Stev. 239.
Trst, v torek 27. avgusta 1912
Te&aJ XXX v »i
IZHAJA VSAK DAN
fio« rt nedeljah In praznikih «b 5., ab »anedalfklb ik t. zjutraj. ?oiiffilfiif se prodajajo po 3 nvfi. (G stot.) v mnogih t»b*itarnah v Trstu ia okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrekni, Sv. Luciji, Tolminn, Ajdov-Dornbergu itd. Zaetarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) 9«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ta&Joiie. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. caanrtnice, zahvale, poslanice, ogiasi denarnih 2avodov po IO rt. mm. Za oglasa t teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka oradaijiia vrsta K 2. Mali oglasi po 4 p.tot. beseda, aaj-pat -iO stol. Oglase sprejoraa Instratei oddelek uprav« jjfciinosti*. — Plačuje ne izključno le apravi „Edinosti". Plačljivo iti toSIjivo v Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
m*
PINOST
Glasilo politi tnaga druftvt nKdtiiosf za Pri mora ko.
«a Mto lato 24 K, pol lota 12 K, 3 mesece 6X; u
ro&o bres do poslane naročnine, se uprava n« oair». —nlf« M M4«IJak« liluj« „EDmOITT" (ttM t a
MlO lato Krn u »«1 teta Krom S-OO. Tri 4epiai naj ao potikajo na uredništvo lista. Nefraako-
vama piana ae aa aprejeauja la rekeplsi aa aa vratejo. Haročniso, oglasa in reklamacij* ja pošiljati na upravo
UREDNIŠTVO: aNoa filargfa fialattl 20 (Karadn! da«) Izdaj atadi fe odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. koaaoreij lista „Edinost-. ■ Natisnila Tiskarna .Edtaor.t' zadruga s omejenim poroštvom v Trat«. aul«»
Giorgio Galatti štev. 20. iran'lnllnl raCan Itev. Ml-652. TCLFF01 « V T,
BRZOJfll/NE VESTI.
Ogrske zmede.
BUDIMPEŠTA 26. (Kor.) Poslanec grof Koloman Tisza Je včeraj poročal pred svojimi volilci v Nagy Szalonte o delovanju parlamenta. Rekel je, da edino, kar se more ◦čitati vladni stranki je, da je predolgo časa odlašala, da bi na vspešen način vsposta-vila deio vanje parlamenta. Zvečer se je vršil banket, pri katerem je govoril tudi predsednik poslanske zbornice, grof Štefan Tisza, ki je rekel, da so sovražniki parlamenta vlado prisilili k njenemu postopanju.
Nadvojvoda Fran Ferdinand.
RIVA 26. Njegova cesarska visokost nadvojvoda Fran Ferdinand je dospel semkaj danes predpoludne in je sprejel takoj namestnika Tirolskega, Spiegelfelda in nato vojnega ministra viteza Auffenberga. Nato je poročal polkovnik Pichler o teku vršečih se manevrov. Popoludne je nadvojvoda nadaljeval potovanje v Valle di Ladro. (Nadalj-nih telefonskih poročil nismo prejeli, ker je bila ves večer zveza pretrgana.)
Vest o utonenju vojakov.
DUNAJ 26. Kakor je doznal c. kr. korespondenčni biro od kompetentne vojaške strani, ni resnična vest, razširjena v današnjih dnevnih listih, češ, da je pri konjeniških manevrih v Galiciji utonilo več vojakov. Dunajski mestni svet za po potresu oškodovane v Dardanelah.
DUNAJ 26. (Kor.) Dunajski mestni svet jje sklenil darovati znesek 5000 K za po potresu v marmarskem morju prizadete.
V Dalmaciji aretiran beligrajski profesor.
DUNAJ 26. (Izv.) Iz Dalmacije je došlo poročilo, da je bil tam iz političnih razlogov aretiran profesor beligrajskega vseučilišča Dedir.
Bolezen nemškega cesarja.
BEROLIN 26. (Izv.) Višji dvorni maršal grof Eulenburg objavlja na direkten cesarjev ukaz poročilo, iz katerega se razvidi, da je — če je namreč to poročilo resnično —cesar Viljem res obolel, in sicer precej nevarno. Za to izostanejo vsa potovanja, kijih je Viljem nameraval v bližnjem času in tudi vse parade.
Srbija mobilizira.
BELIGRAD 26. (Izv.) Govori se, da je vlada odredila mobilizacijo moravske in drinj-ske divizije. Razburjenje v glavnem mestu je zelo veliko. Enaka poročila prihajajo tudi z dežele.
Bolgarija proti predlogu grofa Berchtolda.
SOFIJA 26. (Kor.) „Den" piše: Predlog Avstro ogrske, katerega pravi namen je sumljiv in za katerega realizacijo navedena sredstva nimajo resnega značaja, ne spremeni nič na položaju, ki je v Turčiji nastal vsled najnovejših dogodkov. Zato bolgarsko vlado ne sme nič spraviti s pota, da bo z vsemi sredstvi delala za avtonomijo Makedonije.
Bojno razpoloženje v Bolgariji.
SOFIJA 26. (Kor.) Včeraj se je vršil tu kongres zastopnikov iz vse Bolgarske, na katerem so bili izrečeni razni ostri govori proti Turčiji. Eden govornikov je strastno napadal tudi kralja Ferdinanda in ga primerjal z odstavljenim knezom Aleksandrom Batemberškim, ter ga stavil kralju Ferdinandu KoburŠkemu v izgled. Sprejeta Je bila resolucija, v kateri se ugotavlja, da Bolgari v Turčiji nimajo niti najelementarnejših pravic, ter da |e namen sprememb, ki so se v zandjih letih izvršile v tuiški državi, iztrebljenje bolgarskega elementa. Resolucija poživlja vlado, na| odredi splošno mobilizacijo in istodobno zahteva od velesil, da se Makedoniji in drinopoljskemu vilajetu oktrojira avtonomijo s krščanskim generalnim guvernerjem na Čelu. Tega generalnega guvernerja naj izvoli ljudstvo, a potrde velesile. Ako ne bo dano v najkrajšem času zadoščenje, bi Makedonci nastopili pot samopomoči.
Med Čitanjem resolucije je prišlo v dvorano odposlanstvo makedonskih društev s zastavami. To odposlanstvo Je bilo burno pozdravljeno od vdeležencev kongresa in velike množice ljudstva, ki Je stalo zunaj dvorane. Odposlanstvo se je zahvalilo v j imenu priseljencev iz Makedonije in drino-^ poljskega vilajeta za zanimanje, ki ga kažejo Bolgari kraljestva za Bolgare v Turčiji. Na to je bil kongres zaključen.
Vdeleženci kongresa so se na to v spremstvu zastopnikov makedonskih društev in ogromne množice ljudstva podali pred spomenik car j 3 osvoboditelja ter položili ob njega vznožje več vencev. Pri tem je bilo izgovorjenih tudi več govorov. Na poti le šla množica mimo italijanskega odposlanstva ter prirejala ovacije.
Tudi Srbi zahtevajo vojno proti Turčiji.
BELIGRAD 26. (Izv.) Shoda, ki se je vršil danes vsled grozodejstev, provzročenih po Turkih na Srbih v Sienici in Bielompo-lju, se je vdeležila ogromna, do 10.000 mož broječa množica ljudstva. Po shodu so vdeleženci priredili demonstracijski obhod po mestu. Podali so se med drugim tudi pred častniški kazino, kjer je bilo čuti raznih vsklikov proti Turčiji in za vojno.
Shod je sprejel resolucijo v kateri se zahteva od vlade, da mora takoj napovedati Turčili vojno.
Srbski ministrski svet se je nujno sestal v sejo, da bi se posvetoval o položaju ter poročal kralju, ki se je vrnil včeraj s svojega letovišča v Beligrad.
Klanje na turško-Črnogorski meji.
LONDON 26. (Kor.) „Times" objavlja iz Andrijevice ob črnogorski meji sledečo vest: Obiskal sem včeraj taborišče vstašev na meji. Oboroženi vstaši, katerih je okoli 2500, so zasedli dolino ter so se nahajali v iz-vanrednem razburjenju, ker so dobili mnogo trupel umorjenih žen in otrok, ki so bila grozno razmesarjena. Poleg prejšnjih, so v zadnjih dneh Turki na novo razrušili šest albanskih vasi.
Veliki vezir je poslat ustašem ultimatum,
PODLISTEK
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Spisal Ksavor Šfcndor GJalski. — Prevel A. E.
—	Poljubljam roko, oče! — je pozdravil Ivan skromno.
Oče se je ozrl in Je najprej strogo in pazljivo pogledal sina od nog do glave. Vedel je, da ga ni bilo vso noč doma, toda J rekel ni nič, a videč, da je sin popolnoma rrezen in v redu, mu je zadovoljno pokimal' z glavo v pozdrav in mu od daleč ponudil roko, da jo poljubi.
—	No, kako pa naš iilustrissimus, Janko? — Takrat vas je pridržal dolgo — loda vendar — vidim, ni zbijal svojih šal
—	je rekel odvetnik s pridušenim smehom, odlagajoč zveženj aktov, da se z vsem obrazom obrne k sinu.
