«, zaključi. A še dobro, da ljudje pozabljamo. Da dogodki bledijo. Zdaj bi se lažje vrnila in si vse ogledala. Mateja Rolih UMRETI IN PONOVNO ZAŽIVETI Kumšetova družina je bila vedno občestvo vseh - očeta, matere in pol ducata prestrašenih odraslih otrok. V tistih nemirnih časih druge svetovne vojne, ko sta groza in smrt postali nerazdružljivi sopotnici življenja milijonov ljudi, ko je bil človek človeku najhujši sovražnik, so Kumšetovi ostali skupaj z bogastvom, ki mu je ime ŽIVLJENJE. Francka, naj starejša med otroki, se spominja, da so tistega pomladnega dne leta 1944 sedeli pri mizi. Tišino, kije lezla po kotih izbe je motilo le enakomerno tiktakanje stenske ure in podrsavanje nog po sveže zribanem podu. V to tišino je kot daljni odmev padla očetova beseda. Ozrl seje k Francki in ji z glasom, kije ukazoval, naročil: “Danes boš šla z vlakom v Trst! Kruh in krompir boš odnesla Ani, da ne bodo umrli od lakote.” In tako seje zgodilo. Še preden se je družina razšla, je Francka že držala v rokah popotno torbo napolnjeno s tistim, kar je še ostalo v domači kašči. S čudno slutnjo je prestopila hišni prag, ne da bi rekla besedo v slovo. V svoja nedra jo je vzela prašna cesta, nad katero so valovale tople plasti zraka in ustvarjale privide plešočih deklet odetih v bele tančice. Še danes, po več kot šestdesetih letih, se Francka ne more spomniti, kako se je v Trstu znašla sredi človeške reke, ki jo je potegnila v svoj tok in odnesla v zapor Coroneo. Brez popotne torbe je nemočna stala v celici in čakala neskončno dolgo, ne da bi zmogla dojeti dogodke, ki so prehitevali njene misli. Tudi tedaj, ko so jo strpali v živinski vagon, skupaj z ženami iz Furlanije, Gorice in Dalmacije, ni razumela, kaj se dogaja. Spominja se le, da so neskončno dolgo potovali, da so bili lačni, žejni in neznosno utrujeni. Svetlobni prameni, ki so vdirali skozi reže živinskega vagona, so napovedovali jutro. In ko je svetloba izginila, so vedeli, daje noč. Vmes se je kompozicija kdaj pa kdaj ustavila, vendar le za toliko, da so vojaki v vagon porinili vedro vode in par hlebov vojaškega komisa. Čas je v teh dneh prenehal obstajati. Ostal je le ropot vlaka, dim in vonj prepotenih teles ljudi, iz katerih seje na tej poti izlivala življenjska moč. Bučna glasba za dobrodošlico je Francka na svoj dvajseti rojstni dan z nečakinjo, ki jo je obiskala v Podgradu. 11. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB Letošnja revija, njen četrti in obenem zadnji koncert smo spremljali v Domu na Vidmu 20. februarja, je bila ena najodmevnejših prireditev v mesecu kulture. Veteran naših povezovalcev kulturnih in drugih programov Franc Gombač je številnim poslušalcem napovedal kar tri orkestre: Brkinsko godbo 2000 in njenega dirigenta Tomaža Škamperleta, orkester Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč, ki ga vodi sloviti Leander Pegan (uvodno skladbo je dirigiral njegov ‘varovanec’ Luka Carli) ter naš pihalni orkester pod taktirko priljubljenega maestra Josipa Grgasoviča. končno prekinila to dolgo potovanje. Stroga povelja vojakov so, kljub tuji govorici, postala razumljiva transportu izčrpanih ljudi. Šibki so bili pahnjeni na levo, močnejši, bolje prehranjeni na desno stran in potem je sledil hitri marš na povelje skozi vhod, nad katerim se je bočil napis “Arbeit macht frei”. Ljudje še vedno niso razumeli, kaj se dogaja. Ko je iz teles padel zadnji kos oblačil in so nagi, obriti, z odvzetim človeškim dostojanstvom stali pred pazniki, se je zgodilo še zadnje dejanje - odvzem krstnega imena, Francka je postala številka 81702 v taborišču Auschwitz. Brez dokumentov, brezimna, z vžgano številko na levi roki, zgubljena v množici enakih brezimnih ljudi. V spominu so ji ostale gmote valečega dima iz hiše na robu barakarskega naselja, vrste premikajočih se, izčrpanih ljudi, ki so prihajali skozi vhod z zloveščim napisom “Arbeit macht frei”, glasbo in vrste do onemoglosti izčrpanih ljudi, ki sojih pazniki s puškami v rokah porivali proti hiši z visokim dimnikom. Francka nosi v sebi še vedno strahove, ki se v človeku podeseterijo ob trpljenju množic. Ko pade mrak, vsi ti strahovi dobijo svojo fizično podobo sotrpinov iz taborišča Auschwitz, s katerimi jo je za vse čase povezalo skupno trpljenje in tista strašna želja preživeti pekel, se-rešiti, biti človek in se do sitega najesti. Francka se nerada vrača v ta čas. O tem spregovori le tedaj, ko ne zmore več živeti sama s seboj, ko jo pograbi strah, da bo na mizi zmanjkalo kruha. V njeni zavesti tedaj oživi Auschwitz. Pred očmi se zvrstijo podobe ljudi, ki so za vedno ostali tam. Vidi paznika, ki jo išče s pogledom, in ko se obme proti sojetnici in zavpije TI, ve, da ji je za ta dan poklonjeno življenje. Utrinki so povzeti iz spominov gospe Francke Tribušon, kije preživela taborišče Auschvvitz in Mathausen Mira Lenarčič Težko je ocenjevati kakovost ali primerjati igranje posameznih orkestrov, saj izhajajo iz različnih sredin, tudi pri starosti njihovih članov so opazne velike razlike: Brkinsko godbo 2000 sestavljajo pretežno osnovnošolci iz Hrpelj in Materije. S primerno zahtevnim in zelo solidno odigranim programom, kamor so umestili tudi slovenskega avtorja Vinka Štmcla in njegovo skladbo Zdmženi, so si upravičeno prislužili močan aplavz. Nedvomno največji mojstri, pa tudi starostno najbolj zreli med nastopajočimi, so bili Trebčanci. Če nam j e pri tipični češki polki manjkalo le malo pivo, pa bi bil vtis popoln, smo se po zahtevnem Zakladu v kraški jami Vilenica preselili v svet karibskih ritmov, ki so nas kar dvigali s sedišč. Svoj del programa so učinkovito zaključili v značilnem makedonskem ritmu. Koncert so sklenili naši glasbeniki. Popularni Grga je tokrat sestavil spored iz njegovih dveh mediteransko obarvanih skladb, ob katerih smo občutili dih njegove rodne Dalmacije, dodal je efektni Hačaturjanov Ples sabelj in se z glasbo preselil v domovino sambe in severnoameriškega regtimea. Izredno posrečena poteza je nedvomno bil nastop mlade in zelo nadarjene pevke Laure Zafred , ki je kljub indispoziciji zaradi prehlada doživeto zapela Sepetov evergreen Med iskrenimi ljudmi. Predpostavljam, da bomo vokalno solistko, tudi z izrazitim smislom za zahtevno jazzovsko interpretiranje, slišali še velikokrat, upam, da večkrat v II.Bistrici. Ob zaključku pa še to: Letos teče že deveto leto obstoja našega pihalnega orkestra v podobni sestavi kot v času nastanka. To, kar nam je ponudil tokrat, ni bil njihov vrhunski dosežek. Nenehno potrjevanje pač zahteva veliko truda od mladih godbenikov, vodstva orkestra na čelu z dirigentom Josipom Grgasovičem in predsednikom društva Janezom Kirnom, staršev, sponzorjev in drugih. In kot vse, kar j e živega, dosega vzpone in padce. Na srečo hujših problemov do sedaj še nismo občutili... Poskusite za trenutek odmisliti našo godbo na pihala, pa boste videli, da bi brez nje ostala velika praznina. Rad bi, da bi se mladi glasbeniki zavedali, da nam pomenijo veliko, mnogo več, kot si verjetno sami mislijo... Za zelo prijeten glasbeni večer se poslušalci zahvaljujemo organizatorjem: domači izpostavi JSKD, zamejski Zvezi slovenskih kulturnih društev ter Pihalnemu orkestru Ilirska Bistrica. Dimitrij Bonano MESEC KULTURE V GLASBENI ŠOLI Naša glasbena šola je mrzel in dolgočasen januar in februar popestrila s tremi koncerti. Na prvem koncertu je nastopila »domačinka« pianistka Sonja Pahor, ki Hilda Homk že več kot 30 let živi in deluje v Italiji. Sonja je svojo glasbeno pot začela kot štiriletna deklica v naši glasbeni šoli in del otroštva preživela v II. Bistrici. Z velikim veseljem se vedno znova vrača in podarja izjemna glasbena doživetja. Na drugem koncertu seje predstavila pianistka in pedagoginja na Akademiji za glasbo v Ljubljani Marina Horak. Recital je posvetila v spomin svoji mami -pianistki Hildi Horak (1914-1995). Tinkara Babič in Urška Boštjančič, mentorica Helena Protič Kindler, prof. Mesec kulture na glasbeni šoli smo zaključili z večerom slovenskih skladateljev, na katerem so zaigrali učenci naše šole. V drugem delu so se predstavili učenci, ki se pripravljajo na državno tekmovanje. Naslednji koncert glasbene šole bo v počastitev Dneva žena, v torek 8. marca ob 18. uri v dvorani glasbene šole. Lazslo Balazs KULTURNO DRUŠTVO FRANJO KRANJEC POSLEJ S PRAPOROM NA PRIREDITVE Kulturno društvo Franjo Kranjec (KDFK) je eno izmed dejavnejših v naši občini, med zadnje pridobitve društva pa sodi tudi nov prapor, ki bo poslej njihov prepoznavni znak. Na prapor so postavili mlinsko kolo, ki simbolizira številne mline in žage, ki so nekoč delovali v teh krajih, in raka -simbol Topolčanov. Lanena podlaga, iz katere je izdelan, je spomin na vreče za moko, iz katere so mame in babice pekle kruh za prehranjevanje številnih družin. O ostalih simbolih pa vas bodo najbolje poučili člani društva, ki bodo 9. aprila na Premu praznovali 5. obletnico delovanja društva. Ob prazniku Lurške matere božje, ki so ga 13. februarja v Podstenjah obeležili s sveto mašo, so člani KDFK svoj prapor našli k blagoslovu, za številne udeležence, ki so prišli tudi iz Sežane, Postojne, Pivke, Košane, Ljubljane, Šapjan, Pasjaka, itd., pa so gospodinje pripravile veliko dobrot. KDFK se ob tem zahvaljuje gospodoma za opravljen obred, vsem tistim, ki so na kakršen koli način sodelovali pri izdelavi in snovanju praporja, vsem tistim, ki so uredili in okrasili cerkev sv. Antona, in vsem nastopajočim. Vsi skupaj ste prispevali, da smo lahko bili priča izjemnemu dogodku, s katerim smo počastili spomin na Lurško Mater božjo, ki so se ji v tej župniji že pred 46-imi leti številni verniki poklonili in ibeležili 100-letnico njenih prikazovanj v Lurdu. Ado Barbiš, dipl.ing.str. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« S temi Prešernovimi verzije pričela osrednja prireditev v mesecu kulture, počastitev Slovenskega kulturnega praznika. Program sta z recitacijami povezovala Marjan Krebelj in Anja Udovič. Na začetku so pod vodstvom zborovodkinje Marte Rebec zapeli mladi člani pevskega zbora OŠ Dragotina Ketteja. Tudi bistriška Glasbena šola je prispevala svoj delček programa. V več kot petdesetih letih uspešnega delovanja je usposobila veliko učencev, ki so nadaljevali glasbeno izobraževanje ali izbrali glasbo za svojo življenjsko pot. Mogoče bodo podobno pot ubrali mladi glasbeniki, ki so pod vodstvom mentorjev-profesorjev Josipa Grgasoviča, Nade Zupčevič, Adnana Zupčeviča, Mirjam Jaksetič Dolgan, Anteja Radniča ter ob klavirski spremljavi prof. Martina Lenarčiča v prisrčnem nastopu pokazali svoje znanje in spretnosti v obvladovanju pozavne, harmonike, kitare in flavte... Zapela j e Pevska skupina Studenec, ki sicer pridno nastopa, vendar v Domu na Vidmu bolj poredkoma. Skupino vodi Irena Rep. Njihovo ubrano petje je za nekaj trenutkov prekinil prihod hrušiških škoromatov. Po začetni zadregi in začudenju, sojih poslušalci pozdravili z gromkim aplavzom. Čeprav je bilo presenečenje popolno, njihov obisk ni bil slučajen, saj predstavljajo pomemben del naše kulturne dediščine. Slavnostni govornik, predsednik ZKD Ilirska Bistrica, Saša Boštjančič je v svojem nagovoru na kratko spregovoril o najodmevnejših prireditvah preteklega leta, ki jih je organizirala ZKD ter izpostavil nekaj najbolj perečih problemov, ki pestijo bistriško kulturo že od osamosvojitve dalje. »...Problematika kulture se v občini ne spreminja vse od nastanka samostojne države. Lastništvo Doma na Vidmu j e še vedno nerešen problem bistriške kulture, prav tako tudi vprašanje njegove varnosti. Dejstvo j e, da nihče noče narediti koraka, da bi presekal ta gordijski vozel, čeprav se včasih zgrozim, ko pomislim, kdo bo odgovarjal za nastalo škodo v primeru večje nesreče in kakšne bi bile njene posledice. V občini imamo dve kulturni ustanovi. Ena, ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV, deluje kot vsako drugo kulturno društvo, na ljubiteljski osnovi. Druga, JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI zaposluje le pogodbenega delavca po štiri ure na dan. Vsa odgovornost za izvajanje opravil je bila prenesena v Postojno. Moje prepričanje je, da bi občina tako stanje morala presekati in določiti eno ustanovo, odgovorno za izvajanje in organiziranje vseh opravil v zvezi s kulturnim življenjem v Ilirski Bistrici...« Kulturni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika je ne glede na težave, ki so se nakopičile, izzvenel optimistično. Posebej pohvalno je vedno večje vključevanje mladih v priprave in izvedbe kulturnih prireditev. Anica Kocjančič KOŠOMATOVI IN LIČANOVI V knjižnici Makse Samsa so 17. februarja številni Bistričani prisluhnili gospe Metki Jereb Ličan in gospe Mariji Drofenik, vnukinji Antona Žnideršiča, ki sta predstavili knjigi o dveh znanih bistriških družinah. Z avtorico knjige o Ličanovih, Metko Jereb Ličan, se je pogovarjal Tomo Šajn. Mag. Marija Drofenik, hčerka avtorice knjige o Košomatovih, gospe Alenke Mikačič, je odgovarjala na vprašanja Vojka Čeligoja. Zgodovina obeh družin sega daleč v preteklost. Njuni člani so imeli pomemben vpliv na gospodarski, pa tudi na kulturni razvoj Ilirske Bistrice. Pri tem so jim pomagale delavnost, smisel za gospodarjenje, izobraženost ter nenehna želja po spoznavanju novega. Vse te vrline so jim utrle pot v svet in pomagale pri navezovanju stikov z mnogimi vplivnimi možmi iz gospodarskih in kulturnih krogov. Ženske iz obeh družin se v preteklosti sicer niso posebej izpostavljale, vendar so s široko razgledanostjo ter z močnimi značaji nedvomno pripomogle k uspehu moških predstavnikov obeh družin. To dokazuje tudi vitalnost Alenke Mikačič, ki se je lotila pisanja knjige o svojih prednikih pri devetdesetih letih. Družbeni status in podoben način življenja sta rodbini povezala z mnogimi, tudi sorodstvenimi vezmi ter z nekaterimi drugimi bistriškimi družinami: Valenčičevimi, Samsovimi, Domladiševimi, Hodnikovimi... Ličanovim, Košomatovim in podobnim bistriškim družinam gre zasluga, daje Bistrica, kije bila do leta 1911 vas, razvila meščanski način življenja, meščansko kulturo in postala mesto. Dve najbolj znani imeni, pri katerih se v pogovorih vedno malo dlje zadržimo, sta nedvomno Matija Ličan, Slovenec', zaveden in pokončen mož ter Anton Žnideršič- Košomatov, ki slovi predvsem kot čebelar in tovarnar. 