Edini slovenski dnevnik . uecemura.i» •jj". «o oslani- Istrski predsednik Viviani sta do-štvu je sporočil srbski generalni i yPela iz Bordeaux v Pariz ter se štab, da se je posrečilo srbski ar-itucli pričakuje ministra za zuna-madi v odločilni bitki premagati nje zadeve, Deleasse-ja ter člane avstrijske čete. Dva avstrijska diplomatičnega zbora, armadna zbora sta se morala u- makniti. Srbi so si znova osvoji- Francozi so odbili nemški naskok, li Valjevo in lisico. Avstrijci so j Pariz, Francija, ! 9. decembra, pustili na bojišču veliko topov. | V oficijelnem porpčilu se glasi: strojnih pušk in vojnega materi-," Poročati ni ničesar drugega kot jala. Srbi so zasedli višine Me-jto, da napredujejo naše čete iz-lj«u. točno od Parvillers in da se je zavrnilo naskok Nemcev na Tra-cy-le-Val. ~ ------------® i'" ^ . .v. T . —— • "" -----u"lJ s^-nt-iuiui iciergrapu v o. pravi, aa je n lutki ter se jih sr.laj zasleduje, f^emci nunah oziroma vjeli. konzul na Dunaju sc je vrnil na ški cesar zbolel na pljučnici Potopilo se je tudi dve premogovni ladiji. , ki Je imenovan Beyers je bil preje vrhovni po-1 , za< asn,»a Panika, bo vo-veljnik milice v Južni Afriki, a jd"t«"idevna pogajanja, je odstopil od svojega mesta, kol Prostto mesto P«*1 av* je izbruhnila v Evropi vojna. Na-|^»dnm Prctektcratom-stopil je proti invaziji nemških! f"ene> — Večina provinc od strani južno afriških SViikeS* prebivalstva je proti te-čet ter proti vojnemu posojilu za ,nu' da bi pomagala Srbiji Anglijo. Nato se je pridružil u-!V V0?ni protl AvstriJi- Časopisje staji in sicer v družbi general De Pravi» tla bl ne bili g^ki interesi Wet, ki je bil pred kratkim ujet. prav nu' v nevarnasti' u,di bi * f Avstro - Ogrska anektirala celo Srbijo. Razočarani Kitajci. Pekin, Kitajska, 9. decembra. Kitajsko časopisje je zelo razočarano radi včerajšne izjave ba Subhi bej kapituliral. Lcndcn, Anglija, 9. decembra. . - ■ » ' ---------ima ii a iiAV ti a ii^ r so radovedni, koliko Rusov so Ch. Denby, ameriški generalni Telegraph Co. pravi da ie nem- \I U IVI rf« ■ 11 n ■ 1 • n U. ___" 1 * 1 1 -W-V * . ____" ' ---»vviuj.iuc iijav tr utt- _ ,v w v ' rona Kato v japonskem parla- j PreJšnji governer Basre m po mentu glede bodočnosti Kiaučaua. • veIjnjk turške garnizije v Kurni, V svoji izjavi je rekel japonski bej, je včeraj kapituliral minister za zunanje zadeve, Kato. j'n se brezpogojno udal indijske-da se še ni odločilo, ali se vrne mu ekspedicijskemu zboru, kate-Kiančau Kitajski ali ne. .rega so Angleži izkrcali v Perzij- I skem zalivu. Angleži so zasedli j Kurno in sedaj kontrolirajo vse Berlin, Nemčija, 9. decembra.-1"^" EVfrat°m ^ Tigri" Italija se je v začetku zelo bala, j Angleži so prekoračili 8. dec. da bi po napovedi svete vojne ne reko TigrLs ter pri tem i ubiIi vdrli sovražni rodov, v Tripolita- enega častnika in 40 vojakov, nijo. rurski poslanik v Rimu je Turki in zavezniki. | , ,, - — -- ---«--■ - ------------------------1 HQ J11J licmt! m JjOuz je zaradi zveze z Varša- kratek dopust v Združene drža- sicer radi prevelikih naporov kavo, zelo važna točka. Nadalje le-; ve. Državnemu tajniku Bryauu terim se je izpostavljal ko se je Zi tudi ob progi zelezmee, ki vozi je rekel, da so razmere na Du-(mudil na bojnih poljih na Polj-u ( enstohova v glavno mesto naju čisto normalne, in da bi se skem in v Franciji. Zdravniki so Itusko-Poljske. Kakorllitro si Hin- sploh ne opazilo da je vojna, če" mu baje nasvetovali. da se ne sme denburgova armada osvoji to er- bi ttB bilo povsod toliko ranjen- več vrniti k fronti tO, bo prisilila vse one Ruse, ki cev. Odprta so gledališča, hoteli" operirajo vzhodno od Censtoho- in trgovine. Cena živilom se je va. da se bodo umaknili proti le malenkostno zvišala, cene Ivaugorodu. Tudi poročila iz Av- 'druge stvari so pa take kot stnje pravijo, da je položaj, v bile pred vojno. za so Vse kaie, da s« je ' Scharnhorst' tako hitro potopil, da je bila vsaka rešilna akcija nemogoča. Smrt v valovih je našel tudi admiral >*pee. Tudi 'Gneiaettau' iu 'Leip-*ig* se niata mogla dolgo ustavljati premočnim angleškim ladi-jaiu ter sta se najbrž tudi potopili v najkrajšem času. Da sta "Dreaden" in "Nuernberg" uiJa, je pripisovati le njih hitrosti in najbrš tudi dejstvu, da so koncentrirali Angleži svoj ogenj na večje ladije. — Ne ve se ie iz katerih ladij je olistoja-lo brodovje admirala Sturdee-ja. Domneva se pa, da je bila vde-ležena bojna ladija "Canopus" ter dreadnought "Invincible*' ter evetualno tudi nova bojna l*dija "Queen Mary" in posestrimska "Tiger". Potopljene nemške bojne ladije so imele normalno posadko 1816 mol; * "Scharnhorst" in "Gneisenau" po 765 mož, "Leipzig" pa 286 moi. nistrstvo pravi, da se je začela Imenovanje. Berlin, Nemčija, 9. decembra. v vzhodnem delu Galicije vroča Nemški cesar je imenoval avstrij-lutka, ki se bo skorajgotovo kon- skega prestolonaslednika Karla eala z zmago avstrijskega orožja.' Frauca Jožefa za šefa drugega * *** »e vedno na-. westfalskega huzarskega regi- in Rosi Petrograd, Rusija, 9. dec. — Ruski generalni štab je izdal včeraj sledečo izjavo i — Boji, ki se vrie v okoliei Plave na Rusko-Poljskam ie niso bili odločilni. Pri Petrikovu smo park rat premagali Nemce, toda te zmage ni-Majo za nas nobenega posebnega pomena." NaR so si priborili pri Novem Sandecu prehod pre-ko teke Duaajec ter premagali P T ilMČrnhlŽif Prepričani smo, daljujejo. Boji pri Lowitzu. Petrograd, Rusija, 9. dec. — Nemci so tudi včeraj začeli napadati Lowitz, ki leži zapadno od Varšave, ne da bi se brigali za posledice. Nemci so izkopali s bajoneti jarke in osta'i v njih, čeravno je streljala nanje naša artilerija. Med ruskimi pozicijami in med nemško artilerijo je komaj 800 korakov. Uspehi Avstrije. Washington, D. C., 9. dec. — Avstrijsko vojno ministrstvo je 7>oslalo tukajšnjemu avstro-ogrskemu poslaništvu brzojavko, ki se glasi: — Bitka na Rusko-Polj-skem je za nas še precej ugodna. V zapadni Galiciji smo napadli zaeno z N^mci prodirajoče Ruse in jih pognali nazaj. V Srbiji nase čete dobro napredujejo. Sovražnik je dobil pri Andjelovcu precej ojačenj, toda našemu navalu se ne bo mogel ustavljati. Krakov. Pariz, Francija, 9. decembra Franeosko vojno ministrstvo, ki ni že dalj časa izdalo nobenega poročila o bojih ca vzhodnem bojišču, je danes izjavilo, da Avstrijcem pomagajo Nemci t bojih proti ruskemu levemu krilu, ki namerava prodreti do Krakova. Cc se jim posreči to krilo prema- menta štv. 11. &ef avstrijskega generalnega štaba je postal šef H. gardnega infanterijskega polka. . Napredovanje v Argonih. Berlin, Nemčija, 9. decembra. Nemški glavni stan je izdal danes popoldne sledeče poročilo: "Zapadno od Rheims smo morali obstreljevati neko ribiško hišo, da-sirpvno je bila razobešena zastava Rdečega križa. Naši letalci so namreč s fotografijami ugotovili, da je bila za ribiško hišo skrita neka francoska baterija. Naskoke Nemcev v distriktu pri Souain in na vasi Varennes in Votujuers, v iztočnem delu Ar-gonov, se je odbilo s težkimi izgubami za Francoze. V Argonih samih so pridobile naše čete na več mestih na ozemlju. Pri tej priliki smo napravili precej jetnikov. V bitkah -severno od Nancy, o katerih smo poročali včeraj, so imeli Francozi velike izgube, do-čim si bile naše primeroma majhne." poročila o uspehih. Francija, 9. decembra. V današnjem oficijelnem popol- Bivsi konzul obsojen na smrt. London, Anglija, 9. decembra. Bivši nemški generalni konzul v Sutherland, Nicholas Ahlers. na-turaliziran Anglež, je bil danes v Durham radi veleizdaje obsojen na smrt. Po izbruhu vojne je pomagal nemškim rezervistom, da so pobegnili v Nemčijo. Nikakega mirovnega darila v tem letu. Kristijanija, Norveška, 9. dec. Komitej za razdelitev Noblovih nagrad je danes definitivno sklenil, da ne podeli letos nikomur običajne mirovne nagrade. Protest proti polaganju mi" Stockholm, Švedsko, 9. dec. — Švedsko časopisje je zelo ogorčeno radi polaganja plavajočih min ob finski obali, vsled česar so se potopili trije veliki švedski par-niki ter je utonilo skoro 40 mož. Parobrodstvo v finskem morju je bilo dosedaj popolnoma varno ter se ni objavilo nikakih svaril, da se bo polagalo mine. Kapitani sem došlih švedskih parnikov izjavljajo, da so videli v soboto in nedeljo nemške bojne ladije ob finski obali ter da so najbrž te položile mine. Parobrodstvo v finskem vodovju se bo ustavilo, dokler se ga ne oprosti plavajočih min. rekel danes kralju Viktorju Ema-liuelu, da je vojna napovedana samo Angliji, Franciji in Rusiji. Rižev kruh v Italiji. Turin, Italija, 9. dec. — Ker jo —-t>'1J *• i mumiji in uuaiji. - «■ » — ---- ■» nikakor pa ne Italiji. Turčija bo . ec) v°Jlle prepovedano izvažati že skrbela za to, da ne bodo mo- riž' je odredila vlada, da se raora; liamedanci vdrli v Tripolitanijo. peči kruh tudi iz riževe moke. Za peko se bo torej uporabljalo od-sedaj zanaprej razen druge ruoke tudi deset do petnajst odstotkov riževe moke. Goltz v Carigradu. Berlin, Nemčija, 9. decembra. — Generalni feldmaršal baron Goltz, dosedanji vojaški generalni governer v Belgiji, je dospel danes Ameriška artilerija pri Nacu. v Carigrad. Kot znano, je feld- , J F maršal svoj čas reorganiziral Naco, Ariz., 9. dec. — General turško armado. Sedaj bo skoraj- BeBjaruin Hi]l> poveljnik posadke gotovo prevzel vrhovno povelj-!v Naeo« Sonora, je dobil danes stvo v vojni proti Rusom. Oficiel-'!ri Pujske topove iu veliko mno-na poročila pa zopet pravijo, da žlno niubicije. Na mejo so dospeli bo ostal v Carigradu kot sveto-valeč turškega sultana. Turki zasedli Sančbulak. Ram, Italija, 9. dec. — Iz Carigrada poročajo, da je močna turška posadka odkorakala proti o-nemu delu Perzije, kjer se naba- oddelki ameriške artilerije, ki bodo oskrbovali stražo. Sedaj so opremili vsa ona poslopja, ki so varna pred bombami, z aparati za brezžični brzojav. Trinajst premogarjev mrtvih. Scranton Pa., 9. decembra. — jajo Rusi in zasedla mesto Sanč- ?? Prem<>garjev je bilo danes u-__„ _________* bitih v Diamond rovu Delaware, bulak. Ob meji se vrše nepresta- ' , v no manjši spopadi. Lackawanna & Western Co., ko je eksplodiral zaboj z dinamitom, katerega se je s 14 premogarji vred spustilo v rov. Vspenjača je 9. dec. — bila razdejana in ljudje so padli armade v. v vodo in blato na dnu rova. Mož, General Beyers, eden voditeljev nstaikih Borov, pade) v bojo. Pretoria, Južna Afrika, 9. de cembra. — General. Christian F. Beyers, eden voditeljev južnoafriške ustaje proti angleškemu danskem poročilu se izvaja, da gospodstvu, je padel v boju. Bey-" ** JijjK tekopi včerajšnjega ersa in njegove pristaše so od so-do reke Lys arti- bote zvečer zasledovale zveste ce-lerdakj .bpjl Ojeeilo se je vse po- te ter jih včeraj prehitele ob Vaal-weije, katere so zavzeli zaveeni- reki pri Greyling. Kapitai Viki tto* »dnjih dveh dni. - V ljoena, poveljnik zarfedovaleev. Boji v Kavkaza. Petrograd, Rusija, Generalni štab ruske Kavkazu naznanja, da se je pri mestu Batum vršilo več vročih bojev. Poročilo ničesar ne omenja, kako so se končali. Ko so hotele ruske čete pri Trapezuntu preprečiti izkrcanje ruske infan-terije, so jih Rusi z velikimi izgubami pognali v beg. Pred Sebastopolom se je pojavila včeraj turška križarka 'Bres-lau \ pa je takoj nato izginila. Zasledujejo jo 3 ruske bojne ladije. Uspehi Angležev. London, Anglija, 9. decembra. Tukajšnja oficielna brzojavna pisarna naznanja, da je vse ozemlje med Evfratom in Trigrisom do Perzijskega zaliva v angleških rokah. London, Anglija, 9.. decembra. Iz Aieksandrije poročajo, da so se tamošnji Judje, ki so se nahajali dosedaj pod varstvom Avstro-Ogrske, priklopili Angležem. An-vladi «o poslali prošnjo, da ki je ušel na čudovit način smr ti, je neki Martin Belinski. — Eksplozija se je završila, ko se je nahajala vspenjača kakih sto čevljev od tal rova. Del mesta, v katerem leži rov, se nahaja komaj pol milje od trgovskega središča. Pred uhodom v rov se je zbralo takoj na tisoče oseb, med njimi mnogo žensk in otrok, ki so bile v skrbeh glede usode svoj. cev. Trajalo je par ur, prednose je moglo ugotoviti imena in število ponesrečenih. Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjig« in Pratike." Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par. ......ni v.i. Velika nesreča na newyorski nad* cestni železnici. Xa stotine potnikov nadcestne železnice na 9. Ave. črti se je na postaji na 116. cesti polastila velikanska panika, ko je neki lokalni vlak zavozil v tam stoječi ek-spresni vlak. Dva možka sta "bila na mestu ubita, dočim jih je bilo več ali manj poškodovanih. Ubita sta signalni paznik Joseph Collins, ki se je nahajal na zadnji platformi ekspresnega vlaka in neki Gottlieb Minnick, ki se je nahajal kot potnik v zadnjem vozn ekspresa. Motornik lokalnega vlaka, Mc-Mahon, ki je bil le malo poškodovan, je izjavil, da je že od South Ferry naprej zelo težko ustavljal na postajah svoj vlak in radite-ga se je tudi zgodilo, da je zadel v ekspresni vlak. Ne ve se še, kaj je bilo vzrok nesreče, ali slabo funkcioniranje" zavore ali -pa spolzke tračnice. , » Velikanski požar v Edison-napra* vah v Wist Čfcuige, N. J Včeraj ponoči je razdejal požar celi blok v Edisou-napravah v West Orange, N. J. Povzročena škoda znaša nekakp $4,500,000. Edino poslopje, katero se je rešilo. je bil laboratorij. Edison sam je prišel na pozorišče požara ter pozval požarno brambo, naj na vsak način reši laboratorij, ker so se nahajali v njem izvanredno dragoceni patenti in aparati. Dober alarmni sistem je preprečil paniko med delavci, ki so se še nahajali v napravah. Vsled požara bo izgubilo najmanj 3000 delavcev in delavk vsakdanji kruh, V eeloti je zaposlenih v napravah kakih 7000 ljudi. 0 vzroku požara se ni moglo dosedaj še ničesar natančnega dognati, vendar se pa domneva, da je bil požar posledica eksplozije, ki je. nastala v inšpekcijskem poslopju. Požar so pogasili ob 11. uri zvečer, potem ko je gorelo celih pet ur. Denarje v staro domovino, Promet s Avstrijo ae je toliko zb olj sal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na *** način predrugačile, in bi se denar ue mogel izplačati določenim osebam, bodemo istega vrnili pošilja* teljem. V sedanjem položaju pa ni ml' sliti, da bi denar dospel v roke na* slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebnjejo pisma ▼ Evropo, ali iz Evrope sera 22 de 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tu« izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le sa nujnt si ne več ka kor 500 K. 0 i S f 1.10 10.... 9.10 18.... 8.10 " 90.... 4.10 28.... 8.10 SO.... a 10 88.... 7.10 40.... 8.10 4«.... 9.10 80.... 10.00 88.... 11.00 «0.... 12.00 88.... 18.00 70.... 14.00 75.... 18,00 80.... 18.00 88.... 17.00 90.... 18.00 ttodka n m Gori tlSOHl IL I 100t»i 110. L. IK***. 190»** ■ l40i.. i ieo. - 350. M®,. < • 20.00 32.00 M.00 46.00 98.00 99 00 8100 84.00 S8.0C 88.00 40.00 60. OS «0 00 70.01 80.06 90 00 100.00 r^HK^g "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publinhing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. LOUIS BEXED1K, Treasurer. a fltt • •,f Business of the corporation and auUr*-««e* of above officers : h2 Got. „mit Street, Borough of Man-t.a-.tan. New York City, N- Y. Za. ffo If to Telia list za Ameriko in C : ' .........................IS.00 " i* 4 leta....................... 1-60 " I^T ijta mesto New York........4.00 " iwi »m a ti. mesto New York ... 2.00 " fevr vse ieto...........4.60 "pol leta.............2.65 " " ** četrti eta............ 1.70 "tiI.AS NARODA" izhaja vsak dan izvremAi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA- ( 'Voice of the People") iasu« \ > ■ • ry day except Sundays and Holidays. S-J rrtption yearly $3.00. w AdvertUement on Dopiii brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. — P« nar Daj se blagovoli poiiljati po — Money Order. Pri spremembi kroja naročnikov pro--.]".■ j, da se nam tudi prejšnje biv&liUe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. I: ■ worn in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA", P2 C >rtlsn lt St., New York City. Telefon 4C87 .CortlandL .1. "GtžAS NjABOfig, 10. DECEMBR X, 1S1Ž, 9nsMaBB»sBaaK=ss=» kraljestva ter je prišla dežela se še ni moglo dognali — Čla-skoro na rob propada. j nom društva sv. Martina štev. 44 Ko so se Mladotnrki polastili1 J. S. K. J. naznanjam, da se vrši kontrole nad otomanskim cesar-1 dne 13. dec. mesečna seja, katere stvom ter so zopet hoteli imeti naj se blagovolijo polnoštevilno i*i Avstrija v leto 1913. G k lij; 0 uslugo je napra\il bivši ministrski predsednik svetu s svojo izjavo v ita-u parlamentu, tikajoeo se -v pred izbruhom svetov-h'. štiri mesece se raz o militarizmu, o Bernhar- 1 krčenju pogodb, a sedaj •»"■no tukaj fakt, vzvišen (k ihoni in nepobitno av- i< N* »14 • avgusta meseca, ta-majrab Srbije in Gr^ke . i-sko, je obvestila Av-»ji zaveznici, Italijo in zapreko. Kar je sklenila leta 1913, je Avstrija stota 1914. ;nlno se označuje ta sklep i je kot mednarodno nasil-katerega se ne more oprana noben način. Kljub te-i je treba premotriti situa-,r kateri se je nahajala Av-ltemativo, pred katero k<> je prišel slovanski jugu zmagoslaven iz vojn ter je postalo razkosa-Avstrije javni cilj vseh pair ni h Srbov. >letja sta bili Avstrija tekmovalki na Balka-N.i berlinskem kongresu sta t upal i Avstrija in Anglija .skupno, i Več k 3a j prot ena. CM 1I*i h«- j um o slep t dvajset let sta Avstri-Itusija intrigirali druga drugi na Balkanu in niti uiti druga ni mogla doseči i I ni h uspehov. To razmerje končalo leta 1903, ko je bil ;e:r srbski kralj Aleksander, or«*dje v rokah Avstrije. Njegov naslednik, kralj Peter, je pr i dsta vljal narodnostni parla-mt nt, kojega namen je bil oživo-tvorjenje močne Srbije in kate-r« mu so prihajale inspiracije iz tr(»grada, ne pa z Dunaja. Ker je stopila Srbija tedaj v sovražnika, je morala racu-stri^a z velesrbdtim giba-obmejnih, deželah, na Hr-v Dalmaciji in Slavoniji, lesrbsko gibanje bi se lahko končalo tako, kot se je italijanski « risorgimeato . Bosno in Hercegovino, je odgovorila Avstrija z aneksijo Bosne in Hercegovine. Proti temu je protestirala Rusija, a s pomočjo Nemčije je zmagala Avstrija in ostalo je pri aneksiji. Na ta udarec je odgovorila Rusija z diplomatieno kampanjo, ki se je končala z ustvarjenjem balkanske zveze, z vojno proti Turčiji in z zmagami pri Kumanovem in Lule Burgasu, ki so zdrobile moč Turkov v Evropi. Avstrija je zopet nato odgovorila s pro-klainacljo albanske neodvisnosti, nadalje s tem, da ni dovolila Srbiji izhoda na Jadransko morje in s ščuvanjem Bulgarske, da je napadla Srbijo ter izzvala s tem drugo balkansko vojno. Ko pa sta s pomočjo Rumunske Grška" in Srbija premagali Bul-garsko ter ji odvzeli prejšnje o-svojitve v Macedoniji in Traciji, je doživela avstrijska diplomacija popclen bankvot. Kljub vsem nasprotnim naporom je videla Avstrija na svoji južni meji nastanek srbske države, ki je bila s svojimi simpatijami na strani Rusije ter sklenila ustanoviti na razvalinah Avstro-Ogrske Veliko Srbijo. Po sklepu miru v Bukarešti ni preostalo Avstriji ničesar drugega kot vojna. Šlo se je za to, kako stališče bodo zavzele druge države triple-entente iu ako bodo podpirale Rusijo edinole raditega, da otme Srbijo, kateri bi pretil pogin od strani Avstrije, podpirane od Nemčije. Te pomisleke pa je pustila Av strija na stran ter v avgustu leta 1913 sklenila napasti Srbijo. Iz java Giolitti-ja služi v potrditev znane stvari, da je bila evropska vojna neizogibna posledica prve in druge balkanske vojne ter da je bila in da je boj Avstrije za obstanek. Nobenega upanja ni bilo v Evropi za trajen mir, razven če bi Rusija privolila v to, da opusti svojo nalogo kot zaščitnica Srbije. Leta 1913 se je Avstrija še o-botavijala, po sarajevskem umoru so pa padle kocke. Povsem jasno je, da je vedela Nemčija za sklep« Avstrije in da je privolila vanje. To pa zato, ker bi postajal vpliv Rusije na Balkanu vedno večji ter bi Avstrija, njena edina zanesljiva zaveznica, vedno bolj slabela vsled notranjih narodnostnih bojev. Tudi Nemčija je im^la torej kaj malo na izbero. (4*The Evening Sun.") Dopisi. pr >ride v o kom tej situaciji, .. ela Avstrija doma z zati u dočim je na zunaj, na Turčijo. Srbiji Duryeo> Pa. — Pred kratkim sem čital v nekem dopisu, da so se fantje iz Parsons, Pa., udeležili slavnosti, ki se je vršila ob priliki blagoslovi jen j a zastave društva sv. Barbare postaja štev. 11. Zahvaliti se moramo Rev. Josipu Tomšiču iz Forest City, Pa., ki je zastavo blagoslovil, hvala tudi botru Janezu Grošelj u in bo-trci Anici Peternelj. — Prank Caheven. Dodson, Md. — Vsi dopisniki tožijo o slabih delavskih razmerah. Tudi jaz se ne morem kaj posebno pohvaliti z delom, ker delamo komaj po dva dni na teden. Nekateri pravijo, da je to dobro za zdravje. Za zdravje je seveda dobro, za žep pa slabo. Nekateri premogorovi sicer obratujejo s polno paro, toda v teh mora človek prenesti skoraj več kamenja kakor pa premoga. Ker smo že vsega vajeni, tudi to pre-trpimo. Tukaj imamo društvo sv. Barbare, veliko rojakov pa spada k raznim Zvezam in Jednotam. Pozdrav t — Ivan Dekleva. Barbcrton, Ohio. — Iz naše naselbine se le redkokedaj kdo o-glasi, dasiravno prebiva tukaj precejšnje število Slovencev. Iz dopisov je razvidno, da se povsod slabo dela in da je povsod dosti brezposelnih. Tudi pri nas je tako. Nekateri delajo od tri do štiri dni v tednu, zaslužijo pa komaj toliko, da se pošteno prežive. Na ječmenovec niti misliti ni. Pred kratkim se je mudil po opravkih v naši naselbini Frank Justin iz Lorain, O.; kot znano, je on tudi odbornik J. S. K. J. Dne 29. novembra se je poročil Louis Brus z gospo Rozo Klimp. Oba sta doma iz boža. Dne 4. dee. okoli desete ure zvečer je priželo goreti v podstrešju Ivana Zereta. Po- udeležiti. Na dnevnem redu je več zelo važnih točk, najvažnejša med njimi je pa volitev novega društvenega odbora. Obenem se opozarja vse one, ki kaj dolgujejo, da svoj dolg poravnajo, ker nam ni v nasprotnem slučaju mogoče zaključiti računov. Na seji je le tedaj mogoče kaj dobrega skleniti, če so vsi člani navzoči in če vsak pove svoje mnenje. Če boste vsi prišli, se ne bode nikdar slišalo pritožb: Jaz se ne strinjam s tem! To se je sklenilo proti moji volji! Takemu odgovarjamo: Prijatelj, če bi bil pri seji, bi ti ne bilo sedaj treba "kika-tr\ Najboljše je, da se mesečni prispevki plačajo redno vsaki mesec, in sicer pred 25. Bratski po zdrav!'— Louis Balant, I. tajnik. Chisholm, Minn. — Ne da mi skoraj vest, da bi malo ne opisal tukajšnjih delavskih razmer. Rojaki so bolj podobni sužnjem kakor pa delavcem. Delodajalci silno grdo postopajo žnjimi, poseb no onimi, ki so uslužbeni pri Steel Trust Co. Pretekli mesec so ubogi delavci v Leonard rudniku zaslužili komaj od 70? do $1 na dan Veliko je pa med njimi tudi takih, ki so kompaniji še dolini. Na vse zadnje bo še tako daleč prišlo, da bo moral delavec kompaniji plačati, če ga bo hotela vzeti na delo. To je največja lumpari-ja, kar se počne tukaj z ubogimi delavci. Kedaj se bodo zdramili in se z združenimi močmi otresli tega krutega nasilstva? Želim, da bi se kinalo in da bi v pravičnem boju tudi zmagali. Moja želja je, da bi Glas Naroda stopal po isti poti naprej kakor sedaj. Želim mu veliko naročnikov, čitateljem pa vesele božične praznike! — Ferdinand Živortnik. Susie, Wyo. — Ker imam dovolj časa na razpolago, sem skle nil napisati kratek dopis za vaš list. Pred kratkim smo bili bolj veseli, imeli smo tudi sredstva, da smo si malo grla poplaknili, sedaj je pa vse drugače. Kemmerer Goal Co. je namreč zaprla premo-gokop, vsled česar smo v prvi vrsti mi delavci prizadeti. Sedaj so zaprti premogorovi št. 1, 4 in 6. Premogorova št. 3 in 5 pa obratujeta vsak dan. Sem ni treba nikomur hoditi, ker je veliko ljudi brezposelnih in dela sploh ni mogoče dobiti. Ne vem, kedaj bodo nastopili kaj boljši časi. Edina zabava in razvedrilo nam je sedaj v teh časih časopis Glas Naroda. Najprej preberemo dnevne novice, potem pa začnemo razpravljati o tej ali oni stvari. Posmehu-jemo se tistim, ki poročajo o junaških bojih, koncem vsega pa še pristavijo: Vse za vero, dom, cesarja ! Mi smo namreč v tem ozi-ru čisto drugega mišljenja. Želi mo, da bi bilo to strašno klanje prejkomogoče končano in da bi prejkomogoče zavladale normalne razmere. Vesele božične praznike in veselo Novo leto! — Janez Moliar. Sklad ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi ▼ stari domovini. Vsega skupaj nabranega 909 dolarjev 60 centov. Nadalje so darovali: New York, N. Y. Slovensko pevsko in dramatično društvo Domovina*' $100. Brooklyn, N. Y. Fanny Rodica 35*. Johnstown, Pa. Zofija Cerjak 40*. Brewster, Ohio. Tony Razlag $2; po $1: J. Hribar, M. Strah, J. Miglič in E. E. Sohott; po 50*: Mrs. J. Koprivec, J. Hrovat, A. Strah, Ernest Humer, Štefan Žu-žič, M. Belloni, D. Hoogland, M. Grove, J. Mizer, D. Morrison, A. Reinhart, K. Levstek, J. Babič, J. Hrovan in F. Kostan; po 25*: J. Marinčič, P. Purine in M. Strah. (Nabiralka M. Strah.) Virginia, Minn. Mihael Lužo-vec $1. Central City, S. Dak. Matija Šavor $2; po $1: Ivan in Janez Ša«vor. Dosed a j nabranega $1030.05. Milko Yogria. DAKOVL Za rojaka John Zupana, R. F. D. 12, Box 13, Grove City, Fa* darovali: t— n .i i..s u v m___ rsroosiyn, N. X. Faony Novela. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) X. V jutro dne 29. julija istega leta je bilo vse prebivalstvo slavonskega Broda zgodaj pokonci. Ob Savinem obrežju se je gnetila ogromna množica ljudi. Vse je radovedno čakalo, kdaj in kako bode prekoračila avstrijska vojska reko Savo ter stopila na turška tla. Tedaj še ni most vezal Slavonije s posestrimo Bosno. Celo drugo lice kakor naše o-brežje kazal pa je desni breg Save. Tu je bilo vse mrtvo in zapuščeno. Od nikoder se ni prikazal človek, ki bi bil nosil turban na glavi. Vse je nekam zbežalo ali se pa poskrilo v hiše. O sovražniku ni bilo sledu in tedaj se je že ob šestih zjutraj začel delati most. V treh urah so reko premostili in ob enajstih je bila cela brigada na bosanskih tleh. Zdaj razobesijo ondi avstrijsko zastavo, godbe zasvirajo cesarsko himno in iz tisoč in tisoč grl razlegal se je daleč tja po turški zemlji gro-moviti in navdušeni klic: "Živela Avstrija!" To je bil oni pomenljivi treno tek, ko je prekoračila naša vojska avstrijske meje ter vzela Bosno v posest. Vse je bilo veselo in navdušeno. Bodisi častnik ali pro-stak, vse je vriskalo in pelo to popoldne in večer. Radostnega liea pripovedovali so si ponoči vojaki, sedeči pri taborskih ognjih, pravljice o Turkih, katere so še kot otroei slišali doma od svoje ba bice. Vse je pozabljalo danes na svoj dom in svoje domače; zakaj le pogum in vojaška slava je polnila vsakemu dušo in srce. Le eden, in morda edini v ogromnem številu, ni imel pojma za današnjo slavo. A to ni bil prost vojak, ki je doma zapustil ženo in, otroke, temveč to je bil častnik baron Robert Benda, ki se je bil šele pred nekimi dnevi ločil od svoje neveste Olge. Nadporočnik Benda je sedel tih in zamišljen v krogu svojih tovarišev, ki so si bili napravili nocoj velik taborski ogenj. Tu se je napivalo, pelo in govorilo o veselih vojskinih časih. Vsak je vedel kaj zanimivega povedati, bodisi kar je sam izkusil ali pa slišal od neiidiugih svojih tovarišev. Sicer je tudi baron Benda mnogo pravil o raznih in dovtip-nih dogodkih, ki jih je kdaj sam doživel v visokih ženskih in mož-kih družbah, ali nocoj je on molčal. Njegovi tovariši so ga seveda skušali razvedriti, a vsi uspehi so bili brez uspeha. Baron Benda se je tedaj tudi prej nego druge večere poslovil od družbe ter si poiskal ležišče, katero mu je bil pod milim nebom pripravil sluga Ja-noš. Prva je bila ta noč v življenju nadporočnika Bende, da je moral na slami pod zvezdnatim nebom počivati. Vlegel se je tja na zemljo, meneč, da si s spanjem raz-žene temne misli, ali to ni bilo mogoče. Sum in hrup po taboru, prasketanje na ognjiščih in hoja nočnih stražnikov je motila nočni mir. Četudi utrujen, vendar ni mogel trdno zaspati. Le rab*o je bil zadremal. V tej dremoti so se pa vzbujali v njegovi duši temni spomini. Strašne podobe si zdaj slika njegova razburjena domišljija: Pred seboj vidi Riharda, ko so ga napol mrtvega potegnili iz jezera. Tu se mu prikazuje Vogrin, njegov tekmec, bled kakor smrt, suh, da ga je sama kost in koža. Z otrpnjeno levico sega po njem, a v desnici vihti oster meč, hoteč ga zagnati v njegovo drobovje. A v tem trenotku po tegne roko nazaj, češ, obrekova-lee ni vreden, da ga prebode moj meč! — Pri-tej prikazni se strese Benda na vsem životu. Roki si položi na oči, da si zakrije nelju bo podobo. Nato se pre metu je nekaj časa, a naposled zopet rab lo zaspi. — Zdaj pa stopi pred njegovo dušo ženska podoba. Visoka je in lepa, kakor njegova nevesta. Bela obleka, znak ne dolžnosti, pbkrivk njen život. Poročni venec im^ na glavi. Dragocen pajčolan jej sega do tal. Veličastnega obličja, jasnih, velikih oči stopi prikazen pred njim. čim dalje pa ko jo v sanjah pogleduje, tem. lepia mu ona prihaja. Slednjič se mu vidi eeio Olgi podobna! Sedaj se pa ne more več ustavljati milini in krasoti On se wdlfbe, mirt jo objeti, a daljavi, podavši mu nazaj — zaročni prstan___ Trobente glas vzdrami nadporočnika iz teh neljubih sanj. Danilo se je in vojaki so naznanjali po taboru, da je treba pripraviti se na odhod proti mestu Derven-tu. Jedva se je pa Benda oddahnil od svojih težkih sanj, kar zapazi, da nima poročnega prstana na roki. "Kaj le to pomeni? Ali so bile to sanje ali kaj? Sem li res tudi jaz nočni prikazni vrnil svoj prstan V1 Tako se poprašuje Benda ves prestrašen ter začne iskati prstan po slami. V naglici premeče ležišče, a prstana ni nikjer. Dolgo ga je še potem iskal, a vse zastonj... Medtem pa se pripravi konjiški oddelek za na pot. Tudi nadpo-ročnik Benda že misli zasesti svojega konja, a vendar mu srce ne da miru; češ, brez prstana se ne loči odtod. Se enkrat gre nazaj kjer je počival. In glej, kakih de set korakov od svojega ležišča'za gleda v prahu nekaj svetlega. Bil je zaročni prstan, katerega mu je bila podarila — nevesta Olga. Benda si ni mogel razložiti, kako je prišel ponoči ob prstan. U gibaval je na vse strani. Ali ker ni mogel uganjke rešiti, pripiso val je temu slabo znamenje. Tedaj pa je še postajal bolj zamišljen. A vse je bilo kaj naravno. Zaročni prstan mu je bil precej velik in se ni dobro prsta prijemal Zatorej se mu zmuzne ponoči raz njega. A ko pa Benda v sanjah hlastno seže z rokama po nočni psikazni, zažene nevede prstan od sfebe v tabor, kjer ga je bil pred odhodom takorekoč le po na ključ ju našel. Današnji pot je bil za našo tru mo kaj težaven. Huda vročina je mučila vojaka. Prah mu je jemal sapo in sušil grlo, a vode mu ni bil o dobiti nikjer. Pot do Derven ta je le kakih dvajset kilometrov dolg, a naši ljudje so vendar hu do trpeli. Kakor muhe 'so padal fantje, težko obloženi, na cesto in tu so obležali malodane mrtvi od žeje. Le ploha, ki se je ponoči vlila iz neba, jih je zopet oživila. Dobro še pomnijo naši slovenski vojaki ta pot in qil jim ostane i vedno v spominu. Tudi nadporočnik Benda se je komaj premagoval, da ni podlegel hudi vročini. Ali tu ni mislil toliko na težko ježo in pot, kakor na svoje sanje in razmere do Ske-j lovskih. (Dalje prihodnjič). okenca, skozi katera gleda potapljač pri svojem delu. J. M., Collinwood, O. — Ameriški funt ima 0.45359 kile, kar je nekoliko manj kot polovico. Ameriška galona ima 3.78543 litre, torej nekoliko manj kot štiri litre. Rada bi zvedela za svojo prijateljico MARIJO GLASIČ. Čula sem, da se nahaja nekje v Clevelandu, O., in preje je bila v Bessemer, Pa. Prosim, če kdo ve za nje naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasi. — Mildred Kerhin. Box 4, Brewster. Ohio. Rada bi zvedela, kje je moj brat FRANC BAČNIK, doma iz Raven, podomače Boštjanov. Zadnji čas se je nahajal v Chisholm, Minn. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — Mary Baenik, 72 Windsor Place, Glen Ridoe. N J. Rad bi zvedel za svojega sorodnika FRANKA BENIGAR. Pred nekaj meseei je bival pri Bebkaku, Gibson, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — Anton Bnbnič. (in Ivana Nelc), Box 10, Bakersville, Pa. (9-11—12) POZOR ROJAKI! Naznanjam, da izdelujem prave domače mesene, jetrne, krvave in riževe KbOBASE, delane prav po starokranjskem načinu; dobe se tudi pečene klobase z zeljem. Cene nizke. Priporočam se rojakom za mnogobrojni obisk. Anton Baucar, 161 Graham Avenue, pri Montrose Ave., Brooklvn, (28-11 lOx v 2 d) N. Y. DOBRO IDOČ 'NICKEL SHOW' NA PRODAJ. "Nickel Show", ki nese tedensko $75 do $100, je vsled bolezni v družini lastnika na prodaj. Gledišče je možno kupiti po zmerni eeni. Vsakdo, ki išče priliko za-početi kako podjetje, naj se hitro odloči. Za pojasnila obrnite se na: Frank Polic, Rom 105, 424—4th Ave., (9-10—12) Pittsburgh, Pa. NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjava vsem prijateljem in znancem prežalost-no vest. da je najina iskrenoljub-ljena sestra, oziroma teta, gdena TINICA GRILC po dolgi in mučni bolezni v nedeljo 1. novembra ob 10. liri zvečer, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 2(> let mirno v Gospodu zaspala. Pozeinski ostanki drage rajnice so se položili 4. novembra k večnemu počitku. Prosi se tihega sožalja. Chicago, III., 5. dec. 1914. Ivan Grilc, brat. Pranjica Stritar roj. Grilc, sestra. (10-11—12) NAZNANILO. Čl anom društva Večerniea št. 13 S. D. P. Z. v Baggaley, Pa., se naznanja, da se bo prihodnja seja vršila dne 13. decembra t. 1. ob l.uri popoldne. Te seje se mora vsakdo udeležiti, ker bo volitev novega odbora za bodoče leto. Kdor izostane brez važnega vzroka, bo moral plačati 50c v društveno blagajno. S sobratskim pozdravom (8-10—12) Ant. Planinšek. NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare Šf. 32 v Braddocku, Pa., naznanjamo, da se vrši prihodnja seja dne 13. decembra t. I. v navadnih prostorih. Prieetek seje je ob 1. uri popoldan. Na dnevnem redu je več važnih točk, kakor tudi volitev novega odbora za bodoče leto. Kedor se te seje ne vdeleži brez važnega vzroka, bode plačal olK4 globe v društveno blagajno. Za odbor: I. A. G. (3x 3,7,10—12) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik Mr. OTTO FEZDIft, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila ta ga rojakom toplo priporočam*, 8 spoStovanjem Upravufetro Glas Naroda. Za vsebino oglasov ni odgovorno ti« urednižtvo ne noravništvn. Smrt svetovalca kitajskega pred sednika. Honolulu, Havajsko otočje, 8. decembra. — Danes je umrl tu kaj ameriški diplomat William AV. Rockhill, ki se je nahajal na poti na Kitajsko, da nastopi svoje mesto kot svetovalec predsed nika Juan-Si-Kaja. Iz San Fran-cisca je odpotoval dne 28. novembra, a so ga morali v Honolulu prenesti na kopno, ker je bil že preveč bolan. Otok Cypern (grški Kypros, turški Kibris, angleški Cypress) leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja, južno od Male Azije (Asia Minor), pripada sicer Turčiji, a je bil od 1. 1878. pod angleškim protektora-tom. Otok meri 9601 kvadraten kilometer, je zelo rodoviten, a kultura precej zanemarjena. Znano je po vsem svetu cyprsko vi no. Prebivalstva šteje otok 250 tisoč. Glavno mesto je Levkosia (Nikosia), ki ima kakih 15,000 prebivalcev. Cesarske skladiščne mačke. O uporabi psov v armadi se je že dosti pisalo, čisto neznano pa bo, da vrše tudi mačke v armadi važno delo. V vsakem nemškem vojaškem skladišču ješ več "vojaških" mačk, ki varujejo blago pred gladnimi zobmi miš in podgan. Okoli vratu nosijo te mačke pas s črkami K. M. K. (Kaiserli-che Magazins Kafcze). Za preži v ljanje teh mačk sta določeni mesečno 2 marki za mačko. LISTNICA UREDNIŠTVA. Urh &. J-, Pittsburgh, Pa. Vaš dopis bi imel veliko več pomena, če bi opisali tudi delavske razmere, ki vladajo po onih krajih. Saj vendar veste, da se rojaki za to stvar najbolj zanimajo. Upamo, da nam boste kmalo poslali kak bolj natančen popis. Pozdrav! I F. A-, South Feck, Pa.— Potapljač se more najgfeblje potopiti do 60 metro* \ girts Sna? (6 atmosfer pritiska). V tej globokim ne mere več delati. M Imenik padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: Ije j« M* Jm. !