Neskončne vrste za vpis v žalno knjigo po Haiderjevi smrti V goriški knjižnici Damir Feigel so se pričele pravljične urice Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 14. OKTOBRA 2008 Št. 244(19.334) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 o= Apetiti strank in strokovnost vlade Rado Gruden Za jutri je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk sklical ustanovno sejo petega parlamentarnega sklica državnega zbora, na kateri bodo izvolili predsednika in podpredsednike DZ. S konstituiranjem državnega zbora pa bi moralo priti tudi do pospeška pri sestavljanju koalicije, ki bo v naslednjih štirih letih vodila Slovenijo. Čeprav predsednik Türk še ni začel s posvetovanji za podelitev mandata za sestavo vlade, pa ni dvoma, da bo mandatar predsednik zmagovitih socialnih demokratov Borut Pahor. Pahor medtem seveda ne čaka križem rok. Morebitnim vladnim partnerjem je že poslal predlog koalicijske pogodbe in čeprav je pripomb precej, še posebej s strani glavnih zaveznikov, strank Zares in LDS, bi moral biti predlog usklajen razmeroma hitro. Vse bližji koaliciji je tudi DeSUS, ki zaradi svoje narave skoraj mora v vlado. Slovenska ljudska stranka pa je na sinočnjem zasedanju glavnega sveta sprejela odločitev, da v vladi ne bo sodelovala, kar pomeni najmanj to, da bo parlamentarna večina številčno tesnejša, kot bi sicer lahko bila. Vendar pa Pahorja najtežje delo šele čaka. Ko bo jasno, na katere stranke lahko računa, se bo začelo zahtevno pogovarjanje o kadrovski sestavi nove vlade. Predsednik socialnih demokratov je že večkrat povedal, da bi rad sestavil strokovno vlado. Toda pri tem se bo moral nedvomno soočiti tudi z apetiti koalicijskih partnerjev. Naj bo kadrovska sestava še tako strokovno utemeljena, bo moral nujno izpolniti tudi pričakovanja zaveznikov. Ta pa so, kot vemo, velikokrat precej večja, kot bi morda lahko bila glede na težo posamezne stranke. Zato brez kompromisov ne bo šlo. Ti so konec koncev nujno zlo vsakih koalicijskih pogajanj. Vlada namreč lahko začne z delom šele takrat, ko dobi večino v parlamentu. Kdaj bo to, je odvisno od tega, koliko časa bo predsednik Türk potreboval za odločitev o mandatarju, še bolj pa od Boruta Pahorja in njegovih sposobnosti, da najde pravo mero med ambicijami strank in zagotovili o kom-petentnosti vlade. Glede na trenutne razmere v Evropi in svetu čas ni njegov zaveznik. Slovenija čim prej potrebuje učinkovito vlado in naloga Boruta Pahorja je zato še težja, kot bi bila v normalnih razmerah. Njeno reševanje bo tako tudi dovolj dober pokazatelj, kakšen predsednik vlade bo predsednik socialnih demokratov. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € finančna kriza - Dober odziv na sobotni vrh G7 in na nedeljske sklepe držav evroskupine Po daljši depresiji borze zajela evforija Evropske države zagotovile 1300 milijard evrov za zaščito bank narodni dom - Odprtje razstave posvečene Primožu Trubarju Tržaški poklon velikemu neznanemu Evropejcu TRST - V galeriji Narodnega doma so sinoči slovesno odprli potujočo razstavo Primož Trubar (1508-1586) -Veliki neznani Evropejec, ki je posveče- na protestantskemu duhovniku, velikemu reformatorju in očetu slovenskega knjižnega jezika Primožu Trubarju. Do 22. oktobra je na ogled več panojev, ki ponuja pregled nad njegovim življenjem in delom, v vitrinah pa je prikazan razvoj tiskanja in vezenja knjig. Na 7. strani PARIZ - V skladu s sklepi, ki so jih v nedeljo v Parizu sprejeli voditelji držav članic evropskupine za reševanje finančne krize, so včeraj Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija zagotovile za skoraj 1300 milijard evrov bančnih garancij in svežega denarja za reševanje bančnih sistemov. Ukrepe v podobnem smislu je včeraj odobrila tudi Italija, danes pa jih bo še Slovenija. Vse to je skupno s sklepi, ki so jih v soboto sprejeli na vrhu G7 v Washingto-nu, omogočilo, da so svetovne borze včeraj poslovale naravnost evforično, saj so se nekateri njihovi indeksi dvignili celo dvoštevilčno. Na 24. strani Števerjanski trg bodo prenovili Na 19. strani V goriški pokrajini manj nesreč na delovnem mestu Na 19. strani V soboto bo v Boljuncu pokrajinski kongres SSk Na 6. strani Poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga obiskal Kmečko zvezo Na 6. strani razseljeni - Niz zanimivih dogodkov O enakopravnosti, islamu, rasizmu, pokolu v Srebrenici 2 Torek, 14. oktobra 2008 ALPE-JADRAN / ISTRSKI ZORNI KOT Finančna kriza odmeva tudi v Istri Miro Kocjan Svetovna finančna kriza, ki je še kako resna družbena kriza, seveda ni mogla mimo naše miniaturne Istre. Vsi razpravljajo o njej, poznavalci in amaterji. Starejši, ki so bili tedaj še otroci, se megleno spominjajo krize, ki je prizadela svet leta 1930, in opozarjajo, da bodo življenjske posledice lahko precej hude. Mlada, tako rekoč finančna generacija, pa čeprav jo strokovno tolmači v duhu najnovejših finančnih vidikov, si v bistvu prav tako zastavlja vprašanje, koliko časa bo kriza trajala in kakšne bodo njene posledice. Enotni so si v tem, da te zanesljivo ne bodo blage. Dogajanje spremljajo pozorno. Zagrebška borza je že bila močno prizadeta, vlada je stopila v akcijo, vendar povsem jasnih smeri reševanja še ni, saj jih ne moremo pričakovati od države, ki je drobno znamenje na svetovnem in evropskem zemljevidu. V Istri tako poznavalci kot nepoznavalci utemeljeno poudarjajo, naj se Hrvaška drži bruseljskih, evropskih napotil, vlada naj kar resno posreduje pri bankah, razmisli naj o finančnem skladu, skratka, ukrepi naj bodo kar najbolj samokritični, strnjeni, da bi posledice le ne bile prehude. Čeprav perspektive niso rožnate. Vprašanje zadeva bančne in hranilne vloge, pa še vrsto drugih. Prav imajo tisti, ki trdijo, da tokrat ne more biti več ciljev, marveč samo eden in to na svetovni ravni: poskrbeti, da ne bomo zašli, kakor trdijo nekateri, v »lakoto«, hkrati pa tudi, da bo kriza čim prej rešena. Za Hrvaško pa je še kako pereče vprašanje korupcije in podobnih pojavov, ki jih je javnost (pa tudi vlada) zdaj zajela v izraz »mafija«. Vemo o dogajanjih na univerzi v Zagrebu, znana so številna druga. Vlada se je tokrat zganila kar hitro in ostro. Zamenjali so notranjega in pravosodnega ministra. Predsednika države in vlade govorita isti jezik. Problem v Istri ni tako resen kakor drugod, vse čisto pa najbrž ni. Podobno je na Kvarneru. V državi pa se spopadajo tudi z vprašanjem varnosti, zlasti v velikih mestih. Vsakodnevna so poročila o napadih na ljudi, o krajah, celo o umorih. Ljudi je prizadel umor Ivanke Hodak, hčerke Ljerke Minte Hodak, ki je bila podpredsednica vlade, pa tudi ministrica za evropske zadeve. Seveda ni povsod hudo, oblast v Istri trdi, da krutih kriminalnih primerov ne beležijo, podobno trdi tudi kvarnerska oblast (tudi predsednik kvarnerske regije). V duhu ostrih vladnih ukrepov bodo tudi na Reki, kjer imajo Posebno regijsko sodišče (ostala so v Zagrebu, Osijeku in Splitu), temeljito pregledali dosedanje delo sodne oblasti in policije. Vlada je v posebnem napotilu opozorila, da je sploh naloga vseh državnih organov, da delujejo složno in pošteno ter zlasti pravočasno. Mesič je že večkrat izjavil, da država žal ni »stabilna«, varnost pa je prva naloga. V Verudi v Istri so te dni bili priča umora in samomoru, v Medulinu pri Pulju pa so z zasilnimi ročnimi bombami napadli hišo Josipa Zidariča, ki je svetnik za razvojna vprašanja pri puljskem regijskem organu. Čas je, da obrnemo stran, čeprav, tokrat, z določenim naporom. Žal pa še nismo povsem prenehali. Na vrsti sta namreč manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem. Vse kaže, da ju spremlja ista usodna smer. Italijanska vlada je kar za 32 odstotkov zmanjšala sredstva namenjena italijanski manjšini (od 7.247.000 na 4.962.000 evrov), hkrati pa tudi sredstva za slovensko manjšino. Reakcija manjšin je bila bliskovita, sajje naravnost nepojmljivo, da se težko finančno stanje v državi skuša tako rekoč popra- viti z