Ivan mu je na kratko povedal o večeru pri grofu in potem tudi o sestanku s prijatelji. Zamolčal je samo dogodek s Tivadarjem, ker je vedel, da bi se oče jezil; bilo pa ga je tudi nekako sram vse stvari.
—	In kedaj prideš vun? Mati in sestra te težko pričakujeta. Ali bi ne mogel sedaj z menoj ?
—	Želel bi ostati Še kak dan tu; — imam dogovore s prijatelji. Z Gajem, Smod-kom in še z nekaterimi moram ugotoviti Še neke stvari. Dovoli torej še kak dan, a pred gospo materjo me izvoli opravičiti. Da le končam tu — tedaj pridem gotovo. Seveda
—	takoj bo tefko, ker je v nekaterih dneh
banova inštalacija ia želi grof, da bi bilo nekaj nas mlajših pri tem. Pravi, da nas potrebuje.
—	E — pa dobro 1 — je odgovoril c če v hrvatskem Jeziku, kakor vedno doslej. Potem pa je stopil predenj in mu z dobrohotnim, pa vendar resnim licem rekel po latinsko: Toda Ivane, da ne bo takih „komedij", kakor lani in predlanskim!
—	Prosim, oče! — je mogel samo reči Ivan, toda prepričan, da je sedaj drug človek, se je hitro nasmehnil in zamrmljal nekaj kakor: „sedaj smo pametnejši 1"
Oče se je začel po svoji navadi šetati po sobi, Čakaje inoŠa, da naznani, da je kočija zaprežena. V tem je nekdo potrkal na vrata. Odvetnik Je nejevoljno zakllcal „noter", in da prihajalcu pokaže, da nima dosti časa, je vzel v roke košarico s finim pecivom in južnim sadjem, ki ga je nosil ženi in hčeram. V sobo je stopil nenavadno debel človek srednje starosti, oblečen po meščansko v temno modro obleko z velikanskimi belimi gumbi, obut v močne visoke škornje.
—	Najponižnejši sluga, njihovo dobro gospodstvo, gospod fiškal — se |e oglasil prišlec z nenavadno tenkim glasom, globoko se oriklanjajoč.
—	Česa želite ?
—	Naj oproste njihovo gospodstvo! Ljudje pripovedujejo, da stoji v „Inteligenc-blatu", da njihov gospod brat daja v arendo (najem) sedem kmetov — tam ono-stran Save In da Je treba vpraiati pri vas.
—	Pa kaj bi hoteli vi? Kaj jih potrebujete, saj ste — kakor se mi zdi — suknar Hlebinec?
v katerem zahteva, da se morajo brezpogojno vdati. Vodje vstašev so odgovorili, da se morajo prej posvetovati.
Carigrajski list! o predlogu grofa' Berchtolda.
CARIGRAD 26. (Kor.) »Ikdam*, organ liberalne stranke, razpravlja danes prvikrat o predlogu grofa Berchtolda. List se zahvaljuje Avstro ogrski na prijateljskih čutilih, ki jih je pokazala za Turčijo o priliki predloga ministra zunanjih zadev, grofa Berchtolda. Vendar ta list ni zadovoljen z izrazom decentralizacija.
Glasilo v Carigradu bivajočih Nemcev, „Osmanischer Lloyd", objavlja članek, v katem se izjavlja ugodno za predlog.
Mirovna pogajanja med Turčijo in Italijo.
TURIN 26. (Izv.) Ministrski predsednik Giolitti je tu konferiral s poslancema Berto-Unijem in Fusinatom, ki odideta v Švico, da se sestaneta tam s turškimi pooblaščenci v svrho mirovnih pogajanj.
Gibanje otočanov v Egejskem morju.
KANEA (Kreta) 26. (izv.) Tu se zbirajo Čete prostovoljcev, ki nameravajo oditi na otok Samos, od tam pregnati turško posadko, ter proglasiti združen|e otoka z Grško.	_
Koroški Slovenci v deželnem In državnem zboru,
(Dopis).
Povdarjatl je tudi in sicer v prvi vrsti, da se moramo Slovenci z vsemi močmi bojevati in se braniti, da ne poginemo narodno. Vse nemštvo, ves deželni aparat in tudi državna vlada so noč in dan na delu, da bi Slovence uničili čim prej. Zato vpo-rablja jo vsi ti elementi, ki so se zakleli proti nam, vsako sredstvo, ki jim je pristopno. Da so nam v deželnem zboru zamašili usta, so vstvarili že opisani predpo-topni volilni red. Pri deželni upravi seveda tudi ni mesta za nas. Da bi se dežela upravljala kakor zahteva pravica in kakor jasno ukazuje deželni red, o tem ni niti govora.
Dva slovenska poslanca, ki sta izvoljena v koroški deželni zbor, seveda ne za moreta proti 4lim prav ničesar. Tako je slovensko ljudstvo v zakonodajnem zboru svoje domovine pravzaprav brez zastopstva. 100.000 Slovencem so zamašena usta in brezobzirni večini v deželi Je prepuščeno, da počenja z manjšino, kar se Ji poljublja, da gospodari nad Slovenci neomejeno, absolutno, kakor se je vladalo v starih Časih. Godi se nam ravno tako kakor ubogim Slovakom na Ogrskem. Koroški nemŠko-naci-jonalci in mongolski betjari si lahko podajo roke, ker se v prav ničemur ne razlikujejo v svojih „pravnih čutih" in „viteških" lastnostih. — Koroški Slovenci smo seveda brez moči, da bi odstranili vse te krivice in si izvojevaii primerno zastopstvo v deželnem zboru. Na tujo pomoč tukaj Še manje iro-
—	Sem, sera, hvala na poznanju — je z zadovoljivim smeškom odgovoril meščan.
—	Toda opustil sera obrt. Ne gre več najbolje. Odkar gospoda nosijo vsakovrstno novo blago, že prirejeno, in potem dova-žajo Židje iz Pešte in Kaniže poceni obleke
—	odtedaj dajajo striči malo sukna in obrt ne gre. Toda z ženo sva prigospodarila nekoliko krajcarjev in sva vzela v zakup marof gospe vdove asesorice Stručlčeve. Dobro bi nama bilo, ko bi imeia sigurne težake.
—	Tako I Teh sedem kmetov daja 800 težakov.
—	Pa kaj zahtevajo gospod konziljar?
—	Petnajst krajcarjev srebra od težaka.
—	Hm — drago je! — Pa so ti ljudje čili — zdravi?
—	Vendar — ne bodete povpraševali kakor pri živini? — Je odgovoril odvetnik nestrpno. — Zdravi ljudje so in dobri. Moj gospod brat bi jih ne dajai v zakup, — toda njemu so od rok. — Za svoje tukajšnje posestvo ima bliže kmete iz Prigorja, za druga posestva pa izgublja preveč časa s pošiljanjem ljudi — Toda nimam sedaj časa,
—	ker me že spodaj čaka kočija. Pojdite k mo|emu bratu; — sedaj Je tu v Zagrebu in ostane do banove instalacije. Ali veste, kje stanuje ?
—	Kako bi ne vedeli Saj so, dokler sem še obavljal obrt, gospod konziljar vedno dajali pri meni prirejevati sukno, in bili so zadovoljni z menoj.
—	Torej pojdite tjakaj — ga Je odpravil Kotromanlč.
(Pride še).
remo računati, nego v drugih ozirih. Opo zarjati moramo ves svet na vnebovpijoče krivice, zavedati se moramo svojega položaja in rravic, ki nam grejo. Zahtevati moramo, energično in brez odnehanja, kar nam gre, kajti tudi mi moramo Izpolnjevati vse, kar zahteva dežela od nas; plačevati deželne doklade.
Slovenci moramo biti poroki za dolgove mesta Celovca, tistega mesta, v katerem sedijo in se mastljo za slovenske groše naj-strupenejšl sovražniki Slovencev. Kratko: dolžnosti imamo vse polno do dežele, pravice pa se delilo samo Nemcem, da morejo neomejeno vladati nad Slovend, kakor kak turški paša nad krščansko rajo.
Na Dunaj pošiljamo koroški Slovenci tudi samo enega poslanca. Koroška jih pošilja tja 10. Nemci 9 in Slovenci enega. 'Prebivalstvo na Koroškem štele 380.000 duš. 'Tako prihaja na vsakih 38000 ljudij en poslanec. Toda v resnici ima 100.000 Slovencev samo enega, 280.000 Nemcev pa devet, ^ ali vsakih 30.000 Nemcev enega. Nemci so i volilne okraje razdelili tako, da morejo Slo-; venci samo v enem okraju (in še tam s težavo) voliti svojega poslanca. Drugi okraji pa so raztrgani na tako zloben način, da smo povsod priklopljeni k Nemcem, kjer nas Nemci in nemškutarji majoriziralo, i To razdelitev volilnih okrajev, to naj-umetnejšo volilno geometrijo izmed vseh, kar se jih je kedaj izmislilo, so napravili Nemci leta 1906 na Dunaju.