«*• rajstva, katrma m iliiki prifia L t. 4., tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli ii* kje so pokopani, Bri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete, tikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. Dolinar, 45 Vesey St. Dept. G, New York, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. ■iSi^fci.^iA a * A * Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware...........$1.00 galon I Iwes............6fi—70c. galon Katawba........76—80c. galon | Rudeče..........55- 60c. galon Navedene cene veljajo za naročila od 5C> galon naprej. Pri manjiih naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že u računan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi Jamčim. V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPI NOVEC. Naročila se izvrfce samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. www ► M fBuaMMiaiaiaraiMuzraaiaiaiMMiarai^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav/ Velikost Je 21 pri 28 palclH. •Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d-V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Fraaeije, Belgije in BalkasskLk držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar poBljite na: Starane PaUishiog Company, • - . T" 1 ■ GLAS NARODA, 10. DECEMBRA, 1914. Pred najvišjim sodiščem celega omikanega sveta. f . -"t-- Tožba trosporazuma proti trozvezi. (Konec.) Poskusi kako ohraniti mir. Samo sladke besede na ustnah diplomatov, ki nam kvasijo o avoji miroljubnosti, malo pomenijo. Najbolj bojaželjni narodi v zgodovini človeštva so pred izbruhom vojne najbolj kričali o poskusih da se mir ohrani. Navadno ho tudi imeli božje ime na ustnah. Mislim, da se to ime brez škode lahko opusti, kadar gre za niorilne naskoke. (Posebno rado je vedno nosilo na ustnah božje ime v tej zvezi 41 Njegovo Veličanstvo" na Duniju). Kaj je na tem resnice v sedanji svetovni vojni? Premotrimo stvar točko za točko z zgodovinskega stališča. 34. julija. Petrrfgrad dobi vest in podrobnosti o ultimatumu Avstrije Srbiji. Sazanov, ruski zunanji minister, takoj prosi, naj se da Srbiji v tako važni stvari, več kot 4H ur časa za promislck, da bi se zabranile nedogledne posledice. Prosi tudi, naj se da velevlastem čiis, da bi proučile avstrijske zahteve in da bi same dali Srbiji potrebne, nasvete, če bi se dokazalo, da so avstrijske zahteve o-pravieene. Pravilno je pripomniti t ml i, da bi odklonitev te želje nasprotovala "pravim pravcatim podlagam mednarodnih oduoša-jev". (Ruska Zolta Knjiga, štv. 4.). Sazonov je bil pri tem popolnoma opravičen. Svetovni mir je bi na nje streljali, zakaj se je vrnilo samo devetdeset nepoškodovanih mož primorskega polka iz bitke in samo tristo mož sedem najstega ljubljanskega polka. Ali vas je še kaj kranjskih *'Joha-nov", ki mislite, da se borite za obstanek domovine T Če vas je, povejte, kdo ste, dokažite mi s uradnimi listinami, da nimam prav. Če pa držite s to hunsko Avstrijo, ki nas poganja po svetu, doma ostale pa kolje, potem vam kot Iškarijotom pljuvam v zobe!) t 35. julija. Srbija se nepričakovano, na nasvet Rusije, skoraj popolnoma uda avstrijskim zahtevam. Eno samo zahtevo napol odbije, pa še to je pripravljena predložiti laškemu mirovnemu sodišču v prev-darek in odločitev. (Angleška Bela Knjiga, st. 39.). Avstrija in Nemčija se ne drz-nita odgovarjati, da se Srbija ni udala. K večjem omalovažujeta srlrski odgovor, češ. da ni odkritosrčen. Anglija in Rusija sta že prej obljubili prisiliti Srbijo, naj se uda, kolikor mogoče in bi tudi pozneje čuvali, da Srbija izpolni obljube, kot se je to zgodilo za časa aneksijske krize. Nemško stališče je značilno za {»rusko politiko. Nemški tajnik za zunanje posle obljubi dati Avstriji migljaj, naj še Srbiji da daljši odlog, poleg pa značilno, prav po Bismarckovem načinu, pripomni, "da hoče dati Dunaj visel na tehtuici. Prosil je samo , . ' , , .. . . , J I lel gradil lekcijo in da hode vo za odlog, da bi se potem mogel mir obdržati in dati Avstriji zadostilo do zadnjega mogočega beliča. Istočasno je skoraj tudi angleški zunanji minister, Sir Edvard (jrey, svetoval nemškemu poslaništvu, naj skušajo štiri velevla-sti, Nemčija, Francija, Italija in Anglija skupno delovati na Dunaju in v Petrogradu, da se prepreči svetovni polom. (Angleška Bela Knjiga, st. 11). Nemčija naj samo namigne Avstriji, da zahteva )>ošteno spoštovanje do mnenja človeštva( a decent respect for the opinions of mankind) in navadna oblika, da se da dovolj časa ne samo Srbiji, ampak tudi drugim državam. Ruski vodja poslaništva na Dunaju. isti dan pripomne avstrijskemu ministrstvu, da (kar je opetovano trdil in obsojal tudi Sir Grey) je avstrijska nota tako zasnovana, da je srbska vlada ne more sprejeti (to ravno so avstrijski dipomati hoteli in priznali) in da je nenavadnega značaja (tona) Ln skrajna v zahtevah. Berchtold odgovori, da bo avstrijski poslanik zapustil Bel-grad, če ne bo sprejeta v celem obsegu 25. julija ob četrti uri popoldne (to se pravi, mi hočemo vojno na vsak način). (Angleška Bela Knjiga, st. 7). Avstrija se je pozneje toliko vdala, da je zagotovila, da ne bo po porazu Srbije zahtevala srbskega ozemlja, ni pa obljubila, da ne bo drugače Srbije uničila. Dne 25. julija pišejo dunajski listi, da Avstrija ne želi, da bi se Srbija udala. V Rimu dobi angle-Ski poslanik zanesljiva zagotovila, da se hoče Avstrija polastiti solunske Mesnice. (Angleška Bela Knjiga, st. 19. in 20.). Tu imamo zločinski namen Avstrije jasno označen v vsi svoji nagoti. Nemci na Dunsju in v Berlinu si hočeje osvojiti Balkan do Soluna. Zamorec se ne more nikdar več oprati. (Razumi sedaj moj kranjski Johan in tak avstro-turški - patriot kot je n. pr. A. B. v Milwaukee, zakaj je Nemčija že pred letom tako strastno pomnoževala svojo vojsko, zakaj je Avstrija ustanovila cigansko Albanijo, zakaj je dunajski Hun tako neusmiljeno kaznoval svoje 'Kranarje' pri 17. polku v Celovcu — spomladi. zakaj je prepovedal spomladi, davno pred sarajevskim umo-cselgoranje vojaštvu pod-▼ Ameriko, »kaj je za- zakaj je jaško nastopil, da srbska vlada ne bo mogla pogoltniti nekaterih avstrijskih zahtev." (Angleška Bela Knjiga, st. 11. in 18.). Ni pa še dokazano, da je Nemčija res dala Dunaju ta migljaj. V kolikor govore t Jej listine, je Berlin še sedaj dolžan ta nasvet. Besedilo ni nikjer objavljeno. Zakaj net Berchtold, ko se je pozneje zbal lastne sence, zgine z Dunaja v najbolj kritičnem trenutku. Ruskemu diplomatičnemu načelniku na Dunaju se 25. julija nato v dunajskem političnem uradu kategorično odbije prošnja za odlog! (Ruska Žolta Knjiga, st. 11. in 12.). Svet še nikdar ni videl grše di-plomatične surovosti, kot je bila avstrijska odklonitev malega odloga za nekaj ur, ko se je šlo za ohranitev svetovnega miru. Tako se šaliti z blaginjo narodov so znali od nekdaj samo na dunajskem in postdamskem dvoru. To je Habsburg od 13. veka dalje. Kot Burbonci se niso nikdar ničesar naučili, in se ne bodo. dokler jih srd narodov ne pomete iz svetovne zgodovine. Sir Grey zopet predloži Xem-čiji, naj Avstrija počaka z vojaškim naskokom (st. 25.). Nemec odgovori, da se Avstrija sedaj ne more ustaviti. To se pravi: Nemčija, tega ni svetovala in tega noče. "Nemčijo more voditi samo dolžnost do saveznika". To ravno je njena glavna zmota. Ce ima Avstrija prav ali' ne, mora se jo podpirati. Kaj jo briga, blaginja celega sveta? 36. julija. Rusija predlaga Avstriji še celo sedaj, naj se privatno pomenita, z namenom, da bi se nekatere točke note ublažile. Avstrija nato niti ne odgovori. Nemški poslanik v Parizu pravi, da Nemčiji ni mogoče poseči vmes. * Anglija nato predloži, naj se poslanci Francije, Italije in Nemčije v Londonu zbero h konferenci, da bi se ohranil mir. Nemčija odgovori, da ni mogoče prisiliti zaveznika pred evropsko sodišče v zadevi srbskega nesporazuma. (Angleška Bela Knjiga st. 46.). Spomnimo se, da. je prej že nemški poslanik v Londonu pripomnil Grey-u, da nekaterih točk v avstrijski noti Srbija skoraj ne more sprejeti. 8 tem je priznal, da so bile krivične. Naj končam ta umazani kos dunajske zgodovine. Meni se že gnjusi. Francoski poslanik v Berlinu predlaga, naj se začno pogajanja in naj se Avstrija in SMrija vzdr- izogibno, ker nista hoteli podaljšati odloga za odgovor na noto. 2. Nemčija bi bila lahko preprečila naskok z Dunaja — pa ni hotela. Najbrže, skoraj ni dvoma, je Avstrijo eelo podkurila k usodnemu koraku. 3. Anglija, Francija Italija in Rusija so do zadnjega odkrito skušale ohraniti mir in bile popustljive do skrajnosti v očigled avstrijskega brezumnega nastopa. 4 Avstrija je mobilizirala armado — na svete Ane dan so ljudi iz cerkva žandarji vlekli — dragi dan po ultimatumu. Rusija je imela isto pravico. To sme vsaka neodvisna država, samo, da ne prekorači sosedovih mej. 5. Nemčija je nenadoma napovedala vojno 'Rusiji, ko so se u-klonile vse druge države, eelo Avstrija. 88. julija. Ruski poslanik na Dunaju isto predlaga. Dunaj odkloni. Spopadi so se že začeli. "Srbi so začeli", — pravi Dunaj. Rusija obljubi Srbijo pomiriti in ustaviti. Dunajski pod tajni k na ta pameten nasvet samo obljubi stvar predložiti Berchtoldu. (Angleška Bela Knjiga, st. 55.). Isti dan zahteva nemški poslanik v Parizu, naj se nihče drugi v spor ne vmešava. Istočasno pa zatrdi nemški kancelar v Londonu, da je začel posredovati na Dunaju. Kaka nasprotstva! Avstrija v ulogi zločinskega pomagača — odvrne (pravi sar-donično nemška Bela Knjiga), da je posredovanje Nemčije prej no, ker so se sovražnosti že začele. Naj navedem samo še vrstice iz angleške Bele Knjige st. 62. — odgovor Berehtolda angleškemu poslaniku, da se ne more dalje razgovarjati na podlagi srbskega odgovora; da se bo danes (28. julija) vojna napovedala, da je do-'broznani miroljubni značaj cesarja (zares cesarja, ki je tolikokrat napovedal vojne, od 18. pa do svojega 84 leta. To naj vrjamejo stare babnice!) porok, da je voj na pravična in neizogibna. Evropa mora sprejeti Berchtol dove nazore o pravičnosti take vojne. Ruska še ne obupa. Še isti dan predlaga evropsko konferenco Berchtold odločno odkloni. (Ruska Žolta Knjiga, st. 45.). Nemčija sili, naj se Rusija ne vmešava (samo ona se sme). Mobilizacije. Vladarji posežejo vmes. Kaiser ki se je bil tako lepo ravno pravem času podal na počitnice, se hitro vrne. Začne brzojavljati na vse strani. Trdi, da miroljubno upliva na Dunaju. Seveda, besedila tega up) ivanja nimamo. Nemška vlada sama prizna, da ji Kaiser meša štreno. Zato se s tem duševnim velikanom ne bomo dalje pečali. Kdor hoče, naj čita njegove Willie in Nickie br-zojave. Avstrija noče dati pogojev za neodvisnost Srbije. (Angleška Be la Knjiga, st. 82.) razkriva skrite namene Avstrije sodelovati turškim prebivalstvom v Solunu (pod gorsko vlado, mind you!), ki je baje nezadovoljno z grško vlado. Namen Avstrije naskočiti eeli Balkan je jasen. Ali so morebiti res na Dunaju izkuhali sara jevsko zaroto kot so Friedjungo-vo zagrebško veleizdajsko afero? Rusija in sploh vse države, mo bilizirajo. Rusija naravnost trdi, da to dela samo zoper Avstrijo. Ruska ponudi vstaviti mobilizacijo, če Avstrija izloči žaljive točke iz srbske note. (Ruska Žolta Knjiga, st. 60.). Angleški kralj pripomni Kaiser ju, naj zastavi svoj upliv na Dunaju v prilog tega nasveta. 