ukrepi še na rovaš manjšin, katerih prihodnost pa je še kako odvisna od državnih sredstev. Država se je lotila prav manjšin, ki sta še najmanj zahtevni. Izvršni odbor Italijanske unije je na pobudo predsednika Maurizia Tremula sprejel ukrepe, da bi bili vsaj deloma kos novemu stanju, kritiki vladi pa se seveda niso izognili. Odbor je na koncu seje obžaloval, da je tudi slovenska manjšina bil deležna take »novosti« in ji zaželel uspešno delo, vzporedno z italijansko manjšino. Žal pa je tudi italijanska manjšina v Sloveniji doživela rahel udarec s strani slovenske oblasti. Dejstvo je, da so na slovenskih srednjih in tehničnih šolah pri drugem obveznem jeziku zmanjšali število italijanskih ur tako, da jih je zdaj letno 204, to je največ dve uri tedensko. V Opatiji pa so zaključili četrto edicijo mednarodne konference tako imenovane Oglejske regije, ki ima naslov »Pan- european culural -Corridor number 5: cultural integration projects«. Naslov pove, zakaj gre: razviti tako imenovani prometni koridor št. 5 tudi v koridor za poglabljanje kulturnih stikov med državami, ki so njegove članice. Konferenco je vodil Amir Muzur, župan Opatije, ki je med drugim predlagal, naj bi v prihodnje izdelali skupni program za učenje jezikov, začeli pa naj bi ga izvajati že v osnovnih šolah. Vemo, da koridor št. 5 dejansko povezuje vrsto evropskih držav vse do Kijeva, pojavlja pa se tudi namen, da bi ga podaljšali do Moskve. Evropa je pač zmeraj manjša s stališča prometa, mednarodni kulturni krogi pa seveda iskreno pozdravljajo še pobudo za znanje posameznikov jezikov. Ta koridor pa naj bi razvijal zlasti stike tudi z državami na Jadranu. Istrsko in kvarnersko časopisje pa je kar obširno poročalo o protestu študentov na koprski univerzi v zvezi z namenom, da bi del poslopja preprosto prodali, kar v bistvu pomeni, da bi novi morebitni lastnik lahko objekt po svoje spet prodal, skratka dosegel, da bi onesposobili delo Humanistične fakultete. Javnost je bila obveščena tudi o tem, da so se protesta udeležili vodilni predstavniki koprske univerze. Poudarek pa dajejo občila tudi pogovoru, ki ga je imel italijanski zunanji minister Frattini v Rimu s predstavniki dežele Furlanije-Julijske krajine. Minister je poudaril vlogo Slovenije, pa tudi Hrvaške, naposled pa vsega Balkana, češ, da je ta del Evrope »most« tudi italijanske zunanje politike na levi strani Jadrana. Na-glasil je tudi, da pričakuje, da bo Hrvaška vključena v Evropsko unijo najpozneje leta 2010. Nekateri komentarji sicer odkrito navajajo, da je stališče zunanjega ministra žal diametralno nasprotno od koraka vlade na škodo italijanske manjšine, seveda pa tudi slovenske, ki bosta finančno resno oškodovani. V Pulju pa bodo 15. novembra predali namenu severno-jadranski plin, se pravi napravo, ki bo služila mestu, v katerem, predvidoma jeseni prihodnje leto, pa naj bi »Plinara« uredila vse potrebno tudi za dobavo plina vsej severni Istri. Vse skupaj bo stalo okrog pet milijonov kun. Boris Miletič, puljski župan, je na obisku v »Plinari« rekel med drugim, da gre za nov energetski vir, ki zagotavlja energetsko neodvisnost tega dela politika. Danes bodo na Reki praznovali 60. obletnico ustanovitve univerzitetne knjižnice. Med drugim bodo na razstavi prikazali tudi nad 700 disertacij, s katerimi so študenti uspešno končali univerzitetne študije. Decembra pa nameravajo počastiti 40. obletnico znamenite glagolske razstave, seveda posodobljene. BOGATIMO SVOJ JEZIK Prejšnji teden sem pisala o raznih besedah, ki smo jih skozi čas uporabljali v slovenščini za razne vrste zaporov. Z njimi so se spreminjali tudi izrazi za zapornike, današnje obsojence in njihove paznike. V nekdanjih ječah so imeli ječarje, v je-tnišnici so poznali še jetnišničarje, v kaznilnicah so bili kaznilniški pazniki, v današnjih zaporih pa so samo še pazniki. Težko pa je tudi usklajevanje izrazov med italijanščino in slovenščino. Da moramo namesto kaznilnica uporabljati besedo zapor, ker v naši bližini nimamo kaznilnic, verjetno ne bo težko razumeti. Enako velja za ječo. Težje pa je, če se hočemo zgledovati po Šlenčevem Velikem italijansko slovenskem slovarju. Že bežen pogled v besede kot so carcere, carceriere in carcerato, pa še njim podobne, nam bo pokazal vso kompleksnost in zapletenost uporabe številnih izrazov. Pod geslom casa di pena najdemo slovensko kaznilnico, pod casa di correzione pa poboljševalnico oziroma prevzgojni dom. Uporabljamo lahko oboje. Geslo carcere nam ponuja prvo past. V slovenščini je to po Šlencu ječa, zapor, pa tudi jetništvo. Upošte- vati moramo rabo skozi zgodovinski čas. Enako velja za geslo car-ceriere, ki je ječar ali jetniški paznik, kar je danes oboje neuporabno. Za carcerato imamo na razpolago (pri Šlencu) jetnik, jetnica, zapornik, zapornica, pa tudi kaznjenec in kaznjenka. Pojasniti moram, da so bili jetniki nekoč v jetnišnicah, zaporniki v zaporih, kaznjenci pa v kaznilnicah. Za glagol carcerare nam Šlenc ponuja zapreti, zapirati in vreči v ječo, za pridevnik carcerario jetniški, kar pa je veljalo samo za je-tnišnice. Za samostalnik peniten-ziario najdemo kaznilnica in po-boljševalnica, pa tudi kazenski, kar nam povzroča pri rabi kar precejšnje težave in zmedo. Ves ta razpon različnih pomenov od ječe pa celo do poboljševalnice, nas opozarja na previdnost, preden se odločimo za katerega od teh poimenovanj. Kadar gre za današnji čas, bo najbolje, da ostanemo pri zaporu in zaporni kazni. Če smo dovolj pogumni, lahko zapišemo še, da so komu odvzeli prostost, kar je posebno primerno, ko gre za sum kaznivega dejanja onstran nekdanje meje, v R. Sloveniji. Vse ostalo je danes zastarelo in zato neuporabno. Naš »sotto accusa« bi morali prevesti »zaradi suma kaznivega dejanja« (kraje, ropa ali česa drugega). V Sloveniji se že zdavnaj ne uporabljata več samostalnik sod-nija in pridevnik sodnijski. Zamenjali sta ju sodišče in pridevnik sodni. Na sodiščih imajo torej sodne akte in registre ter izdajajo sodne odločbe. Tam prevajajo sodni tolmači in prevajalci, strokovna mnenja in cenitve pa so zaupane sodnim izvedencem različnih strok. Pri tem moram zopet poudariti, da naš perito v slovenščini ni izvedenec, ampak tehnik. Sodni izvedenci so sodno zapriseženi, sodišče jih pokliče, kadar potrebuje njihovo strokovno mnenje. Oba tedna, prejšnji in današnji, sem se dotaknila le najnujnejših izrazov. Pravni jezik in njegovo besedišče sta mnogo obsežnejša in bolj zapletena. Za našo časnikarsko rabo pa je to, kar sem pojasnila, v glavnem dovolj. Lelja Rehar Sancin manjšina - Stališče strank slovenske manjšine v Italiji in Avstriji SSk in EL o zadnjem srečanju Slomaka in novih oblikah sodelovanja s Slovenijo 1. svetovna vojna Tolminski muzej sodeloval pri razstavi v Plznu Tajnik SSk Damijan Terpin TRST, CELOVEC - Slovenski zbirni stranki Enotna lista z avstrijske Koroške in Slovenska skupnost iz Furlanije-Julijske Krajine sta skupno ocenili izjave ob zadnjem srečanju Slovenske manjšinske koordinacije in napovedi o skupnem dokumentu, ki zadeva predloge glede odnosov med slovensko vlado in slovenskimi manjšinami v Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski. V skupnem tiskovnem sporočilu vodstvi obeh zbirnih strank EL in SSk menita, da so nastavitve, ki jih je v tem štiriletju zakonsko nastavila sedanja slovenska vlada za institucionalen odnos do slovenskih manjšin temeljna osnova, na kateri graditi nadaljnje korake. Pri tem gre v prvi vrsti za imenovanje ministra, saj bi to bilo najvišja možna raven institucional-nosti. Druge možnosti, ki so bile nakazane, ne bi dosegale iste ravni. Pojavila pa bi se nevarnost, da se ubere pot, ki je različna od sedanje, kar bi bilo še najbolj škodljivo za manjšine same. EL in SSk sta prepričani, da je potrebno spoštovati in izvajati zakon o odnosih Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki v tem trenutku predstavlja pravi pravni temelj. Seveda je potrebno omenjene odnose še dodatno razvijati, vendar znotraj