Koroški Slovenci takrat niso imeli svojega zastopnika na Dunaju in so vsled tega izročili svoje težnje izven koroškim poste n-cera. TI pa so s precej mirno vestjo prepustili koroške Slovence nemškim volkove m na milost in nemilost, ki so jih potem na zgoraj omenjeni način razkosali. Tako so bili koroški Slovenci tudi na Dunaju oropani svojega zastopstva. Bili smo tista žrtev, ki se je morala dati Nemcem, da se je izvedla volilna reforma.
Vsi narodi so bili menda osrečeni z volilno reformo, le koroški Slovenci dosedaj še nismo občutili prav nobenih dobrot cd nje. Nas vladajo sedaj kakor prej — absolutno. Nemški šovinizem gospodari tekor cuvajizem med nami. Težko se godi Slovakom ali Hrvatom pod mongolskimi Madjr.ri; ali še huje koroškim Slovencem pod nemškimi vitezi.
Ko bi imeli koroški Slovenci na Dunaju primerno zastopstvo, bi poslanci — seveda dobri — morda marsikaj dosegli v prid slovenskega dela dežele. Položaj, v katerem se nahaja koroški poslanec ni lahek. Doma na Koroškem ruje proti njemu vse, kar le količkaj nemško čuti; povsod, kamor se človek gane, sliši od nemčurskih petelinov neslane dovtlpe ali surovo žaljenje slovenske ga poslanca. Vidnih vspehov pa ne more dosezati tudi zato ker ga tovariši na Dunaju, s katerimi sedi v istem klubu, sploh ne podpirajo, kakor še sploh komaj pomnimo, kedaj bi se bila slovenska delegacija živo zavzela za koroške Slovence. Korošd Slovenci so menda vstopili pod okrilje vseslovenske ljudske stranke, ker so se nadejali da bodo imeli tam večjo oporo in pomoč. Toda dosedaj še nismo občutili prav nobenih dobrot in nam ni nič znano, da bi se bilo izpolnilo to, česar smo se nadejali In kar se nam je obljubilo. Tako ne more naš poslanec ob vsej pošteni volji nič storiti za svoje volilce.
Koroški Slovenci bivamo skoro ravno v sredini kulturne Evrope med najkulturnejšimi narodi. AU dobrot kulture In svobode ne uživamo prav nlkakih in dasl smo sredi civilizirane Evrope smo tlačeni sužnji, ka-koršnih bi mogli iskati k večemu med divljim! plemeni Afrike. —
PodržBollenle UnMJansRe policije.
Iz Ljubljane, 23/Vili
Kakor je čitatel|em znano, se ljubljanska mestna policija podržavi s 1. januvarjtm 11913. Kako je prišlo do tega, ne bomo tu j razpravljali, pač pa bomo o svojem čssu natančno poročali o vseh zakulisnih sp.et-kah Nemcev ln SLS. Za danes poročam > ie o nameravanih imenovanjih policij, uradnikov.
Pred nekaj dnevi Je prinesel „Grazer Tagblatt" poročilo, da bo Imenovan ravnateljem IJublj. policije tržaški podravnatelj dr. A Mahkovec. Tega namena pa v resnici ni imela vlada, ampak je to le pobožna želja nemškega „Volksrata", ki Je to Imenovanje spravil v liste. Na tržaškem policijskem ravnateljstvu Je še več polic, svetnike; v-Nemcev, ki ne bi Še avanzlrali v dogled-nem času. Ako bi pa sedanjega vlad. štetnika poslali drugam, tedaj bi avanzral Nemec, in na izpraznjeno mesto bi prišel
Rt ran II.
„EDINOST" št. 239
V Trstu, dne 27 av^uata 1912
zopet Nemec. Namestnik, kakor tudi polic, ravnatelj pa nikakor nista za to, da bi premestili Mahkovca, ki Je večino svojih služ. let odslužil v Trstu (in deloma v Dalmaciji) ter si tudi sam ne želi iz Trsta, kakor nam poroča naš informator.
Za višega komisarja bo Imenovan dr. Skubelj Mihael, sedanji častnik (Revie-Inspektor) dunajske policije, kajti njega protežira ugledna oseba iz vodstva SLS. Mož je bil že polic, konciplst, a ker ni mogel kakor tak avanziratl, se je posvetil policijski častniški službi ter mirno Čakal, da ob ugodni priliki zasede zopet višje uradniško mesto. Omenjamo pa tudi, da Je mož postal v zadnjem času prav velik nemškutar, ki se sramuje svojega slovenskega po-kolenja.
Komisarjem bo imenovan Junowicz, konc. pri tržaškem ravnateljstvu. O njegovih uradniških zmožnostih ne bomo govorili; pripominjamo samo toliko, da mož ne zna slovenski, da je bil svoje čase burš „Car-nioiiae" ter sploh po Ljubljani znan kot velik heilovec.
Junovvicz dobi vrednega druga v kon-cipistu Merklu, ki je „strammdeutsch" In ne zna niti besede slovenski. Poleg že naštetih bo-deta imenovana še dva koncipista, seveda
Nemca /!
Tako se bo slovenska metropola lahko ponašala, da bo imela skoro vse policijske uradnike Nemce. Marsikdo nam poreče: sej je šef Slovenec. To je že res, a ta Slovenec je v službi osivel mož, kateremu se ne bo ljubilo boriti se proti 4 Nemcem, ki se bodo strogo držali navodil Volksrata. Ljubljanska mestna občina bo torej prispevala 80 000 K letno za to, da se uvede nemški režim in to po brezbrižnosti one stranke, ki se zmiraj ponaša, da je večina kranjskih Slovencev v njenem taboru.
Opozarjamo naše merodajne faktorje, da se malo bolj zanimajo za ta imenovanja sedaj, ko je morda še čas, da se kaj predrugači.
Dotakniti pa se nam je še neke druge stvari. Ljubljana je strašno nevarno mesto, kajti uradniški aparat bo zelo velik. Imeli bodo v Ljubljani: Enega ravnatelja, 5 konc. uradnikov, 5 kancelistov, 10 pomož. uradnikov, 130 stražnikov in 2 častnika. In to za okrožje, ki šteje okrog 50.000 Ijudij. Vojna luka Pula je muha proti Ljubljani Policijsko okrožje šteje tam za 22.000 ljudi več t. j. 72.000, pa ima državna policij: 1 voditelja v VIII. činovnem razredu, enega komisarja, 2 koncipista in enega praktikanta ; dalje 200 mož in 2 častnika. Vrhu tega se v Puli — prosimo: v vojni lukl! — zbira irredenta, vohuni, imajo hud narodnostni boj itd.; pa vendar je manjši policijski aparat! (Pri tem pa treba še posebno naglasiti ogromno razsežnost puljskega vojaškega okrožja od Fazane do Premonture in Medulina. In vse to okrožje mora nadzorovati, poleg orožnikov, tudi puljska policija.
Gorica je mesto pri meji, šteje policijski okoliš 35.000 oseb; tam zadostujejo pa en višji komisar, 2 kancelista 40 mož in 1 častnik.
Zader je središče dalmatinske irre-dente ter spada pod policijo 30.000 ljudi. Imajo pa višjega komisarja, 1 komisarja, 2 kancelista 40 mož in enega častnika.
Komentarja k tem podatkom ni treba. Vsakdo naj le primerja Število prebivalcev v policijskem rajonu, pa Izprevidi sam, da |e oo obsežnosti policije Ljubljana najnevarnejše mesto na avstrijskem jugu. V čem pa da obstoja ta velika nevarnost in čemu ta velika skrb za varnost Ljubljane, pa ne
vemo — ali pa nočemo povedati.
*
Ravno pred odpošiljatvi jo tega dopisa sem dobil sporočilo: Tržaški policijski častnik g. Grzinič bo imenovan poveljnikom ljubij. policij, moštva. Dosedanja policij, uradnika pri dežel, predsedništvu, gg. M. Pertot in dr. Stanko Trnovec bosta premeščena v Trst, ker se tam število komi-sarijatov pomnoži.	—1—
SlouensKI uradniki pri policijskem ravnateljstvu.
Kako je vlada „pravična in naklonjena" Slovencem v Trstu, je razvidno tudi iz razmerja med slovenskimi in drugorodnimi uradniki pri policijskem ravnateljstvu.
Konceptni uradniki so:
1.	Slovenci:
1 vladni svetni*, 2 redarstvena nad svetnika, 1 viši komisar, 5 komisarjev, 3 koncepisti, 1 praktikant.
2.	Hrvatje:
1 viši komisar, 4 komisarji, 3 koncepisti, 1 praktikant.
3.	Nemci:
1 dvorni svetnik, 2 red. viša svetnika, 3 red. svetniki, 6 viših komisariev, 8 komisarjev, 4 koncepisti, 4 praktikanti.
4.	Italijani:
1 red. viŠI svetnik, 2 svetnika, 1 viši komisar.
Pisarniški uradniki so:
1.	Slovenci:
1	kancelijski pristav, 6 ofldjalov, 6 kancelistov.
2.	Hrvatje:
2	kancelista.
3.	Nemci:
3 kancelijski pristavi, 7 ofldjalov, ! kancelistov.