1. avgusta se Avstrija prvikrat ukloni ruski želji, da je pripravljena se razgovarjati o pogojih note, kar naj se obravnava v Londonu. Nemcem v Berlinu pa je to preveč, boje se, da ne bo vojne. Tedaj že pošlje nemirni Kaiser svoj ultimatum v Petrograd, da mora Rusija demobilizirati armado v 12 urah. Rusija nato seveda ne govori. Sir Grey stori zadnji brezupni korak in prosi Berlin, naj nastopi na Dunaju, če bi ne bilo mogoče štirim velevlastem ponuditi Avstriji popolno zadoščenje, če ona ne bi motila srbske neodvisnosti in celokupnosti srbske zemlje. Ali Kaiser je bil skočil za predaleč. Neramno in oholo, kot bi mikastil kakega pobiča, je zahteval od Rusije, naj demobilizira. Rusija je imela in ima vsak čas kot suverena država, pravico mobilizirati svojo vojsko. Mobilizacija še ni vojska, je samo priprava za nevarnost. Avstrija je pripravljala zoper Rusijo, isto pravico je imela Rusija. Zahteva nemškega cesarja nima para v zgodovini. Potsdamska bojna stranka, praski junkerji, so šli predaleč. To pa so tndi hoteli. Kaiser je bil "izpustil bojne pse" (the dogs of war). Najvišje sodišče ne more drugače, kot izreči odlok, katerega tu predlagam: 1. V času največjega miru sta : Avstrija in Nemčija zarot ili vsiliti svojo vol jo Srbiji in kaliti evropsko ravnotežje. Zdi ee Poslavljam se od dobrodušnih čitateljev. Pisal sem najbolj rezke stavke v zgodovini slovenskega časnikarstva. Ponosen sem na nje, ne preklicu jem ničesar, žal mi je, da je naš jezik premehak, da bi mogel izroči vso pikrost, ki jo občuti moja duša pri tem predmetu. Jaz poznam samo svoj slovenski in slovanski »narod v tej zadevi. Upam, da sem v malem obsegu igral isto ulogo, kot jo je igral Nemec Busch, ko. je izdal življenjepis Bismarcka. Upam, da sem pred obličjem slovenskega narodiča, izmučenega in križanega, zabil zadnji že belj v krsto mačehe, volka Avstrije. Avstrije v resnici ni več. Božji mlini melje jo počasi, pa grozovito drobuo. Avstrijske armade so samo še drobtine. Nemčija ne more ne naprej, ne sme nazaj. Dve želji Še imam. Korakati z zavezniki zmagoslavno v Berlin. Iu---videti Slovence pod slovansko vlado. Slovencev nas je na svetu 190 milijonov. Mogočnejšega naroda ga ni po številu. "Eine Welt von Teufeln" (da rabim nemške bahave besede, u-kradene Lutru), celi svet hudičev nas ne bo pometel s površja zemlje! Slovan hoče živeti! Ostanki slovenskega narodiča: Naš je vstajenja dan. Nemški listi o ruski ansadi. Neki nemški artilerijski stotnik, ki se je bojeval v vzhodni Prusiji in v neštevilnih bojih na Ruskem Poljskem proti Rusom, je napisal v listu "Koelnische Volkszeitung" zanimive stvari o ruski armadi. Iz tega članka raz-vidimo, da ima avstrijska armada opravka z zelo nevarnim in spretnim sovražnikom in da je avstrijska armada občudovanja vredna, da drži Ruse tako krepko nazaj. Stotnik piše: Vrednost ruskega vojaka se ne sme meriti po posameznih oddelkih, zlasti ne po kozakih. ki se smejo po pravici šteti med manjvreden vojaški element O ruskem vojaku, o njegovi o-pravi in o njegovi vrednosti v boju, sploh o ruskem vojnem mate-rijalu so razširjeni čisto zmotni pojmi in nazori. Nazori, po kate rih bi človek mislil, da je vojska proti Rusiji samo kak vojaški iz-prehod! Ruski vojaki so skozi in skozi zdravi, močno zrasčeni in dobro rejeni ljudj .Torbe ujetih in mrtvih Rusov so bile vedno polne živil; na zaplenjenih vozovih smo redno našli ve žakljev z opraže-nim kruhom in zaboje z mesnimi konzervami. Ce nekateri listi govore o slabo rejenih, izstradanih ruskih vojakih, je to tako razumeti, da nekateri ruski ujetniki govore, da ne morejo vsled lakote več zdržati. Deloma so to samo izgovori, deloma se pa gre za take vojake, ki so se izgubili od svojih čet in so tako tavali več dni jpo gozdu, dokler jih ni glad prisilil, da so prišli t kako vas po kruh in se ndali. Obleka ruskih vojakov ujetnikov in mrličev ne kaže nofbene po-manjkljivosta. Najvažnejši kos za infantensta, obuvalo, je zelo čedno, brez graje in tako dobro, da so se nemške kompanije po bitki pri Mazurskih jezerih z zaplenjenimi ruskimi škornji imenitno preskrbele, da jso imele čisto novo obuvalo. Dobili smo pač ruske ujetnike, ki so imeli pod težko je Rus mraza bolj vajen kot dru gi vojaki, in da je bilo v tistem času še poletno vreme. Municije imajo tudi veliko na razpolago. V zavzetih postojankah samo vedno našli polno municije. Isto smo našli na zaplenjenih ruskih vozovih, ki so vozili munieijo za artilerijo in infante-rijo. Zlasti pa moram poudarjati, da imajo Rusi naravnost izborno sanitetno opremo in sanitetni ma terijal. Kar se tiče vojaških spretnosti Rusa, je to nasprotnik, ki ga je treba vpoštevati. V obrambi je ruski vojak trdovraten in vztrajen. Samo en slučaj! Neki obrambni'jarek, zaseden z Rusi, je trpel pod ognjem naše težke arti-lerije. Naša artilerija je tako dobro zadevala, da so padali streli naravnost v jarke, da so letele lesene deske in kosi, ki so služili za pod, v zrak. Kdor noče biti pri takem peklu na zemlji ubit, mo ra hitro jarek zapustiti, tako pravi vojaško načelo. Ko je pa prišla naša infanterija bližje k jar ku, se naenkrat naskočili našo bojno črto. Niso se torej zbali pe klenskega ognja artilerije in so v jarkih — zdržali. Dvomim, da bi kaj takega živci francoskega vojaka prenesli. Zlasti dobro zna Ras ozemlje svojemu namenu primerno izko ristiti in izrabiti. Naprave, s ka terimi se krije, so mojstrsko na pravi jene in so našim vojakom marsikako težko uro napravile Svoje dobre lastnosti pokaže Rus zlasti na begu. Po bitki pri Maznrskih jezerih so se izprva tako umikali, da služi njihovo u raikanje lahko kot šolski zgled Ce so končno morali v neredu be žati, je to pripisovati drugim vzrokom, ki ne spadajo semkaj So pa seveda med njimi tudi strahopetniki in bojazljtvci. To so prvič koza ki, ki zares ne kaže jo prav posebnega poguma. Dru gič so to Poljaki in Judje, ki se sploh nočejo proti nam bojevati Deloma so pa med njimi tudi ta ki, ki sploh ne vedo, čemu so šl v vojsko. Bojujejo se, ker je ta ko ukazano. Imamo take ujetni ke, ki so bili po tedne, da, po me sece na potu, ki so šli brez slove so od žene in otrok, ki sploh niso vedeli, da gredo na vojno. V nasprotju s temi sem pa v del čete, ki se kljub naši premoči niso dale ujeti in so postojanke ki so bile očividno izgubljene, veliko hrabrostjo in zaničeva njem smrti, ki je občudovanja vredno, branile. Artilerija Rusov je dobra. O zemlje zna izrabiti tako spretno da je njihove baterije težko, tež ko najti. Zlasti težijo za tem. da nasprotnika vzamejo med križem ogenj. Opazovalne straže imajo daleč spredaj na drevesih ali pa na kra jih, okoder se ozemlje lahko pre gleda. Na vsako premikanje na sprotnika naperijo hud, precizen ogenj granat in šrapnelov. V obče se mora reči, da je ru ski infanterist hraber vojak vztrajen v ognju in da smrt prezira. Tak je, doker ima sovražnika samo pred seboj; če mu pa nasprotnik njegov hrbet ogroža, te lastnosti deloma izgubi. Artilerija je preskrbljena z dobrim strelivom in uporablja strelivo naravnost izborno. Ce je pa učinek in vpliv ruske infanterije in artilerije v primeri z množino izstreljene municije klujb temu majhen, je to pripisovati vzrokom, ki je bolje, da se med vojno o njih ne govori, da ruski sovražnik iz tega kapitala ne kuje in ne izvaja posledic, ki bi bile našim armadam nevarne. Z eno besedo: Rusi so sovražnik, ki se ne sme podcenjevati. Povzeli smo nekaj stvari iz tega člaka vodilnega lista Nemčije, da vidijo naši bralci, da vojska z Rusi ni igrača, kakor si nekateri predstavljajo, ki mislijo, da bo avstrijska armada z Rusom v kratkem času gotova. Avstrijski vojaki imajo težko nalogo in le taka armada, kakor je avstrijska, more biti kos taki orjaški nalogi, ki jo je pod vzela. FZa smeh in kratek čas. ® ik-..... ORANG UTANG. — Ti, stara, zdi so mi, da bom tudi jaz moral na vojno. (V se furek vojskuje, zakaj bi se mi ne! V ZADREGI. ■mm Božični "Kaj ste pa vi, mamica, dali v dar svojemu gospodu za božične praznike, ako smem vprašati?" vpraša trgovka postarno gospo. "Eh, nekaj jako primernega! Moj mož je ves zaljubljen v cigare, katerih nakupi vsak dan po več, — in jaz, ki eem dobra gospodinja, jemala sem mn skrivaj dan za dnevom po eno ter jih skrbno spravljala. Tako se jih je nabralo sto in te sest lepo pove- Letovišnik: — Vi ste nas pa dobro potegnili. Kolikor nesejo oči je sama puščava. Ali je mogoče tistih pet krivih dreves oni gozd. o katerem ste mi pripovedovali? — Da, to je gozd. samo škoda, da j«* malo preredko zasajen. Pozor Slovenci! Proda se stara, Slovencem in drugim narodom dobro znana Gostilna (Saloon). Namenil sem pričeti drugo trgovino, zato prodam gostilno za nizko ceno. IJprašajte ali pišite na: ANTON JUSTIN, Box 736, Rock Springs, Wyo. rKRACKGRJEV' BR1NJEVEG je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznin. "KRACKERJEV,,fbrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a!i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SUVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. mm toftio izrrki}«{o Prva Slovenska vele trgovina. The Ohio Brandy Distilling Go. cite*, sr. cunt avl, Cleveland, p. GLAS NAHODA, 10. DECEMBRA, dm 24. janoarj* 1901 ▼ državi S«M v ELY, MINNESOTA. •lath vumnnj S07 Ckerry Way or boa 17 fndMdnilEi V. X dock, Pa. Podpredsednik t ALOI« BALANT, 113 Iterlinj fcerton, O. Slami tajnik: GEO. II BROZTCH, Bo* 424, Ely, Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. SanjMuki LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Col* VMQVWI ZDKAVNXX: Pi MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago «4., SToUet, 1% MADZ0ENU3: KUB ZUNICH, 421—7tk St., Calumet, Midi. PETER 6PEHAR, 422 N. 4th St, Kansaa City, JOHN VOORICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR21&NIK, Box 133, Sordine, Pa. 1 " V' POROTHIZ1: rRAN JUSTTN, 1708 E. f8th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springy Wyi, OREQOB PORENTA, Box 701, Black Diamond, Vuk. POMOŽNI ODBOR: 70ZEF MERTEE, od druitva Štr. 1., Ely, Winfl. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva Stv. 2., Ely, »nm JOHN KOVACIi, Bo* 365, od društva štv. 114., Ely, Mina. V«i dopis: tikajoči se uradnih zadev kakor tndi denarne poli l jat ve naj m pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, ti« pritolbc pa na predaednika porotnega odbora. Na oacbna ali neuradna p Lama od strani Članov M SeBode »atralo. KMtveno glasilo* "OLAS NAEODX", Vioga Kavkaza v svetovni vojni. h i i na jo ugodnih obrambnih pozicij. < V hi st- vršili v teh pokrajinah boji, hi bil položaj Rusov tudi v drugem pogledu otežko- Po članku cha jiosnaim nja. Ne glet n j a turških o t"en. Največje preglavice l»i jim doeenta dr. Rohrba- delalo prebivalstvo, — Tatari, ki •mo ta le razmotriva- stoji pod vplivom nekaterih ple-le na možnost izkrca- menitašev, veleposestnikov, tako-čet v kavkaških po- Uvanih kanov in begov. Tatari so prihajajo oh rusko-tur- j Zflo divji in nasilni. Boji Rusov proti veliki turški sili bi bili tu zelo težavni. Vzemimo, da bodo Turki začeli kdaj prodirati preko Bajazida. Igvdrja in Coia. potem bi bilo položaj sicer v Kavkazu presojati tako-le: lzlamski Tatari bi podpirali invazijo od Kri van a do Ba-kuja. Baku bi hoteli Rusi držati za vsako ceno. Oh srednjem in krajinah ški meji razne dohodne ceste, za vojsko v poatev. Najbolj prikladna je najbolj zapadna pot, ki jo pa zapira ruska trdnjava Kars. Kar« leži v pokrajini, ki jo je morala Turčija na berolinskem kongresu leta 1K78 definitivno ml stopi t i Rusiji. Turški napa«! na Kars je že zato malo verjeten, ker bi ga ne bilo mogoče izvršiti brez težke Druga |K>t vod oblegovalne artilerije. zgornjem toku Araksesa in v go-m Turke ugodnej- rab žive Armenci, v Transkavka- J« direktno do ziji nekaj preko milijona. Stali-Karsu. Zato šče Armencev 1k> zrlo težavno. l, če. tudi ne vo lezniee, kakor j i ta pot tudi ni zaprta od per- Rusom nasproti nimajo simpatij, am ntuih ruskih utrdb. Oil Tra- r nobenega pravega zaupanja, nastani velika trgov- sprotno pa obstoja med Armenci esta preko Krzeru- j in Tatari smrtno sovraštvo. Tretje in Bajazida v Te- pleme so Cruzini-Gtorgijci, po Pri Bajazidu se od-j pretežni večini grško-pravoslavni V(Ml o ina Ar Kar v P, pot, edin rata di proti severu, ne-1 kristjani, kljub temu sovražniki ^ihodnjem vznožju Rusov in Armencev, vendar pri-kraju Igdvru, ki jazni Tataroin. (imzini so imeli tleh. Od Igadvra v XYTIII. in začetkom XIX. sto-oda do staroslavne-j ljetja svoje kraljestvo. Al Zadnji ilzin, sedeža!car Irakli XII. je svoje kralje-eerkve. Sa- stvo v oporoki daroval ruskemu od železnice carju Pavlu I. •Ksandropol in 1 Politično - vojaško središče UJSI P trdnem mo-biti v nobe- bi se dala prav hitro Prelaz med Bajazidont tu ima več dobrih ob- ške meje do