zakonskega okvira in v tem pravnem smislu. Imenovanje ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu je dejanje, ki je bilo že določeno in sam sedanji predsednik vlade Janez Janša je na zadnjem zasedanju Sveta za Slovence po svetu in v zamejstvu razvil misel, da bi ta resor lahko najbolje pokrival predstavnik Slovencev, ki prebivajo izven meja Republike Slovenije. EL in SSk menita tudi, da namera Slomaka, da pravkar oblikovani dokument o bodočem odnosu med Republiko Slovenijo in njenimi narodnimi manjšinami, predstavi samo strankam, ki bodo oblikovale novo vlado, ni prava pot, saj nakazuje nevarnost ideološke opredelitve. Pri- Predsednik EL Vladimir Smrtnik merno bi bilo, da bi bil ta dokument predstavljen vsem slovenskim političnim strankam, ki so prisotne v Državnem zboru. Stanje slovenskih narodnih manjšin mora imeti nacionalni pomen. Druga pot pa je predstavitev dokumenta vladnim organom, ko bodo ti določeni in imeli mandat Predsednika Republike in zaupnico Državnega zbora. Prav gotovo pa bilo koristno, da bi ta dokument lahko prejele tudi EL in SSk, zaradi svojega političnega in raprezentančnega dela, ki ga dolga leta opravljalo znotraj med slovenskimi rojaki na Koroškem kot v deželi FJK. V tem smislu gre tudi pričakovati,da se takoj vzpostavi pozitivna praksa sprotne izmenjave informacij in stališč med obema zbirnima strankama EL-SSk in Slomakom, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na učinkovitejše zagovarjanje interesov in pričakovanj Slovencev na Koroškem in v FJK, zaključujeta skupno tiskovno sporočilo EL in SSk. PLZEN - V kulturnem domu "Me-štanski besedy" v češkem Plznu je do konca oktobra na ogled mednarodna razstava Svetovna vojna 1914-1918 in Evropska unija. Pri pripravi razstave je sodeloval tudi Tolminski muzej, in sicer s prikazom dela nekdanjega bojišča na Soški fronti, tako imenovanega Tolminskega mostišča. Razstavo Svetovna vojna 19141918 in Evropska unija je 7. oktobra pospremil simpozij z istim naslovom, ki se ga je udeležila direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Predstavila je vojaška pokopališča v Posočju, ki so množično nastajala v letih vojne na soškem bojišču. Tolminski muzej je s češkimi kolegi sodeloval že pri pripravi mednarodne razstave Soška fronta 1915-1917, ki je bila v Tolminskem muzeju prvič predstavljena maja 2007. Razstava je nato v manjšem obsegu konec leta 2007 gostovala v Evropskem parlamentu v Bruslju, letos spomladi je bila predstavljena v Pragi, od maja 2008 do januarja 2009 pa je del razstave vključen v razstavo Leta katastrof in upanja v Moravskem muzeju v Brnu. PISMA UREDNIŠTVU Utemeljenost Volkovega stališča »Dialog mogoč le med enakopravnimi subjekti« je naslov, ki ga je uredništvo dalo pismu uredništvu Sandija Volka (9.10) v zvezi s poročanjem Primorskega dnevnika (7.10) o odgovoru Sergia Bartoleja (4.10) na pismo uredništvu Sama Pahorja (19.9). Naj mi bo dovoljeno navesti dve dejstvi, ki potrjujeta utemeljenost Volko-vega stališča. Na pisanje prvih treh an-tietnonacionalistov sem posegel 23. avgusta 2008 s pismom (2.265 znakov s presledki vred), ki je hudo ironično toda pravno neoporečno, z navedbo stališča Ustavnega sodišča in predsednika republike Ciampija. Seveda pismo ni bilo objavljeno. Ko sem prebral dru- I NU gi prispevek prof. Bartoleja, sem kot prvi del odgovora, prevedel v italijanščino moj prispevek, ki je bil objavljen 19. septembra, in poslal prevod odgovornemu uredniku Piccola s prošnjo za objavo, da bodo bralci njegovega dnevnika korektno informirani, na kaj se nanaša pisanje Bartoleja. Čez nekaj dni je telefonirala na moj dom uradnica, ki je sporočila, da mojega prispevka ne bodo objavili, ker Piccolo ne objavlja besedil, ki so bila že objavljena drugje. Samo Pahor / ALPE-JADRAN Torek, 14. oktobra 2008 3 koroška - Le dva dni po tragični smrti svojega voditelja je BZÖ že predstavil novo ekipo Na mestu deželnega glavarja bo Haiderja zamenjal Dörfler Pregled vozila pokazal, da je Haider js 142 km/h drvel v smrt - Korošci žalujejo, molitve celo pred volilnimi plakati s Haiderjevo sliko CELOVEC - Haiderjevo zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) je po smrtni prometni nesreči svojega ustanovitelja in voditelja Jörga Haiderja že postavilo novo ekipo - na deželni kot tudi na zvezni ravni. Medtem ko je bil že v nedeljo za novega predsednika zvezne stranke imenovan Haiderjev namestnik in osebni referent Stefan Petzner, je deželna stranka včeraj že predlagala tudi kandidata za Haiderjevega naslednika na položaju deželnega glavarja. Nasledil ga bo dosedanji prvi namestnik deželnega glavarja Gerhard Dörfler, novi član BZÖ v kolegiju deželne vlade pa naj bi postal dosedanji vodja Haiderjeve pisarne v koroški deželni vladi Harald Dobernig. Novi predsednik BZÖ na Koroškem pa je postal deželni svetnik Uwe Scheuch. Predstavitev nove ekipe je bila včeraj dopoldne prava demonstracija Haiderjevih naslednikov, da se po smrti svojega vodje ne nameravajo umakniti iz vodilnega položaja v dežel. Čeprav je šlo za strankarsko odločitev, so tiskovno konferenco priredili v zrcalni dvorani poslopja koroške deželne vlade - torej so uradne prostore odkrito, celo demonstrativno, zlorabljali v strankarsko-poli-tične namene. Njihov prvi govornik, Stefan Petzner, je to tudi podkrepil z izjavo, da so si zavestno izbrali uradne prostore, da bi s tem Korošcem in Koroši-cam pokazali, da bodo »še naprej stranka, ki bo postavila deželnega glavarja in ki bo še naprej najmočnejša in odločilna politična sila v deželi.« Ob tem je Petzner še napovedal, da je stranka soglasno sklenila, da bo Dörfler tudi glavni kandidat BZÖ na deželnih volitvah februarja ali najkasneje marca 2009 na Koroškem. »Do tedaj bomo delali za Koroško in ne bomo se umaknili,« je dejal Petzner. Tako Petzner kot tudi kandidat BZÖ-ja za novega deželnega glavarja Dörfler, ki bo morda izvoljen za Hai-derjevega naslednika že na redni seji deželnega zbora 23. oktobra, sta na tiskovni konferenci poudarila, da bosta v celoti uresničila Haiderjevo dediščino - tudi kar zadeva pravice slovenske manjšine na Koroškem. Dörfler je še pristavil, da pod BZÖ-jem ne bo nobenih dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem, v ostalem pa imajo koroški Slovenci vse, kar jim pripada. Medtem je tudi znan vzrok smrtne nesreče koroškega deželnega glavarja. Tehnični pregled popolnoma uničenega avtomobila je pokazal, da je umrl kot je »divjal« v politiki: drvel je tudi v smrt! Igla, ki kaže hitrost avtomobila, se je namreč pri nesreči v soboto zjutraj ob 1.15 uri na izteku Rožanske ceste na jugu Celovca ustavila pri 142 kilometrih uro. Dovoljena hitrost na tem cestnem odseku pa je bila 70 kilometrov na uro, sto metrov kasneje pa 50! Tudi glede vzroka za smrt 58-let-nega politika ni več nikakršnih dvomov. Obdukcija Haiderjevega trupla na inštitutu za sodno medicino v Gradcu, kamor so ga pripeljali že v soboto zjutraj po nalogu državnega tožilstva v Celovcu, je potrdila, da za Haiderja ni bilo nikakršne možnosti za preživetje. Pri nesreči je utrpel več poškodb na glavi in tudi v prsnem košu, ki so bile vse smrtne. Obdukcija je nadalje pokazala, da se izključuje tudi srčni infarkt kot vzrok za Haiderjevo nesrečo, prav tako tudi sabotaža pri šele tri mesece starem avtomobilu znamke phaeton V 6, o kateri so tudi nekateri govorili. Na nenadno smrt Jörga Haiderja so se konec tedna odzvali tudi predstavniki koroških Slovencev. Takoj po vesti o smrtni nesreči Haiderja so izrazili soža-lje žalujoči družini deželnega glavarja in priznali, da je bil Jörg Haider izjemna politična osebnost. Vsi pa so tudi opozarjali, da ni imel posluha za težnje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in narodnostnega sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Marjan Sturm je ugotovil, da se s Hai-derjem glede pravic slovenske manjšine ni uspelo najti skupne poti, predsednik slovenske Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik, ki je bil