4.	Italijani:
1 kancelijski pristav, 4 oficljali, 7 kan celistov.
Med 54 konceptnlmi uradniki le torej 22 Slovencev in Hrvatov in — 28 Nemcev I 46 pisarniškimi uradniki 15 Slovencev in Hrvatov, ter 31 Nemcev in Italijanov.
Skupno je med 110 uradniki tržaškeg policijskega ravnateljstva 37 Slovencev in Hrvatov, ki s o pa večinoma v Dalmaciji, Ljubljani In sploh izven Trsta. Glavna mesta so pridržana Nemcem. Načelniki uradov so skoro izključno Nemci. Ravnatelj, vodja prezidijalnega urada, sekcije I. in III, ter komisarijata za mesto so Nemci, načelnik II. sekcije, ter komisarijatov pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu so Italijani. Komisarji na mejah so Nemci itd.
V zadnjem Času so sploh začeli prihajati k policijskemu ravnateljstvu le Nemci, ki razumejo le nemški, da jim morajo pri zaslišavanju strank služiti redarji kakcr tolmači! Absolviran jurist Slovenec, ki zna po tri jezike, ne more dobiti službe iz enostavnega razloga, ker so vsa mesta že v naprej reservirana Nemcem!
Domače vestL
f Matilda Požar. Minolo nedeljo se Je vršil pogreb bivše Kolašice Matilde Požar, hčerke znane narodne rodbine Požarjeve v Rojanu. Rodbina Bandei je poklonila cve-t'ice, gg. Požar in Sluga venec v narodnih barvah. Pogreba se je udeležilo lepo število znancev in prijateljev ter prijateljic pokojnice in njene rodbine. Blaga pokojnica naj v miru počiva.
Vse, kar je prav! Prejeli smo: Ko gre armada v boj, oziroma, ko je že v boju, sme podrejeni sobojevnik svetovati to In ono, ne sme pa na svojo roko postopati v navskrižju z bojnim načrtom; absolutno in na noben način pa ne sme nastopati simostojno, ako noče imeti posledic! Mi tu v Trstu smo v permanetnem boju. Pisec teb vrstic Je sicer skromen bojevnik, prostak, ki pa gotovo bolje pozna svojce in sovražnika, nego oni, ki po časopisih groze, upijejo in poživljajo naše poveljnike na — dvoboj!
Priznavam odkrito, da kraj vseh svojih mnogih izkustev Še vedno potrebujem dobrega sveta od strani mož, katerim smo poverili glavno poveljstvo in brez katerih vedenja ne bi smeli začenjati bojev na nobeno stran. Nočem trditi, da so naši voditelji nezmotljivi in da je vse, kar ukrepajo, brez vsakih pogreškov. Trdim pa in sem gotov, da je na moji strani 95% naših narodnih sobojevnikov v prepričanju, da je naše vodstvo v spretnih rokah, ki zaslužujejo, da jim mi vsi zaupamo ter da se borimo ob njih strani.
Onim, ki imajo ambidjo, da bi postali samostojni voditelji, oziroma nasledniki našim sedanjim voditeljem, ne treba, da spuščajo revolverske članke na one, ki smo si jih mi po treznem preudarku in soglasno izbrali za ono, kar so. — Kdor aspirira na vodilna mesta, naj, ko je prišla prilika za to. nastopi s pozitivnim delom in naj dokaže, da je med nami boljših in sposobnejših mož. Mi se pa potem zahvalimo sedanjim voditeljem za vse, kar so storili za tržaško Slovenstvo, in si — izberemo one vr-iejše!
S tem pa, da se le zaganjate v ljudi, ki jih mi spoštujemo in ljubimo, s tem nas ne prepričate o njih nesposobnosti 1 Veste, prijatelji, da človek ne more postati »poveljnik" kar tako tja v en dan 1 Treba prej mnogo, mnogo kriterija, še več prakse, česar vsega pa ne more imeti oni, ki je ko-mij prestopil prag hiše —javnega življenja! Le ne prenagliti se in ne klicati na korajžo ljudi, ki se strašiti ne dajo! — Ako kaj ni prav, se da popraviti in se to tudi popravi, ako gospoda dokaže, da je popravek potreben.
Vedite pa, da mi ne bomo priznavali, ali celo odobravali deta onih, ki bi hoteli sejati med naše vrste neslogo.
Ne tiramo osebni kult, niti ne želimo kakega vodstvenega absolutizma. Vsakdo ima pri nas besedo, pa bodi inteligent, ali najpriprostejši delavec; in ako kedo ve svetovati kaj koristnega, se ga gotovo tudi uvažuje.
Z revolverjem se pa pri nas ne do-seza ničesar, ker smo preveč žilavi in znamo odbijati vse in tudi revolverske napade. (J ver jen sem. da bi naši voditelji sami nesebično položili s/oja mesta, ako bi imeli gotovost, da bodo nasledniki vsaj tako do bro vodili našo stvar, kakor Jo vodijo sedanji naši prvaki. Mi vsi vemo to in ravno zato, ker vemo to in vemo tudi, da za sedaj ni spretnejših mož na razpolago, stojimo svojim vestnim in delavnim prvakom ob strani ter Jim izkazujemo ono priznanje, ki so si Je zaslužili se svojim vstrajnim delom Zastonj vsako zaletavanje, bilo od ene ali druge strani — naši voditelji delalo to, kar je nam prav in dobro in dokler bodo delali tako, se Jim ni bati napadov in tudi ne groženj, ki Jim prihajajo iz „bratskega* tabora !
Le tako naprej, voditelji! Mi Tržačani in i nami vsi, ki pošteno mislijo in delajo, Vas ne zapustimo. Stali Vam bomo ob strani in delili z Vami dobro in zlo, kakor
delamo to Že toliko let. w Bratske" — so vražnike pa poživljamo, naj ne streljalo izza plota! Pokažejo naj se, da se spoznamo in da, ako so res neka] nenavadnega, poskrbimo, da se Jih uvrsti v prednje vrste naše armade.
Mi „solzarji* ostanemo, kar smo bili vselej: „narodnjakarji" ! I
,,Obzor" o sedanji slovenski politik!. V svojem sobotnem izdanju je prinesel zagrebški „Obzoi" članek o sedanjem trvenju v slovenski politiki In o njega usodnih posledicah. Na Kranjskem — v srcu Slovenije — dvigajo Nemci glave, Goriška zaostaja na gospodarssem in političnem polju (ozir. ne napreduje niti od daleč tako, kakor bi mogla in morala po danih razmerah po naravi) Jedini Trst je znal odvračati vse navale in se držati modre narodne politike. Velike vspehe, s katerimi se morejo ponašati tržaški Slovend, je obrodila politika sloge, ki gleda, da v borbi z narodnimi sovražniki, drži daleč od sebe vsako klerikalno-liberal no natezanje. Vsi, ki Jim Je res do naroda in njegove sreče, bi morali umeti to priliko in pomagati političnemu društvu „Edinost", da obračuna najprej z Italijani. Na naslov SLS. piše „Oozor": Kakor so ti pretrezni rodoljubi mirnega srca vstoličili v Ljubljani Nemce in kakor prepuščajo brezbrižno Koroško in Štajersko nemški invaziji, tako bi 7SO slovensko posest prepustili Nemcem ali Italijanom, samo da bi mogli v kakem ko-tiču Trsta zasaditi svojo zastavo, da bi se mogli ponašati s svojimi zmagami „celo do morja".
Pozicija Trsta je za Slovence usodne važnosti. Tu ni zgubljati ni enega trenotka in nespamttno trošiti ni ne sile: vsi bi si morali s podvojenimi silami prizadevati, da fzvojujemo svojemu narodu v tem mestu popolno državljansko pravo. V Trstu se tudi dela v tem smislu. Ako bi vsi narodni voditelji tako umevali svoje dolžnosti, kakor jih umevajo v Trstu, potem bi nam druge ptice pevale. »Slovencu1* pa ni do naroda, ampak do — stranke. Zato mu je Trst črna točka", proti kateri uprav besni. Tako e mogel prinesti čtanek, v katerem je pov sem resno trdil, da na napredku slovenske misli v Trstu se imamo zahvaliti vladi In nemškim delodajalcem, ki importirajo v Trst slovenski element. Zato da bi se morali v Trstu odpovedati „vihravi politiki", da ne igubimo milosti vlade in — Nemcev!
Tržaški Slovenci so že navajeni od Slovenca", da z odprtim vizirjem napada rešiteljico našo, družbo sv. CM, ali take perfidije ni pričakoval nikdo. Niti Italijani in Nemci ne bi se drznili taso pisati o Slovencih, kakor je „Sovenec" o lastnih bratih.
„Obzor" zaključuje: To so sicer slovenske domače stvari, ali ml Hrvatje pripadamo Isti obitelji, a v Primorju se moramo povsem identificirati s Slovenci. Zato orinašamo vse to radi naše orientacije. A ne bi škodiio, ako bi vedeli vse to tudi tam doli v Dalmaciji!