'stari Prijetno, sproščeno in zanimivo druženje je zaokrožil Frane Gombač, ki je iz Novic prebral opis Matije Ličana, pevska skupina Sušeč pa je zapela po bistriško. Anica Kocjančič Prispevke za naslednjo številko Snežnika zbiramo do 22. marca. Pridno pišite! Podjetništvo - izziv 21.stoletja_ PODJETNIŠKO SVETOVANJE Razvojni center Ilirska Bistrica se pripravlja na vzpostavitev podjetniškega svetovanja podjetnikov preko vavčerskega sistema. Program vavčerskega sistema svetovanja j e orodje Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo iz Ljubljane, ki predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države za mala in srednja podjetja, samostojne podjetnike, brezposelne osebe in prebivalstvo na podeželju. Namen programa je nuditi storitve podjetniškega svetovanja, ki odražajo kakovost, lokacijsko dostopnost in subvencionirane cene. Širšo promocijsko akcijo programa bomo v centu pričeli takoj, ko bomo s PCMG-jem podpisali pogodbo, predvidevamo, da v začetku aprila letos. Partnerji v programu so: Ministrstvo za gospodarstvo (nacionalni sklad + Strukturni skladi) Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve / ZRSZ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za informacijsko družbo Javna agencija RS za regionalni razvoj Gospodarska zbornica Slovenije Obrtna zbornica Slovenije ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; Potencialni uporabnik storitev vavčerskega sistema svetovanja, se mora praviloma vključiti v sistem pri tistem izvajalcu programa, kateremu po stalnem bivališču oziroma sedežu podjetja pripada. Ciljne skupine programa so: 1. potencialni podjetniki: • brezposelne osebe (ZRSZ) • ostali 2. delujoča podjetja: male in srednje velike družbe po ZGD in s.p. 3. kmetje in prebivalstvo na podeželju Storitve programa so: Podjetniško svetovanje Usposabljanje - smejo koristiti le potencialni podjetniki in je namenjeno pridobivanju podjetniških ali strokovnih znanj, veščin in spretnosti; Področja svetovanja in usposabljanja zajemajo: Poslovne funkcije podjetja (npr.: proizvodnja, prodaja, finance ipd.) in priprava razvojnih programov in projektov npr.: organizacija proizvodnje, poslovni in investicijski načrti, krepitev poslovnega sodelovanja in skupna vlaganja, inovacije in zaščita intelektualne in industrijske lastnine, finančna reorganizacija, internacionalizacija, strateški dokumenti, marketinške strategije, interni akti in dokumentacija podjetja, projekti za izgradnjo in prenovo informacijskih sistemov, programi s področja človeških virov, poslovni načrti za rast podjetja in pridobivanje lastniških virov financiranja ipd.) Program vavčerskega svetovanja ne subvencionira pridobitve formalne izobrazbe, tečajev tujih jezikov, osnovnega računalniškega opismenjevanja, pridobitve certifikatov, licenc, dovoljenj, soglasij, ipd. (nepremičnine, cestni promet, varnost in zdravje pri delu in požarna varnost, HACCP, ISO standardi, CE oznaka, higienski minimum, ipd.), stroškov strokovnih preizkusov znanja, izpitov ipd., stroškov gradiv, literature, potnih stroškov, vodenja računovodstva, zdravniških pregledov, izdelave lokacijske, gradbene in druge podobne dokumentacije ter projektov, funkcionalnih izobraževanj (npr. izobraževanje zaposlenih v računovodskih servisih na področju računovodskih predpisov) in drugih podobnih izobraževanj UGODNOSTI: Brezposelnim osebam (prijavljenim na ZRSZ) in ostalim ciljnim skupinam potencialnih podjetnikov ceno storitve programa v 100 % pokriva PCMG. Delujočim podjetjem in kmetijam pa do 50 % cene storitve programa pokriva PCMG, ostalih 50 % pa pokrivajo podjetja sama. Koraki vključitve v program (1) Vzpostavitev stika med potencialnim uporabnikom storitev programa ((potencialnim) podjetnikom) in izvajalcem programa (svetovalcem -organizatoijem) (predstavitev programa in njegovih storitev). Uvodni svetovalni intervju (predstavitev poslovne ideje, projekta, problema ipd.). Koraki vključitve v program (2) Na osnovi zaključkov uvodnega intervjuja (+ dokazilo o vpisu gospodarskega subjekta v ustrezen register+svetovanje s področja poslovnih funkcij podjetja oziroma priprave razvojnih programov ali projektov) svetovalec - organizator (NE) VKLJUČI (potencialnega) podjetnika v program. Koraki vključitve v program (3) Vključitev > sklenitev pogodbe o vključitvi v program (pravice in obveznosti!). Vavčer > podjetniško svetovanje pri svetovalcu izbranem s strani (potencialnega) podjetnika iz Kataloga podjetniških svetovalcev Slovenije (www.pcmg.si) ? svetovalni proces ? izdelek svetovanja ALI skupinsko podjetniško svetovanje ALI usposabljanje Koraki vključitve v program (4) Svetovalec - organizator spremlja svetovanca v času veljavnosti sklenjene pogodbe o vključitvi v program. Spremljava svetovanca zajema vse aktivnosti svetovalca - organizatorja, preko katerih ta ugotavlja, ali je svetovanec realiziral izdelke podjetniških svetovanj v praksi, ali so bili zastavljeni cilji doseženi, kakšni so učinki izvedenih svetovanj ipd.. *vir www.pcmg.si Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja na katere bi želeli odgovor se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. Naslednjič nekaj več o postopku ustanovitve s.p.-ja. mag. Milena Urh KAKO DO SVETOVANJA POSPEŠRVAIAI CENTIH« ZA MAM) GOSPODARSTVO seznanitev z oblikami podpore POTENCIALNI UPORABNIK STORITEV PROGRAMA IZVAJALEC PROGRAMA (SVETOVALEC-ORGANIZATOR) predstavitev poslovne ideje VKLJUČITEV V PROGRAM VAVČERSKEGA SVETOVANJA in IZBIRA SVETOVALCA IZ KATALOGA PODJETNIŠKIH SVETOVALCEV SVETOVANJE ;»podlagi izdanih vavčerjev STRANSKE POTI SO ZAPEUIVEJŠE OD GLAVNIH V začetku letošnjega leta seje Razvojni center Ilirska Bistrica priključil k nacionalnemu projektu “Next - Exit”. Projekt poteka v okviru Slovenske turistične organizacije, cilj projekta pa j e promovirati celotno državo skozi stranske poti, ki so po našem mnenju zapeljivejše od glavnih. Seveda je v ospredju teza, da so stranske poti manj prepoznavne in s to akcijo si nacionalna turistična organizacija prizadeva, da bi jih čim večje število obiskovalcev spoznalo, spoznalo zaledje in zakotnejše kraje, ki pa imajo včasih prave bisere, kijih človeško oko težko najde, če je premalo informacij. Tako so na področju celotne Slovenije poimenovali 6 tematskih poti in sicer Smaragdna pot, Sončeva pot, Jantarjeva pot, Zlatorogova pot, Krošnjarska pot ter Vetrova pot, na kateri se nahajamo tudi mi. Končni produkt projekta, ki poteka že nekaj let, je vsakokrat vodnik in zemljevid v štirih jezikih, ki ga natisnejo v 130.000 izvodih. Naši turistični ponudniki do sedaj niso bili ravno množično zastopani, v letošnjem letu pa se je zaradi aktivnejšega sodelovanja s strani Lokalne turistične organizacije odzvalo kar 8 različnih ponudnikov. V letošnjem vodniku se bo tako predstavil Planinski dom Sviščaki, gozdna pristava Mašun, gostišče Potok Dolenje, izletniška kmetija Bubec Brce, okrepčevalnica Gril Danilo II. Bistrica, etnološka kmetija pri Novaku Smrje, gostilna Povodni mož Topole ter družinska kmetija Štemberger iz Vrbice. Ker je to turistična tema, naj vas opozorimo, | da se bliža | Mednarodni sejem turizma | v Zagrebu | I in sicer od 16. 3. - 20. 3. 2005. | I I I Vabljeni! I V--------------------------------------J Vodniki in turistični zemljevidi bodo na voljo že pred Velikonočnimi prazniki, delili pa jih bodo na vseh mejnih prehodih ob vstopu v državo, prisotni bodo na vseh večjih bencinskih črpalkah po Sloveniji ter na TlC-ih širom celotne države. Na voljo bodo tudi na naši Lokalni turistični organizaciji v Ilirski Bistrici, na Bazoviški 12 (provizorij). Če potrebujete omenjeni vodnik ali zemljevid, nas obiščite. Zahvaljujemo se vsem ponudnikom, ki so se vključili v omenjeni projekt, saj so s tem pripomogli k lastni promociji in promociji kraja. Smo optimistični in upamo, da bomo v letu 2006 v vodniku še bolj zastopani z lokalno ponudbo. Mojca Memon PODJETNIŠKI FORUM: Občanka ima dve vprašanji. Prvič sprašuje ali je lahko redno zaposlena v neki dejavnosti in poleg tega “odpre” še s.p. (v drugi dejavnosti). Ali zakon to dopušča? Ni zakonske ovire, da poleg redne zaposlitve in opravljanju določene dejavnosti odprete tudi s.p., kar pomeni, da ne opravljate samostojne dejavnosti kot svoj edini ali glavni poklic. Zato bodo tudi dajatve oz. prispevki iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti odmerjeni na podlagi sklepa o spremembah sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur. list. št. 17/2004) in bodo sorazmerno nizki kot če bi opravljali samostojno dejavnost kot edini poklic. Kot drugo pa jo zanima ali ima nekdo, ki si registrira s.p. za svojo popoldansko dejavnost, ob tem pa je že pri drugem podjetju redno zaposlen, s svojim s.p. statusom kakšne dodatne stroške ali samo tiste, ki izhajajo iz poslovanja? Seveda nastanejo dodatni stroški. Tukaj gre za poseben primer zavarovanja (kar pomeni, da ne opravljate samostojne dejavnosti kot svoj glavni ali edini poklic) zato ste od 1.3.2004 dalje ste zavezani plačati pavšalni prispevek za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, kije posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, v mesečnem znesku določen v višini 5.278,00 SIT (na podlagi sklepa o spremembah sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 17/2004 v zvezi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), in sicer do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Nadalje ste zavezani plačati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 610,00 SIT in pa članarino Obrtni zbornici, tako območni kot Obrtni zbornici Slovenije (OZS), in sicer v višini: Območna zbornica 1.130,00 SITinOZS 1.411,64 SIT. Pet minut s finančnim svetovalcem VARNOST, DONOS, LIKVIDNOST Tokrat bomo primerjali dolgoročna varčevanja na banki, v zavarovalnici in v vzajemnem skladu. Poskušal vam bom olajšati odločitev, kje varčevati, na podlagi tega, kolikšno težo dajete varnosti, donosu in likvidnosti svojih naložb. Če imamo denar na banki in le tega želimo plemenititi, to pomeni, da se moramo odločiti za dolgoročno vezavo sredstev. Sredstva so na banki 100% vama, vendar le do zneska 5.100.000 sit. Do tega zneska vam namreč združenje bank garantira izplačilo vašega denarja, če gre vaša banka v stečaj. Nad tem zneskom, pa tudi v bankah varnost opeša. Donos j e v bankah v primerjavi s prej omenjenima alternativama slab in komajda pokriva realno inflacijo. Likvidnost pa je v banki tako rekoč nična, saj vam vezan denar izplačajo le v izjemnih primerih. Na hitro ugotovimo, daje na banki najbolje imeti sredstva brez vezav za sprotno porabo in nekaj rezerve za izredne razmere. Tu je predvsem likvidnost tista, ki govori temu v prid. Pri zavarovalnici bomo preučili primer klasičnega življenjskega zavarovanja. Tu se vaš denar obrestuje le malenkostno bolje kot na banki. Poleg tega ste res življenjsko zavarovani, a so ta zavarovanja večinoma narejena za 10 ali več let, kar pa v večini primerov pomeni tudi tako dolgo nelikvidnost. Je pa pri zavarovalnici najboljše kar se tiče varnosti. Vsaka zavarovalnica mora namreč ob ustanovitvi imeti pozavarovanje, kar na kratko pomeni, da vam bo znesek, ki je napisan na življenjski polici, v vsakem primeru izplačan (če boste seveda poravnali vse svoje obveznosti v skladu s pogodbo). Tu naj omenim še naložbena zavarovanja, ki so mešanica življenjskega zavarovanja in varčevanja v vzajemnih skladih in so po treh letih v nekaterih zavarovalnicah tudi do 100% likvidna. Vzajemnim skladom prednost zagotovo daje donosnost. Saj je ta na dolgi rok med primerjanimi zagotovo najvišja. Tudi likvidnost j e najboljša, saj vam morajo vaš denar po slovenski zakonodaji izplačati najkasneje v petih delovnih dneh. Naj večji minus vzajemnih skladov pa je zagotovo varnost. Ta pri vzajemcih temelji predvsem na razpršitvi naložb. Torej nikakor vsa jajca v isto košaro. Ta rizik se seveda da ublažiti z naložbami v več gospodarskih panog, držav, kontinentov tega sveta. Starejši kot smo, večja bi morala biti varnost naložb, zato bi morali več denarja nameniti v obvezniške sklade, ki so dosti bolj vami kot delniški. Na koncu ugotovimo, daje donosnost obratno sorazmerna z varnostjo. Z leti naj bi padala rizičnost in donosnost naložbe ter naraščala varnost. Likvidnost pa je dejavnik, ki v današnjih časih vedno bolj dobiva na pomenu. Če ste mladi in boste prevzeli tudi malo tveganja, so na dolgi rok najbolj primerni vzajemni skladi. Če želite varnost, se odločite za zavarovalnico. Če pa želite likvidnost,... Ja, resnici na ljubo je 100% likviden le tisti denar, ki ga imate v Štunfu (žepu). Odločitev je na vaši strani. Če imate vprašanja, predloge, pomisleke, kritike ali si želite finančnega svetovanja na domu mi pišite na sepecluka@yahoo.com ali pokličite na 041-546-214, vaš klic se obračuna po ceniku operaterja. KNJIŽNI KLUB: Robert Kleindienst: Varčevanje v domačih in tujih delnicah Sepec Luka, SAGA s.p. OŠ PREGARJE NA REGIJSKEM OTROŠKEM PARLAMENTU Vstop Slovenije v Evropsko unijo je prinesel mnoge spremembe, pričakovanja in nove povezave med evropskimi državami. Vse to pa so tudi teme, ki zanimajo in skrbijo tudi nas, mlade, zato smo v četrtek, 10. februarja, o mladih v Evropi spregovorili na regijskem otroškem parlamentu, ki je potekal na OŠ Antona Globočnika v Postojni. Zbrali smo se učenci iz osmih osnovnih šol, naša Osnovna šola Rudija Mahniča - Brkinca s Pregarij pa je zastopala ilirskobistriško občino po zmagi na občinskem parlamentu v Ilirski Bistrici. Na otroškem parlamentu smo predstavili zaključke z občinskega parlamenta in želje, da bi v šoli prevladovalo sproščeno ozračje, da bi se zmanjševale socialne razlike ter da bi imeli vsi učenci enake pravice do izobraževanja in obiskovanja šole v domačem kraju. Čeprav smo poskušali kar najbolj zanimivo predstaviti teme parlamenta, naš kraj in ilirskobistriško občino, pa smo se uvrstili na drugo mesto, tik za osnovno šolo iz Rovt, kateraje zmagala in bo zastopala notranjsko regijo na državnem parlamentu v Ljubljani. Maja, Nejc in Andrej z OŠ Pregarje Učenci OŠ Pregarje in mentorici v družbi z g.Bajcem MEDVEDKOVA TORTA V VRTCU NA PREGARJAH Z TV GALEJA Tudi letos smo sodelovali v projektnem delu Knjigobube. Zabubili smo se in ustvarjali na različne načine. Otroci so se srečali z novimi knjigami in njihovimi vsebinami. Doživetja iz knjig so obarvali z ustvarjanjem v pobarvani pravljici. Projektno delo smo zaključili s knjigo Torta za medvedka. Čisto pravo medvedkovo torto smo tudi sami naredili in se s tem razveselili nove opreme v našem vrtcu. Pikice in Pikiji iz vrtca Pregarje ter Romana in Mateja Si K \ I TERME £t~ jerina a l ni h u z it k o y TERME SNOVIK - Kamnik d.o.o. Molkova pot 5 1241 Kamnik tel. (01)830 86 31 Bazeni, savne, masaža Odprto vsak dan od 11 do 20 ure VLJUDNO VABLJENI Vas kot GOSPE NIKI ŠTOK Spoštovana gospa Nika Štok, predsednica Sveta zavoda OŠ Jelšane in učiteljica im isti osnovni šoli! Najprej se Vam iskreno zahvaljujem za poduk oziroma Vašo razlago razlike med sestankom in javnim shodom. Moram reči, da resnično ob pisanju člankov ne preverjam vseh pojmov v slovarju slovenskega knjižnega jezika, pač pa izhajam izključno na osnovi prakse. In v praksi sem sodeloval na nešteto sestankih in kar lepem številu shodov. Običajno smo sestanke organizirali v manjšem krogu ljudi, kar pa smo občani lahko videli na posnetku Vašega sestanka na lokalni televiziji TV Galeja, je spominjalo bolj na shod s predvolilnim predznakom. Sploh pa ni niti najmanj pomembno ali je bil v Jelšanah 8. decembra lani sestanek ali shod. Pomembna je vsebina in namen omenjenega dogodka. Ni mi jasno, zakaj Vas poimenovanje »shod« tako razburja. Zame ta beseda niti najmanj nima slabšalnega, še manj žaljivega pomena. Nasprotno, če nekomu uspe sestanek preleviti v shod, je to lahko le hvale vredno, saj s tem dokaže, da je sposoben zrevoltirati večjo množico. Če je kdo moje poimenovanje »shod« razumel kot žaljivko, se mu iskreno opravičujem, nikakor pa ne gre to opravičilo Vam, gospa Štok, ker ste tako poimenovanje le zlorabila za resnične žalitve in komentarje, ki bazirajo na čisto navadnem sprenevedanju. To pa prosvetnemu delavcu ravno ne bi smelo biti v ponos. Vaše razglabljanje, zakaj se jaz nisem udeležil omenjenega sestanka, češ, da mi je malo mar za Jelšane in tamkajšnjo šolo in da je le predvolilni čas zanimiv za pojavljanje na terenu, lahko ocenim blago rečeno kot zlonamerno. Sama ste kot ena izmed sklicateljev omenjenega sestanka dobro vedela, da so prav na isti dan zasedala delovna telesa Občinskega sveta, tudi Odbor za družbene dejavnosti, kateremu predsedujem in na katerem bo še veliko govora o dotični problematiki. Najbrž termin Vašega sestanka ni bil naključno izbran, pač pa skrbno načrtovan. Le redki posamezniki med občinskimi svetniki so bili v tistem terminu