dve leti - od konca 1999 do konca leta 2001 - celo šef protokola deželnega glavarja, pa je menil, da se je s smrtjo Haiderja verjetno začelo novo politično obdobje na Koroškem. Glede manjšinske politike pa je Smrtnik bil mnenja, da se bistveno ne bo kaj spremenilo, saj uradna koroška politika še nikoli ni bila naklonjena koroškim Slovencem. Tragična smrt koroškega deželnega glavarja še vedno močno odmeva po celi Koroški, predvsem pa v Celovcu in tudi na kraju nesreče, kjer vlada že dva dni pravi prometni kaos. Ves dan se zbirajo ljudje iz vseh predelov dežele in prižigajo sveče in ob robu ceste pologajo osebna sporočila. Mnogi še vedno nočejo verjeti v nesrečo, jokajo, se objemajo ali se za nekaj minut zavijejo v molk. Tudi pred poslopjem urada koroške deželne vlade v središču Celovca vrstam žalujočih Korošcev in Korošic še vedno ni videti konca. Po ocenah policije se je do včeraj popoldne že več tisoč ljudi vpisalo v žalne knjige, na ploščadi pred poslopjem urada deželne vlade pa gori nešteto sveč, žalujoči pa tudi tam polagajo osebna sporočila. Da je bil desničarski populist prav na Koroškem očitno najbolj priljubljen deželni glavar po letu 1945, potrjujejo tudi Haiderjeve slike, nameščene na oknih stanovanjskih blokov in zasebnih hiš, prav tako v gostilnah ter na javnih mestih. Celo pred volilnimi plakati s sliko Jorga Haiderja so včeraj po poročanju deželnega radia klečali njegovi simpati-zerji in molili... Haider je še pred svojim pogrebom konec tedna postal mit. Včeraj popoldne so sporočili tudi termin pogreba Jorga Haiderja: uradno slovo dežele Koroške bo v soboto ob 11. uri na Novem trgu v centru koroške prestolnice in nato pa bo še sv. maša v celovški stolnici. V četrtek in petek pa bo krsta s Haiderjevimi posmrtnimi ostanki postavljena v veliki dvorani dvorcev v deželni hiši v Celovcu, kjer se bodo Korošci in Korošice lahko poslovili od rajnega poglavarja. V petek pa bo v deželni hiši še žalna seja v deželnega zbora. Kraj Haiderjevega zadnjega počitka bo majhna kapelica v »Medvedji dolini« (Barental) v Karavankah (le nekaj kilometrov od meje s Slovenijo), ki je v posesti Haiderjeve družine. Ivan Lukan Gerhard Dörfler (drugi z leve) naj bi postal novi deželni glavar na Koroškem, Harald Dobernig (prvi z leve) pa novi član BZÖ-ja v deželni vladi; na posnetku sta še Stefan Petzner (novi zvezni predsednik BZÖ) in novi deželni predsednik BZÖ Uwe Scheuch lukan evropska unija - Pristopna pogajanja Hrvaške za vstop v EU Rupel: Hrvaška naj iz pogajanj izloči izhodišča, ki prejudicirajo potek meje LUXEMBOURG - Hrvaška stran mora iz stališč v pogajanjih z EU izločiti tista, ki kakor koli prejudicirajo potek meje, je včeraj v Luksembur-gu poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Nekaj napak je v materialu, ki je predložen. Te napake je treba odpraviti," je pozval in dodal, da Hrvaška na poti v EU ne more napredovati na račun napačnih predpostavk. "V dveh ali treh poglavjih se pojavljajo zemljevidi, ki vsebujejo nekoliko pretirane rešitve, kar se tiče meje, v enem je v kontekstu omenjena zaščitna ekološko-ribolovna cona, za katero vemo, da za EU ne velja," je minister pojasnil "napake" v pogajalskih izhodiščih, ki jih je Hrvaška predložila Evropski komisiji. Francosko predsedstvo želi konec meseca na pristopni konferenci s Hrvaško po ministrovih besedah zapreti ali odpreti približno pet poglavij. "Govoril sem s kolegom iz Francije, ki me je vprašal, kako si mi predstavlja- Dimitrij Rupel mo nadaljevanje," je povedal minister. "Hrvaška stran mora iz dokumentacije izločiti tista stališča, ki bi kakor koli prejudicirala potek meje," je nadaljeval. "Kolegu iz francoskega predsedstva sem povedal, da se lahko ambasadorja Slovenije in Hrvaške ter francosko predsedstvo in predstavniki Evropske komisije sestanejo takoj in da se pač dogovorijo, da se ta sporna mesta odstranijo iz gradiv, potem ne bo nobenega problema, to je operacija, ki traja uro ali dve, zemljevidov ni tak problem izključiti iz celotnega gradiva," je povedal minister. Potem pa mora slovenska stališča do pogajanj Hrvaške z EU po zakonu preučiti in potrditi še državnoz-borski odbor za zadeve EU, ki bo po ministrovih besedah sestavljen v petek. "Člane tega odbora je treba obvestiti o problemih, ki so. Poslanci potrebujejo celovito informacijo o sedanjem stanju v pogajanjih Hrvaške z EU, Slovenija je pač ena od držav članic, ki ima vpliv na to," je poudaril minister. Hrvaška ima tudi sicer težave v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, saj jo Evropska komisija opozarja, da ni izpolnila vseh meril za odprtje poglavij, kar je pogoj za to, da ji Evropska komisija v jesenskem poročilu o napredku da ciljni datum za konec pristopnih pogajanj. Hrvaška pričakuje, da naj bi komisija v poročilu kot ciljni datum opredelila konec svojega mandata, torej jesen prihodnje leto. (STA) benečija - Lepo vreme v Zgornji Tarbij privabilo veliko ljudi Veliko zanimanje za Burnjak Praznik bo na sporedu še to in naslednjo nedeljo -V okviru projekta Promenade prijeten voden sprehod in koncert ZGORNJI TARBIJ - Topel in sončen jesenski dan je prispeval k temu, da se je veliko ljudi v nedeljo odločilo za izlet v Nadiške doline, večina pa se jih je podala v Zgornji Tarbij, kjer se vsako leto tri nedelje v oktobru odvija tradicionalni praznik kostanja Burnjak. Člani Kmečke zveze in domači obrtniki so prodajali svoje pridelke in izdelke umetnostne obrti, številne obiskovalce pa je razveselila tudi vesela glasba pod šotorom, za katero je poskrbela skupina Dej še 'n litro. V okviru projekta Promenade, ki se letos ponavlja že Vodička Erika Balus je pohodnikom pripovedovala o Benečiji in njeni zgodovini, pa tudi o botaničnih značilnostih in nekdanji ekonomski vrednosti kostanja nm četrto leto, kot je povedal Davide Clodig, pa so lahko obiskovalci poslušali lep koncert in se udeležili prijetnega sprehoda v naravi. Program se je začel v cerkvi sv. Marije Magdalene v Oblici, kjer sta Daisy Togni (flavta) in Sara Rigo (klavir) zaigrali Gaubertov madrigal in Schubertovo sonato. Nato je poslušalce koncerta pot peljala po stezi in nato po gozdni poti do Zgornjega Tarbija in cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer je bil drugi del koncerta. Letos je k pobudi Promenade pristopila tudi Lega ambiente, tako da se je pohoda udeležilo res lepo število ljudi. Med potjo je vodička Erika Balus povedala marsikaj zanimivega o Benečiji in njeni zgodovini, pripovedovala pa je tudi o botaničnih značilnostih in nekdanji ekonomski vrednosti kostanja. To nedeljo bodo v Zgornjem Tarbiju gostili skupino Kontraband čez Idrijo, s katero bodo tudi izmenjali zastavo miru. Ob 9.30 bo na vrsti pohod, ki ga prireja Planinska družina Benečije, domači kmetje in obrtniki pa bodo spet prodajali svoje pridelke in izdelke. Ob 14. uri bo na sporedu tudi otroški praznik, to je Mali Burnjak, odrasle pa bodo s svojo glasbo razveselili člani skupine Kar češ brass band. Popoldne bo tudi srečanje harmonikarjev, ob 16. uri pa bo v okviru Kogojevih dni festival sodobne glasbe: v cerkvi sv. Janeza Krstnika bo Mirjam Kalin (alt) ob klavirski spremljavi Žige Staniča zapela nekaj pesmi, Stanič pa bo na klavir zaigral še nekaj svojih skladb in priredb beneških ljudskih pesmi. 