Socijalno - demokratičnim denuncijantom. (Iz krogov južnih železničarjev.) Prejšnji teden je „Zarja" v vseh številkah denuncirala narodne južne železničarje. Torej imamo ta teden besedo narodni železničarji. Ne bomo prinašali starih grehov, ker mamo na razpolago vsak dan sveže blago. Naši rdečkarji so zelo praktični ljudje; delajo namreč dve službi naenkrat. Preteklo soboto zvečer sta bila v službi na južntm kolodvoru lampist Jakob Stojković in nočni čuvaj Penko, ki sta pa tudi ob enem hrabro in nevtrašeno demonstrirala pred občinsko jalačo proti frčečim kozarcem in stolicam. Pa naj še kdo reče, da niso naši socijalisti praktični sodrugi.
Naša šola v sv. Luciji pri Piranu Italijanom ne da mirno spati. Kaj pa so sedaj iztakniii? Včerajšnji „Piccolo" objavlja čianek, da namerava družba sv. Cirila in Metoda za Istro otvoriti v sv. Luciji pri Piranu hrvatsko šolo. „Piccolo", ali bolje: dr. Bennati pa se zgraža nad hrvatsko šolo 7 Sv. Luciji, češ, da je onih par tja prise-jenih družin slovenske in ne hrvatske narodnosti. Jasno je, da je tej „Piccolovi" ve->ti le namen, da bi napravil med Slovenci in Hrvati razdor.
Zato smo se potrudili, da bi poizvedli koliko resnice je v oni „Piccolovi" vesti ter smo doznali, da bo naša šola pri Sv. Luciji urejena tako, kakor to želi in zahteva tamošnje naše ljudstvo in kakor to odgovarja dejanskim razmeram onega kraja, kjer se družita slovenski in hrvatski živelj. Te posebne lokalne razmere se je upoštevalo posebno pri izbiranju obeh učiteljskih moči.
Opozarjamo zato naše ljudi na Piran-ščini in KoperŠčini, naj se ne dajajo begati po teh intrigah italijanske inteligence, ko ramo ta inteligenca Še nedavno temu sploh niti priznavala ni Slovanov na Piranščini. Gospodje so pač še vedno Isti antikuiturni faktor, kakor vedno doslej. In ker vidijo, da drugače ne morejo več zaustavljati kulturnega napredovanja istrskih Slovanov, bi hoteli to doseči s tem, da bi izzvali med tamošnjim! Hrvati in Slovenci ravs in kavs. Gospodje pa delajo račun — brez krč-marja.
Zagrižen tramvajski sprevodnik. Pišejo nam i V tramvajski voz štv. 155 v smeri proti Skednju je vstopila v petek zvečer družba štirih mož. Jeden izmed njih Je slovenski zahteval listke do hiše izseljencev. Sprevodnik pa se |e odrezal: ,Non capisco tanta roba". Se le po dolgem dopovedova-
nju je posegel vmes tolmač ter povedal sprevodniku štv. 30, da so namenjeni v „časa del emigranti". — Je-li to kulturno od strani sprevodnika štv. 30, da tujce, ki jih trda usoda poganja po svetu za grižljajem kruha, rako žali. Menda pa se je dotični tramvajski številki dozdevalo, da od borno oblečenih izseljencev ne dobi tistega običajnega privržka.
Ne vroči jI ve poštne pošiljat ve. C. kr.
poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam je poslalo seznam onih poštnjh pošilja-tev, ki so bila meseca je bila 1912 odprta pri oddelku za nevročljive pošiljat ve v Trstu, a so jim odpošiljatelji neznani. Seznam bo v polnem obsegu priobčen v tukajšnjem uradnem listu.
Se o pobeglem „bankirju" Neu-mann-u. — Pišejo nam: Prazna |e vsa nada za ogoljufane reveže, ki so se trudili in mučili, da bi imeli nekaj kronic prihranjenih za vsak sluča|. — Mi vsi, ki smo bili opeharjeni po prebrisanem Židu, vemo, da zastonj čakamo, da bi naš krvavo zasluženi denar prišel zopet v našo last. Ali zaman! Roka pravice ni mogla še do danes prijeti prekanjenega Žida Neumanna.
Pisec teh vrstic je tudi opeharjen za dobro stotino svltlih kronic, ki jih ne bo videl nikdar več v svojem življenju. Radi-tega poživljam vse Slovane, naj v bodoče vsakega takega vsiljivega židovskega agenta, čim se Je približal na cesti ali v hiši, pošljejo, odkoder je prišel.
Naše banke pa naj inserirajo v naših časopisih in pošiljajo svoje zastopnike po aaših krajih, da ne bo ubogo naše ljudstvo goljufano od židovskih agentov.
Opeharjen Slovan. Popravek. V jednem delu včerajšnje izdaje je bila vsebina članka „Naš politični in gospodarski položaj v Istri" z a 1 o m-Ijena. Med 1. in 2 vrsto IV. kolone bi imel priti za besedo „mečejo" sledeči odstavek, ki se nahaja v isti koloni niže doli: „Slovanom le suhe škorjice kruha, da so ob ćasu volitev obljubo vali Slovanom ceste, šole, vodnjake, mostove, po volitvah pa ni bilo o tem ni ne duha ne sluha.
Slovensko delavstvo mesta in okolice ! 1. septembra Je pred vratmi. Ta d m slavi NDO petletnico obstoja. Tegn vele-pomembnega dne ne sme ostati noben slovenski dejavec brezbrižen, saj pridejo celo Ljubljančani s posebnim vlakom. Nadalje lospejo zastopniki narodnega delavstva iz Pu!e, Gorice, Ajdovščine, Voloiko-Opatija itd. Torej iz vseh krajev pridejo. Ob 9 do-poludne sprejmemo Ljubljančane na južnem kolodvoru, izpred jufnega kolodvora se bomo pomikati nato z godbo in zastavo pred „Narodni dom", kjer se vrši na planem velik manifestacijski shod. Popoludne bo kongres, katerega se imajo pravico udeležiti samo povabljeni. Ob 3 pop. odhod izpred „Nar. doma" z godbo in zastavo proti kens. društvu „Jadran* pri Sv. Jakobu, Kjer se bo vršila na prostornem vrtu velika ijudska veselica z godbo, petjem, srečolo-fom, tombolo itd.
Na tej slavnosti se razvije zastava zidarske skupine NDO. Na sporedu so tudi govori
Slovensko delavstvo ! Ta dan mora biti velika manifestacija Slovenski delavec je bil, ko še ni bilo NDO, zapostavljen povsod ; nikjer ni našel pomoči. Nastopila Je NDO, a kar naenkrat je bilo drugače, posebno v narodnem ozlru. Sedaj se slov. delavca ne zasramuje več toliko. To je zasluga NDO, kajti v soc. demokraciji, ki tako nesocijallstično postopa, bi se slovensko delavstvo narodno uničilo. NDO je torej vaša odrešenica, slovenski delavci! Zato vsi za njo v boj! 1. septembra pokažite, da ste jej naklonjeni.
Dvorna vest N/idvojvodinJa Marija Josipa s sinom, nadvojvodom Maksimilijanom in spremstvom, je minolo soboto predpoldne napravila v tržaškem zalivu izlet na nekem „tenderju" c. in kr. vojne mornarice. Popoldne istega dne se je nadvojvodinja s spremstvom podala na tor-pedovki XX. v Portorose. Zvečer se je vrnila v Miramar.
V nedeljo popoludne pa si nadvojvodinja s sinom in spremstvom ogledala ladi-jedelnico sv. Marka in posebno tam v delu se nahajajoče vojne ladlje.
Za cvetlični d«n. Za sestavo pripravljalnih odborov za cvetlični dan, potekajo zadnji dnevi. Neobhodno potrebno je takoj sklicati tozadevni sestanek Sokolov, Ciril-metodarjev, akademikov in sploh vseh narodno agilnih ljudi. Naloga voljenega pripravljalnega odbora je nato poskrbeti za-dosino cvetk, prodajalke, cvellične zaloge, način in čas prodajanja itd. Ne pozabite sklep o prireditvi cvetličnega dne poslati takoj centralnemu vodstvu za l. vseslov cvetlični dan v Ljubljani Šubičeva ulica štev. 3.
Narodna dolžnost Vas poživlja Slovenci in Slovenke ; po uspehu cvetličnega dneva se bo v prihodnje presojala narodna zavednost v posameznih krajih.
Sukna,
lodce in modno blago u gospode in dsme, priporoča KAREL KOCIAN, tovarna sukna : ¥ Humpolou (Čeiko). : : Uzorci franko. : :
T
V Trstu, dne 27. avgusta 1912.
.EDINOST'1 št. 239
8tran IIL
Dvojna mera. V navadnem p< govr..n naših Italijanov so „signori" in wslKno'e-prav po ceni. Najsiromašneja ženska Jim it — slgnora, seveda le toliko časa, dcklp«1 dotičniki govore »jezik di Dante44. Drugače pa Je, Čim čujejo slovensko besedo. Dogodil se je nastopni slučaj.