Tilisa so zahodno preko železnice iz Erivana in . B.i«inn»ir,M m rouucno - vojasKo sredisee lu in proti vzho- Transkavkazije je namestnikov mejo. Med Iga- sedež, staro gruzinsko glavno me-»stanom je prekora- sto Tiflis ob Kuri. Dohodi s tur- kses na le more l/.ialiia ovira. Rusi I Aleksamiropola, vzhodno od Eri-pripravili eesto iz Ivana proti Semenovki mimo jeze-» Bajazida in dojra (iokča in od tam preko važne-za prevažanje to-(gu križišča Delišau v Akstafo ob cesta od razpadla, (železnici Tiflis-Baku. Tu bi bilo treba silnih čet. Če nimajo Rusi najmanj večjega dela svojih kavkaških čet, se bodo razen v Kar-su in na nekaterih diugih utrjenih točkah, le težko upirali turškim četam, predno ne bodo te v dolino Kure zahodno m visoka planota, daleč pre- ali vzhodno od Tiflisa. Tiflisa Ru-Krivana popolnoma odprta. si najbrž« ne bodo prepustili, ker >ro posi ljena in bogata je ta bi izgubili na ugledu. Mogoče pa 1' U. I a rel > leta 18 rzeruma :adirja t j v. Sicer mdar pa »praviti, i I trail ir j ram bn i h točk, ki jih pa je z lahkoto obiti. Zato prelaza ni mogoče držati brez silnih čet. Onstran meje leži prostrana ravnina A rak-1 prodrle ko Do pokrajina dobro opiral išče za veliko armado. Tretja pot gre skozi perjzijsko ozemlje. <*e je res, da sta Turčija in Perzija sklenili zvezo, bi mogli Turki uporabiti to pot. Cesta iz Bazazida v Te-bris gre preko iransko-armenskih mejnih gor v pokrajini Maku ter *e spušča od tam do važnega kraja Choi, ki leži, kakor Tebris in Trmija v perzijski severozahodnji proviciji Azrbejčan, kjer stanujejo Turki. Tudi v sosednjih delih ruakih kavkaških pokrajin, live Turki, ki jih imenujejo Ta-tare. Kaka 2 milijona jih je. Ce pride do tega, da bosta nastopili Turčija in Perzija skupno, bi bilo prvo »pirališče Choi. Od Choia do Džulfe, ruske mejne postaje proti Perziji ob Araksesh je dva dni hoda. Do Diulfe je speljana transkavkaška žel do Erm ških mohamedancev Šamila. V teh pokrajinah žive še danes Rusom sovražni muzlimani. Zelo mnogo skrbi bi delalo Rusom tudi preskrbljevanje Bakuja z vodo. Mesto ima nad 100,000 prebivalcev, pa samo en studenec, ki daje vode za 10,000 ljudi. Ostalo vodo morajo destilirati z morske vode v velikih kondenzatorjih. V celoti je zelo nevrjetno, da bi šla turška invazija preko Transkavkaza. Samo Daghestau bi prišel še v postov. Severno od Kavkaza je čisto ruska zemlja, široka rodovitna ravnina, dobro naseljena. Pa tudi za okupacijo Transkavkazije bi bilo treba močT nh čet iu mnogo vojaške spretnosti. Brez sodelovanja Rusom sovražnega prebivalstva bi bilo prodiranje komaj mogoče. je tudi, da se ozirajo Turki bolj na Baku. Baku tvori s svojimi petrolejskimi vrelci eno najvažnejših središč ruskega državnega in gospodarskega življenja. Ce pade Baku, so tudi vse južno-ru-ske železnice brez vrednosti. Petrolej nadomestuje v Rusiji pogosto jiremog tudi na železnicah. Greben Kavkaza tvori mejo proti Transkavkaziji. Malo potov je preko gorovja. Na vzhodnji strani ob Črnem morju ni zveze. Cesti sta dve: gruzinska cesta iz Tiflisa v Vladikavkaz in bolj proti zapadu cesta iz Kutaisa v Ala-gir. Odkar gre železnica iz Vladikavkaz v Baku, je promet na teh cestah več ali manj ustavljen. Med želfi?m|£o v Baku in glavnim gorovjem se. dviga Daghestan, oni del Kavkaza, ki se je Rusom najdelj upiral. Tu leži Gunib, zad nje pribežališče Indijske čete. O indijski vojski poroča 'Daily Record' te-le podrobnosti: "Gurkhama" se imenujejo prebivalci svobodne države Nepal v Vzhodnji Himalaji. To pleme je bolj ali manj pomešano z drugimi narodi. Ljudje so male, čokate postave. Vero imajo isto kakor Indijci, nimajo pa predsodkov o kastah, v katere se dele Indijci, prebivajoči po nižavah. Nepalci tvoru jo 10 polkov, vspk polk ima dva bataljona, 20.000 mož. Oho-roženi so s puškami in bajoneti. Polt-g tega še nosijo narodno o-rožje, kratek, zakrivljen nož, ki ga imenujejo "kukri". Držaj tega noža je dolg več kakor en decimeter. Na slavnosti, ki jo ime-nujejo "dassehra" in ki jo slave vsako leto enkrat, žrtvujejo tolstega vola. kateremu odsekajo glavo z enim zamahom tega noža. Guikhamo je flegmatienega značaja. vedno srečen in zadovoljen. V dol ini bodi zelo hitro. V napadanju ni tako spreten kakor drugi narodi indijski, zato pa je odločen in hraber kakor škotski gorjanec, s katerim se ga edino da primerjati med britskimi borci. Gurkhama se ne boji evropske zime, ker je kot rojen planinec navajen tako na zimo, kakor na vročino. "Patani" se naziva jo neodvisna plemena, ki stanujejo med Afganistanom in severozapadno mejo Indije. Ti narodi so silno bojeviti. Glavna njihova zabava je medsebojno bojevanje, ker je krvna osveta pri njih še vedno v cvetju. Patani so visoke rasti, svetle barve, imajo modre oči in plave lase, ki jih ali brijejo ali pa docela strižejo. Tipa so istega kakor Arabci iu Semiti. Sami pravijo, da so sinovi Izraelovi in da izvirajo od Saula, prvega izraelskega kralja. "Patan" je fanatičen mohamedanec. ki veruje, da mu smrt na bojišču odpira vrata Mohamedovca raja. Patan se ne da tako lahko disciplinirati za regularnega vojaka kakor "Gurkhama", a je izlioren v streljanju in napadanju in vzdrži največje napore. "Sikhi" žive v južnem in jugo-vztočnem Pendžabu, Vseh je o-krog tri milijone. Vera tega naroda je podobna religiji Hindo-sov. Sin sikhskih staršev ni po rojstvu Sikh, ampak se ga še le tekom let uvede u sikhsko vero. Kadar dečka tega plemena sprej-mo v sekto Sikh, dodajo njegovemu imenu besedo "singh", kar pomeni lev. Noben Sikh si nikdar ne striže las, marveč jih nosi, spletene v kito pod turbanom. Tudi brado splete s trakom in jo pritrdi ob vratu. Sikh je izboren telovadec in da mnogo na negovanje telesa. Glede jedi je zelo skromen v svojih zahtevah: je vse razen — govedine, ki mu je strogo prepovedana. Vera mu tudi ne dovoljuje kadenja, zato pa tem raje pije. Oklopnl vlaki. Vse železniške stotnije, določene za operaeije y sovražni deželi, razpolagajo z avtomobili, ki pa niso vedno na mestu, ker so predpogoj za avtomobilske vožnje Ca-bre ceste in ker vozečih se ne ščitijo pred kroglami. Izboren pripomoček za poizvedovalne vožnje pa so oklopni vlaki. Lokomotiva in vozovi imajo plašče iz jeklenih plošč, ki varujejo vojake pred kroglami iz pušk in strojnih pušk. Posadka penote in oddelkov s trojnimi puškami daje vlakom tudi vrednost za boj ter omogočijo vlakom vožnjo daleč v sovražno ozemlje, mnogo delj, kakor morejo priti avtomobili. Pa tudi za nadomeščanje inuni-eije in za dovažanje živil so o-klopni vlaki na mestu tam, kjer zaradi nesigurnosti dežele kolone niso priporočljive. To se je v zadnjem času večkrat zgodilo pri oddaljenejših konjeniških divizijah. Oklopne vlake p«, uporabljajo tudi za zvezft med posameznimi oddelki Da pridejo ti vlaki lahko tudi v o^asne situacije, dokazuje to-le pripovedovanje : Neki oklopni vlak je dobil nalogo, da adpelje naprej muiiici-jo in živila skozi pokrajino, kjer je stala sovražna trdnjava, ki so jo glasom poročil sovražniki izpraznili. Vlak se je odpeljal nekako Ob 2. popoldne ter je dospel po štiriurni vožnji v bližino trdnjave. Dva kilometra od nje je bil tir razdejan. Žal so to opazili v mraku šele prepozno. Na eni strani je manjkal kakih 70 cm dolg del. Lokomotiva je prišla še čez, prvi voz pa je skočil s tira. Ko se je vlak ustavil, so se zasvetili v bližnjih hišah svetlobni signali in naenkrat je začelo prebivalstvo streljati. Par minut nato so začeli streljati tudi iz utrdbe s težkimi topovi. Šlo je najprej popraviti tir in v sovražnem ognju in postaviti vlak zopet na tir. Posadka vlada pa se je morala ves čas tudi boriti s strelja-jočim prebivalstvom. Še vedno je upal vlakovodja, da bo izvršil svojč nalogo; ko pa so se približali od spredaj strelci vlaku, se je moral z vlakom, iz katerega so neprestano streljali, umakniti. Ce tudi ni mogel izvršiti svoje naloge, je vendar nepobitno dokazano d- je bila utrdba še v1 sovražnih rokah. 1914. 7 m I Arras, mesto preprog. Trdnjava Arras se v sedanjih boji večkrat imenuje,. Mesto nosi po starem galijskem rodu Atre-badov. Gospodarje je mesto večkrat menjalo: flandernsk grofi, Burgundci, Hab^buržani in fran-ciski kralji so mu gospodarili. Ljudevit XI. je mesto osvojil in stare prebivalce razgnal, naselil nove rodbine in celo mestu ime izpremenil. Svetovni sloves so dobile v Arrasu izdelavane preproge, ki so osobito slovele v 14. in v 15. stoletju; a že v rimskih časih so plašči izdelani v Neme-tacumu sloveli. Tudi zdaj je Arras važno industrijsko mesto, v katerem je več sladkornih in oljnatih tvornic; izdeluje ae tndi Raznoterosti. Kakega mišljenja je Henrik Sien-kiewici;? Znameniti poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz je lo vojne živel na svojem posestvu na Ruskem-Poljskem, čim pa se je začela vojna, se je umaknil na Dunaj in živi sedaj v Avstriji. Od tedaj je bila njegova oseba večkrat predmet posebne pozornosti časopisja in naravno je, da se je časopisje posebno zanimalo, če je Sienkiewicz s svojimi simpatijami na strani Avstrije in Nemčije, ali na strani Rusije. Splošna sodim je bila, da je Sienkiewicz vnet prijatelj Avstrije iif da je prav zaraditega prišel na Dunaj. Sedaj pa se je v "Tagespošti" o-glasil anonimen dopisnik, ki tega ne vrjame. Sklicuje se na to, da politični voditelji Poljakov na Ruskem nič ne store proti Rusiji, da proglašajo za sovražnike Poljakov tiste, ki s prostovoljnimi organizacijami [podpirajo avstrijsko armado in se postavljajo na stališče, da bi zmaga fran-c osko- rusk o - anglešk e koalicije združila vse poljske dežele in jim odprla pot na Baltiško morje, do-čim bi nemsko-avstrijska zmaga povzročila novo razdelitev poljskih dežel po željah Prusije. — Temu nasproti je treba opomniti, da je bil Henrik Sienkiewicz vedno prijatelj Avstrije ter hvaležno priznaval, kako veliko je storila za Poljstvo na G iliškem, med tem ko se je večkrat oglasil proti postopanju pruske vlade napram Poljakom na Poznanjskem. Iz tega se pa seveda še ne da sklepati, kako stališče zavzema glede sedanje vojne. Kdaj so bile nrve bombe iraaj V današnjih vojnah igrajo bombe in šrapneli vseh vrat velikansko vlogo in so naravnost odločilne za izid vsake -bitke. Marsikdo se je že vprašal, kdaj ao bile bombe iznajdene. Zgodilo" se je to že 1. 1590. Takrat je kralj Henrik V. oblegal Pariz, a oble-ganeem je kmAlm zmanjkalo mu-Začeli so xfeirati po mestu nil i svinčeno krogi jo. To krogi jo so najprej razgreli na ognju in jo :potem izstrelili. Naučili so se kmalu razgreti krogljo tako, da| se je, izstreljena, razletela ravno takrat, ko je priletela med sovražnike. Zagonetna smrt poljske plemki-nje. Iz Prage se poroča: Pred ča-so m je dospela v Prago 18-letua Helena pl. Šiecinska in bila (prijazno sprejeta u družini knjigarnarja Hovorke. Bila je ranjena na nogi in sploh v žalostnem stanju. Pri sebi je imela samo 1 krono. 