4 Torek, 14. oktobra 2008 GOSPODARSTVO Grand Hotel Bernardin s kongresnim centrom, v katerem poteka davčna konferenca arhiv proračunski položaj za leto 2008 niti ni videti tako slabo, pa bo za leto 2009 potrebno narediti resen rebalans in realno oceniti javnofinančne prihodke. Kot je pojasnil, prihodki od dohodnine v državnega in občinske proračune v letošnjem prvem polletju še kažejo rast, v letu 2009 pa te rasti ne bo. V koalicijsko pogodbo nove vlade so zapisali tudi nekatera pravila na odhodkovni strani. Da si nova vlada ne bi privoščila visoke rasti materialnih stroškov, bodo lahko odhodki rasli po realni stopnji bruto domačega proizvoda, povečani za stopnjo inflacije v območju evra. To je pritisk, ki zahteva varčevanja na resorjih, je pojasnil Cvikl. Cvikl je napovedal tudi nekatere davčne olajšave, ki jih je nova vlada zapisala v koalicijski pogodbi. »Predlagali bomo ponovno posebno stanovanjski olajšavo, kar bo sicer prineslo nekaj problemov glede na to, da so ljudje dobivali predizpolnjene davčne napovedi,« je dejal. Glede zakona o davku od dohodkov pravnih oseb še ni dokončne rešitve, razmišljanja pa gredo v smeri olajšave za reinvestiranje kapitalskih dobičkov, je še povedal Cvikl. Davčno-finančno konferenco organizira podjetje Planet GV v sodelovanju z Davčnim inštitutom. Poleg včerajšnje okrogle mize je na dnevnem redu zasedanja tudi vrsta predavanj s področja davčne zakonodaje. (STA) mib - Exsecutiv MBA v Pordenonu Za menedžerje severovzhodne Italije portorož - V organizaciji podjetja Planet GV in Davčnega inštituta Na davčni konferenci tudi o učinkih finančne krize Na okrogli mizi o spodbujanju gospodarske rasti, ki se pomika v zastoj PORTOROŽ - Gospodarska rast bo zastala, treba je najti načine, kako jo spodbuditi, so se v iskanju odgovora na vprašanje, ali lahko inflacija in globalizacija ogrozita slovensko gospodarstvo, strinjali udeleženci okrogle mize, ki so jo včeraj v Portorožu pripravili v okviru davčno-fi-nančne konference. Globalizacija sicer po mnenju direktorice družbe Tax-fin-lex Zlate Tavčar ogroža Slovenijo bolj kot inflacija: »Inflacija se je pomaknila v ozadje, pred časom smo se spopadali s cenami energentov, zdaj pa je poglavitni izziv glo-balizacija.« Strinjala se je generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance Irena Erjavec: »V pogojih globalizacije je treba ohraniti in skrbeti za naše davčne vire.« Poslanec Milan M. Cvikl je v glo-balizaciji našel tudi pozitivne plati: »Finančna kriza je negativna plat globaliza-cije, pozitivna pa je, da je Slovenija članica območja evra in raste na tujih trgih.« Slovenija brez nadaljnje rasti na tujih trgih ne bo vzdržala te krize, je menil Cvikl. Po njegovem mnenju je zato treba razmišljati o tem, kako spodbujati tisti del gospodarstva, ki bo rasel in zagotavljal zaposlenost doma, da bo s tem zagotavljal svojo rast na tujih trgih. Pri trajnih potroš-nih dobrinah se pričakuje velik negativni učinek na slovensko predelovalno industrijo, je posvaril. Davčni paket, ki je bil sprejet v letu 2006, je prinesel mnoge razbremenitve tako davčnim zavezancem kot davčni upravi, je povedala Erjavčeva. Med drugim je spomnila, da bo z letom 2009 prenehal veljati zakon o davku na izplačane plače, kar predstavlja eno temeljnih zahtev gospodarstva po zmanjšanju davčnih obremenitev. Tavčarjeva je ob tem izrazila bojazen, da se zaradi ukinitve tega davka število zaposlenih ne bo povečalo. Novi vladi je priporočila, naj najprej prešteje, koliko si lahko država privošči v primerjavi z gospodarstvom, od katerega denar dobiva. Kot tržno nišo pa je izpostavila zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bi ga morala država narediti tako privlačnega, da bi lahko Slovenija razmišljala o tem, da bi postala davčna oaza. Filozofija, naj bo Slovenija davčna oaza, je v sedanji finančni krizi pravi odgovor, je prepričan Cvikl. V koalicijski pogodbi piše, da se bo nova vlada poskušala z ukrepi odzivati na izzive globalizaci-je in finančne krize, je dodal. Prvi ukrep nove vlade bo po njegovih besedah narediti primopredaje in zelo podrobno pregledati stanje v proračunu. Medtem ko trst Začasno brez podatkov o gibanju inflacije TRST - Občina Trst je včeraj sporočila, da je bilo začasno ustavljeno objavljanje podatkov o indeksu cen v široki porabi v Trstu. Vzrok so zapleti, do katerih je prišlo že septembra, potem ko je Občina konec avgusta poverila merjenje inflacijskih gibanj družbi Esatto spa. Gre za družbo, ki za Občino pobira davke, dajatve in globe, sicer pa je Občina Trst tudi njena večinska lastnica. Včerajšnji sklep o zamrznitvi objavljanja inflacijskih podatkov je občinska uprava sprejela po dogovoru s statističnim zavodom Istat, po katerem bodo preverili postopke ugotavljanja cen v široki porabi za september in tudi za predhodne mesece. Podatke bodo začeli znova objavljati po koncu preverjanja oziroma morebitne revizije podatkov, in to po predhodni avtorizaciji statističnega zavoda. TRST - Tržaška poslovna šola MIB School of Management, ki jo vodi znanstveni ravnatelj Vladimir Na-nut, začenja akademsko leto z novimi pobudami. V Pordenonu je organizirala deveto izvedbo tečaja Executive MBA, ki je edini v Italiji s polovičnim študijskim časom, akreditiran pri mednarodnem združenju Association of MBAs. Master, ki bo potekal od 1. decembra letos do avgusta 2010, je namenjen menedžerjem in podjetnikom iz vse severovzhodne Italije, letošnja novost pa sta dve štipendiji, ki bosta pokrili polovico vpisnine za sodelovanje na tečaju. Ena je namenjena ženskam, ki jih polovični študijski čas omogoča uskladiti študij z delom in družino, drugo štipendijo pa MIB namenja uslužbencem malih in srednjih podjetij, ki so značilnost proizvodnega sistema severovzhodne Italije, vendar niso vselej dovolj bogata, da bi lahko vlagala v visoko usposabljanje. Štipendije bodo podeljene Vladimir NANUT arhiv na osnovi študijskega, in poklicnega kurikuluma, pa tudi glede na osebna nagnjenja, kot bodo prišla do izraza na sprejemnem kolokviju, in na osebne motivacije. Master Executive MBA je eden najboljših na svetu po vsebinah, metodologiji, docentih in priložnostih, ki jih ponuja njegova diploma. Gre za celovit študij splošnega menedžmenta, ki omogoča razvijanje vodstvenih sposobnosti za uspešno opravljanje novih odgovornosti v podjetju. lj borza V ožjem izboru za portal 2008 tudi Luka Koper LJUBLJANA - V ožji izbor izdajateljev, ki se potegujejo za nagrado Ljubljanske borze za najbolj odprto delniško družbo, poimenovano portal, se je po opravljenem prvostopenjskem ocenjevanju uvrstilo pet družb. To so Gorenje, Krka, Luka Koper, Sava in Telekom Slovenije. Nagrado portal, ki jo bodo podelili 11. decembra, Ljubljanska borza namenja za kakovostno in korektno obveščanje s strani izdajateljev, njen glavni namen pa je spodbujati izdajatelje k razkrivanju pravočasnih, uporabnih in verodostojnih informacij. Ocenjeni so bili vsi izdajatelji delnic prve in standardne kotacije, s katerimi se je trgovalo od oktobra 2007 do septembra 2008. Glavni cilj nagrade je prepoznati izdajatelja, ki v ocenjevalnem obdobju predstavlja zgled ustreznega korpora-tivnega komuniciranja in tako postavlja smernice drugim izdajateljem. Na tak način se povečuje stopnja transparentno-sti in s tem zaupanja tako domačih kot mednarodnih vlagateljev v slovenski trg kapitala, poudarjajo v Ljubljanski borzi. napovedi Confindustria predvideva dve leti recesije RIM - Po podatkih, ki jih je včeraj objavil študijski center Con-findustrie, bo italijanski bruto domači proizvod (BDP) letos za 0,2% nižji od lanskega, prihodnje leto pa naj bi se zmanjšal za 0,5%. Upanje na ponovni zagon gospodarske rasti se tako zamika v leto 2010, opozarja organizacija italijanskih industrijcev, ki razloge za negativno gibanje BDP v glavnih industrijskih državah ne pripisuje samo mednarodni finančni krizi, ampak tudi rasti cen surovin, ki so se le začasno ustavile, in zastoju ameriškega gospodarstva, kar negativno vpliva na domače povpraševanje in na proizvodne dejavnosti glavnih industrijskih ekonomij. Kot je zapisano v poročilu študijskega centra Confindustrie, so zdaj možnosti za gospodarsko oživitev v letu 2009 praktično nične, saj huda bančna kriza močno ogroža realno gospodarstvo. EVRO 1,3579 $ +0,44 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 13.10. 