Neki Slovenec je stopil v tobakarno (lastnik se menda imenuje za Jelena) v ul. Torre bianca ter poprašal, da-li imajo „Edinost" na prodaj? „No si..." Okrogli prodajalec Je hitro presekal besedo in ni izgovoril druge zloge. Požrl je — signora. Po mnenju tega Jelenskega Veleitalijana bi bila to prevelika Čast za Slovenca. Seveda Je nam vse eno, ali nas kdo imenuje signore, ali pa ne. Zabeležili smo ta dogodek samo zato, ker Je značilen za mržnjo, ki Jo goje ti ljudje do nasl
Ona tobakarna Je seveda Jako — priporočljiva.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi na javen shod, ki se vrši v Četrtek dne 29. t. m. ob 8 zvečer v društveni dvorani ul. Sv. Frančiška št. 2 II. s sledečim dnevnim redom: 1. Glasovanje o 17 ml-Ijonskem predlogu v državni zbornici in socijalna demokratična baharlja, poroča g. drž. posl. dr. Rybaf. 2. Volitve v delavski odbor drž. železnice. 3. Razno.
Cvetlični dan na Opčinah. Z Opčin: Tukajšnja CM podružnica je sklenila prirediti v nedeljo 1 septembra t. I. cvetlični dan s sodelovanjem domačega Sokola v prid CMD, »Sokolu" in dijaškemu društvu »Ra-dogoj*. Namen je blag. Zato se obračamo do slavnega občinstva, da nam blagovoli prispevati s svežimi cvetlicami, ali v denarju, da prireditev čim sijajnejše vspe.
V	nedeljo torej ob priliki slavnosti kolesarskega društva »Balkan" naj ne bo na Opčinah narodno čutečega Slovenca ali Slovenke brez šopka cvetlic v prfd gori navedenih ustanov.
Kmetijska šola na Grmu (pri Novem-mestu) prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1912-13. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev in sploh mladeničem, ki morejo le po zimi od doma. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani, se more]o sprejeti tudi v II. tečaj zimske šole, tako, da ostanejo ie 5 mesecev na šoli. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena pred vsem sinovomiz vinorodnih krajev naše dežele. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v šolo Je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
Abiturjentski sestanek narodno radikalnega, socialist čnega in sploh naprednega dijaštva se bo vršil 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma". Na sestanek opozarjamo one tovariše, ki so bili na posameznih zavodih zastopniki počitniške zveze, sploh one tovariše, ki jim je kaj naj na tem ležeče, da se združimo in da začnemo s sanacijo nezdravih razmer med slovenskim dijaštvom.
Spored sestanka Je sledeči: 15. sept.: 1. Narodno radikalni program. 2. S školstvo in narodno radikalni program. 3. Vprašanje našega naraščaja. 4. Počitniška zveza.
16. sept.: 5. Slovenstvo in Jugoslovan-stvo. 6. Organizacija. 7. Naše delo v aka-demičnih društvih.
Posamezna vabila se ne razpošiljajo; naj ta poziv vsakemu zadostuel Kdor želi kakšnih pojasnil, naj piše na naslov: Abi-turijentski sestanek, Ljubljana, — poste re-stante.
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. avgusta 1912.
Radi nevarne grožnje. AmadeJ Vuič, stanujoč v ul. Cavazzeni štv. 2, Je grajat v isti hiši stanujočo mladenko Marijo Ber-lamo, ker se je vlačila po noči okoli s svojim IjubČekom, 22 letnim Virgiliem Radlchem Iz Pule, ki stanuje v ljudskem prenočišču G. Gozzi. Punca je to povedala temu slednjemu, ki j« napadel Vuiča — ki je zelo slaboten —, ga zgrabil za vrat, pretepel in mu grozil s smrtjo. Fanta so zato utaknili na hlad, da mu se malo poleže njegova vročekrvnost.
V	rnorju najden mrlič. Včeraj popoldne so ob pomolu Sv. Terezije našli v morju mrtvo truplo starega, slabo oblečenega moža. Dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti vtopljenca. Mrliča so prenesli v mitvašnico k Sv. Justu.
Žepna tatvina. Mizar Fran Štolfa, stan. v ulici R. Manna št. 11, je v nedeljo večer igral v kavarni »Universo*. Pod pretvezo, da bo „klbiclral" igri, se je približal neki individuv, ki Je Štoifi ukradel denarnico, v kateri Je bilo 6 K. Pozneje so tatu izsledili v kavarni »Miramar". Bil Je to že večkrat kaznovani 221etni dninar Giusto Derslch iz Trsta, stanujoč v ulici Rigutti št. 9. Med tem ko so ga tirali v zapor, Je vr gel stran prazno Štolfovo denarnico, ki Jo je bii malo prej ukradel.
Nasilna patrona. 251etni dninar Anton Aiesslo iz Kopra, stanujoč v ulici Piccola Fornace št. 2, je v nedelj j večer iz neznanih vzrokov v ulici San Gusto grdo pretepal neko Marijo Rosatti. Neki njegov prijatelj, že 8krat radi tatvine kaznovan 27Ietai dninar
l an Rejr, stan. v zagati degli Orti št. 2, Je t pel Rosattijevo na tla, med tem ko Jo Je Alessio ranil z nožem na eni rold. Na krik ženske, so pritekli redarji, ki so oba aretirali.
NepoboljSUv nasilnež. V ulici Riborgo ie bil aretiran včeraj ob pol 7 zvečer 36 letni Jakob Bartl iz Bistrice, in sicer radi potepuštva.
Privedli so ga pred policijskega koncipista Misetića. Ko so 2 niim napravili zapisnik, ]e naenkrat odlomil kos pisalne mize imenovanega uradnika, ter se hotel zapo diti proti nJemu, a ga je še pravočasno vstavil redar Čuk. Bartl pa Je tedaj začel psovati redarja, katerega |e tudi dejanski napadel. Morali so priti Štirje drugi redarji, da so ukrotili zbesneleža. Med potjo v zapor Je zagrešil še Žaljenje veličanstva.
Možakar Je bil že 22 krat kaznovan rodi javnega nasilstva.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer pevska vaja za mešani zbor. Po pevski vaji važna odborova seja.
Trgovsko izobraževalno društvo ima nocoj navadno odborovo sejo.
II. VojaSko veteransko društvo za Trst in okolico priredi svojo ustanovno veselico na vrtu ex Berger pod gradom. Začetek ob 4 popol. Spored: koncert s plesom, šaljiva pošta, tombola in srečolov. Užigali se bodo tudi umetalni ognji
Na koncertu in k plesu bo svirala popolna društvena godba pod vodstvom znanega kapelnika gosp. Ant. Wagnerja. Sprejemajo se hvaležno tudi darila za srečolov. — Društveno vodstvo uljudno prosi obilne udeležbe.
Čisti dobiček Je namenjen za zaklad društvene zastave. V slučaju slabega vremena se prenese veselica na drugo nedeljo dne 8. sept.
DruStvo jugo slov. železn. uradnikov. Nocoj ob 8 in četrt v društveni sobi, Ac quedotto 22, seja osrednjega odbora. Na dnevnem redu Jako važna vprašanja. Polno-številna udeležba nujno potrebna.
Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu naznanja vsem svojim članom, da bo naša hiša do konca t. I. zgotovljena. Če kateri član namerava najeti si stanovanje v tej hiši, naj to naznani odboru do 1. septembra; za pozneje priglasitve ne sprejme odbor nikake odgovornosti.
Telovadno društvo .Sokol" v Vr-deli naznanja, da se bo vršil dne 15. septembra t. 1. javni nastop, združen z ljudsko veselico. Na vsporedu bodo: proste vaje dekliškega naraščaja z zastavicami, deškega naraščaja s palicami ter proste vaje čtanic in članov. Potem bo orodna telovadba in sicer: ena vrsta deškega naraščaja na drogu, ena vrsta Članic na bradlji in orodna telovadba članov. Konec bodo tvorile proste vaje izbranih telovadk s kiji in članov s sabljami; slednjič pridejo skupine.
Upamo torej, da bodo naredna društva ta naš poziv upoštevala, da ne prirede dne 15. septembra svojih veselic, ampak da se pridružijo nam in pomorejo k čim večemu slavju našega še mladega Sokola.
Tržaška sokolska župa V nedeljo, dne 1. septembra ob 8. uri dopoldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega vaditeljskega zbora
s sledečim dnevnim redom: 1. Priprava za III. vsesokolski zlet.
2.	Redna telovadba župnih vaditeljskih zborov.
3.	II. župni vaditeljski tečaj.
4.	Naše stališče glede javnih nastopov.
5.	Proste vaje članic.
6 Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
Ambrožič, nač. T. S. Ž.
V nedeljo pop. dne 1. septembra t. I. priredi tržaško kolesarsko društvo »Balkan* veliko slavnost na obširnem vrtu g. Dra šček na Opčinah. Na sporedu je petje, godba, slavnostni govor, (ki ga bo imel predsednik Jurije, velesp. gosp. Štefan Fer-luga, dež. poslanec in vod|a Šole na Opčinah) in ples, ki bo trajal do polnoči. Preskrbljeno bo tudi za telesno okrepčanje in točila se bodo najboljša vina ter sveže pivo. Zadnji tramvaj odhaja z Opčin skoraj ob 11 zvečer.