prosti, kajti večina nas je takrat zasedala na delovnih telesih občinskega sveta. Torej smo opravljali naloge, katere so nam na zadnjih lokalnih volitvah zaupali občanke in občani ilirsko-bistriške občine - torej naloge, katerim jaz osebno dajem prednost pred vsem. Ja, pa še nekateri so bili prisotni na Vašem sestanku. Tisti občinski svetniki, ki se na zaupane naloge s strani volivcev enostavno požvižgajo, tisti katerim se še na seje občinskega sveta ne zdi vredno prihajati. S spoštovanjem! Igor Štemberger PUST 2005 PRINESEL V KOSEZE NOVO POMLAD PRIJATELJSTVA Na prelepo nedeljsko pustno jutro so se odvijale še zadnje priprave na pustno povorko Koseščanov. Ves trud nekajmesečnega dela mladih in malo manj mladih fantov j e zasijal tega dne, ko je bilo vse nared za odhod na ilirskobistriški ‘karneval’. Stari običaji združujejo ljudi. S svojim šarmom prebudijo v nas vso lepoto tistega časa, ko seje to dogajalo, ko je bilo res tako, kot smo želeli predstaviti: Koseški rudnik, vagon s premogom in drvmi, utrujeni, zgarani rudarji, ki od težkega dela zvrnejo kozarček ali dva, bolničarji z novorojenim rudarčkom, ki se je s svojim rojstvom že zapisal usodi prihodnosti, ranjenec - vsakodnevni dogodek rudnikov, matere, ki se jih otroci držijo za krila, v ‘košurah’ in Tatcah’ nosijo rudarjem ‘malojužno’ -fižol z jajci, kruh, polento z mlekom, jabolka ali ‘ržnje’. Temne, dolge obleke s predpasnikom, ‘fačuoli’ in pleti šobila oblačila teh kmečkih žena. Pa vendar v poeziji teh revnih časov in preprostosti veje neka radost, zadovoljstvo in upanje na boljši jutri. Starka s ‘kravaljo’ je s pepelom blagoslavljala številno občinstvo, zbrano na prizorišču prireditve. Lep pustni običaj naj bi odgnal mrzlo zimo in priklical pomlad, ki jo veseli ljudje nosimo vedno v sebi. Na ‘placu’ so poskrbeli za pogostitev vseh udeležencev povorke. Lepo je bilo preživeti dan s svojimi vaščani v nekem drugem času. Prijetno druženje s pustnim rajanjem se je nadaljevalo v domači gostilni v Kosezah. V nas pa ostajajo lepi spomini in želje, da bi tudi v prihodnje obujali spomine na preteklo življenje v naši vasi. Vsak tak dogodek ponovno združi ljudi, ustvari harmonijo generacij, ko se pravzaprav zavemo, da smo vsi samo mali, preprosti ljudje z veliko ljubezni in vizij, če le odpremo svoja srca, mar ne? Lepo je, če lahko svoje veselje deliš z drugimi, življenje pa postane večni izziv. Barbara Kogovšek 4. SREČANJE UMETNOSTNIH KOVAČEV Med 11. in 13. februarjem je že četrtič potekala Delavnica umetnostnega oblikovanja kovin. Delavnice v kovačiji umetnostnega kovača Jerneja Zorka v Župeči vasi so se prvič udeležili tudi dijaki šolskega centra Postojna (ŠCP), poleg njih pa še študentje Fakultete za strojništvo, Naravoslovno-tehnične fakultete, Likovne akademije, šole za oblikovanje Calligaris ter dijaki šolskega centra Novo mesto. Pet dijakov iz ŠCP (Miran Šajn -avtomehanik, Simon Adam - strugar, Nejc Bilc - oblikovalec kovin, Andrej Zorc - avtomehanik, vsi štirje dijaki obiskujejo 4. letnik PTI - program strojni tehnik in Matej Želodec -oblikovalec kovin, ki obiskuje tretji letnik srednjega poklicnega izobraževanja) se je pod vodstvom mentorja Ada Barbiša v dveh skupinah preizkušalo pri umetnostnem varjenju. Šajn, Zorc, Adam in Barbiš so oblikovali tank, saj jih je navdihnila cerkljanska vojašnica, ki sojo obiskali, Bilc in Želodec pa sta iz pločevine in drugih kovin oblikovala vrtnico, škorpijona in ribo. Med dvodnevnim ustvarjalnim delom so imeli dijaki in mentor možnost pogovora z mentorji teoretiki in praktiki, ki so jim dajali konktretne napotke in jih seznanjali z novimi prijemi, ki so jim bili v pomoč pri samem delu na delavnici 2005. Nekaj nasvetov in izkušenj pa bo zagotovo uporabnih tudi pri njihovem nadaljnjem delu. V ŠCP se že pogovarjajo za organizacije naslednje take delavnice. Ado Barbiš, dipl.ing.str. V JELŠANSKEM VRTCU POMAGAJO S PUNČKO IZ CUNJ Podatki UNICEF-a kažejo, daje na svetu v tem trenutku več kot 30 milijonov dojenčkov, ki niso cepljeni in jih zato 2,5 milijona umre vsako leto. Nacionalni odbori UNICEF-a, ki delujejo v 37 industrijsko razvitih državah, se v svetovno kampanjo cepljenja otrok vključujejo različno. UNICEF Slovenije poleg enkratnih akcij zbiranja sredstev sodeluje tudi s projektom Punčka iz cunj pod geslom -Posvoji punčko in reši otroka. V lanskem letu sojih ob pomoči vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic, učiteljev in staršev, začeli izdelovati tudi otroci v vrtcih in šolah po vsej Sloveniji. V ta projekt seje vključil tudi naš vrtec. Izdelali so 2 punčki iz cunj, ki simbolično predstavljata otroka, ki gaje potrebno cepiti, obenem pa s tem, ko nosi punčka osebno izkaznico, s katero posvojitelj sporoči izdelovalcu punčke njen novi dom, spleta vezi med ljudmi. Punčko iz jelšanskega vrtca je posvojila gospa VLASTA MEZEK iz ŠKOFJE LOKE. Punčka, kije ostala v vrtcu, bo potovala v družine naših otrok. S seboj bo nosila dnevnik, v katerega bodo starši in otroci zapisovali in risali njene dogodivščine. Na koncu vsakega obdobja, bo otrok predstavil vrtčevi skupini, kaj sta z lutko doživela. EKO skupina , OŠ Jelšane JUMICAR VOZNIKI V petek, 11.02.2005, so imeli učenci tretjih in četrtih razredov osemletke na OŠ Dragotina Ketteja v II. Bistrici, prav poseben dan. Inštruktorji podjetja Jumicar iz Preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu so učence seznanili z osnovnimi pravili vedenja v prometu, potem pa so to znanje mladi vozniki dokazali še z vožnjo pravih malih avtomobilov na poligonu s pravimi prometnimi znaki. Po uspešno opravljeni vožnji so prejeli diplomo in vozniško dovoljenje 1. stopnje Jumicar voznika. Dan so popestrili domači policisti pod vodstvom Vilijana Ljubiča. Razkazali so opremo in avtomobile. Vodniki policijskih psov so prikazali vajo lova na nepridiprave. Vsem se lepo zahvaljujemo in veseli bomo vašega ponovnega obiska. OŠ D.K. esimitr 0©GGom©D©g©' Sod pKDflastsdteifje] dL©o©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si GOSTILNA s prenočišči * 14 14 I ■ / Ema D&žnlak c n ' Dolenje 64, 6254 Jelšane \ - tel.: +386 (0)5/71-42-648 "" n* A ■ t jmm m --. _ _____ r - - itn 01 ; Bane KULTURNI DAN NA OSNOVNI ŠOLI PODGORA Tokrat smo se šli gledališče. Učenci višjih razredov smo imeli različne zadolžitve. Eni so naredili gledališki list, drugi so poskrbeli za označitev vrst in sedežev v večnamenskem prostoru šole, kjer se je vse skupaj dogajalo. Ti so izdelali tudi vstopnice, ki so jih morali imeti vsi, ki so si hoteli ogledati prireditev v spomin na velikega slovenskega poeta Franceta Prešerna. Prost vstop so imeli le nastopajoči. Vstopnice je bilo možno kupiti v predprodaji in deset minut pred začetkom prireditve. Nekaj višješolcev je pripravljalo sceno za lutkovno igrico, nekaj pa kostume. Bili so zelo izvirni. Program prireditve je bil zaradi bolezni med nastopajočimi nekoliko okrnjen, toda še vedno zanimiv. Ker se je vse to dogajalo tik pred pustnim torkom, je bil tudi pustno obarvan. Nižji razredi so prvi dve šolski uri izdelovali pustne maske in se pripravljali na poznejši nastop. Na prireditvi so se nam pridružili tudi otroci iz VVE, in sicer z indijanskimi perjanicami na glavah. Te so izdelali ob pomoči vzgojiteljic. Program prireditve je bil zelo pester. Višješolci so zaigrali prizor iz županove Micke, v obliki recitala pa so predstavili Prešernovo življenje in delo. Tretješolka Urška je prebrala svoje pesmi, četrtošolci pa so se izkazali kot dobri glasbeniki. Večina jih je zaigrala na organeto kakšno znano skladbico, Matic pa je raztegnil meh. Tudi po končani prireditvi je igral vesele melodije vsem prisotnim v veselje in zabavo, saj so se nekateri zavrteli. Z igrico o Dobrem snežaku se je predstavil lutkovni krožek. Otroci prvih treh razredov so navdušili gledalce s svojo neposrednostjo in iznajdljivostjo. Program je povezovala osmošolka Darja. Literarno-novinarski krožek osnovne šole Podgora FEBRUARSKI DOGODKI Na naši šoli se vedno kaj dogaja. Tako je bilo tudi pred slovenskim kulturnim praznikom in pustom. Osmošolci so v ta namen med učitelji izvedli anketo o tem, kaj jim pomeni kultura, kulturni praznik, France Prešeren...Nekatere njihove izjave so posneli in jih predvajali na posebni oddaji šolskega radia, na kateri so predstavili tudi svoja razmišljanja o kulturi. Otroci iz vrtca in učenci prvih dveh razredov so si v Ljubljani ogledali lutkovno predstavo Svinjski pastir. Ker je bila predstava zelo zanimiva, nam j e čas hitro minil. Večina otrok sije njeno vsebino do podrobnosti zapomnila in sporočilo pravljice tudi razumela. Ostali učenci pa si bodo v Novi Gorici ogledali monokomedijo »Tako sem prišel na svet«. Dan pred kulturnim praznikom in pustom smo organizirali prireditev. V uvodu so nam učenke plesne skupine pod mentorstvom Maje Porta zaplesale živahen ples. Ker pomeni pust tudi ohranjanje kulturnega izročila, smo v goste povabili Vrbiške šjme, da so nam predstavili svoje najbolj značilne pustne like. Za uvod v predstavitev so naredili nekaj krogov po telovadnici, potem pa je like zelo podrobno predstavil Boris Prosen, predsednik kulturnega društva »Vrbiške šjme«. Povedal je veliko zanimivih podatkov o tem, kaj liki predstavljajo, kako se imenujejo, kako in koliko časa izdelujejo obrazne maske in oblačila, da pri pripravah in šemanju sodeluje skoraj cela vas...Sodelujejo na različnih pustnih povorkah po celi Slovenji, najbolj všeč pa jim je doma, v Vrbici, kjer pustni torek traja dolgo v noč. Med otroki so največ zanimanja povzročili »tabršljanast« ter bel in čm lovec. Za obisk na šoli se jim je zahvalila tudi ravnateljica in jim zaželela veliko zadovoljstva pri ohranjanju starih vaških običajev tudi v bodoče. Predpraznični dan pa smo na šoli izkoristili za prijetno opravilo, saj smo učencu Mateju Franku izročili nov računalnik, ki gaje prispevalo podjetje SRC SI iz Ljubljane. Matej je učenec s posebnimi potrebami. Njegovo gibanje je omejeno, zato mu bo računalnik olajšal šolsko delo in mu bil dober prijatelj. Sošolci in razredničarka so mu računalnik izročili med igro in petjem. Šola in družina Frank se podjetju SRC.SI zahvaljuje za razumevanje in podporo. Pred nami so zimske počitnice. Vsak jih bo preživel po svoje. Vsi pa se bomo trudili, da si naberemo novih moči in volje za delo v drugi polovici šolskega leta. Učence tretjega razreda devetletke in osmega razreda osemletke čakajo nacionalni preizkusi znanja, zato bo delo naporno in zahtevno. Tretješolci bodo nove moči nabirali tudi v šoli plavanja, ki jo organiziramo od 17. do 20. februaija 2005 na Debelem Rtiču. Upam, da se bomo vsi zdravi vrnili nazaj v šolske klopi. Učiteljica Anica Prosen Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 l___cJ to c. Ci r> r, r> c, r,- c, ,-z ********** cJ Ir Dk jk: jk cJlo____c 2 c 2 C .2 C m or Z o G cJlo To C OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 2 A JGp \/5b\7 cj A)_Oj Lo J GP 22 2 2 Vl 2 v2 1 \s Šport Veterinar svetuje NABAVA PSA l. del Prihaja pomlad in z njo tudi čas, v katerem se ljudje najpogosteje odločimo za nabavo oz. nakup pasjega mladička, pri čemer se srečamo z vrsto vprašanj. Na našo odločitev vse prepogosto vplivajo neutemeljeni predsodki in strahovi, ki so lahko kasneje vzrok za naše nezadovoljstvo z izbranim psom. Zavedati se moramo, da pomeni žival dolgoletno odgovornost, zato mora biti premislek o izbiri zelo tehten! 1. Rodovniški pes ali mešanec To je prva stvar, o kateri se moramo opredeliti. Za rodovniškega psa se odločimo v primeru, da potrebujemo delovnega psa (lovski, ovčarski,..), razstavnega psa, psa za vzrejo ali pa če si preprosto določeno pasmo zelo močno želimo. Glede vzreje velja poudariti, da so ljudje glede te odločitve zelo lahkomiselni. Vedeti moramo, da se brez znanja in izkušenj tega ne smemo lotevati, nas predvsem če misel o lahkem zaslužku, odločitev o vrsti temelji samo na privlačnosti, podrobnej e karakternih in morebitnih zdravstvenih Če si pa želimo prijatelja in omenjenih zahtev, pri tem vodi le morebitnem Prav tako naj pasme nikakor ne vizualni ampak se moramo pozanimati tudi o značilnostih pasme pasemskih težavah. samo zvestega nimamo zgoraj je najbolje, da izberemo mešančka. S to odločitvijo bomo tudi rešili eno od mnogih zapuščenih živali, ki jih je danes na žalost vse več, prav tako pa še vedno drži, da imajo mešančki mnogo manj zdravstvenih težav od pasemskih psov. 2. Mladiček ali odrasel pes Med ljudmi še vedno vztraja prepričanje, daje edina prava odločitev pasji mladiček, saj si bomo le tako vzgojili psa po naši meri. To pa ne drži povsem, saj moramo vedeti, da obnašanje psa ni odvisno samo od vzgoje, ampak v veliki meri tudi od prirojenega karakterja psa. Zavedati se moramo, da vzgoja mladička zahteva veliko časa, potrpljenja in izkušenj. Za odraslega psa se odločimo v primeru, kadar potrebujemo že izšolanega psa ali pa če najdemo psa (npr. v zavetišču), ki se z njim zelo dobro ujamemo in mu želimo nuditi nov dom. Taki psi se na nove lastnike še bolj močno navežejo in ljudje, ki vzamejo takega psa, so praviloma z novim prijateljem zelo zadovoljni. 3. Po psa k rejcu ali v zavetišče Če smo se odločili za rodovniškega psa, je vsekakor priporočljivo nabaviti psa pri priznanem rejcu z lastno vzrejo. Izogibati se moramo preprodajalcev in domnevno čistokrvnih psov brez rodovnika, ki se pogosto prodajajo za precej nižjo ceno. Ta namreč ne odtehta tveganja ob nabavi takega psa, saj gre v teh primerih zelo pogosto za pse, katerih starši sploh nimajo vzrejnega dovoljenja in to najpogosteje zaradi zdravstvenih težav, kijih tako prenašajo na svoje potomce. Predvsem pogoste so zdravstvene težave s kolki in komolci, zobovjem, očmi in tudi vsepogostejše vedenjske motnje. O zanesljivosti rejca se prepričajmo že pred ogledom mladičkov, saj nas bo prisrčnost živali zelo verjetno zavedla in naša odločitev gotovo ne bo več racionalna. Če smo se odločili za mešančka, je najbolje da se ponj odpravimo v zavetišče za zapuščene živali. Nam najbližje je zavetišče v Sv. Antonu nad Koprom, kjer je vedno na voljo zelo veliko različnih psov. Pri izbiri se ne smemo osredotočiti samo na izgled psa, ampak si vzemimo dovolj časa, da ga odpeljemo na sprehod in tako vidimo, če smo se z njim tudi karakterno ujeli. V naslednji številki bova pisala, kako pravilno izbrati mladička iz legla in o prihodu s psom v nov dom. Marko Mahne, dr.vet.med. Manca Pavšič, dr.vet.med. USPESNO ZAKLJUČEN LETOŠNJI BASSPORT MINI POKAL 2005 V nedeljo, 13. februarja, se je s tretjim tekmovalnim dnem zaključil letošnji nogometni turnir BASSPORT MINI POKAL, ki ga že vrsto let uspešno prireja ŠD BAS Šport iz Il.Bistrice. Na turnirju je skupno sodelovalo kar 37 ekip v treh kategorijah U-10, U-12 in U-14, kar dokazuje dober odziv nogometnih klubov iz Slovenije in Hrvaške. Zaradi velikega števila udeležencev j e bil turnir razdelj en na tri tekmovalne dni po posameznih kategorijah. Prvi so nastopili naj starejši v kategoriji do 14 let, ki so svoj del tekmovanja odigrali v športni dvorani ŠC Postojna. Največ sta pokazali obe ekipe NŠD NK Olimpija iz Ljubljane, ki sta si med seboj razdelili prvo in drugo mesto. Tretja je bila ekipa MND Tabor iz Sežane, ki je v tekmi za tretje mesto premagala NK Ilirijo s 6:1. Najboljši strelec je bil Stefan Smiljanič iz NŠD NK Olimpija. NKll.Bistricaje zasedla tretje mesto v svoji kvalifikacijski skupini. Na pustni torek, 8. februarja, kije bil letos povezan tudi z državnim praznikom, je bil izpeljan drugi del turnirja. V športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v II.Bistrici seje