10.10. ameriški dolar japonski jen 1,3639 136,63 1,3579 134,68 ruski rubel 9,3097 35,6393 7,4526 9,2822 35,5595 7,4487 britanski funt 0,78540 9,6689 0,79800 9,6510 norveška krona 8,4285 24,653 8,4175 24,935 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5416 15,6466 253,00 3,5576 1,5175 15,6466 261,058 3,5490 kanadski dolar 1,5903 2,0320 1,5839 2,0538 bolgarski lev 1,9558 3,7827 1,9558 3,8060 slovaška krona 30,560 3,4528 30,695 3,4528 latvijski lats 0,7092 3,0220 0,7093 islandska krona 305,00 305,00 hrvaška kuna 7,1420 7,1466 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 4.56 4.7525 4.3762 4.1312 LIBOR (EUR) 5.0175 5.2987 5.3512 5.4 LIBOR (CHF) 3,01 3.12 3.1941 3.3683 EURIBOR (EUR) 5.024 5.318 5.367 5.425 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.729,67 € -309,86 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 13. oktobra 2008 zdravilišča Ugoden devetmesečni obračun obiska CELJE - Slovenska naravna zdravilišča so v prvih devetih mesecih letos zabeležila 2,1 milijona nočitev, kar je za 3,9% več kot v enakem obdobju lani. Število domačih gostov je zraslo za 6,8%, število tujih gostov pa za 1,7 odstotka. V strukturi prihodov so domači gostje dosegli 54,9%, tuji 45,1%, v deležu nočitev pa na domače odpade 55,1-odstotni delež, na tuje goste pa 44,9-odstotni. Med tujimi gosti so še naprej najštevilnejši Italijani, ki so ustvarili 62.463 prihodov ali 29% vseh tujih prihodov; sledijo jim Avstrijci s 55.571 prihodi (25,8%), na tretjem mestu so hrvaški gostje z 22.102 (10,3%) in na četrtem mestu gostje iz Nemčije s 17.061 prihodi (7,9%). Zanimiv je podatek o ustvarjenih nočitvah, kjer so Avstrijci za 54 nočitev prehiteli Italijane; prvi so ustvarili 225.882 nočitev, kar primerjalno napoveduje trend daljšega bivanja gostov iz Avstrije, ki se praviloma odločajo za daljša bivanja in prihode v organiziranih skupinah, medtem ko je trend pri italijanskih gostih več krajših počitnic in več v lastni režiji. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 19,68 imtttdci iddda 1 e. A~l +2,29 +1 42 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,81 +5,23 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 39,34 179,54 +6,50 +7,32 TELEKOM SLOVENIJE 357,63 181,22 +6,82 +6,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 51,21 nm n ddnna ia +6,98 ETOL - -ki/da a\rrnci cltdii/a ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST ltlik/idac h/ltc 54,00 17,12 -1,68 +4,71 NIKA - - di\/n\/adma 1 ači/n c/107 _lq AC. POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA PROBANKA 18,98 +6,93 SALUS, LJUBLJANA SAVA 545,00 -2,68 TERME ČATEŽ ŽITO 279,84 248,00 162 00 +7,23 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 30,81 -2,99 +3,15 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 13. oktobra 2008 +II,37 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,534 5,3275 13 47 +15,25 +10,46 +1 32 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 8,975 +16,69 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,578 4,48 09511 +4,92 +18,52 -5 17 EDISON ENEL ENI 5,445 15 47 +18,32 +1212 FIAT FINMECCANICA 7,705 1458 +12,37 FINMECCANICA GENERALI IFIL 21,6 +5,42 +4,60 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,496 3,3575 1619 -2,80 +15,78 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,15 4 1075 +2,29 +11,10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 8,8 1 489 +8,21 +3,32 PIRELLI e C PRYSMAN 0,325 116 +7,43 +9,87 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,4 +8,22 +14,88 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,06 6,935 +4,48 +6,22 +14 33 TENARIS TERNA 0,85 10,19 -100,00 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3275 0,7147 12 99 +6,04 -5,22 -100 00 UNICREDIT 2,58 +11,31 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,84 $ +0,80 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana CDITTlD 1 M.kli^n^. 5.401,31 1 irtfi rta +5,57 QA jui , Ljuuijai ia i i _7,tr-r PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka 2.561,37 1.251,15 +15,93 -1 76 DlrvS, Dal llalUIVa FIRS, Banjaluka 2.289,22 7/17 -1,59 m SRX, Beograd - -' RICY Qai-aifflirt ")Ç7Q71 _n QA 1—111 /\, -•CIIUJV-VU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 12.182,41 3.527,62 +1,83 -0,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.937,12 1.364,23 +5,66 +7,43 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 951,58 910,331 5.062,45 +5,82 -4,98 +11,40 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.256,90 3.531,50 2.257,78 +8,26 +11,18 +12 77 a i x, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 981,5 2.442,25 +10,47 +0,84 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 8.276,43 2.088,28 16.231,20 2.073,57 -9,62 +7,18 +9,69 +3,64 11,309.09 +7,42 / ITALIJA Torek, 14. oktobra 2008 5 italija-zda - Predsednik italijanske vlade sprejet z vsemi častmi v Washingtonu Berlusconi Bushu: »Zgodovina bo potrdila, da si bil velik predsednik« V središču pogovorov finančna kriza, a tudi boj proti mednarodnemu terorizmu WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj, ob dnevu odkritja Amerike (Columbus Dayju) sprejel z najvišjimi častmi predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, »državnika velike nacije in prijatelja Združenih držav«, kot je dejal. Berlusconi se je za prijazno dobrodošlico takoj zahvalil: »Zgodovina bo povedala, da je bil George W. Bush eden izmed največjih predsednikov,« je dejal. Bush in Berlusconi sta na srečanju v Beli hiši največ pozornosti odmerila reševanju finančne krize. Bush, ki se je ta konec tedna udeležil kriznih pogovorov z vodji Svetovnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke ter s finančnimi ministri skupine sedmih najrazvitejših držav G7, je obljubil »odgovorna in odločna dejanja« za povrnitev zaupanja in stabilnosti finančnih trgov ter za ponovno oživitev gospodarske rasti. Zavzel se je tudi za srečanje skupine G-7 in Rusije (G-8), do česar naj bi prišlo v prihodnjih nekaj tednih. Po Bushevih ocenah so ljudje v svetu »razumljivo zaskrbljeni« zaradi globalne finančne krize. Napovedal pa je, da bo njegova administracija začela že kmalu izvajati ukrepe iz ameriškega 700 milijard evrov vrednega paketa za pomoč finančnemu sektorju, da bodo tako banke dobile dostop do svežega kapitala, da se bo finančni sistem okrepil, kreditni trgi pa znova sprostili. Berlusconi pa je izrazil upanje, da bodo k temu pripomogli tudi načrti, ki so jih v nedeljo v Parizu sprejeli voditelji 15 držav z evrom. »Sprejeli smo odločitve, ki bodo, upam, pozitivne, da finančna kriza ne bo prizadela realne ekonomije. Sem stoodstotno prepričan, da imamo sredstva in način, da to preprečimo,« je dejal Berlusconi. Ameriški predsednik in italijanski premier sta govorila tudi o svetovnih žariščih napetosti ter se posebej zaustavila pri razmerah v Afganistanu, Iraku, Libanonu, na Balkanu in v Gruziji. Bush se je zahvalil Italiji za sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu. Berlusconi je po srečanju z Bushem skupno z ameriško prvo damo Lauro obiskal razstavo o Pompejih v Narodni galeriji v Washingtonu. Sestal se je nato s podpredsednikom Dickom Cheneyjem ter se telefonsko pogovoril z obema predsedniškima kandidatoma, Johnom McCainom in Barackom Obamo. Zvečer pa se je udeležil sprejema v Beli hiši, na katerega so bili povabljeni tudi mnogi predstavniki italijanske skupnosti v ZDA. Laura Bush, Silvio Berlusconi in George Bush na balkonu Bele hiše ansa javne uprave - Brunettovi ukrepi proti »lenuhom« Nadzorovana prihod in odhod uslužbencev vladne Palače Chigi Minister Brunetta preizkuša novo napravo ansa RIM - V vladni palači Chigi od včeraj delujejo čital-ci kartic, s katerimi bodo nadzorovali prihode in odhode zaposlenih. Vlada pričakuje, da bodo uslužbenci odslej manjkrat hodili »na kavo«. Čitalci kartic so podobni tistim, ki jih uporabljajo podzemske železnice . Tako bodo poskušali zagotoviti, da bodo uslužbenci delali več in da bodo manjkrat zapuščali delovno mesto. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je pred dnevi menil, da bo namestitev čitalcev za nekatere zaposlene udarec. Malo za šalo malo zares je pristavil, da ukrep zaskr-blja tudi vodstva gostinskih lokalov v okolici, ki bodo odslej, kot je dejal, prazni. Sicer pa zaposleni v vladni palači ne bodo prvi javni uslužbenci, katerih prisotnost na delovnem mestu se bo preverjala s čitalci kartic. Te imajo namreč že nekaj let nameščene na ministrstvu za finance. »S tem se začenja novo obdobje odgovornosti in prozornosti,« je izjavil minister za javno upravo Renato Bru-netta, ko je včeraj prvi formalno vstopil v Palačo Chigi s kartico. Minister je poudaril, da ukrep sodi v sklop širšega načrta »nadzora nad lenuhi«, ki je medtem že obrodil dobre rezultate. Kot je povedal Brunetta, se je odsotnost uslužbencev z delovnih mest v primerjavi z letom nazaj zmanjšala za 45 odstotkov. »Gre za reformistično politiko. Kdor jo zasmehuje, ima zelo verjetno slabo vest,« je pristavil. Politika in ndragheta: župana za zapahi GIOIA TAURO - Policija je včeraj v zgodnjih jutranjih urah v kraju Gioia Tauro pri Reggiu Calabrii v bliskoviti akciji aretirala dva pripadnika družine Piromalli (64-letnega Gioac-hina in njegovega 39-letnega istoimenskega nečaka), ki velja za eno najmočnejših in najnevarnejših vej 'ndranghete na italijanskem ozemlju. V preiskavo pa so bili vpleteni tudi nekateri politični predstavniki, ki naj bi sodelovali z mafijsko združbo. Za zapahi so se tako znašli tudi župan in podžupan Gioie Tauro Giorgio Dal Torrione in Rosario Schia-vone ter župan Rosarna Carlo Mar-telli. Vse tri politične predstavnike dolžijo, da so v svojem mandatu na občini zaposlili mladega odvetnika Piromallija in s tem prilagajali občinske izbire interesom mafijske družine. Del Turco ni več v hišnem priporu L'AQUILA - Ottaviano Del Turco, bivši predsednik dežele Abruci, ni več v hišnem priporu. Sodstvo mu je pripor spremenilo v prepoved zapuščanja občine, v kateri prebiva, to je kraja Collelongo. Po skoraj dveh mesecih bo tako lahko zapustil svoje bivališče in stopil na ulico. Sodstvo je vsekakor v svoji obrazložitvi potrdilo sum, da je bil Del Turco vpleten v nezakonite posle. Valeria Bruni Tedeschi: Petrellova je že plačala RIM - Marina Petrella je že plačala dolg za tisto, kar je storila, v italijanskem zaporu bi gotovo umrla, njena smrt pa ne bi imela smisla. Tako razmišlja igralka Valeria Bruni Tedeschi, sestra Carle Bruni, soproge francoskega predsednika Ni-colasa Sarkozyja, ki je prej dovolil, nato pa zavrnil izročitev nekdanje teroristke Rdečih brigad Marine Petrella italijanskim oblastem. Te-deschijeva je v pogovoru za dnevnik Corriere della sera izrazila prepričanje, da bi Petrellova v italijanskem zaporu našla smrt, pa ne zaradi domnevne gladovne stavke, ampak zaradi nezmožnosti hranjenja spričo depresivnega stanja, v katerem se je znašla. Petrellova, je namreč dejala Valeria Bruni Tedeschi, je še vedno bolna, vendar je v zadnjih časih pristala na hranjenje s pomočjo cevke, njeno hujšanje pa se je ustavilo. Zdaj, je prepričana igralka, se bo lahko zdravila brez grožnje, da jo bodo izročili Italiji. Odločitev predsednika Sarkozyja pa je bila zanjo izključno humanitarne in ne politične narave, saj za rešitev življenja Pe-trellove ni bilo drugih alternativ. razstava - Pod naslovom »Picasso 1917-1937 Harlekin umetnosti« V rimskem Vittorianu Picassova dela iz časa med obema vojnama RIM - V razstavišču spomenika Vittoriano v Rimu so od petka razstavljena dela španskega umetnika Pabla Picassa. Postavitev z naslovom Picasso 1917-1937 - Harlekin umetnosti združuje več kot 180 del - oljnih slik, risb in kipov, ki so jih za to priložnost posodili muzeji z različnih koncev sveta. Razstava se osredotoča na dve desetletji Picassovega ustvarjanja, ki veljata za najbolj ustvarjalni in raznoliki v umetnikovi karieri. Kot je dejal kustos razstave Yves-Lain Bois iz univerze Princeton, bo raznolikost umetnikovih del iz tega obdobja obiskovalcu ponudila dober vpogled v umetnikovo ustvarjanje kot celoto, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Na razstavi v Rimu je tako mogoče videti dela iz Picassovega kubisti-čnega opusa, spet druga pričajo o umetnikovem nepričakovanem in dolgem povratku v neoklasicizem, ki mu je sledil premik v abstraktno umetnost ter pozneje v nadrealizem in ekspresioni- Harlekin iz naslova razstave je figura, ki se v Picassovem opusu večkrat pojavlja. Organizatorji razstave ga vidijo kot izhodišče za raziskovanje različnih stilov umetnikovega ustvarjanja. Kot prvega v seriji navajajo portret ruskega baletnega plesalca Leonida Massina, ki so ga za razstavo posodili v Picassovem muzeju v Barceloni. Harlekin glasbenik iz leta 1924 je že bolj kubistična kompozicija, ki so jo za razstavo posodili v Nacionalni umetnostni galeriji v Was-hingtonu. Dva harlekina iz leta 1927, eden iz newyorškega Metropolitanskega muzeja in drugi iz zasebne zbirke, ponujata abstraktno in nadrealistično interpretacijo te teme. Med pomembnejšimi deli na razstavi organizatorji izpostavljajo še sliko "L'Italienne", ki se je v italijansko prestolnico vrnila 80 let po nastanku. Slika je nastala približno sočasno z že omenjenim portretom Leonida Massina in priča o tem, da je Picasso tedaj slikal na dva različna načina. Razstava bo odprta do 8. februarja 2009. Razstavo je odprl predsednik Giorgio Napolitano ansa kriminal - Eurostat Italijanska mesta so med manj varnimi v Evropi RIM - Italijanska mesta se po podatkih evropskega statističnega zavoda Eurostat v EU uvrščajo na sam vrh lestvic o kriminalu. Največ umorov v Italiji se zgodi v pokrajini Caserta blizu Neaplja, šest italijanskih mest pa se po številu kraj avtomobilov uvršča na vrh lestvice evropskih mest. V zloglasni Caserti, kjer se vrstijo predvsem mafijski obračuni, zaradi umora in nasilne smrti umre 0,14 človeka na 1000 prebivalcev. To pomeni, da je umorov dvakrat več kot v Zurichu, sedemkrat več kot v Barceloni in 14-krat več kot v Madridu. Veliko več umorov se sicer zgodi na Madžarskem, kjer na tisoč ljudi povprečno ubijejo vsakega 42. človeka. Največ od tega, skoraj 72, v mestu Nyirgyhaza. Italija je rekorderka tudi v številu manjših zločinov. Med 357 evropskimi mesti, ki jih je zajela raziskava evropskega statističnega urada Eurostat o kakovosti življenja, se po številu kraj avtomobilov na prvih šest mest uvrščajo italijanska mesta. Prva je Caser-ta, kjer avtomobil ukradejo vsakemu 15. od 1000 prebivalcev. Sledijo Catania, Neapelj, Turin, Rim in Milan. Italija medtem beleži manj vlomov v stanovanja kot denimo Bruselj in London. V belgijski prestolnici nepridipravi vlomijo v vsako 11 od 1000 stanovanj, v Londonu skoraj v vsako deveto, v Rimu pa denimo v vsako četrto od tisoč stanovanj. Kot je še pokazala raziskava, kazniva dejanja umora in vlomov niso nujno povezana z navzočnostjo tujcev v posamezni državi, kot to sklepajo nekateri italijanski mediji. Statistika namreč kaže, da so nekatera evropska mesta, ki gostijo več tujcev kot Italija, varnejša. 6 Torek, 14. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it politika - V soboto bo v Boljuncu pokrajinski kongres Slovenske skupnosti Stanje stranke dobro, stanje manjšine pa ne Kritična analiza političnega trenutka - Pokrajinski svet se bo razširil na vse izvoljene predstavnike Po treh letih delovanja sedanjega vodstva bo v soboto popoldne (z začetkom ob 15.30) v gledališču France Prešeren v Boljuncu potekal pokrajinski kongres stranke Slovenske skupnosti, na katerem bodo obnovili in tudi razširili vodstvene organe stranke. Gre predvsem za razširitev pokrajinskega sveta na vse izvoljene predstavnike, s čimer se bodo na Tržaškem poskusili uskladiti s statutom goriškega dela stranke. Ravno tako bodo na kongresu sprejeli resolucijo o uvedbi samo slovenskega imena stranke v sozvočju z odločitvami na preteklem izrednem deželnem kongresu, obenem pa bo v statut vnesena tudi sprememba, po kateri bo mandat vodstvenih organov odslej trajal tri leta. To so uradne novosti sobotnega pokrajinskega kongresa SSk, ki jih je pokrajinski tajnik Peter Močnik ob prisotnosti predsednika Sergija Mahniča in člana izvršnega odbora Andreja Berdona orisal na včerajšnji tiskovni konferenci na strankinem sedežu. Osrednji