Kdor se hoče zabavati in ob enem po magati društvu, naj prihiti v nedeljo dne 1. septembra na Opčine. Vstopnina k veselio 40 vin., sedeži 40 vin., vsak plesni komad 10 vinarjev. — Darovi se hvaležno spre jemajo.
Telefon 17-66.
Telefon 17-66.
PISARNA
Dr. ferdinaaia Černe-ta n Dr. Josipa Jrtan3ič-a
preselila se je
Caserma štev. 8, I. nad.
Mehanični zavod
za cementno industrijo
ARTURO MAYER, Tržič (Monfalcone)
z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (»93)
proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah
i ■ 1
Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za
dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koacesijonirane posebnosti:
Brušene ploščice za prevleko in plošcice iz bisernice.
SOLIDNO: in : ELEGANTNO I
POHIŠTVO RAFATLE" ITALIA
I w 9 IIW m W w TUST - VIA malcanton - mi j
Mnenje gosp. dr.a F. Huberta
Budimpešta
Gosp. J. SERRAVALLO
Trst
Rad in z veseljem ustrezam Vaši želji in Vam lahko rečem, da ne rabim prvič Vašega izdelka Železnato kina-vino Serravallo. Že leta ga uporabljam v svoji praksi kot edino sredstvo, s katerim dosezam najboljše uspehe tako pri odraslih, kakor pri otrocih in dovoljujem si izjaviti, da mi je od mnogih kininskih in železnatih vin, vino Serravallo izborno služilo, zato ga rad predpisujem in s tem pomagam svojim pacijentom. Jaz smatram to za stvar vesti in uporabljam samo to zdravilo, v katerem se lahko prepričam, da pomaga mojim bolnikom. Zahvaljujem se Vam za pošiljatev vina Serravallo za mojega sina, ki ga je jemal z uspehom.	Dr. E. HUBERT.
m
i
V.l zdravniki ga priporočajo.
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
llikovano na ^ CTFF A tU razstavah.: Ob W I Eal A^MI
Glavna zaloga v Trstu, vla ValdMvo št. 32. — Telefon 6t. 2201.
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Zdravniška zbornica za pokneženo grofijo Istrsko
št 49/1912. ^ _ _T__
POZIV.
Poživljajo se vsi kolegi, da vprašajo informacije pri zbornici, predno natecujejo za mesto zdravnika pri sekciji Matulje bolniške blagajne v Voloskem. Pula, 23. avgusta 1912. Od predsedstva zdravniške zbornice za pokneženo grofijo Istrsko.
Predsednik :	Tajnik:
Dr. Devescovi 1. r. Dr. Mantovan 1. r.
•1
Poroploona družbo i§5} D. :ripcouich & Ci. Irst
Ekspresno Trst-Benetke in nazaj
po morju.
Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine
VENETIA"
s tremi vijaki
s tremi vijaki
99
opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda.
Odhod iz Trsta :
Ponedeljek 8 predp.
URNIK:
Prihod v Benetke : Odhod iz Benetk
Pondeljek 2 pop.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
11.	predp.
11.	„
11.	r
11-	„
11.	„
11-	.
11.	„
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
Prihod y Trst:
5 pop. 5 .
5 , 5 „ 5 „ 5 „
opolnoči.
CENE:
Iz BENETK:
Tja: I. razred Lir 13—; II. razr Lir 860; ni. razred Lir 5-30.
VOZNE
Iz TRSTA:
Tja: I. razred K 1240; II. razred K 8 40; IH. razred K 5 40.
Tja in nazaj (veljavno 15 dni> L razred K 18 50; IL razred K 12 50 ; 1. razred Lir 19 —; II. razred Lir 13 —; TTT- razred K 8 20.	I11 razred Lir 8d0,
Nedeljski Izlet Trtf-Benetke In nnznl:1 ra ređ K^vr?K
FINA BUFETNA POSTREŽBA.
Vomni listki me prodajajo: V TRSTI": pri Mandel & Oo, menjalnica. Borzni trg št. 12 P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville; Urad za potovalce Avstr. Lloyda. — V BENETKAH : pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. IJovda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco.
prva vožnja v petek die 30. t. m. z odhodom iz Trsta ob 8. predp.
Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti.
fetran IV.
„EDINOST" St. 230.
V Trata, due 2 7. avgusta li*lv\
Nar. del« organizacija.
—	Zidarji! Skupina zidarjev NDO vas vabi aa društveni shod, ki se bo vršil jutri ob 7. zvečer v dvorani NDO, ul. sv. Frančiška 2. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, tako glede povišanja plače s prvim septembrom, kakor o posredovalnici dela in slavnosti povodom petletnice »Nar. del. org." in razvitja zastave zidarske skupine NDO. Zidarji! Agitirajte med tovariši za obilno udeležbo! Pridite enkrat vsi skupaj, kolikor vas je!
Odbor.
—	Centralni odbor NDO sklicuje za četrtek ob 7 zvečer sestanek vseh članov. Dnevni red : „Petletnica Nar. del. org." Kdor ni zadržan naj pride gotovo, kajti 1. sept. se bliža.
—	Shod zidarjev NDO se ne vrši danes, kakor včeraj naznanjeno, temveč jutri ob 7 zvečer v društveni dvorani ul. Sv. Frančiška št. 2.
—	Delavci, tovariši! Nabavite si društvene znake, ki se dobivajo v uradu NDO. ulica Sv. Frančiška 2 po 50 vin. kos.
—	Zidarska skupina NDO. Vsi tisti, ki imajo nabiralne pole, naj jih blagovole prinesti nemudoma nazaj.
—	Centralni odbor NDO sklicuje važen sestanek članov godbenega odseka. Sestanek se vrši v četrtek po vaji v društvenih prostorih, ul. Sv. Marka št. 19. Dnevni red: 1. september. Člani, potrebno |e, da se tega sestanka udeležite v polnem številu, kajti o pomenu prvega septembra moratepoučeni natančno. — Pridite torej vsH
—	Posredovalnica dela NDO. Službe iščejo: a) vratar, b) hišni stražaj. Naslov pove: Posredovalnica dela NDO, ul. Sv. Frančiška 2.
Letina žita 1912 v Rusiji. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu objavlja statistične podatke o letini žita v Rusiji. Toliko v evropski, kolikor azijski Rusiji kaže dosedaj, da bo letošnji pridelek žita mnogo večji, nego je bil oni lanskega leta.
Pšenice bo v evropski Rusiji približno 50, v aiijiki pa ceio preko 100% vej ntgo lansko leto. Pa tudi Ječmen, rž in oves obetajo toliko v Evropi, kolikor Aziji mnogo več pridelka nego minulo leto. Samo koruze bo za približno četrtino manje.
Ce se prišteje pridelek Rusije k onemu drugih evropskih držav, kaže, da bo letos nekaj več žita kakor lansko leto.
Vesti iz Goriške.
Velika nesreča. Mavhinje 25. Vili. 1912 V soboto se je dogodila pri nas velika nesreča. Lovski čuvaj Alojz Terčon je šel, kakor navadno proti večeru v svojo službo. Takoj za vasjo je ubral jako slabo pot — v globoko dolino, da bi se tam pogovarjal z J. Širca, ki je tam kopal krompir. Blizu je sicer bil — toda ni dosegel cilja.
Na veliki skrli se mu je izpoddrsnilo — puška, ki jo je imel na rami se je sprožila in ga zadela ravno v sence — tako, da je bil takoj mrtev.
Ta dogodek Je presunil vsakogar — vse je hitelo na mesto nesreče — toda pokojni Alojz leži mrtev od dveh strelov zadet. Nesrečnežu je bilo še le 33 let, bil je priden delavec in zaradi svojega humorja pri vseh znancih priljubljen — da ga bomo Mavhinjci težko pogrešali. Zapustil je vdovo s štirimi sirotami. Pripomniti mora t, da so lovci, čeravno Italijani, nabrali za pokojnikovo družino precejšen znesek, da saj nekoliko po-raorejo zelo potrti udovi in otrcčlčem. Ti dobri in nepozabni Lojze „Panetov", pa počivaj v miru v prezgodnjem grobu.
„Gorici lu Pred meseci so prijeli žan-darji kurata Kadenara in ga prepeljali v goriške zapore. Vse je stalo pod utisom atentata, ki ga je baje nameraval izvršiti kurat. Take osebe niso nič kaj prijetne ne za enega, ne za druzega. Italijani so se izgovarjali, da ima sicer italitansko im-, _ je trd Slovenec, a klerikalci so ga noteli na-hrbtiti liberalcem. Mučen utls apravlja, če žandarji ženejo duhovnika v za\ or, in ni bilo prijetno, da je moral Kadenaro Dar tednov preživeti za zidovjem pod obt ž>x> velikega zločina. Državno pravdniStvo ga je sedaj izpustilo, ker mu ni moglo ničesar dokazati. Sedaj ga „Gorica" brani in nam pravi: fej te bodi! „Fej" pa pomenja po domače rečeno — pfuj, in prav po domače še pljuneš po vrhu: „Pfuj vam vsem skupaj, ki ste našega nedolžnega moža Kadenara tako nesramno blatili". Mi pa vračamo „Gorici" ta pfuj, ker mi smo beležili le dejstvo. Oblatili so ga najprvo vojaki, žandarji, zapor, vladni komunike in stotine listov. Javno mnenje ga }e takrat osumilo, da je v zvezi z velikim nameravanim zločinom in pod tem vtisom je ptsato vse časopisje kakor mi; vsi so govorili — samo da veliko več, nego mi! Zakaj se huduje „Gorica" le na nas In ne na žandarje, ki so ga vklenili, in pa na one, ki so ga dali uklenltl ? Proti nam ima „Gorica" korajžo, proti drugim pa stiska pesti — v žepu.