med seboj pomerilo 11 ekip v kategoriji do 10 let, tokrat s široko in mednarodno udeležbo, saj so med drugimi nastopili tudi najmlajši člani NK Rijeka. Večina tekem je bila izenačenih in negotovih do zadnjih sekund tekme, veliki zmagovalec pa je postala ekipa ND Slovan iz Ljubljane, ki je v finalu premagala NK Rijeko. V tekmi za tretje mesto je NK Dravinja iz Slovenskih Konjic premagala NK Il.Bistrico, kije s četrtim mestom dosegla lep tekmovalni uspeh. Iz Slovenskih Konjic je prišel tudi najboljši strelec turnirja, saj je Žiga Čakš v izenačeni konkurenci dosegel 5 zadetkov. Pri tej kategoriji je potrebno pohvaliti dečke NK Piama iz Podgrada, ki so zaradi neugodnega žreba igrali v najmočnejši predtekmovalni skupini in tako kljub dobrim igram izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Naj številčnej ša - po napovedih tudi najkvalitetnejša, je bila kategorija do 12 let, ki je tekmovala v nedeljo, 13. februarja. Nastopilo je 16 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa ljubljanske Olimpije, ki je v finalu premagala Rudar iz Trbovelj, tretje mesto je osvojila ekipa Mulci iz Domžal, četrti pa so bili dečki iz NK Portorož Piran, med katerimi je bil z devetimi zadetki tudi najboljši strelec turnirja - Matej Zemljak. Ekipa domačinoiz NK II.Bistrica je bila premlada za to konkurenco in je izpadla v kvalifikacijah. Organizacijsko je turnir zelo lepo uspel, saj so uspeli člani ŠD BAS ŠPORT brez večjih težav in po umiku izpeljati skupno skoraj 100 tekem. Prav zato po besedah udeležencev spada turnir BASSPORT POKAL med najboljše v državi, kar navsezadnje dokazuje tudi udeležba številnih ekip iz Slovenije in Hrvaške. A.Z. BISTRIČANI NAJBOUSI V BOHINJU V soboto, 12. februarja, je v Bohinjski Bistrici potekal 6. pokal Bohinja, ki so se gaudeležili tudi mladi bistriški karateisti. Na tekmovanju so se več kot odlično izkazali, saj sta v kategoriji k ate, deklice do 9 let, Urška Jenko in Anita Janežič osvojili prvi dve mesti. Obe tekmovalki sta nastopili tudi v kihonu, v tej kategoriji pa je zmagovalka postala Anita, 3.mesto pa je pripadlo Urški. V kategoriji kate, dečki do 9 let, je tekmoval Žiga Turk, ki je pristal na 4.mestu, v kihonu pa je dosegel S.mesto. V kategoriji kate dekleta 12-13 let je 2.mesto osvojila Monika Tomažič, 3. mesto je osvojila Karin Gerečnik in 4.mesto je pripadlo Eneji Celin. Dekleta so nastopala tudi v jiyu in osvojile: 1.mesto Karin Gerečnik, 2.mesto Monika Tomažič in 4.mesto Eneja Celin. Pri dekletih 14-15 let v katah so vsa odličja pripadla bistriškim karateistkam, in sicer je 1.mesto r — — — — — — — — — — — ~™ — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — n Športno društvo BAS ŠPORT II. Bistrica skupaj z Zavodom Ekvilib Ljubljana organizira v četrtek, 31. marca 2005 ob 17.00 uri v OŠ Antona Žnideršiča v II. Bistrici Seminar za športne delavce z naslovo Načrtovanje in financiranje športnih programov ter družbeno odgovorna vloga športa Namen seminarja je Seznaniti športne delavce in odgovorne za razvoj, izvajanje in financiranje športnih programov o možnostih financiranja in načrtovanja športnih programov v luči članstva Slovenije v Evropski uniji. Vsebina: Možnosti financiranja iz EU skladov, Možnosti povezovanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji, Sodelovanje in povezovanje z ostalimi dmžbenimi sektorji Družbeno odgovorna vloga športa, strpnost in šport, Računovodstvo v društvu - praktični napotki, novosti, zaključni račun. Seminar je namenjen Strokovnim delavcem v društvih, zavodih in zvezah, ki skrbijo za izvajanje in načrtovanje športnih programov, javnim strokovnim delavcem, odgovornim za področje športa na lokalnem nivoju ter strokovnim delavcem v dmštvih, zavodih in zvezah, odgovornim za finančno poslovanje in pridobivanje finančnih sredstev za delovanje. Termin in kraj seminarja: Ilirska Bistrica, četrtek 31.03.2005, ob 17,00 v prostorih OŠ Antona Žnideršiča II.Bistrica (predvidoma bo seminar trajal 3 ure). Strokovna literatura Vsak udeleženec seminarja brezplačno prejme tudi en izvod publikacije Šport v Sloveniji in EU, povzetke predavanj in osvežilne napitke med odmorom. Organizatorjiseminarjaso Zavod Ekvilib, Zavod za fair play, Občina Il.Bistrica in ŠD BAS ŠPORT Il.Bistrica Informacije in prijave: ŠD BAS ŠPORT-Aleš Zidar 031 688 621, e-mail: info@bassport-klub.si. www.bassport-klub.si Zavod Ekvilib, Šišenska 89, Ljubljana, projektna pisarna: Celovška 43, Ljubljana, tel: 01 430 37 51, fax: 01 433 1112, e-mail: info@zavodekvilib.si. www.zavodekvilib.si Aleš Kranjc Kušlan ali Polona Samec osvojila Rosana Uljan, 2.mesto Doris Brne, 3.mesto pa je pripadlo Samanti Mikuletič. Rosana in Doris sta nastopali tudi vjiyu, kjer je zmagovalka postala Doris, 2.mesto pa je osvojila Rosana. V kategoriji kate fantje 14-15 let je zmagovalec postal Tine Maljevac, 2.mesto je osvojil Darjan Smajla, oba pa sta nastopala v jiyu, kjer je zmagovalec zopet postal Tine, 2.mesto pa je pripadlo Darjanu. V kategoriji kate ekipno je ekipa v sestavi Rosana Uljan, Eneja Celin in Monika Tomažič osvojila 1.mesto, ekipa v sestavi Karin Gerečnik, Sanianta Mikuletič in Karin Troj ar pa 2.mesto. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA je kot klub z največ osvojenimi medaljami postal ekipni zmagovalec 6.pokala Bohinja in tako premagal celo domači karate klub Bohinj. ISKRENE ČESTITKE VSEM DOBITNIKOM ODLIČIJ!! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA Kozmetični salon Gemmus Ročne masaže (mediteranska, orientalna, indijska..) Nega obraza in telesa Makeup (vsakdanji in priložnostni) Pedikura Kontakt: 00385/51/732028 00385/91/5687775 LOKOSTRELSKE NOVICE IZ DOMAČEGA KLUBA Novo vodstvo lokostrelskega kluba Ilirska Bisatrica Ob zaključku leta 2004 so na volilnem občnem zboru kluba člani sprejeli poročila vodstva kluba o delu, finančna poročila, poročila trenerjev za obdobje 2000-2004 ter sprejeli program aktivnosti za naslednje obdobje. Ocenili so dobro delo vodstva kluba, zelo dobre tekmovalne rezultate posameznih članov kluba (Dolores Čekada, Josip Maljevac, Sara Šuštar, Tina Valenčič in Martin Čeh) in dobro delo trenerjev, zlasti Vojka Rudeža ter Ladota Čeligoja in Jadrana Čekade. Pogovorili so se tudi o napakah in pomanjkljivostih. Slednje jim bodo služile zlasti pri odpravljanju napak v prihodnjem obdobju, so ugotovili na zaključku zbora. Dosedanji predsednik Darko Borovnik je za 4 leta »štafetno palico« - vodenje kluba - predal dolgoletnemu članu in gospodarju kluba Jožetu Simoniču. Tekma v Ilirski Bistrici Domači lokostrelski klub je v soboto, 15. januarja, organiziral tekmo za Slovenski pokal in istočasno mednarodno tekmo po FITA pravilih za dvorane. V dopoldanskem in popoldanskem delu tekmovanja se je zvrstilo 164 tekmovalcev iz 28 klubov ter različnih starostnih kategorij in slogov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovanje se je odvijalo v športni dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča. V paradnem olimpijskem slogu so imeli domači dve železi v ognju: trenutno najboljšo članico Dolores Čekada in novo pridobitev kluba Matijo Žlendra. In nista se izneverila gledalcem, saj sta vsak v svoji kategoriji zmagala. Vzorno pripravljena, organizirana in izpeljana tekma je zadovoljila tako gledalce kot tekmovalce. Od bistriških tekmovalcev so zelo dobre rezultate dosegli: Goli lok: mlajše deklice 1. mesto Ana Penko in 3. mesto Nina Vičič; kadetinje 3. mesto Tina Valenčič; članice 2. mesto Biserka Čeh Ukrivljeni /olimpijski/ lok: članice 1. mesto Dolores Čekada; člani 1. mesto Matija Žlender; mladinci 1. mesto Josip Maljevac; kadetinje 3. mesto Čekada Tjaša Sestavljeni lok: kadetinje 1. mesto Astrid Maljevac V golem loku je pri članih Jadran Čekada zasedel osmo mesto, mlajši deček Nejc Debevec pa peto; pri članih z ukrivljenim lokom Martin Čeh deveto, mladinec Teo Čekada četrto mesto, v kategoriji dečki goli lok pa je bil Marko Vidmar četrti. Po daljšem času je tudi za domači klubu tekmovalo kar lepo število članov. V seštevku medsebojnih dvobojev klubov po tretjem krogu v 1. lokostrelski ligi vodi LK Ilirska Bistrica s 6275 točkami pred LK Škofja Loka s 6262, tretji je LK Varing Novo mesto. Regijsko šolsko prvenstvo za osnovnošolce in srednješolce 22. januarja seje 11 članov lokostrelskega kluba v spremstvu trenerjev udeležilo dvoranskega regijskega šolskega prvenstva . V okviru Lokostrelske zveze in v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo se organizirata dve regijski tekmovanji na ravni države in na podlagi rezultatov si mladi tekmovalci pridobijo pravico do udeležbe na državnem prvenstvu. Tekmovanje je bilo izbirno za uvrstitev na državno prvenstvo. Potekaloje v Logatcu, in sicer za osnovnošolce in srednješolce. Ob zares številni udeležbi tekmovalcev so zelo dobre rezultate dosegli: Tina Valenčič, Astrid Maljevac, Teo Čekada in Luka Gerečnik - vsi so v svojih kategorijah dosegli prvo mesto; drugo mesto sta si priborila Tjaša Čekada in Josip Maljevac; Marko Vidmar in Martin Čeh sta zasedla peto mesto, Matjaž Krebelj enajsto; Nejc Debevec trinajsto in Luka Fatur štiriindvajseto. V seštevku rezultatov tekmovanja šol je ekipno prvo mesto zasedla osnovna šola Dragotina Ketteja iz našega mesta. Predpustna tekma - tekma za Slovenski pokal 5. februarja je 13 bistriških lokostrelcev odšlo na dvoransko tekmo Slovenskega pokala v Školjo loko. Kljub »nesrečnemu« številu so bistriški lokostrelci na tekmi dosegli kar lepe izide. Tri tekmovalke, Biserka Čeh - z osebnim rekordom, Dolores Čekada in Astrid Maljevac so nastreljale 1. mesto v svojih kategorijah, drugi je bil Matija Žlender, tretje mesto pa sta si priborili Nina Vičič in Tina Valenčič. Tudi ostali tekmovalci so dosegli solidne rezultate: četrto mesto Ana Penko, Marko Vidmar in Josip Maljevac, peto mesto Teo Čekada, sedmo Tjaša Čekada, osmo Luka Gerečnik in šestnajsto Martin Čeh. V 1. državni lokostrelski ligi bistričani še vedno vodijo. Vojko Štembergar Zadovoljni najmlajši tekmovalci skupaj s trenerji. BISTRIČANI V SAMOBORU V soboto in nedeljo, 22.-23. januarja, je v Samoboru na Hrvaškem potekal 14. tradicionalni karate turnir Grand prix Croatia za dečke in deklice, kadete, mladince in člane. Na velikem tekmovanju je sodelovalo 10 držav in več kot 1000 tekmovalcev. Mladi Bistričani iz Shotokan karate kluba Muha Špela Ilirska Bistrica so tekmovali v katah. Urška Jenko je v kategoriji malčič premagala vse nasprotnice in zasluženo osvojila zlato medaljo. Ekipa malčic v sestavi Urška Jenko, Anita Janežič in Tamara Brozina je prav tako premagale vso konkurenco. Ekipa deklet 12-13 let v sestavi Rosana Uljan, Monika Tomažič in Karin Gerečnik je osvojila 2. mesto. Pri mlajših kadetinjah so dekleta v sestavi Tamara Kovačevič, Doris Brne in Saša Štefančič prav tako osvojile 2.mesto. Srebrno medaljo pa je domov odnesla tudi ekipa mlajših kadetov sestavi Tiln Muha, Darjan Smajla in Tine Maljevac.V kategoriji kate posamezno sta pri mlajših kadetih 5.mesto dosegla Rosana Uljan in Darjan Smajla, 7.-8.mesto pa sta osvojili Tamara Kovačevič pri dekletih 12-13 let in Saša Štefavčič v kategoriji 14-15 let. IV. turnir KOBE OSAKA v Limbušu Ekipa bistriških »Oldersov« seje 30. januarja odpravila iz Bistrice proti zasneženi in hladni štajerski prestolnici. Brez posebnih pričakovanj, pa vendar dobro pripravljeni, smo se odzvali na vabilo Karate kluba iz Limbuša in se mednarodnega turnirja tudi letos z veseljem udeležili. Organizatorji so pred letom dni prvič v svoj tekmovalni program uvrstili kategorijo veteranov, kar seje že letos pokazalo kot dobra odločitev. Tako začetniki kot nekdanji tekmovalci in dolgoletni mojstri karateja so želeli preveriti svoje znanje tudi pred sodniško komisijo. Kljub življenjskim izkušnjam in letom pa ni nihče ostal ravnodušen. Po zadnjih pripravah in ogrevanju seje prikradlo nelagodje in adrenalin seje pognal po žilah. Na tekmi smo dali vse od sebe! Zadovoljstvo po končani preizkušnji je bilo zmagoslavno, tudi za tiste, ki niso dobili medalje - so pa dobili gromek aplavz! Za nekoga je izkušnja, ko premagaš »sebe«, večja od zmagoslavja nad nasprotnikom. Kot karate klub »OLDERSI« smo se tekmovanja udeležili v največjem številu in kot najboljši - že dmgo leto zapored smo na turnirju KOBE OSAKA v Limbušu osvojili 1. mesto. Dobili smo vabilo za 33.mednarodni turnir v Trbovljah, kjer nas pričakujejo konec leta. Ni kaj, zanimanje za ta šport je vse večje tudi med odraslimi. Draženje je bilo prijetno, tekma napeta, veselje ob koncu nepopisno - kaj bi si lahko še želeli! Marjanca Čekada 1. POKALNA TEKMA ZA DEČKE IN DEKLICE V soboto, 5. februarja, je v Šenčurju pri Kranju v organizaciji Karate zveze Slovenije potekala 1. pokalna tekma za dečke in deklice v katah in športnih bojih. Na tekmovanju je nastopalo 230 tekmovalcev iz 27. klubov iz vse Slovenije. Karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA so se pod vodstvom trenerke Špele Muha udeležili tekmovanja in dosegli naslednje rezultate. V kategoriji malčice v katah sta tekmovali Anita Janežič in Tamara Brozina, ki sta svoj nastop zaključili v prvem kolu. Anita Janežič je nastopila tudi v kihonu in zasedla 1 .mesto. V kategoriji mlajši dečki v katah je tekmoval Žiga Turk, ki je pristal na 3.mestu. Žiga je nastopal tudi v jiyu in osvojil 1.mesto. Pri mlajših deklicah pa seje ponovno izkazala Urška Jenko, kije osvojila 2. mesto v katah in 3. mesto v jiyu. Pri starejših dečkih v katah je Tiln Muha izpadel v prvem kolu. V kategoriji mlajše kadetinje je Doris Bme zaključila nastop v prvem kolu, 3. mesto je osvojila Saša Štefančič, v finalu pa sta se pomerili Tamara Kovačevič in Rosana Uljan, Tamara je osvojila 1. mesto, Rosana pa 2. Vse omenjene tekmovalke so tekmovale tudi v športnih bojih. V kategoriji mlajše kadetinje -48 kg je Rosana Uljan osvojila 3. mesto, Tamara Kovačevič pa je osvojila 5.-7.mesto, v kategoriji +55kg je bila Saša Štefančič tretja, Doris Brne pa je bila drugouvrščena. Pri mlajših kadetih v katah je Darjan Smajla osvojil 2.mesto, v borbah sta prav tako nastopala Tiln Muha in Darjan Smajla, ki pa sta s svojimi nastopi zaključila v prvem kolu. V kategoriji kate ekipno je pri mlajših dečkih 3. mesto osvojila ekipa v postavi Žiga Turk, Luka Tomšič in Janij Logar. Pri mlajših kadetinjah je ekipa v sestavi Karin Gerečnik, Samanta Mikuletič in Karin Trojar izgubila v tekmi za 3.mesto in pristala na 5. mestu, ekipa v sestavi Rosana Uljan, Eneja Celin in Monika Tomažič je osvojila 2. mesto in zmagala pa je ekipa v sestavi Tamara Kovačevič, Doris Bme, Saša Štefančič. ISKRENE ČESTITKE VSEM DOBITNIKOM ODLIČIJ!! 041/811 593 Igradbenistvo saftic I SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 14 16 4 5 6 TT' 7 8 9 15 18 10 11 12 13 F I19 20 23 WF tP 24 n n 26 L 27 28 32 J J n LJ_ LJ 29 30 31 33 34 35 36 37 43 38 n44 _ u ^^^39 40 7s|P,,^46 41 42 48 « r er ^ 53 LJ 50 n cP 54 Ib 55 56 59 J LJ 57 58 60 REŠITEV JANUARSKE KRIŽANKE Vodoravno: 1. PLOSK, 6. AMMAN, 11. KRAVAL, 12. RAABE, 13. RADIKA, 14. NJASA, 15. SVOD, 16. VODILO, 18. TL, 19. TEST, 20. L(UBO) S(IRC), 22. JAMICA, 25. ŽIVA, 27. KIRIN, 28. PRAVEK, 30. OCVRT, 31. NAGANO, 32. GAETA, 33. AKANT. Vodoravno: 1. poslovni izdatek, 8. pijača grških olimpijskih bogov, 14. kratkost, 15. slovenska TV voditeljica (Oriana), 16. Verdijrva opera, 17. ameriška pevka (Connie), 19. začetnici pravnika Bavcona, 20. trimestno število, 21. Apolonov svečenik v Troji iz legende, 22. ime švedske režiserke Zetterling, 23. okrajšava za katastrski okraj, 24. nemški filozof (Immanuel, 1724 - 1804), 25. začetnici režiserja Ljubiča, 26. denarna enota v JAR, 27. razčlenjevalec, 30. perzijska sveta knjiga, 32. glivična bolezen na vinu, 33. italijanski pevec zabavne glasbe, 35. četrti rimski kralj, 36. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti, 39. kaznjenec, zapornik, 43. ime ameriške pevke Turner, 44. prvi in tretji vokal, 46. roparski kit, 47. začetnici nobelovca Einsteina, 48. Estonec, 49. ime italijanskega graditelja godal Stradivarija, 51. nemški skladatelj in dirigent (Wemer, 1901 - 1983), 52. kemični simbol za element natrij, 53. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov, 54. berač v Homerjevi Odiseji, 55. mesto v Španiji, jugozahodno od mesta Guadalajara, 57. stopničast slap, 59. Stritarjeva ljubezenska povest, 60. naj svetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijona. Navpično: 1. ruska bajka, 2. interval z obsegom treh tonov, zvečana kvarta, 3. ime politika Bohinca, 4. oče (star.), 5 . avtomobilska oznaka Šibenika, 6. dete, otrok (franc.), 7. rumena snov v korenju, 8. prvi predsednik italijanske republike (Enrico de, 1877 - 1959), 9. Irska (pesniško), 10. del celote, 11. enaki črki, 12. moška figura kot steber, 13. večletni grm iz družine rožnic s črnimi ali rdečimi plodovi, 15. škrat, palček, 18. drog z železno kljuko za plavljenje lesa, 21. ameriški pevec (Frankie), 22. krinka, 24. hrvaško mestece nad Reko, 26. dohodek iz obresti, 28. okrasna sredozemska rastlina, bršč, 29. novozelandska papiga, 31. ime slovenskega zgodovinarja Simonitija, 34. letopis, anali, 36. gora v Julijcih, 37. priprava za pisanje, 38. vlačuga, prostitutka, 40. ozvezdje na južnem nebu, ki ga sestavlja skoraj 300 zvezd, 41. slovenski gradbenik in politik, na sodnem procesu leta 1947 obsojen na smrt (Črtomir), 42. zvezna država v ZDA,pa tudi kraj ali lokal, kjer vlada sila, nered, 45. pristanišče v Grčiji, 49. ime gledališkega igralca Jelena, 50. avtomobilska oznaka Ohrida, 51. državna blagajna, 53. ime igralke Gardner, 54. letovišče pri Opatiji, 56. središče vrtenja, 58. avtomobilska oznaka Splita. Dimitrij Grlj r — — — — — —-----------— — — — — — — —------------------— — -i REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 22. marca 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17 L —________________________— — — — — —________— — —-------JI SLOVARČEK: ALDEHID - SPOJINA, KI NASTANE Z OKSIDACIJO ALKOHOLOV ALOVERA - MESTO V ŠPANIJI JUGOZAHODNO OD MESTA GUADALAJARA AVESTA - PERZIJSKA SVETA KNJIGA ERIDAN - OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU, KI GA SESTAVLJA OKROG 300 ZVEZD GIROTTO - SLOVENSKA TV VODITELJICA (ORIANA) KEA - NOVOZELANDSKA PAPIGA SKASKA - RUSKA BAJKA T NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za rešitev januarske križanke prejme: ^ TINA LULIK, POD KOLODVOROM 2A, 6230 POSTOJNA č;— ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”! i TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica tel.: ++386(0)5/71-41 -920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net 1 PODJETJE ZA MODERNO || "Se^or |WH» i TEHNOLOGIJO d.o.o. i— PJ 0 J 1 N G Akcija v marcu Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. 15” LCD zaslon Lengvin - samo 47.990 SIT 17” LCD zaslon Lengvin - samo 59.990 SIT PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV 19” LCD zaslon Lengvin - samo 89.990 SIT PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ Oglejte si tudi ostalo akcijsko ponudbo na internetnem naslovu www.madd.si Za vse informacije smo vam na voljo na 05 710 14 98 ali na e-mail naslovu info@madd.si PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI iSI¥l SONY Vojkov^drevored 28 ^ MlCrCSOft Ilirska Bistrica PROMET Z NEPREMIČNINAMI 5”"li ,, l,AŽ iN.iTibTT: 5A TO rtiči 7A tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS; št. 69/2003), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004), sklepa 16. seje Odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore z dne 04.02.2004 ter sklepa Občinskega sveta z 20. seje z dne 10.02.2004 objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem 1. Javni razpis velja za oddajo v najem neprofitnih stanovanj: - št. 3 v pritličju stanovanjske hiše na Gregorčičevi 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 38,05 m2, - št. 9 v I. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 37,90 m2, - št. 15 v II. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,45 m2, ter ostalih neprofitnih stanovanj, ki se bodo sprostila do konca leta 2004 oziroma v prihodnjih letih. Vsa navedena stanovanja so last Občine Ilirska Bistrica. Stanovanje št.3 v pritličju stanovanjske hiše Gregorčičeva 27 a, Ilirska Bistrica je prilagojeno in namenjeno uporabi invalidnih in gibalno oviranih oseb. Če med uspelimi prosilci in njihovimi družinskimi člani teh oseb ne bo, bo stanovanje oddano ostalim uspelim prosilcem z možnostjo zamenjave teh stanovanj z drugimi, če se bo naknadno pojavila potreba invalidnih in gibalno oviranih oseb po teh stanovanjih. Predmetna stanovanja so namenjena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (ULRS, št. 14/2004, v nadaljevanju Pravilnik) zavezanci za plačilo varščine in njihovi dohodki dosegajo mejo za uvrstitev na listo B, ki bo oblikovana na podlagi tega razpisa. Stanovanj, namenjenih prosilcem z nižjimi dohodki, ki glede na socialne razmere po cit. Pravilniku niso zavezanci za plačilo varščine ta razpis ne vsebuje, zato lista A ne bo oblikovana. Uspelim prosilcem iz liste B se bodo poleg navedenih namenjala novejša stanovanja, zgrajena zlasti po letu 1990. Navedena stanovanja bodo oddana v najem predvidoma v 30 dneh po objavi izida razpisa. Najemnina za mesec september 2004 znaša za stanovanje št. 3 28.388,00 SIT, za stanovanje št. 9 28.267.00 SIT, za stanovanje št. 15 pa 48.175,00 SIT. Najemnina bo mesečno določena v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, 23/00, 96/01, 29/03 - odi. -US), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) in sklepom Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki se sprejema letno na podlagi cit. odloka oz. na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z Navodilom o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema socialnega stanovanja (Ur. list RS, št. 42/00) oziroma uredbo (citirano v prejšnjem odstavku) oziroma predpisom veljavnim v času najema stanovanja. V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/2003) bo najemodajalec vsakih pet let od najemnika zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. V primeru, da najemnik ne bo več upravičen do neprofitnega stanovanja, se bo najemna pogodba spremenila v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki ga določa pravilnik. Za dodelitev stanovanj v najem se upoštevajo površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: 1. da so državljani Republike Slovenije, 2. stalno prebivališče na območju Občine Ilirska Bistrica vsaj 2 leti, 3. da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 01.12.2003 do 30.11.2004 gibljejo v mejah določenih v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004) in ne presegajo v cit. členih določenih odstotkov oz. zneskov izračunanih od povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v državi za obdobje od 01.12.2003 do 30.11.2004, kije znašala 167.186.00 SIT. Glede na višino teh dohodkov se bodo prosilci razvrščali na listo B: Velikost gospodinjstva % meja dohodka v SIT 1-člansko od 90 do 200 nad 150.467,85 do 334.373,00 2-člansko od 135 do 250 nad 225.701,78 do 417.966,25 3-člansko od 165 do 315 nad 275.857,73 do 526.637,48 4-člansko od 195 do 370 nad 326.013,68 do 618.590,05 5-člansko od 225 do 425 nad 376.169,63 do 710.542,63 6-čIansko od 255 do 470 nad 426.325,58 do 785.776,55 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevkom 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo. Zenske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-vamih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Na razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. Na razpisu tudi ne morejo sodelovati: -prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo in so zavrnili ponujeno primemo stanovanje brez utemeljenega razloga oziroma so bili iz prednostne liste črtani po lastni krivdi, -prosilci, ki so najemniki ali podnajemniki občinskih stanovanj ali so to bili, pa so v času najema večkrat kršili najemno pogodbo v smislu določb Stanovanjskega zakona, zaradi česar lahko lastnik najemno pogodbo odpove, -prosilci, ki v primem brezposelnosti nimajo urejenega statusa oz. nimajo nikakršnega vira dohodkov (prijava v evidenci brezposelnih oseb, prejemanje socialnovarstvenih dajatev...). Pri dodelitvi stanovanj se kot prednostne kategorije upoštevajo mlade dmžine in mladi, dmžine z večjim številom otrok, invalidi in dmžine z invalidnim družinskim članom, ženske samohranilke, žrtve dmžinskega nasilja, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, prosilci z višjo izobrazbo ter prosilci, ki plačujejo tržno najemnino. Prednostne kaegorije iz prejšnjega odstavka se točkujejo z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije lista B 1. mlade dmžine, mladi 100 2. dmžine z večjim številom otrok 3 ali več 60 3.invalidi in dmžine z invalidnim dmžinskim članom 60 4. ženske in samohranilke žrtve dmžinskega nasilja 50 5. prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki (ženske 12 let, moški 13) 80 6. prosilci z višjo izobrazbo (visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.) 60, 80 7. prosilci, ki plačujejo tržno najemnino 40 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja prosilec z višjimi dohodki. Upravičenci, ki bodo glede na višino dohodka razvrščeni na listo B, so pred oddajo stanovanja v najem dolžni plačati varščino v višini 1 mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem, ki pa ne sme biti višja od 30.000,00 SIT. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom se določijo v odločbi in najemni pogodbi. Varščina se upravičencem vme ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, če ob izselitvi iz stanovanja le tega ne vzpostavijo v stanje, kot je bilo ob vselitvi oziroma ne plačajo najemnine in obratovalnih stroškov. 3. Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis na Občini Ilirska Bistrica, II. nadstr., levo, pisarna št. 11, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica od dneva objave razpisa dalje. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 Sit. Upravna taksa v znesku 4.250,00 Sit se plača v upravnih kolekih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Izpolnjeni vlogi morajo prosilci priložiti: 1. potrdilo o dohodkih in drugih prejemkih za prosilca in ožje družinske člane, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje za obdobje od 01.12.2003 do 30.11.2004, 2. napoved za odmero dohodnine za leto 2003 prosilca in ožjih družinskih članov, 3. v primeru brezposelnosti, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, 4. v primeru šolanja potrdilo o šolanju, 5. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 6. potrdilo o zaposlitvi za določen/nedoločen čas, 7. potrdilo o delovni dobi oz. fotokopija delovne knjižice, 8. potrdilo o izobrazbi, 9. v primeru da prosilec ali njegov ožji družinski član poseduje avtomobil, fotokopijo prometnega dovoljenja, 10. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prebiva prosilec oz. oseba, ki z njim rešuje stanovanjsko vprašanje (registrirana najemna oz. podnajemna pogodba, kolikor ne živijo pri starših ali sorodnikih) 11. izjavo, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, v primeru take oddaje v najem registrirano najemno pogodbo, 12. izjavo, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 13. v primeru nosečnosti potrdilo o zdravniško izkazani nosečnosti, 14. v primeru ločenega življenja roditeljev in otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu), odločba pristojnega organa, 15. v primeru, da prosilec izkazuje status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), potrdilo, daje preživnina neizterljiva, skladno z odločbo US, št. 1967 (Ur. list RS, št. 45/98) oziroma dokazilo, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada, 16. v primeru trajnega obolenja zaradi slabih stanovanjskih razmer, izvid zdravniške komisije I. stopnje ZZZS Republike Slovenije, 17. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, 18. upravne koleke v skupnem znesku 4.250,00 Sit. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Glede na okoliščine posameznega primera sme razpisnik zahtevati od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. 4. SPLOŠNE DOLOČBE VLOGO Z USTREZNO DOKUMENTACIJO JE POTREBNO ODDATI NA NASLOV: OBČINA ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA 14, ILIRSKA BISTRICA, NAJKASNEJE V ROKU 30 DNI OD OBJAVE RAZPISA. VLOGA SE LAHKO ODDA OSEBNO V TAJNIŠTVO OBČINE ILIRSKA BISTRICA ALI PO POŠTI PRIPOROČENO. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, kijih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Za sestavo prednostne liste bodo upoštevane le pisne vloge, ki bodo prispele v roku in katerim bo priložena vsa zahtevana dokumentacija. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezen udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči v roku 30 dni župan Občine Ilirska Bistrica. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, II. Bistrica ter na telefonski št. 71-41-361, int. 104 oz. 124. OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2005 (Uradne objave časopisa Snežnik, št. 6//04), Občina Ilirska Bistrica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve »Vizita 2005« v Občini Ilirska Bistrica Predmet javnega razpisa ie sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve »Vizita 2005« v Občini Ilirska Bistrica. Namen prireditve je ohranjanje tradicionalnega običaja, ki seje v občini Ilirska Bistrica izvajal do leta 2003. Kraj prireditve: Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala omenjeno prireditev v višini 1.000.000,00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo neprofitne organizacije in društva ter pravne in fizične osebe s sedežem v občini Ilirska Bistrica. Rok za izvedbo osrednje prireditve je sobota, dne 04.06.2005, za porabo odobrenih sredstev pa 15.07.2005. Prijave morajo biti oddane na razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa tajništvu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, in sicer v času uradnih ur. Dokumentacija javnega razpisa je dosegljiva tudi spletni strani Občine Ilirska Bistrica: www.ilirska-bistrica.si. Obravnavali bomo prijave, ki bodo prispele pravočasno in pravilno opremljene do ponedeljka, dne 21.03.2005 do 11.00 ure po pošti na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, ali bodo oddane osebno v tajništvo Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Prijava mora biti oddana v zapečateni kuverti oz. ovitku in ustrezno označena. Na prednji strani kuverte oz. ovitka mora biti izpisano: “Ne odpiraj - Vizita 2005«. Odpiranje prijav bo v ponedeljek, dne 21.03.2005 ob 12.30 uri. Odpiranje prijav ni javno. Prijave bo ocenila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan Občine Ilirska Bistrica. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb. Merilo za ocenjevanje predlogov je program, kvaliteta in obseg prireditve. Prednost pri izbiri bodo imeli prijavitelji, ki ponudijo program z več kot tremi tradicionalno okrašenimi vozovi s konjsko vprego, katerih programje brezplačen (brez vstopnic), katerih program poudarja identiteto kraja, pomeni obogatitev celovite turistične ponudbe Občine Ilirska Bistrica in oživitev starih običajev ter je namenjen tudi otrokom in mladim. V kolikor program prijavitelja ne bo ustrezen in v program niso vključeni vsaj trije tradicinalno okrašeni vozovi s konjsko vprego, si župan pridržuje pravico, da ne izbere nobenega izmed prijavljenih kandidatov. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za gospodarstvo in finance, Občine Ilirska Bistrica, v času uradnih ur na telefon številka: 05 - 71 41 361. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na podlagi 40. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03), 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave PN, št. 18/95,18/97, 30/98 ter Ur. list RS, št. 31/99) in 9. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. objave PN, št. 30/96, Ur. objave Snežnika 5/99, 5/03), na predlog Odbora za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore, sprejetega na 16.seji z dne 04.02.2005 na svoji 20. seji z dne 10.02.2005 razpisuje JAVNO DRAŽBO Naročnik: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. I. Predmet javne dražbe: Najem 2 poslovnih prostorov v izmeri 38,5m2 in 33,8m2 v pritličju stavbe na naslovu Bazoviška 3, Ilirska Bistrica. Poslovna prostora sta primerna za opravljanje trgovske dejavnosti in imata uporabno dovoljenje. II. Pogoji in pravila javne dražbe 1. Izklicna cena za prostor v izmeri 33,8 m2 znaša 58.648,00 SIT, za prostor v izmeri 38,5 m2 pa znaša izklicna cena 64.104,00 SIT. 2. Oba poslovna prostora se oddata v najem hkrati. Vkolikor na dražbi ni interesentov za najem obeh prostorov hkrati, se draži vsak prostor posebej. 3. Dražitelji lahko dvigujejo izklicno ceno za 1000,00 Sit. 4. Javna dražba se bo opravila ustno v slovenskem jeziku. 5. Rok sklenitve najemne pogodbe Uspeli dražitelj mora skleniti najemno pogodbo najpozneje v roku 30 dni od sprejema sklepa, sicer se šteje, daje od pogodbe odstopil, prodajalec pa zadrži vplačano varščino. 6. Poračun najemnine V primeru investicijskih vlaganj v poslovna prostora je možen poračun najemnine v višini investicijskih vlaganj na podlagi cenitve. Stroške cenitve investicijskih vlaganj nosi najemnik, pred izvedbo samih investicijskih vlaganj pa mora pridobiti pisno soglasje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. 7. Višina varščine Pred dražitvijo morajo dražitelji položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene na transakcijski račun Občine Ilirska Bistrica št. 01238-0100016470 pri Upravi za javne prihodke, Urad Postojna, sklic na številko 36102-8/2005-233. Po opravljeni javni dražbi se dražiteljem, ki na javni dražbi ne uspejo, kavcija vrne v roku 15 dni brez obresti. 8. Ogled nepremičnine Ogled je možen po predhodni najavi pri g.Branku Mežnarju na tel. št. 041-740-503 in 71-45-086, od 01.03. 2005 do 15.03.2005. 9. Udeležba na javni dražbi in njeni pogoji: Dražitelji se morajo najpozneje 1 uro pred pričetkom javne dražbe osebno zglasiti na kraju javne dražbe ter predložiti kopije naslednjih dokumentov in originale na vpogled ob prijavi: - potrdilo o plačani kavciji in priloženo celotno številko TR računa za primer vračila kavcije, - izpisek iz registra pravnih oseb (pravne osebe), - potrdilo, da v zadnjih šestih mesecih ponudnik ni imel blokade TRR (velja za pravne osebe in s.p. - tuja pravna oseba mora priložiti potrdila, ki jih izdajo institucije v njegovi državi enakovredne institucijam, od katerih se zahteva potrdila za slovenske pravne osebe, kolikor takega potrdila ne more pridobiti pa lastno izjavo overjeno pri notarju, s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da v zadnjih šestih mesecih ni imel blokade TRR), - pisno notarsko overjeno pooblastilo, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo fizično ali pravno osebo, - osebno izkaznico, - davčno, matično in telefonsko številko, - pisno izražen namen za dražitev posameznega prostora ali obeh prostorov hkrati. Če ne bodo izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, ni mogoče pristopiti k draženju na javni dražbi. 10. Pravila javne dražbe: Javna dražba se izvaja v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03) in Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. objave PN, št. 30/96, Ur. objave Snežnika 5/99, 5/03). Izvedbo javne dražbe nadzoruje pristojna komisija. Vsi udeleženci javne dražbe bodo obveščeni o poteku in izzidu javne dražbe in imajo pravico do ugovora v 8 dneh od prejema obvestila. III. Datum, čas in kraj izvedbe javne dražbe: Javna dražba bo potekala dne 16.03.2005 ob 16.00 uri v sejni sobi Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica, I. nadstropje, desno. Za vse dodatne informacije v zvezi z najemom nepremičnine lahko pokličete na Občino II. Bistrica, tel. št. 71-41-361, int. 104 oz. 124, v času uradnih ur. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 014, 6250 Ilirska Bistrica, na podlagi določil Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2005 (Ur. objave glasila Snežnik, št. 6/2004, z dne 24.12.2004) in Pravilnika o nadomestitvi dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave glasila Snežnik, št 5 z dne 31. julija 2003, v nadaljevanju: pravilnik) objavlja JAVNI RAZPIS za nadomestitev dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica 1. Predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril za izbor prejemnikov sredstev Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela plače pripravniku in za novo zaposleno osebo na območju Občine Ilirska Bistrica, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, kije iskala prvo zaposlitev. Namen nadomestitve dela plače pripravniku je povečevanje možnosti zaposlovanja pripravnikov ali zaposlovanja ljudi, ki še niso bili zaposleni, na območju Občine Ilirska Bistrica. Finančna sredstva na podlagi tega razpisa in pravilnika lahko pridobi izvajalec - delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 2. točke tega razpisa in ki v času od 1.1.2005, najkasneje pa do 31.12.2005, realizira zaposlitev pripravnika ali brezposelne osebe, ki išče prvo zaposlitev, na območju Občine Ilirska Bistrica. Nadomestitev dela plače se odobri za dobo 1 leta od zaposlitve osebe, za katero je bila odobrena nadomestitev dela plače. Z zaposlitvijo oseb iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec odpreti novo zaposlitev. Nove zaposlitve nastale na podlagi zaposlitve pripravnikov oziroma zaposlitve oseb, ki še niso bile zaposlene, za katere se namenja sredstva za nadomestitev dela plače, morajo biti ohranjene vsaj tri leta, oziroma dve leti v primeru majhnih in srednje velikih podjetij, po prejeti pomoči. 2. Finančna sredstva na podlagi tega razpisa in pravilnika lahko pridobi izvajalec -delodajalec (vse statusne oblike): - z območja Občine Ilirska Bistrica, ki izkaže pripravljenost, da pripravniku ali osebi, ki išče prvo zaposlitev, katera ima stalno bivališče na območju Občine Ilirska Bistrica, omogoči pridobitev ustreznih delovnih izkušenj in opravljanje pripravniškega oziroma strokovnega izpita in novo zaposlitev ohrani vsaj tri leta oziroma dve leti v primeru majhnih in srednje velikih podjetij, po prejeti pomoči, - ki ima v času veljavnosti izvajanja sofinanciranja registriran sedež in obratuje v Občini Ilirska Bistrica, - ki je registriran in predloži dokazilo o registraciji - izpisek iz sodnega registra (za gospodarske družbe) ; potrdilo, daje vpisan pri davčnem organu - priglasitveni list (za samostojne podjetnike); dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni, - ki bo zagotovil mentorja za pripravnike, - priloži krajši opis podjetja in delovnega mesta, na katerega se bo zaposlila oseba, - ki bo s pogodbo prevzel določene obveznosti ter v primeru zaposlitve pripravnika posredoval končno poročilo o realizaciji programa pripravništva, - ki bo ob dostavitvi poročila o realizaciji koriščenja dodeljene pomoči dostavil tudi fotokopijo M1/M2 , - ki ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije (za gospodarske družbe) - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni, - predloži potrdilo, da ima poravnane vse davke in prispevke, določene z zakonom - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni, - ki predloži izjavo, da v zadnjem mesecu pred prijavo na razpis na istih oziroma podobnih delovnih mestih, za katera uveljavlja vlogo za sofinanciranje, ni zmanjšal skupnega števila zaposlenih in dostavil podatke, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje kriterija novih zaposlitev iz tretjega odstavka 2. člena pravilnika, ki določa: »Izpolnitev kriterija novih zaposlitev se ugotavlja na osnovi dodatnih zaposlitev v primerjavi s povprečjem preteklih dvanajstih mesecev. Izpolnitev kriterija novih zaposlitev ni potrebna, če je obstoječe delovno mesto postalo nezasedeno zaradi prostovoljnega odhoda, upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpustitve zaradi razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in ne kot rezultat presežnih delavcev.«, - ki predloži izjavo, da ni prejel sredstev oziroma koliko sredstev je že prejel za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira, - ki predloži izjavo, da jamči za resničnost in točnost podatkov. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za nadomestitev dela plače pripravniku le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov, do maksimalnega obsega sredstev v skladu z zakonodajo. Sredstva se posameznim upravičencem lahko dodeli, če pomenijo vzpodbudo za realizacijo namena in cilja povečevanja možnosti zaposlovanja pripravnikov ali zaposlovanja ljudi, ki še niso bili zaposleni, na območju Občine Ilirska Bistrica oziroma so za to nujno potrebna. Glede na potrjeno shemo pomoči »de minimis« Občine Ilirska Bistrica, s strani Komisije za nadzor državnih pomoči, RS Ministrstva za finance, po tretjem odstavku 87. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ur. 1. RS, št. 38/2003) do te pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev kmetijstva, ribištva, jeklarstva, premogovništva in transporta ter pomoč namenjena spodbujanju izvoza. 3. Merila za izbor: Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo: - delodajalci s področja gospodarstva, - delodajalci, ki so pripravljeni zaposliti pripravnika oziroma osebo, ki išče prvo zaposlitev, za nedoločen čas, podrejeno pa delodajalci, ki so pripravljeni zaposliti navedene osebe za določen čas najmanj za dobo predpisano s pravilnikom in tem razpisom, kjer imajo prednost tisti, ki ga zaposlijo za daljšo dobo, - v primeru izpolnjevanja enakih pogojev ima pri zaposlovanju pripravnikov prednost pripravnik z doseženim boljšim uspehom v zadnjem letu izobraževanja. 4. Višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa: višina sredstev tega razpisa je 2.000.000,00 SIT. Pripravniku oziroma novo zaposleni osebi se nadomesti največ do 50 % izhodiščne plače (I. bruto) za posamezni tarifni razred po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ali za negospodarske dejavnosti glede na to, za katero področje se dodelijo sredstva za nadomestitev dela plače, za katerega je delodajalec uspel s prijavo na razpisu. 5. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za nadomestitev dela plače pripravnika in opremljenost vlog: vloge morajo na naslov prispeti - do 21.3.2005, do 11.00 ure (za prvo odpiranje) ali - do 16.5.2005, do 11.00 ure (za drugo odpiranje) ali - do 20.9.2005, do 11.00 ure (za tretje odpiranje) ali - do 15.11.2005, do 11.00 ure (za četrto odpiranje). Javni razpis bo odprt do porabe sredstev, vendar naidlie do 15.11.2005. Zaključitev javnega razpisa se objavi. Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge upravičenci lahko oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14,6250 Ilirska Bistrica. Vloge morajo imeti oznako: “Ne odpiraj! Javni razpis - nadomestitev dela plače pripravnika.”. 6. Obravnava vlog in rok, v katerem bodo prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa: Pravočasne in popolne vloge bo odprla, pregledala in ocenila tri (3) članska komisija, ki jo imenuje župan in jo sestavljata dva (2) delavca občinske uprave in en (1) član Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Komisija o navedenem sestavi predlog za razdelitev sredstev, ki ga predloži v obravnavo županu. Slednji bo na podlagi poročila komisije, pogojev in meril tega razpisa ter predpisanih kriterijev uporabe proračunskih sredstev s sklepom odločil o prejemniku. Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku treh (3) dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da vloge dopolnijo v roku treh (3) dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa praviloma v roku 15 dni od datuma določenega za odpiranje vlog. 7. Brezplačna razpisna dokumentacija, z navodili vlagateljem za prijavo, je na voljo na sedežu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (II. nadstropje, soba št. 9) vsak delovni dan od 8.00 do 11.00 ure. Razpisno dokumentacijo se lahko posreduje tudi po elektronski pošti, če prijavitelj na spodaj navedeni e-mail naslov posreduje prošnjo za dvig razpisne dokumentacije: obcina.ilirska-bistrica@ilirska -bistrica.si. Druge informacije o javnem razpisu lahko vlagatelji dobijo na telefonu 05 71 41 361, pri Nevenki Tomšič ali Tatjani Urbančič. Številka: 11101-0001/2005 OBČINA ILIRSKA BISTRICA “Javni razpis za nadomestitev dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica je objavljen v Uradnem listu RS z dne 25.2.2005, številka 18/2005.” OBČINA ILIRSKA BISTRICA, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na podlagi 18. člena Odloka o priznanjih Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/2000, z dne 9.5.2000) objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Ilirska Bistrica za leto 2005 Občina Ilirska Bistrica vabi občane, krajevne skupnosti, podjetja, zavode, društva, združenja, organizacije in skupnosti, da predložijo predloge kandidatov za priznanja Občine Ilirska Bistrica za leto 2005. Občina Ilirska Bistrica podeljuje naslednja priznanja, kijih lahko prejmejo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, združenja, skupine, organizacije in skupnosti: 1. Zlata plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za življenjsko delo na posameznem področju, posamezne vrhunske dosežke, izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izrednih dogodkih. Nadalje se zlata plaketa Občine Ilirska Bistrica podeljuje tudi za najmanj petnajst let dela in sodelovanja, s čimer so predlagani kandidati prispevali k izboljšavam za posamezna področja, tako da so s svojim neposrednim delom pripomogli k avtonomiji posameznega strokovnega področja; prispevali k razvoju in obogatitvi posameznega področja z aktivnim sodelovanjem; prispevali k utrjevanju človekovih pravic in dostojanstva; prispevali k napredku na področju zdravstvene in socialne problematike; za raziskovalno, umetniško, vzgojno, izobraževalno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. 2. Srebrna plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za najmanj pet let dela na posameznih področjih, s čimer so predlagani kandidati prispevali k splošnemu napredku strokovnosti; dokazali kvalitetno in strokovno delo z rezultati na posameznem področju; prispevali k tehnični in drugi izboljšavi določene stroke; izkazali dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter poslovanja, kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti; dosegli uspehe pri odpiranju na nove trge in odpiranju novih delovnih mest; za delo na raziskovalnem, umetniškem, vzgojnem, izobraževalnem in publicističnem področju ter na področju zdravstvene in socialne problematike ali na humanitarnem področju, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. 