15. oktobra je napisala več pisem in jih sama nesla na pošto. Ko se je vrnila, je tožila o bolečinah v želodcu. Poklicali so zdravnika, in ker se je njeno stanje poslabšalo, so jo prepeljali na kliniko prof. Homererja v bolnišnico. Tu je po znaki zastrup-ljenja umrla. Svoji strežnici je pred smrtjo povedala, da jo je oni dan na poti na pošto srečala sestra njenega varuha odvetnika dr. Malczyka, jo povabila v slaščičarno in ji ondi iz ozadja prinesla raznega peciva. Ko je Sie-cinska pecivo pokosila, se ji je zdelo, da diši po žveplu, vendar ga je nekaj použila. Odvetnikova sestra je medtem izginila. Ker je pl. Sieinska že preje pripovedovala, da je po smrti njenih staršev zaporedoma umrlo šest njenih bratov, tako da je ostal le še en brat in ona, ter je sumila varuha dr. Malczyka, da bi se rail ypolastil njunega premoženja ter zato tudi njej in zadnjemu bratu streže po življenju, se je uvedla stroga preiskava. Truplo umrle Siecinske so prepeljali v patolo-gični zavod v svrho raztelesenja. i Na bojišču sta se stara sovražnika sprijaznila. Neki dunajski list prinaša poročilo z bojišča, kako sta se tam dva stara in strastna sovražnika sprijaznila. Oba sta služila pri koroškem pešpolku št. 7. Bila sta imovita posestnika iz velikovške okolice. Celih šest let je vladalo med njima smrtno sovraštvo. K<5 se je leta 1907 Miha B. ženil, si je vzel za ženo mladenko, katero je tudi njegov sosed Janez Kr. snubil. Od tega dne sta prejšnja prijatelja postala nepoboljšljiva sovražnika. Kljubovala sta neprestano in sicer s tako strastjo, da sta že kar podivjala. Sedaj je sedel Miha v ječi in plačeval velikanske stroške, pa zopet njegov nasprotnik Janez. Vse poskusu je drugih sosedov in župnika, spraviti silna nasprotnika, so bile brezuspešne. Letos sta bila oba poklicana pod orožje, in sicer sta bila uvrščena v stotniji, ki sta bili vedno druga pri drugi na bojišču. Dne 8. oktobra sta bili obe stotniji pred Przemyslom. Na mestu, kjer je bila postavlejna ta četa, je bil boj posebno srdit. Devetkrat sta že bili oibe stotniji poslani proti nekemu hribu, a vedno ste morali zopet nazaj. Kočuo so naši junaki zavzeli dotični hrib. Storila se je noč. V nočni temi se je na vsak korak slišalo jadikovanje, vzdihovanje in stokanje ubogih ranjencev; mnogi so se že borili s smrtjo. Noč je bila zelo hladna. Tam pri potoku v ozki dolinici med dvema gričema sta pri nekem grmu ležala dva ranjenca. Prvi je ležal vznak, z glavo obrnjen proti vodi. Revež je bil v mučnem položaju. Imel je odstreljeno desno roko pri rami. Težko je sopel in polslišno klical na pomoč. Truplo je lezlo vedno bolj proti vodotoku. Vsak hip bi lahko utonil, ako ne pride skoro pomoč. Njegov tovariš pa je ležal na travniku zunaj potoka. Imel je zevajo-čo rano na prsih ter zdrobljeno levo nogo pod kolenom. Ta je bil tako močne narave, da je glasneje klical na pomoč. Ko je slišal milo, a vedno boli j pojemajoče vzdihovanje ranjenca v strugi, je napel zadnje sile in se je spravil toliko k potoku, da je prijel z roko tovariša za nogo. Ranjenec v potoku se je v tem hipu toliko zavedel, da je pomoč blizu in se je napenjal in trudil, da je končno vendar splezal na travnik. Polslišno je vzkliknil: 'Hvala ti, tovariš mili! Bog ti stotero povrni'! Nato je padel v nezavest. Kmalu nato ss se približali vojaki sanitetnega oddelka. Skrbno so bvezali oba težko ranjena vojaka. Pri motni svetlobi vojaške leščerbe sta ranjenca, ko sta se zavedla, pogledala drug drugega. In spoznala sta se: bila sta sovražna soseda. Oni, ki je ležal t poteku, je bil Miha, dragi pa Ja- Naslednji dan sta ležala v dve uri od bojne črte odaljeni začasni bolnišnici drug poleg dmge-ga. Miha je večkrat bil onesveš-čen. Tretji dan je prišel vojaški duhovnik k njima in ju spovedal. Spravila sta se z Bogom ter se tudi med seboj — sprijaznila. Podala sta si roko v spravo. Miha četrti dan umrl vsled izgube krvi in ker se je k rani napravil prisad. Janezu pa so odrezali le-o nogo nad kolenom. Sedaj leži neki dunajski bolnišnici, kjer e pripovedoval o svoji in svoje-soseda usodi dunajskemu časnikarju. Odslej se ne bosta več sovra-ila... -- ■ "Mj Dva vojaka izvršila šestkratni umor. Dne :10. majnika je bila ople-njer.a gostilna Marka Fussa v Pikulicah pri Przemvslu. Gostilničar Fuss, njegova žena. trije ■■■■esnHiMHi otroci in dekla so bili umorjeni, živ je ostal le desetletni Mojzes Fuss. Preiskava je doguala. da sta izvršila roparske umore arti-lerista Vazil Karezar in Vazilij Rybczak. Med obleganjem Prze-mvsla je vojno sodišče obsodilo morilca na smrt. Ponarejevalci surovega masla. Nekega Fred. Oetgena in tri druge se dolži sleparij, z oleo-margarinorn v znesku .$1,000.000. Vse štiri se je privedlo včeraj pred zveznega komisarja Hough-tona. Oetgena, ki je glavni lastnik velikega podjetja, se je stavilo pod $15.000 varščine, ostale tri pa pod $10,000. Tvrdka je izdelovala ponarejeno surovo maslo ter prodajala pekarnam, hotelom in manjšim prodajalnam. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-&TVO NE UREDNIŠTVO CENIK KNJIG, katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: DuSna pa5a Du&ita pLL^LL v uanje ▼ Ključ- nebeških vrat —.80 fl.oli —.60 Marija v&rhinja. elegantno Texa.no $1.20 Otroška pobožnost " —.25 Rajski Glasovi —.40 Skrbi za Du&o elegantno vezano s zapono $1.40 Skrbi za. Duio v alonovo koat vezano $1.20 Sv. Ura elegantno vezano $120 Vrtec nebedki —.40 POUČNE KNJIGI: Abecednik nemSkl Abecednik slovenski Ahnov nemško-angleSkl tolmaC Angl. slov. in slov. angl. slovar Domači zdravnik Domači iivinozdravalk Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Novi domovinski zakoa Pesmarica, nagrobni«* Poljedelstvo • Popolni nauk o čebelarstva Prva nemška vadnica Ročni slovensko-nemški slovar SchSmpffov nemško-slovenskl slovar Schimpffov sloven.-nem£kl slovar Sadjereja v pogovorih Slovar nem&ko-slovenatt (JanetlČ- Bartel) nova izdaja Slovensko-angie.ška slovnica Slovenska Blovnica Slovenska pesmarica, I. In II. zvezek, vsaki po Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovale« Veliki katekizem Voš«lni listi Zgodbe sv. pisma Zlrovnik, narodne pesmi, vezano, 1, } Int. zvezek vsaki po —.26 —.25 —.50 —.40 —.60 —.60 —.40 —.40 —.16 —.20 $1.00 —,5Q $1.00 —.35 —.60 $1-20 >1.20 —25 $2.50 $1.00 $1.25 —.«0 —.40 — 50 —50 —.40 —.JO —.$0 —.10 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: 93 zvezkov. Andrej Hofer Avstrijska ekspedldja Avstrijski junaki, broJHrano Baron Laudon Baron Trenk Bele noči.... Beneška vedeCevKlka Beračlca Boj za pravico Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Ciganova osveta Ciganska sirota, Crnl bratje Cvetna borogr&Jaka Cvetke Cas je zlato Devica Orleanska Don Kižot Doma in na tujem Dobrota In hvaležnost Dve čudopolne povesti Krazem Predjnmskl Evangeliji Kvstahija, dobra htf Fabiola Fra Dlavolo George Stephenson, oče železnic _ Oorenjska knjižnica: —.20 —.20 —.70 —.30 — 20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.15 —.25 —.20 -.16 —.20 $5.00 —.20 —.40 —.20 —.25 —.30 —.20 —.20 —.60 —.20 —.20 —.50 —.20 —.35 —.26 -» 1. ev. Kvfcmanova povest —.16 S. zv. Izpokorjena r omari ca' —.15 4. zv. Grajski lovec —.15 5. zv. Knkelcev stan —-15 6. zv. Šmartno nrl Ersaj4 —-16 Gozdovnik, 2. zvezka —-SO Greh in smeh —.50 Hlldegarda —20 Hlapec Jernei —.60 Hirianda —-20 Hubad, pripovedke, I. In EL zvezek po —.20 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad —.20 Izdajalca domovin« —.20 Ivan Resnicoljub —.20 I ranami, mala Japonka —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobruio —.20 Jaromtl —.20 JetAikovl otroci —.60 Kapitan Marija« $1.00 Krifitof Kolumbo —.20 Krvna osveta * —.15 Knez Crnl Jurij —.20 Krvava noč v Ljubljani —.40 Laži j i vi Kljukec —20 Leban, sto beril —20 Ljubezen n maščevanje, 102 zvez. $5.00 Makaimiljan —.20 Marjetica —.60 Marija htl poUcorf —.25 Materina žrtev —.60 Mati, aodjalea mui $1.00 Mapolino —.80 Mir božji —.70 Mirko PoSteenJakcrrll —.10 Mlad samotar —15 Mlklova Zala ,v —.30 Na različnih potih —.20 Na valovih Južnega morja —.16 Narodne pri povesti, X., II-, HL ln IV. zvezek, vsaki po —.20 Na bojišču —SE Na Indijskih otokih —.SO Na Jutrovs— —SS Na preriji —.20 Naseljeni cl Nedolžnost preganjana In poveUCa-na NcigO(l:i na PalcTMtH O Je Liki 1'asjcglavd Pavliha Hetrosinl, znani N. T. detektiv Pod turSklm Jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zvezkov Potovanje v Liliput Poslednji Mohikane« Požigalec Pred neviht« Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl Princ Evgca fiavojskl Prst božji Punčlka RepoStev Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Robinzon Ruska Japonska vojna 4 sv. Sad greha Sanje v podobah Senila Sita, mala Hindostaakg Skrivnosti srca S prestola na morIM« Stanley v Afriki Strahovalci dveh kron, dva zvezka po Sv. Elizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec Stoletna pratlka Strah na Sokolskem gradu, 10t zv. Strelec Turki pred Dunajem Tisoč ln jedna no« Tlun Llng Timotej in Fllemon Trije rodovi Uporniki V delu reSltev V gorskem zakotftf Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu 12 zvezkov Žalost in veselje Zadnji grof celjski Za tuje grehe Zlate Jagode Zmaj iz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča Zivjenje tmjeva pot SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnik* 2. zv. Maron, krščanski deček 3. zv. Marijina otroka 4. zv. Praški judek 5. zv. Ujetnik morskega roparja . 6. zv. Arumugan sin indijskega kneza 7. zv. Sultanovi sužnji 8. zv. Tri indijanske poveš« 9. zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin 11 z v. Rdeča in bela vrtaM 12. z v. Korejska brata 13. zv. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja - 15. zv. Angel j sužnjev 16. zv. Zlatokopi 17. zv. Prvič med Indijanci 18. zv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev IS. zv. Mlada mornarja • TALUA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol Cigani - Dobro d oil! Doktor Hribar - Dve tašči Idealna taiča - Ne kliči vraga Nemški ne znajo - Pot do srca Pri pužčavnlkM Prvi ples Putlfarka Raztresene« Rokovnjačl, narodna Igra Stanarlca V medenih dneh RAZGLEDNICE: NewyorSke, s cvetlicami, humorl-sUčne, božične, novoletne ln ve-likonočnt po komad ducat po Narodna noSnj« In meats Ljubljane, ducat po Z ss lika m i mesta New Torka po Razne svete podobe, ducat po Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali veliki Av« Marija ZEMLJEVIDI: Avztro-Ogrske, mali Avstro-Ogrske, vezan Združenih držav, veliki Evrope, vezan Celega sveta Balkanskih držav Zemljevidi: New York. Colorado. Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota. Wisconsin, Wyoming la Wart Ylr- Z«« in neb dn«9t d ržav po -S« -.2« -21 -2S • SS -21 -.26 -.31 -,3S -30 -.SO -.30 -.30 -30 -SO -M -.SI -S* -.si ■ n -.40 -20 -tO -J« -.20 -S« -.20 -.20 -.20 -.30 -.41 -SO -M -st -M -.79 gotovini, • Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi -ar «Xi poštnih Fdtauaa k NOVICE IZ STARE DOMOVINE. | GI^^ASODA^ 10. DECEHBBX 1914 KRANJSKO. j do zavozili iz Zaloga po indu- 32 dijakov obtoženik radi vela- striJsk™ tini naravnost v Vevče. srbske propagande in radi prepo. taTO J. epeljavalo ljub- ljansko gasilno in reševalno društvo v ljubljanske bolnišnice. Velika rezervna bolnišnica v škofovih zavodih v Št. Vidu ima 1000 postelj. Ranjenci se dosedaj tam še ne nahajajo. * Mehikanski veteran. Zglasil se je v uredništvu "Slov. Naroda" edini, še živi Ljubljančan, ki je •služil v Mehiki pod cesarjem Maksimilijanom. Je to bivši korpo-ral Martin Perko. Služil je tudi ve danih zvez. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se bode vršila obravnava proti 32 dijakom, ki so obtoženi deloma radi velesrb-ske propagande iu deloma radi prepovedanih zvez. Na obtožni klopi bodo: Janko Novak, hospi-tant 7. razreda I. državne gimnazije v Ljubljani; Ivan Endlicher, privatist 8. gimn. razreda v Ljubljani; Adolf Ponikvar, dijak 8. razreda 1. drž. gimnazije v Ljubljani; II v gen Lovšin, maturant I. drž. gimnazije v Ljubljani; Anton Stefančič, dijak 6. realke v Ljubljani; Ivan Žgajnar, jurist; •I o že t" Kozak, studkih svojega časa. Podkrajšek je baje eden zadnjih veteranov grofa Radeckyja na Kranjskem. Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani poljski begunec Peter Wawta, star 6G let. doma iz okolice Przeinvsla. Umrl je v Tržiču Ferdinand Toporiš, c. kr. pismonoša. Umrli so v Ljubljani: Marija Erjavec, bolniška sestra, 34 1. — Janez Kovač, pešec kr. ogrskega domobranskega pešpolka štev. 19 (črno vojn ik ). — Ivana Lipoglav-šek, žena tovarniškega delavca, 28 let. — Marija Tehovnik, služkinja, 17 let. Dež in sneg. Iz Ljubljane poro-eajo: Vremenske preroke je letos celo prehitelo. Ne tri dni po sv. Martinu, ampak prvi dan smo dobili dež in sneg. Vlak so prihajali 12. nov. z Gorenjskega in Dolenjskega z belimi strehami in tudi po ljubljanski okolici je beli mož precej strašil. Tukaj sneg ni obstal, ker je padel na mokra tla. pač pa po bližnjih hribih. 13. nov. zjutraj je stala po mestu in okolici zelo gosta megla in tudi temperatura je močno padla. Vremenski preroki se niso zmotili glede kočevskih hribov; 13. nov. je sneg pobelil kočevske hribe 20 cm visoko. Se je naglo skesal. 