Nov poštni urad. Dne 1. septembra t. 1. se otvori v Foljanu (politični okraj Gra-diSka) nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kakor nablralnica poštno-hranllnlčnega urada.
S poštnim omrežjem bo imel zvezo po poštnih vožnjah Za grad—Sv. Peter ob Soči.
Istočasno se bosta kraja Polazzo In Redipulja izločila iz dostavljenega okrožja poštnega urada pri Sv. Petru cb Soči ter pridelila dostavljavnemu okrožju poštnega urada v Foljanu.
Zveza županov in podžupanov na Krasu naznan|a, da bo imela odborovo sejo v Sežani, v gostilni „Mahorčič" v soboto, dne 31. avgusta L I. ob 10 predpoludne z dnevnim redom :
1. Vladna podpora za ublaženje bede. 2. Predlogi. _
Vesti iz Istre.
Podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Dekanih je daroval gosp. Tomaž Obad 10 K v svrho poravnave z gg. zastopniki davčne občine Dekani.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila jutri v sredo od 9—12 predp. in od 3-6 pop.
500 akcij, nominalne vrednosti K 400 vsaka, od „Alimentaire" Sccleta anonima per 1' industria delle conserve in Trieste, ročna lestva, bobni, palice In klopi za prodajalno, velika množina nogavic, brisače, odeje, zavese, fuštanj, batist, borget, pa-nama, chiffon, bombaževina, muŠIin, platno za rjuhe, čipke „Idrija", trikoji, srajce in drugo fino perilo.
Zračno meblovano sobo Balkana
odda v najem takoj Anton Repen3ek, knjigovez, vi a Cecilia St 5.	1784
Kolo
s prostim tekom ae proda K 50. Ul. Coui-merciale, trgovina jeBtvin.	1731
Onkinit b postelju se odda. Piazza Leonardo OUUllrd. da Vinci št. 1. vrata 18.	1765
OnC ahdIau velik zasajen gozd tik kolod-OoO oralov Tora se proda za K 130.000. ObreBtuje se letno z 10—15 po sto ; gozd ee lahko parcelira. Kje, pove F. Cvek v Kamniku. Posredovalci izključeni.	1786
NavnAnSo 86 sl&vnemu občinstva, da se je ot-ndzndlljd vorila v soboto dne 24. avg. nova gostilna Konsumnega društva pri državnem kolodvoru v ulici Lazzaretto \eccho št. 31. Vabljeni so vsi znanci in prijatelji, a posebno člani za ustanovitev odbora. Gostje dobrodošli. Priporočamo se uljudno — Pripravljalni odbor.	5617
Vinn Kletarstvo v Pobegih ima še na razpolago Vlllll« raznih vrst vin in sicer refošk, brgunder, raznih belih finejSih in domačega tropinovca 1753
l/i nebo endo Vđake *rBte imam na Prodai> VlNoKU SUUB GregoriČ, ulica dell'Olmo li.
Trst
1775
Moderne spalne sobe rg72o
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 28. ogel Torquato Tasao.	555
UČ6nCH vajeceE®- v trB°vini j?9tvin sprejmem
Edinosti.
taicoj. Naslov pove Inseratni oddelek
175l>
t#:nn uborno, vipavsko, belo, se dobi v veliki VIVIII množini pri Ludviku Cebron, posetniku v Rihenbergu. Cene po dogovoru.	1764
Išče
8e učenca za brivsko obrt. Bojic, brivec via Acquedotto Št. 20.	1751
Stalni krajevni agenti
zmotni nem-_	— ščine bc
sprejmejo aii pa nastanijo s "stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudb« pod „Merkur*, Brno Neaffitsge 20.	244
one Ju-
Franjo Cetin, Trst, ^V,!"
kob). Priporoča svojo na novo odprto ČevIJarnlco. IcvriSaje vsakovrstno delo po meri in smernih cenah. Svoji k svojim!	1269
Mihael Lampe ^SčrZT&ti
6arn&. — Većkrat u dan ivei krah. • Posebnost vino In likeri v etekienloab. --Postrežba tndl na dom.	535
ALEKS. FRANC MAYER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje pečene kave
Skladišče Kož
ia čevljarje
Lorenzo Gagpnelli
se je preložilo
iz ul. Caserma U
v ulico L Lozzon ti M
Zahvala.
Vsem, ki so izkazali na katerikoli način zadnjo čast našemu dragemu pokojniku, gosp.
Ivanu Pene
in vsem, ki so bili v teh težkili urah v pomoč in tolažbo, bodi izrečena najsrčnejša zahvala.
Posebna zahvala veljaj: c. g. vikarju F. Švara za ganljivi nagrobni govor; slav. društvu „Nabrežina" in slav. sokolski godbi iz Mavhinj za pretresljive žalostinke; g. A. Rebeku, namestn. svetniku v Gorici za sožalje; si. občini, starešinstvu in županstvu Slivno, ter vsem drugim korporacijain in zastopnikom za udeležbo pri pogrebu.
Slivno pri Nabrezlni, 26. 8. 1912.
Žalujoči ostali.
St. 1330.
Razpis dražbe.
Občina Jelšane — političen okraj Volo-sko - Istra — razpisuje
zgradbo vodovoda v Jel-šanah
ki je na 23.000 K proračunjena.
Ponudbe so vložiti najkasneje do 12. septembra t. 1. pri občinskem uradu v Jelša-nah in sicer je položiti varščino 10°/0 proračunjene vsote.
Tega dne ob II. uri predpoldne se odprejo ponudbe. Načrt in troškovnik ležijo na ogled v občinski pisarni. Občina si obdržuje popolnoma prosto izbiro ponudb in razpise eventualno ponovno dražbo.
Županstvo
JELŠANE, dne 22. 8. 1912.
J. Valenčič, župan.
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodeni sama pristna vipavska in istrska vina, kaknr tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na lirano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica.
Dr. PEČNIK
je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje
na BLEDU (Gorenjsko)
dvorec Titania.
VTK \\V\ W\ V. X'
NUOVO
$C6tel proviticiale
(Novi deželni hStel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
* 40 sob, električna luč, ves komfort, ^ stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske §U-j kleni c«, noži in vilice, planinske palic«, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki«
Vsakovrstne obleka:
Sweater, planinske hlače, gama9e, Cepiče iz čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorfce in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane Športnih in planinskih droito?
IC POSEBNE CENE- H
Športna Mina Struhel
nlica S. Antocio 12 (nasproti Kred. loilopjn)
Novo pogrebno podjetje, Tist
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa št. 51. - TELEFON St. 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vttKev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi Iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste in lesene, obleke, čevlje In druge potrebščine za mrliče in sprevode, voSčene sveče iz lastne tavarne itd.
-- vse po nizkih konkurenčnih cenah. -
y podružnica* in zastopa na Opčiuah pri l Mrzshl, V Nabrežini pri l VittfO, pri Orehu
(Nogere) pri g. Metu se dobi vse n pogrebe Potrebin blago, henrik stibelj
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani	deležnik ia upravitelj podjetja.

Aristide Gualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana \mm ( svetinjo ) cevi In cementnih
:: plošč, teracou m umetnem kamna. ::
Sprejem« vsakovrstno delo t cementa.	Cene zmerne, delo točno.
m
V manufakturni trgovini
CARLO ANDREJCIC
OB ) Ve »»menjati z drugimi trgovinami ln prodajalnami).
ulica Malcanton št. 10-12
se proda radi požarja vse blago po najnižjih oenah
SAMO ZA PAR DNI I!
Krasen perkal v najnovejših barvah	. od vin. 34 dalje.
Zefir za srajce.......56 „
Ponarejena svila s črtami	76
Narejene rjuhe za eno osebo 150/259 . . od K 2-5'J „ Narejene rjuhe iz samega platna 160/250 . „ 4 i0 „
Obrisalke.......od vin. 30 „
Chiffon prve vrste ....... 45
Kosi madapolana 10 metrov I. vrste	. po K 4 20
Ženske srajce s finimi vezeninami . .	„ 2*— „
Spodnja krila Crna I. vrste...... 3*—
Bele obrisače 6 oseb I. vrste .	* . od K 190 ,
Cunje za kuhinjo......„ — 20
Podlaga za obleke po 16 vin. meter. Vsakovrstni predpasniki iz črnega sati na, moške nogovice po 32 vin., ženske po 20 vin.
Vse Mar je se proda za 20 posto pod tov. ceno. Posloži e se prilike!
Naro&be se Izvršujejo tudi po pofttl m povzetjem.