3. Bronasta plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za spodbudo za nadaljnje delo kandidatom, ki svojim odnosom do dela, gospodarnostjo, uvajanjem racionalnih novosti, stvaritvami na knjižnem, likovnem, glasbenem področju, posebnim naporom in prizadevanji dosegajo uspehe in rezultate na raznih področjih življenja in dela, ki imajo velik pomen za Občino Ilirska Bistrica. 4. Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem, skupinam, organizacijam in skupnostim za dolgoletno, uspešno in ustvarjalno delo ob njihovih pomembnejših jubilejih. Predlogi za podelitev priznanj Občine Ilirska Bistrica morajo vsebovati: - za posameznike: pomembnejše življenjske podatke in utemeljitev predloga; - za podjetja, zavode, društva, združenja, skupine, organizacije in skupnosti: ime, dejavnost in sedež ter utemeljitev predloga; - navedbo, katero od priznanj naj bo kandidatu podeljeno. Predlogi morajo biti oddani v zaprti ovojnici z oznako “Ne odpiraj - priznanja Občine Ilirska Bistrica”. Predloge za podelitev priznanj lahko predlagatelji oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Predlogi za podelitev priznanj morajo na naslov prispeti najkasneje do 31. marca 2005 do 11.00 ure. Predloge je potrebno do navedenega roka predložiti na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku “4. junij”. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisnem roku. Vse informacije v zvezi s tem razpisom dobijo predlagatelji pri Ivanu Barbi, Občina Ilirska Bistrica, tel. 05 71 41 361, el. pošta: obcina.ilirska-bistrica@ilirska-bistrica.si. Občina Ilirska Bistrica OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Snežnika, št. 5/03) in Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2005 (Uradne objave Snežnika, št. 6/04), objavlja župan Občine Ilirska Bistrica JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2005 3.4. Akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepševanja okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih aktivnosti: 3.4.1. urejanje kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč 200 točk/leto 3.4.2. vzdrževanje koles., konjen., sprehajalnih poti, razgledišč 50 točk/leto 3.4.3. čistilne akcije 50 točk/leto 3.5. organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena: 3.5.1. poldnevna prireditev 200 točk/prireditev 3.5.2. celodnevna prireditev 300 točk/prireditev/dan 3.5.3. prireditev čezmejnega značaja lOOt "1 / 1. Predmet javnega razpisa: PREDMET TEGA RAZPISA JE SOFINANCIRANJE TURISTIČNE DEJAVNOSTI DRUŠTEV NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA V LETU 2005. Sredstva se namenijo za aktivnosti, ki se izvajajo v letu 2005 in praviloma obsegajo naslednje vsebine: - izvajanje promocijske aktivnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev Občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini, - izdajanje promocijskega materiala, - spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma: organizacija in izvedba raznih natečajev (npr. najlepše urejena hiša), ipd., - akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter ljudskih običajev, urejanje ter olepševanje okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih dejavnosti: urejanje in vzdrževanje kolesarskih, sprehajalnih in konjeniških poti, razgledišč, čistilne akcije, ipd., - organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena, čezmejno sodelovanje, - sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev z drugimi društvi, - aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka: organizacija delavnic za otroke in mladino, - izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov za namene pospeševanja turizma: organiziranje raznih delavnic, predavanj, - oblikovanje turističnih proizvodov in turistične ponudbe kraja. 3.5.4. društvo je organizator in izvajalec prireditve 50 točk/prireditev 3.5.5. v okviru prireditve sodeluje več društev 50 točk/prireditev 3.6. Aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka: 3.6.1. organizacija delavnic za otroke in mladino 50 točk/leto 3.7. Šolanje in izpopolnjevanje kadrov za namene pospeševanja turizma: 3.7.1. organiziranje raznih delavnic, predavanj 3.8. Oblikovanje turističnih proizvodov in turistične ponudbe: 3.8.1. subvencioniranje izdelave raznih spominkov 3.8.2. oblikovanje nove turistične ponudbe (programov) 3.8.3. trženje obstoječe turistične ponudbe (programov) 4. Drugo: 4.1. izobraževanje članov društva 30 točk/del. ali pred. 100 točk/leto 200 točk/leto 50 točk/leto 20 točk/leto Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višine financiranja v sorazmerju skupnega števila vseh društev in razpoložljivih sredstev. 6. Obdobje za porabo sredstev: SREDSTVA SE KORISTIJO ZA AKTIVNOSTI OPRAVLJENE V OBDOBJU OD 01.01.2005 DO 31.12.2005. Predmet sofinanciranja niso investicije v prostore društev, stalni ne programski stroški društev ter aktivnosti, ki se sofinancirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu: Upravičenci do sredstev so društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirana po zakonu o društvih; - da imajo sedež na območju Občine Ilirska Bistrica, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma, - da izvajajo organizirano redno aktivnost. 3. Višina sredstev: Višina sredstev je 1.074.290,00 SIT. 7. Vsebina prijave: Prijava mora vsebovati: - izpolnjen prijavni obrazec s podatki o vlagatelju, - program aktivnosti oz. dela društva s finančnim predračunom in viri sredstev, - poročilo o že izvedenih delih, - kopijo odločbe o vpisu društva v register, - potrdilo pooblaščene osebe za zastopanje, - izpolnjen in podpisan vzorec pogodbe, - izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev, - izjavo, da kopije priloženih dokumentov ustrezajo originalom, - izjavo, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, - izjavo da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma ter da izvajajo organizirano redno aktivnost, - izjavo, da so podatki v vlogi resnični in točni. 4. Višina pomoči: Višina dodeljenih sredstev je odvisna od vrednosti točke, ki se izračuna na podlagi razpoložljivih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih aktivnosti. Sredstva se dodelijo do višine stroškov posamezne aktivnosti. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, vsak ponedeljek in petek med 8. in 11. uro ter sredo med 8. in 11. ter med 12. in 16.30 uro. Dokumentacija javnega razpisa je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Ilirska J u nica: www.ilirska-bistrica.si. 50 točk 100 točk 30 točk 5. Merila za pridobitev sredstev: Višina sredstev se določi na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril: 1. Število članov v društvu: - do dvajset članov - nad dvajset članov 2. Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu 3. Aktivnosti v razpisanem letu: 3.1. Izvajanje promocijskih aktivnosti lokalnega in širšega pomena: 3.1.1. predstavitev občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah v Sloveniji 3.1.2. predstavitev občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah v tujini 3.2. Izdajanje promocijskega materiala 3.2.1. zgibanka - enobarvna - večbarvna 3.2.2. razglednice 3.3. Spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma: 3.3.1. organizacija in izvedba raznih natečajev 200 točk/natečaj 50 točk/predstavitev 80 točk/predstavitev 30 točk/zgibanko 100 točk/zgibanko 50 točk/razglednico 8. Rok in naslov za vložitev prijave: Prijave s predpisano dokumentacijo morajo prispeti najkasneje 30 dan po objavi javnega razpisa do 14.00 ure, na naslov Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Prijave morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS TURIZEM 2005« 9. Obravnava prijav: Prijave bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan. Sklep o dodelitvi sredstev sprejme župan v roku 30 dni od odpiranja prijav. Sklep o dodelitvi sredstev se posreduje vsem prosilcem v roku 8 dni od sprejema odločitve. Nepravočasne prijave bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne prijave komisija v roku 8 dni od odpiranja prijav pisno pozove, dajo dopolni. Rok dopolnitve je 5 dni od dneva prejema obvestila. Nepopolno vlogo, ki jo predlagatelj v navedenem roku ne dopolni se zavrže. Odpiranje prijav bo 3 dan po izteku roka za oddajo prijav. Odpiranje prijav ni javno. 10. Informacije: Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se dobijo na Občini Ilirska Bistrica. Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica ali na tel. 05 - 71 41 361. Kontaktni osebi Nevenka Tomšič in Boštjan Primc. PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o, ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 ‘ fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si * 5 - koliSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. L Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 3 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPELS SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI i Dve leti garancije 1 ORIGINALNA DODATNA OPREMA j InstaLaciJe Brenčič Jože s.„. IUrsUa BisrnicA i»derus V f SRIELL0 V' A cTc v Eurotherm »OGREVANJE * VODOVOD »KLIMATIZACIJA »VZDRŽEVANJE/SERVIS »OBNOVLJIV? VIRI tel: 05 71416 91, mob: 041830 408 SIB inštalacije d.o.o. Jablanica 12, €250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 IG GSM: C-41 714 594 e-mail,- sibist@sio! net IZVAJALEC STROJNIH INŠTALACIJ V GRAOvGNIŠTVU Pri meni tudi ne.. POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15. 01. 2005 DO 15. 02. 2005 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 38 kaznivih dejanj, od tega 16 vlomov (večinoma v poslovne prostore in lokale), 6 tatvin, 7 poškodovanj tuje stvari, 5 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanj a državne meje, 1 kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe, eno kaznivo dejanje ponarejanja listin, 1 kaznivo dejanje odvzema motornega vozila in 1 kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Največ materialne škode in negodovanj oškodovancev so povzročili vlomilci, za katerimi se intenzivno poizveduje. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 24 ilegalnih prebežnikov. Večina jih je bilo obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu. Po končanih postopkih so bili tujci izročenih hrvaškim mejnim organom. V navedenem obdobju je bilo obravnavanih 14 kršitev javnega reda in miru, do večine kršitev je prišlo med sorodniki v zasebnih prostorih. Vsi kršitelji se bodo srečali s sodnikom za prekrške, dve osebi pa sta bili zaradi močne vinjenosti in agresivnosti pridržani do istreznitve. Zelo opazno je bilo tudi obdobje povečane požarne ogroženosti, saj so policisti obravnavali skupno kar 12 travniških požarov, na srečo brez večje materialne škode. Zelo spodbudno je dejstvo, da seje zmanjšalo število prometnih nesreč, zgodilo se je namreč samo 6 prometnih nesreč, od tega le 2 s telesnimi poškodbami. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom. Policisti so dodatno obravnavali še eno delovno nezgodo, 1 požar v podjetju ,1 dimniški požar in 3 po voženja divjadi. POSEBNA OPOZORILA: Glede na zadnje poslabšanje vremenskih razmer z močnim sneženjem, voznike ponovno opozarjamo na uporabo predpisane zimske opreme na vozilih ter da vožnjo prilagodijo lastnostim in stanju cest. Neprimerno opremljena vozila bodo izločena iz prometa, kršiteljem pa izrečene globe. V zadnjem obdobju policisti PP ugotavljajo povečanje števila kaznivih dejanj, predvsem tatvin in vlomov v gostinske in druge poslovne objekte, zato vse občane opozarjamo na povečano stopnjo samozaščitnega obnašanja. Istočasno naprošamo vse občane, ki imajo kakršnekoli podatke o vlomilcih, naj le te sporočijo policijski postaji ali pa na anonimno telefonsko številko policije 080 1200. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II V_________________________________________________________J Mali oglasi_________________ PRODAM Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050 Naprodaj je elitna stavbna parcela v Podgradu (PŠT 233/1), imenovana Bobišče. Za dodatne infermacije pokličite na tel. št. 05/ 71 00 860 (ob delavnikih med 9. in 13. uro) V Ilirski Bistrici (Rozmanova 24a; pritličje) prodamo ali oddamo dvosobno stanovanje veliko 50 m2 s kletjo in shrambo, KTV, tel. priključek. Cena: 9.500.000 SIT, vseljivo takoj. Tel.: 01/75 05 448 ali 041/631 645 Prodam nov DVD predvajalnik, Philips 625. Cena je 15.000 SIT. Tel.: 041/333 417 Prodam kamp prikolico na Sviščakih. Tel.: 031/769 004 Prodam diatonično harmoniko Zupan Alpe III D, CFB duri, kot nova. Tel.: 041/961 470 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene barve in belo otroško spalnico. Tel.: 051/257 199 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak). Tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva. Tel.: 040/727 460 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. Prodam 3-tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam snowboard - freecorve z vezmi, 159 cm. Tel.: 031/381 896 Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704 Prodam novo UKV radijsko anteno. Tel.: 040/640 429 VII. Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti: 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 KUPIM Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel.: 051/419 11 Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/799 891 Kupimo hišo v okolici II. Bistrice. Tel.: 040 22 99 99 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici. Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo, v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa. Tel.: 041/616 411 Kupim sadilec za krompir. Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Odkupujemo plinske jeklenke za gospodinjstvo 5 in 10 kg. Tel: 040 848 940 ODDAM Oddamo lokal ob glavni cesti (Bazoviška), primeren za vsako obrt. Tel.: 031/837 981 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 NAJAMEM V Ilirski Bistrici vzamem v najem opremljeno garsonjero ali manjše enosobno stanovanje. Tel.: 031/232 665 Za daljše obdobje najamem stanovanje ali staro hišo na relaciji Ilirska Bistrica - hrvaška meja. Tel.: 031/548 261 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici. Tel.: 051/412 969 Najamem 2-sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 ŽIVALI Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 Hišni ljubljenčki - prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni. Možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 STORITVE Nudim klasično in športno masažo celega telesa pri vas na domu. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031/624 456 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 72 10 888 Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 DELO 43-letna gospa, trgovka, čisti, dela v kuhinji, tudi druga podobna dela, v dopoldanskem času; opravljen higienski minimum in varnost pri delu. Tel.: 031/548 261 ZAHVALA Ob smrti drage mame, none in pranone ANITE UDOVIČ (1923 - 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo in napisano sožalje, darovano cvetje in sveče ter pomoč ob slovesu. Hvala barijskim in jasenskim pevcem ter jelšanskim cerkvenim pevkam za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Jelšane, januar 2005 TELES --V_______- 7^ IlirskaST ■ / S-- Bistrica n. / / d.o.o. * KABELSKI INTERNET BREZ “ZAGONSKIH"STROŠKOV MODEM IN INŠTALACIJA BREZPLAČNO * KABELSKA TELEVIZIJA 50 TV PROGRAMOV, 20 RADIJSKIH PROGRAMOV, LOKALNA TV GALEJA MOŽNOST PLAČILA PRIKUU Informacije na: 71 10 102 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič *.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tei.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 7-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Srce nam krvavi, ZAHVALA Ker te med nami ni. Ob slovesu dragega in nikoli pozabljenega moža, Brez tebe dan je noč, očeta, nonota in tasta brez tebe smeh je jok, brez tebe vse je nič... GABRIJELA BOŠTJANČIČA h Kosez 32 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, razumeli našo bolečino ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako številnem sprevodu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala duhovniku za lep cerkveni obred in besede tolažbe ter pevcem za lepo odpete žalostinke. Hvala, ker ste bili z nami. Družine Boštjančič, Spetič in Turkovič OKOBlSHtieA PURoV^TEX d.o.o. in— Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 nonedeljek 13"“- 1930 * REZANA POLIURETANSKA PENA in torek T-1330 Podgrad 110, 6244 PODGRAD tel. 714 22 30, 714 11 98© Tel.: 05/783-62-10 centrala Ordinacija POSTOJNA 05/783-62-11 direktor Prečna ulica 2 Fax: 05/783-63-20 torek 14""- 2O30 GSM: 041/611-395 in sreda 7°°- 133" e-mail: purplatex@siol.net tel. 726 50 04, 726 54 01© <3e&anda .le- či. 0.0. ugostiteljstvo, trgovina i turizam o RJBLJI R^STAURANT Lido - opatija _-4 Zert 8, 51410 Opatija, Croatio, Restauront Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Bura Tel: 00385(0)51/718-353 ' Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevanda.hr, E-mail: restaurant-bevanda@ri.htnet.hr, info@bevanda.hr Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda ” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! od ponedeljka d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 m VIDEO TOP 3-0 ■ 1. KRALJ ARTHUR - zgodovinski ■ 2. VAN HELSING - grozljivka ■ 3. STRANSKI UČINKI - triler ■ 4. CATVVOMAN - zf ■ 5. HELLBOY-zf ■ 6. SCOOBV D00 2 - mladinski ■ 7. KRAVJA FARMA - risanka ■ 8. HELENCA NA PREVZGOJI - kom. ■ 9. OD DEKLICE DO BEJBE - kom. ■ 10. PREGANJANI-akcija Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 PANGOS STANISLAV sp. DOBAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH, PLASTIČNIH Gubčeva ulica 20/b IN DRUGIH STAVBNIH KONSTRUKCIJ ILIRSKA BISTRICA m« ' Za vašo hišo, stanovanje ali poslovni prostor, za novogradnjo ali za zamenjavo stavbnega pohištva vam nudimo: ■ aluminijasta in plastična okna, vrata, polkna, panoramske stene - velika izbira aluminijastih in plastičnih rolet, notranjih in zunanjih žaluzij ter okenskih polic. NOVOST-garažna vri ZAGOTOVUENA KVALITETNA MONTAŽA Za informacije smo vam na voljo: tel/fax: +386(0)5/714-23-66 gsm: 041/714-368 e-pošta: promont_pangos@yahoo.com opTfKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 *URE LAURENS *PASOVI ZA URE KUKI *BISERNI NAKIT (scmiojjsmiraa Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motorna olja Shell izpušni sistemi in katalizatorji amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 ■dcmkb w s NIZKE GRADNJE 041/682-549 41/652-769 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center* www.lastminutecenter.si Vzajemni skladi so v zadnjih letih začeli pridobivati na pomenu. Obresti na bankah so postajale čedalje nižje, danes pa ne dosegajo niti stopnje rasti življenjskih potrebščin (inflacije), kar pomeni, da so vaši prihranki ob izplačilu manj vredni, kot takrat, ko ste jih v banko vložili. Pri delnicah seje dalo dobro zaslužiti, težava pa je bila v tem, da večina ljudi ni imela potrebnega časa, znanja in kapitala, da bi se lahko udeležila dobičkov na borznem trgu. Ravno iz teh razlogov so ljudje začeli iskati poti, ki bi prinesle višji donos kot na banki, po drugi strani pa bi bile manj tvegane kot posamezni vrednostni papirji. Tudi v Sloveniji smo začeli spoznavati vzajemne sklade. Vzajemni skladje račun pri banki, kamor vlagatelji nakazujejo svoj denar. Družba za upravljanje potem ta denar vlaga v različne vrednostne papirje (delnice, obveznice, menice in druge finančne inštrumente). Tako je imela MODRA KOMBINACIJA v letu 2004 okoli 60 % denarja v delnicah in okoli 20% denarja v obveznicah. Denar smo vlagali v slovenska večja podjetja (Krka, Petrol, Helios, Mercator...) in v nekatera tuja podjetja (Microsoft, BMW, Toyota). Smisel, da se denar varčevalcev razprši na toliko naložb, je predvsem v zmanjševanju tveganja, saj ne stavimo vsega na enega konja. Če gre enemu podjetju, katerega delnice ima sklad, slabo, so tu še vedno delnice in obveznice drugih podjetij in države, ki izničijo oziroma omilijo padec cene delnice tega podjetja. Vzajemni skladje torej primeren za dolgoročna varčevanja (za študij, za izlete, za avto, za pokojnino, za rento, za hišo itd.), za hitre zaslužke pa je neprimeren. V vzajemnih skladih lahko začnemo varčevati z manjšimi zneski, saj je najmanjši možni vložek vrednost ene točke vzajemnega sklada, to pomeni od nekaj sto tolarjev pa do nekaj tisoč tolarjev. Vlagatelj lahko posamezne točke vzajemnega sklada kadarkoli proda in sicer lahko proda le del točk ali pa vse, odvisno pač od potrebe po denarju. To pomeni, da je varčevanje v vzajemnih skladih brez časovne obveznosti, saj lahko vlagatelj zahteva izplačilo kadarkoli, njegovo premoženje pa mu je, skladno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, izplačano najkasneje v petih delovnih dneh. Pri izplačevanju velja opozorilo, daje vsako izplačilo, ki se izvrši pred iztekom treh let od nakupa točk vzajemnega sklada, podvrženo davku od kapitalskih dobičkov. Omenjenemu plačilu davka na kapitalski dobiček se izognemo tako, da smo lastniki točk vzajemnega sklada dlje kot tri leta. Ko se odločate, kam bi naložili svoj denar, je posebni mešani vzajemni sklad MODRA KOMBINACIJA vsekakor ena od možnosti, ki jo je vredno preučiti. Lani smo dosegali najvišje donose v razredu mešanih vzajemnih skladov, med vsemi slovenskimi vzajemnimi skladi (obvezniški, mešani in delniški) pa smo bili drugi. Naj Vas spomnim, da imamo z letošnjim letom še vzajemni sklad MODRI KAPITAL, ki pa je obvezniški sklad in bolj primeren za vlagatelje z nizko stopnjo tveganosti. V primeru, da želite izvedeti več v zvezi z našima vzajemnima skladoma oz. ostalimi skladi za dodatne informacije pokličite tel. številko 080 21 90 ali pa se oglasite v naši poslovalnici Last minute center Ilirike turizem v Ilirski Bistrici, kjer vam bomo znali svetovati. Sledite nam in pustite drugim, da vam sledijo. NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata letovanje v času prvomajskih počitnic Nagrada vključuje: letovanje za eno osebo v času promajskih počitnic v enem izmed hotelov 3***, vključen je tudi polpezion. r Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 18. aprila 2005. Ime nagrajenca bo objavljeno v aprilski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. ________________________________________________ RABAC se nahaja v: a.) Istri b.) na Malem Lošinju c.) na Krku Ime in priimek:___________________________________________ Ulica, hišna številka:____________________________________ Poštna številka, kraj:____________________________________ Podpis:________________ Davčna št:________________________ Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. 1 ¥ J BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA d.d. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA (17.1. - 17. 2. 2005) V obdobju od 17. januarja do 17. februarja 2005 so se cene delnic na Ljubljanski borzi v povprečju zviševale. Indeks SBI20 je v obdobju pridobil 78 točk oz. 1,55 odstotka in se je zvišal iz 5.014 točk na 5.090 točk. Tudi indeks investicijskih skladov PIX je v istem obdobju zrasel za 1,66 odstotka, iz 4.607 točk na 4.685 točk, torej za 77 točk. Še bolje so se v preteklem mesecu izkazale delnice na prostem trgu, saj je indeks prostega trga IPT porasel za 1,76 odstotka. Iz začetne vrednosti 4.264 točk je namreč porasel na 4.339 točk. Na Ljubljanski borzi so bile v preteklem mesecu najprometnejše delnice Pivovarne Union s skoraj 17 milijardami tolarjev prometa. Pivovarna Laško je po petletnem boju od belgijskega InBeva odkupila 186.400 delnic oziroma 41,32 odstotka delnic Pivovarne Union po ceni 91.000 tolarjev in tako postala 95,17 odstotna lastnica. Za nakup tolikšnega deleža Uniona seje Laško zadolžilo pri skupini bank, ki jo je vodila NLB d.d. Delnice Pivovarne Laško so po sklenjenem poslu dosegle ceno 8.000 tolarjev za delnico, ko pa seje prah polegel in so se vlagatelji ustrašili objave poslovnih rezultatov, je njihova cena zopet zdrsnila na 7.400 tolarjev. V preteklem mesecu je bilo s Pivovarno Laško za 1,2 milijarde tolarjev prometa. Drugo mesto po prometu je z 3,6 milijardami tolarjev dosegla delnica Gorenja. Gorenje je od Slovenske odškodninske družbe odkupilo 1,91 odstotka lastnih delnic, delež lastnih delnic v kapitalu pa so tako povečali na 3,96 odstotka. Tudi Kapitalska družba je v preteklem mesecu kupovala delnice Gorenja in ima po nakupu okrog 19,5 odstotka delnic Gorenja. Cena delnice je v preteklem mesecu porasla iz 6.410 tolarjev na 6.450 tolarjev za delnico. Z delnicami Krke je bilo za skoraj 3 milijarde tolarjev prometa. Z do sedaj objavljenimi rezultati za preteklo leto Krka ni navdušila vlagateljev, zato je cena delnice zdrsnila za 1,22 odstotka oz. iz 85.670 tolarjev na 84.900 tolarjev za delnico. Skupina Krka je v lanskem letu poslovne prihodke povečala za 18 odstotkov. Družba ni objavila ocene dobička skupine. Glede na 14 milijard tolarjev dobička matične družbe pa lahko sklepamo, da je skupini Krka uspelo povečati čisti dobiček za okoli 20 odstotkov. Oba poslovna rezultata sta precej slabša od napovedi analitikov. Poslovna skupina Sava bo po načrtih v letu 2005 ustvarila 63,6 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar j e za 8 odstotkov več kot leta 2004. V strukturi poslovne skupine bo 39,5 odstotkov čistih prihodkov od prodaje ustvarjenih v dejavnosti Trgovina, 26,4 odstotke v dejavnosti Gumarstvo, 21,2 odstotka v dejavnosti Turizem ter 12,9 odstotka v ostale dejavnosti. Delnica je v preteklem mesecu pridobila 0,37 odstotka in petkovo trgovanje končala pri 46.870 tolarjih. Med PID-i je bila zopet najprometnejša delnica Triglav stebra 1 z 1,5 milijarde tolarjev prometa, sledila pa ji je delnica Maksima ID holding z 1,2 milijarde tolarjev prometa. Delnica Maksima ID holding je pridobila 4,17 odstotka vrednosti in končala pri 2.765 tolarji. Delnica Triglav stebra 1 je zdrsnila za dober odstotek in končala pri 2.765 tolarjih. Borut Repše, upravljal ec premoženja na tujih trgih borut.repše@ilirika.si ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI tudi letos -19. marca v Postojni Letošnja oddaja bo scensko in vsebinsko prikazala, kaj delajo in kako so živeli ljudje pod Snežnikom na Bistriškem in v Brkinih. Gostje prireditve bodo SLAPOVI, RAZPOTNIKI, MIRO KLINC, ČUKI, ZAMEJSKI KVINTET, ansambli JAVOR, NAGELJ, BRATOV ŠTRUKELJ, SNEŽNIK, MODRI VAL, NAVIHANKE, BISTRŠKE ŠKUORKE, BRKINSKA FOLKLORA, HARMONIKAŠI STOPAR, VASOVALCI, POSTOJNSKA GODBA in še kdo se bo našel. ^osto^O PRIJATELJI SPET SKUPAJ na JOŽEFOVO -19. marca v športni dvorani v Postojni. Z vami bosta, kajpak, tudi Andrej in Aleš. IM NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. D o □ ° D GDW o D [Ml HKte Bistriški DPM, OZRK in ZKD * organizirajo ženskam in • materam lep večer ŽENSKA ŽENSKI • 8. marca 2005, ob 19.00 v Domu * na Vidmu • Kulturni program, intervijuji z • znanimi Bistričankami in nageljni - kot nekoč... • • Vabljene vse generacije žensk! * PUSTNO RAJANJE NAJMLAJŠIH Pust je pršu! In otroci iz Ilirske Bistrice ter okolice so ga prav veselo pozdravili. V soboto, 5. febmarja, je Društvo prijateljev mladine (DPM) v sodelovanju s tamkajšnjimi taborniki iz rodu Snežniških ruševcev (RSR) organiziralo pustno rajanje za vse otroke in nj ihove starše. Dobre tri ure dolgo rajanje seje odvijalo v prostorih kluba Danilo, ki nam gaje nadvse prijazno odstopil lastnik Danilo Primc, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Da pa je bilo veselje pravo, so poskrbeli člani ansambla Ventilčki, ki so nam odstopili svoje ozvočenje. Tako ni manjkalo dobre glasbe in posledično seveda tudi ne plesa. Okoli 80 otrok in njihovih staršev je navdušilo s svojimi kostumi, plesnimi koraki in spretnostmi, ki so jih pokazali ob izvajanju raznih iger in nalog. Vrhunec norčij se je zgodil s podelitvijo nagrade za najbolj izvirne in vesele pustne šeme. Prva nagrada, slastna pustna torta, je odšla v roke »čebelici« Kaji. Veselja in smeha polni otroški obrazi so nam potrdili, daje bila ideja dobro sprejeta in pripravljena, ter da se bomo tudi naslednje leto rade volje pustno poveselili skupaj z najmlajšimi. Torej vidimo se ob naslednjem pustu! Tadeja Pirih (RSR) Prihranite čas in denar Izberite udobnejše načine poslovanja Iklžk? Imoba? £ °Teledom Ali veste, da vam za plačilo položnic ali vezavo depozita sploh ni treba v banko? Hitreje, udobneje in ceneje lahko opravite še vrsto drugih bančnih storitev na sodobnejše načine: - prek spletne poslovalnice Klik NLB lahko poslujete z računalnika, priključenega na internet, - prek telefonske banke Teledom po telefonu svoje želje zaupate bančnemu strokovnjaku, - z uporabo mobilne banke Moba NLB opravljate storitve prek ustrezne izbire v meniju vašega mobilnega telefona. Prihranili ne boste le časa, ampak tudi denar. Provizije pri takem načinu plačila položnic so namreč bistveno nižje! Prihranili pa boste tudi pri pristopnini. Do 31. marca je pristopnina polovična! ■Vabimo vas, da se oglasite v naši poslovalnici, ali nas pokličete na tel. številki 05/757-01-50, 041-319-712. Z veseljem vam bomo svetovali pri izbiri za vas najudobnejšega načina poslovanja. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka ŠKUORKE V FRANKFURTU Bistrške Škuorke so zadnji januarski vikend preživele v Frankfurtu, kjer so v slovenski župniji nastopile ob slovenskem kulturnem prazniku. Martin Retel - tamkajšnji slovenski župnik je zbranim posebej predstavil Bistriške Škuorke in občino Ilirska Bistrica, in tako Slovencem v Frankfurtu, ki prihajajo zlasti iz Štajerskega, Dolenjskega in Gorenjskega konca Slovenije, predstavil Primorsko regijo. V uradnem programu so bistriške pevke zapele 8 pesmi, tudi same povedale nekaj o skupini in petju ter predstavile obe noši (pražnjo z vautohi in delovno nošo s predpasniki). Sodelovali so tudi mladi iz Frankfurta, ki so se predstavili s Prešernovo poezijo in igrico na temo Povodnega moža. Po slovesnosti je sledila večerja in zabava s harmoniko, petjem in plesom. Čeprav je bila nedelja in je večina morala drugi dan v službo ali v šolo, so prepevali in plesali vse tja do polnoči, ko so utrujeni a navdušeni nad uspelim večerom, počasi zapustili prireditveni prostor. Slovencev v Frankurtu je precej manj, kot Slovencev v Mannheimu (kjer so bile poleti 2004), saj je župnija Mannheim veliko večja. Na počastitvi kulturnega praznika so bili obiskovalci večinoma Dolenjskega in Štajerskega porekla. Kar je še posebej zanimivo, je to, da jih ima _________________________________________________________________________ večina slovensko državljanstvo in ravno tako tudi njihovi otroci. Kar nekaj otrok pa hodi tudi v slovensko šolo. Prisotni na prireditvi so tekom večera nemalokrat pokazali, kako veliko jim pomeni slovenski jezik in slovenska pesem ter poudarili, da se pogosto družijo med sabo in med letom prirejajo razne prireditve in zabave, s čimer skušajo čim bolj negovati vse, kar j e slovenskega. jm