12. nov. je prišel na ljubljansko magistratno stražnico prisil jen ec Avgust Oliva, ki je v prisilni delavnici v hišni bolnici za strežaja, ter začel pripovedovati, da je bil kot vojak že štiri leta zaprt, v civilnem življenju pa devet let, pred dvema urama pa da je pobegnil iz prisilne delavnice, ker je ravnatelj evo uslužbenko Pavlino Ko-zinovo z nožem sunil v hrbet. Govoril je in se obnašal, kakor bi se mu bledlo, slednjič pa se je prijel za glavo in vzdihnil: "Sedaj je pa tudi moje življenje končano!" 0 tem obveščeni policijski stražnik je Olivo, ki je bil v strežniški obleki in močnih čevljih, odvedel zopet v zavod nazaj. Hudomušna krava. Ko je 13. nov. zjutraj neki inož gnal Pred škofijo v Ljubljani kravo, je ta zdivjala in hipoma je imela svojega gospodarja med rogovoma. Krava je dirjala iu nesla moža na rogeh ter toliko časa otepavala z glavo, da se je nepos:ovoljni jezdec rešil z rog. hudoinušnica pa je potem še bolj bežala dalje. Na trgu bi se bila ozlovoljenka zakadila kmalu v neko branjevko. Iz ljudskosohfce službe. Za su-pleutko na enorazrednici v &mi-helu pri Žužemberku je bila imenovana interimistično Emilija 1 Vi »ta v ova, Emilija Vodopivčeva je bila imenovana za provizorič-no učiteljico na enorazrednici v Kuteževu. Cena za petrolej. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je določila dne 8. nov. ceno za petrolej na drobno v Ljubljani na 50 vin. za liter. v vseh ostalih krajih na Kranjskem pa na 52 vin. za liter. ŠTAJERSKO. Padel je na gahškem bojišču Ivan Oset, posestniški sin iz Hru-ševca pri Št. Jurju ob j. žel. Pokojnik je bil marljiv član načel-stva Kmečke hranilnice in posojilnice; poleg tega je deloval v vseh šentjurskih narodnih društvih in je bil povsod zaradi svoje delavnosti in vnetosti priljubljen in spoštovan. Doma je preuredil kmetijo v daleč okoli znano vzorno gospodarstvo. uatiajl st VOJSKI i«»;iJO ve- Smrtna kosa. V Sin a rt in u v liožni dolini je 3. nov. umrla na.00 ,, "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......S 80.00 Kranjski model, trivrstna, dvakrat uglašena...... £ 45.00 Kranjsk'i model, trivrstna, trikrat uglašena......S 60.u0 Kranjski modei, štirivrstna, dvakrat uglašena____$ <41.00 Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____$ 70.00 Hromatično uglašena harmonika................ $ CO.OO Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po 9 S.OO Za natančnejši popia harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City. HARMONIKE bodlat ktkortatkoB mu Mih]« i popravljam po najnltjlh eonah, a Sal trpe&no In saneslJlTo. V popravo mu aljlvo vsakdo pošlje, kar aam to nad 1 lat tukaj ▼ tam posla In sedaj ▼ m Jam lastnem domu. V popravek vaaman kranjska kakor vsa drus» harmonik ter računam po deln kakorlno ki* m JOHN WENZEI, 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio gCfgraaianifOTj™ 'i, Iz Missouri. Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih. CLARET rdeče. CONCORD rdeče po 55c. galon. IVES črno, ELVIRA belo po 6oc. galon. KIESUNG belo po 75c. galon. Žganje kuhano po starokrajskem načinu. Pravi TROP1NJEVEC po $3.26 galon. JABOLCNIK po $3.00 galon. BRESKOVEC po «3.50 galon. V cenah pri vinu in žganju je vračunjen tudi davek. Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in rnanjSi sodi stanejo $1.00 komad, Žganje se posilj'a direktno od kmeta in je posoda zastonj. Naročila sprejema iz prijaznosti FRANK GRAM, Naylor, Mo. Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine-jega drevja, rož in trtja. posebno priporočam kostanj (maroni), češnje in vse vrste češplje Europe oo najnižjih cenah. SaiaiMigizraiaiaii^^ i s II !i Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Poiilj^Tc ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke; pač pa v teku 20 do 24 dni. 100 K je sedaj $20 s'poštnino \re< H ►< f J L/oli z orozie L! >i M H M ZGODBA ŽIVLJENJA. M M H N M M Spisala Berta pl. Suttner. — Za •4 Glas Naroda ti ►< M H priredil J. T. i 5; (Nadaljevanje). — Kakšnemu živemu bitju? x — Armadi. Armada je organizem in kot taka ima tudi pravico do življenja, do razvijanja. Sedaj v tem času je to bitje ravno v svojem najljepšem svetu. Saj vidiš, da bodo po vseh deželah vpeljali deželno brauibo. Sedaj se je začela za to bitje pravzaprav šele nova doba življenja. — Pa s** hoeeš vseeno bojevati proti militarizmu? — Seveda, se bom vojeval. toda ne tako kot Ti misliš. Ne bom KtojL.il tja in zapovedal: I mri nestvčr! Moje besede bi ne pomagale »losti. Proti militarizmu se bojujem tako, da se zavzamem za stvar, ki je še v povojih, toda ko bo postala močna, bo premagala vse svoje sovražnike. Oprosti mi. Marta, da tako govorim. Tega Ki v prvi vrsti sama kriva, ker se večkrat tako nejasno izražaš. Stanovala sva v Grand Hotelu na Boulevard des Capucines, ki je bil prenapolnjen z Angleži in Amerikanci. Avstrijcev je bilo malo, sicer pa tudi Avstrijci ne put u je j o radi. Druščin« nisva iskala. Oblečena sem bila še vedno v črno obleko, za zabavo mi ni bilo veliko. Sina Rudolfa sem imela seveda pri sebi. Star je bil osem let in zelo dobro razvit. V službo sva sprejela nekega mladega Angleža, ki je dečka v različnih stvareh podučaval in je bil bolj podoben kršenici kakor pa inštruktorju. Otroka nisva mogla vedno jemati seboj, ker sva včasih po cele dneve hodila in si ogledala skoraj vse znamenitosti. Tisti svet se mi je zdel čisto nov. Ljudje so hilf tako elegantni in tako bogati, kot tla bi prišli iz neznanih krajev, kjer je doma samo bogastvo in lepota. Ne glede na to, sem pa včasih vendarle zahrepenela, da bi šla s Friderikom v kako gorsko zatišje, kjer bi živela s svojim otrokoma. {Imela sem sicer samo Rudolfa, toda bila sem že v blagoslovljenem stanu). V svoj zapisnik sem večkrat zapisala, da človek nenadoma za-hrepeni po burnem življenju, po zabavah in razvedrilu, ko se pa nahaja v vrtincu burnega življenja, ko ima dovolj zabave na razpolago, ran je edina želja, da bi se vrnil prejkomogoče v samoto. Razen našega poslanika Metternicha nisva nikogar obiskala. JVosiia sva ga, da naj naju ne predstavi pri dvoru, ker še žalujeva po svojih sorodnikih. Nato sva se seznanila z nekaterimi imenitnimi politiki in pisatelji. To sva storila zategadelj, ker sva potrebovala duševnega razvedrila, pa tudi z ozirom na Friderikovo "sliiabo". Va' takrat sva spisala knjigo z naslovom "Mirovna politika", v kateri sva navedla vse listine, zapiske in članke, ki se tičejo te stvari. Opisala sva tudi zgodovino mirovne ideje, kolikor nama je bila znana. V knjigi je bilo nadalje vse polno raznih rekov učenjakov, pesnikov, juristov in pisateljev. Lepo število listov je bilo, katere hranim še danes. Kako malo je pa to v primeri s tisoči in tisoči zvezki svetovne zgodovine, študiji o vojni, vojaško strokovnih knjig, različnih podatkov, kronik o vojnah, poročil generalnih štabov, vojaških pesmi! Kaj je najina knjiga proti temu ogromuemu številu? < e se pomisli, da iz malega semena zraste cel gozd. je pa tudi mogoče, tla bo sledila tej knjigi cela literatura. Ideja je v kraljestvu duha ista, kot je seme v kraljestvu rastlin. Navedla bom nekaj misli, ki so označena v najinem mirovnem protokolu izza leta 18G7. • Na prvi strani je bil zgodovinski pregled: Štiristo let pred Kristusom je spisal Aristofanes komedijo "Mir" v kateri je zastopana humanitarna tendenca. Grška, pozneje v Rim presajena filozofija, je zastopala "hrepenenje po edinstvu". Že Sato je cena pmiena. da ae vmJ dekana pokrijejo veliki stroški. Dobatgje pri) Slovenic Publishing Company, New York, K« Y Zopet se mi je bližala težka ura. Topot je bilo seveda drugače kot takrat, ko me je moral zapustiti Friderik, zapustiti zaradi Ai;gu.stenburgovca. Pri meni je bil; to je naloga zakonskega moža. Ker je bil on navzoč in ker je tu di on trpel z menoj, so bile bolečine manjše. Zavest, da imam moža je pomirjevalno vplivalo name, tako, da sem skoraj pozabila na fizično trpljenje. Rodila sem deklico! Najina tiha želja se je izpolnila. Vse veselje, ki ga zamore napraviti sta rišem sin, bo napravil mali Rudolf, veselje, ki ga napravi ja deklica, bo napravila hčerka. Niti malo nisva dvomila, da bo najina mala Silvija vzor vse lepote in draženosti. i Ob zibelki svojega otroka sva postala tudi sama otročja. Ne spominjam se več, kaj sva govorila, delala in kako sva se igrala. Samo zaljubljeni stariši so taki. Kako je vendar sreča sebična! Sledila je doba. v kateri sva pozabila vse, kar bi kalilo družinsko srečo. Polagoma so mi začeli izginjati iz spomina oni prizori, ko je divjala kolera v Grumitzu. zdelo se mi je, da je bilo vse podobno sanjam. Vse je nadkrilila FriderikOva eneržija, da bi dosegel prejkomogoče svoj cilj. Samo nekaj me jf žalostilo. Skoraj vsak, kateremu je pojasnil svoje misli, je odkima val z glavo, povsod je naletel na gluha ušesa. Veliko je bilo tudi takih, ki so se mu pomilovalno smehljali. Zdelo se mi je. da svet noče biti samo varan, ampal: da si žeji tudi nesreče. Vsaj drugače si nisem mogla tolmačiti stilišča, katerega so zavzemali drugi ljudje. Kakor hitro se pojavi na svetu oseba, ki želi pomagati svojim sotrpinom, katere edina želja je odpraviti revščino, odstraniti največjo nesrečo, pravijo reveži in nesrečneži, da je sanjač, da se njegove misli ne bodo nikdar uresničile. Namesto, da bi mu pomagali, ga še zmerjajo, namesto da bi mu šli na roko, beže od njega. Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj eenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda*. ROJAKI NAROČAJTE SB NA <*LA8 NARODA", NAJV90JI tfIX) VENSKI DNEVNIK X OfcfAVAH ar » wr- JAKOB WAH0IC, 1092 E. Mth St., Cleveland, O. Aaerika ia Aierikaid Spisal J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Tronka: AMERIKA IN AMERIKANCL Ni nas namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa.izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak ▼ Ameriki, bodisi v lasten podnk, bodisi kot darilo svojeem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gctovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Ondimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot bošiž-ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v slari domovini. r Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiL Obsega 11 raznih zemljevidov. na"20tih Btraneh in vsaka stran je 10$ pri 134 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas ohargn^devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 16 centov^ Vsi'zemljevidi ao'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi»označen obseg|površine, katero" zavzemaj ojposamezne države. Pošljite 26c. alftpa lBc. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, lyB^Cortlandt Street, New York, N. Y. (Jwasole generale frnlMp iFrancoaka.parobrodna dru£ba.)| Dlnktni črti do Main, Pariza, Slice, laomosta la Ljubljana Poštni parniki so: 1A VRAMCS blHMHHiah. Ekspresni parniki so: TUcago", "la Toarane", "Koehambeaa" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67. N. R. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. W Denar meCete prog! ako ae podpirata svojega rojaka« Pri mani dobite izvrstia dimats vin galon po 7$e. in več. Pri odjema ve£ kot 10 falee dajeas po* post, ter se posebno priporočam slavnim slovanskim druitvam ob priliki kak« vase-lic«, todi ornim se svatb«. V salogi imam Izvrstne domete klobasa in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi na! awed. Poiiljam denar aa vsa strani sveta in parobrodne listke sa vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kopnjem avstrijski denar. 8 tvrako Frank Sakaer sem v trgovski svesi. Upravljam vse v notarski posel spadajeCe dola, nr sees javni notar. (Notary Pnblic.) PRANK JURJOVBO' tan V. 22a4 PHONE 244 Zastopnik -GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, Now York, N. T. Frank Petkoviek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKE? STREET WAUKSOAN, ILIh PRODAJA fina vina, izvrstne smo tka, patentirana zdravila. PRODAJA voine listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v atari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski poeel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SS NANJ I