del pa bo predstavljala seveda analiza aktualnega političnega trenutka, potem ko je decembra lani padla fizična meja, ko se je z veliko težavo začel izvajati zaščitni zakon in potem ko je na letošnjih deželnih volitvah prišlo do pomenljive politične spremembe s porazom Riccarda Illyja in prihodom na oblast desne sredine pod vodstvom Renza Tonda. Prav glede Dežele je Močnik kot pozitivno seveda ocenil dejstvo, da je tržaški del stranke izvolil predstavnika SSk v deželni parlament, pri čemer je dejal, da je skoraj 4.700 glasov izraz lepega dela slovenske manjšine. Negativen pa je seveda poraz leve sredine, zaradi katerega se je glede zaščite marsikaj zaustavilo, kot npr. podpis deželnega predsednika Tonda pod odlok o izvajanju vidne dvojezično-sti. Prav glede slednjega pa je Močnik dejal, da je bila stvar precej površno obravnavana, saj kar se tiče vidne dvojezično-sti že obstaja mednarodni sporazum, kot je Londonski memorandum iz leta 1954 in ne potrebujemo dodatnih odlokov, drugo je slepomišenje. Glede sodelovanja z drugimi strankami je Močnik pozitivno ocenil dogovor z Demokratsko stranko, srečanja s katero potekajo na pokrajinski ravni brez težav, po tistem v Dolini in na Repentabru pa bo zdaj treba doseči dogovor za sodelovanje tudi v Zgo-niku. Če je torej stanje SSk zadovoljivo (med drugim je ponovno zaživela tudi mladinska sekcija, ki bo imela svoj kongres v sredo v Nabrežini), tega ne moremo reči o splošnem stanju manjšine, meni pokrajinski tajnik stranke, delno zaradi napovedanega krčenja finančnih sredstev (SSk je zaradi tega zahtevala srečanje s tržaškim prefektom), pa tudi zaradi napovedanega združevanja ravnateljstev slovenskih šol, kar je po Močnikovih besedah protizakonito. Sama organiziranost manjšine se sooča s težavami, pri čemer se bo po mnenju SSk prej ali slej treba odločiti za demokratično izvoljeno predstavništvo. Glede odnosa do teritorija pa je stranka že večkrat bila izredno kritična do pristopa Dežele v zvezi z zaščito okolja, ker s svojimi ukrepi hromi življenje, namesto da bi spodbujala. Tudi pri imenovanjih v razne ustanove, kot npr. Lokalno akcijsko skupino, SSk ni vedno zaznala strokovnih osebnosti, pri čemer je bil Močnik kritičen do tržaške pokrajinske uprave, ki mora po njegovih besedah ovrednotiti in izboljšati svoje delovanje, ki je bilo doslej pomanjkljivo. Za Močnika pa ozemlje ne sme biti le kraj, kamor gredo meščani zvečer spat oz. kjer se delajo blazne pozidave, zato morajo glavno besedo imeti domačini oz. ljudje, ki na teritoriju živijo, od skupnih lastnikov do gospodarskih operaterjev. Ivan Žerjal Pokrajinski kongres SSk bo priložnost za analizo političnega trenutka kroma /A ^ //¿¿z {/¿m občinska uprava - Med ulicama Scoglio in Zanella Po več letih končno obnovili stopnišče Fusinato Na območju med glavnim sedežem univerze in nekdanjo tržaško umobolnico je tržaška občinska uprava obnovila Stopnišče Fusinato, ki povezuje ulici Scoglio in Zanella. Gre za stopnišče, ki je bilo več let zapuščeno in za katerega obnovo so krajani zahtevali že pred leti. Za poseg, ki je vključeval namestitev 94 kamnitih stopnic, novih ročajev ter obnovo kanalizacije in vodovodne ter plinske napeljave, je občinska uprava odštela 65 tisoč evrov. Poseg sta izvedla podjetji Edile Giuliana in AcegasAps. Na odprtju je tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli poudaril, da je bil poseg nujen (v načrtu je bil že pred tremi leti) in da so bile pritožbe prebivalcev upravičene. občina trst »Sporni« spomin na Sergia Veljaka Skupna resolucija tržaškega občinskega svetnika Stranke komunistične prenove Iztoka Furla-niča in svetnika Nacionalnega zavezništva Andrea Pellarinija s pozivom o poimenovanju ene od tržaških šolskih telovadnic bo od-bojkarju Sergiu Veljaku buri duhove v Nacionalnem zavezništvu in mestni upravi. Tržaški podžupan in odbornik za šport Paris Lippi je izrekel negativno mnenje o resoluciji. Uvodoma je poudaril, da »nima nič proti, da bi se Trst spomnil velikega odbojkarja Sergia Veljaka. Ocenil pa je, da naj bi bila resolucija »zgrešeno zastavljena«, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, ker bi moralo miniti vsaj deset let od smrti za poimenovanje javnih struktur po zaslužnih možeh. Drugič pa, ker občina sicer poimenuje stadione in športne palače, ne pa šolske telovadnice. Pri svoji oceni se je tržaški podžupan in odbornik za šport dvakrat uštel, mu je odgovoril Iztok Furlanič. Prvič: ni res, da občina ne poimenuje šolskih telovadnic. To se je že zgodilo, saj je telovadnica italijanske šole Su-vich poimenovana po tržaškem veslaču Luci Vascottu. Mladi tržaški veslaški talent je preminil maja 2001, »kakih sedem mesecev po njegovi smrti pa je prva desno-sredinska občinska uprava župana Dipiazze po njem poimenovala občinsko šolsko telovadnico«, je spomnil Furlanič. Tako tudi ne drži Lippijeva trditev, da mora miniti deset let od smrti, preden je lahko javna struktura poimenovana po zaslužni osebnosti. Furlanič in Lippijev strankarski kolega Pellarini sta v skupni resoluciji orisala športni, pedagoški in človeški lik Sergia Veljaka, enega od največjih tržaških od-bojkarjev, ki se ga je Pellarini dan po njegovi smrti oktobra pred dvema letoma z občutenimi besedami spomnil v dvorani mestne skupščine. KMEČKA ZVEZA - Obisk poslanca Severne lige Massimiliana Fedrige Fedriga zagotovil podporo »Če so krčenja predvidena, bo verjetno do njih tudi prišlo« - Napovedano srečanje s krovnima organizacijama Skgz in Sso Poslanec Fedriga na obisku pri KZ kroma Poslanec in pokrajinski tajnik Severne lige Mas-similiano Fedriga je včeraj v spremstvu Danila Slokar-ja obiskal Kmečko zvezo, kjer so ga sprejeli predsednik stanovske organizacije kmetov Franc Fabec, tajnik Edi Bukavec in vodja strokovne službe Mario Grego-rič. Vodstvo KZ je Fedrigo seznanilo z delovanjem KZ in drugih slovenskih organizacij ter s položajem slovenske skupnosti, ki bi jo napovedano krčenje finančnih sredstev hudo prizadelo. Fabec in Bukavec sta v tem smislu izrazila veliko zaskrbljenost glede usode manjšine in poudarila, da je treba to klestenje preprečiti. Fedriga je pragmatično dejal, da če so krčenja predvidena, bo verjetno do njih tudi prišlo. Zagotovil je vsekakor podporo in s tem v zvezi napovedal, da se namerava sestati s krovnima organizacijama Skgz in Sso. Specifično so Fedrigi orisali tudi problematiko kmetijstva, ki je v hudem položaju in za rast katerega je nujna izdelava konkretnega razvojnega načrta, tudi v sodelovanju s slovensko vlado. Fedriga je vzel na znanje težave, ki pestijo kmete (od zaščitenih območij do pretirane birokracije), in med drugim naglasil, da so potrebni trajni stiki s Slovenijo, npr. prek ustanovitve mešane komisije. Predstavnike KZ je vsekakor prosil, da mu problematiko podrobno predstavijo v pisni obliki, in zagotovil, da bo pristojni deželni odbornik Claudio Violino v kratkem obiskal kraško ozemlje. / TRST Nedelja, 12. oktobra 2008 7 narodni dom - Odprtje razstave »Primož Trubar - Veliki neznani Evropejec« Zgodba o velikem človeku, še danes aktualnem Trubarju Na ogled so panoji o njegovem življenju in delu ter vitrine posvečene tiskanju in vezenju Potujoča razstava Primož Trubar (1508-1586) - veliki neznani Evropejec je včeraj dospela tudi v Trst. Razstava, ki je posvečena 500-letnici rojstva utemeljitelja slovenske knjižne besede in so si jo doslej že ogledali v Nemčiji, Avstriji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji, je po postanku v Čedadu zaživela še v galeriji Narodnega doma. Po uvodnem pozdravu predsednika Zveze kulturnih društev Marina Marsiča je za mikrofon stopil predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je skupaj s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, Narodno in študijsko knjižnico, Generalnim konzulatom Republike Slovenije v Trstu, Zavodom za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč ter Javnim zavodom Trubarjevi kraji med samimi prireditelji razstave. »500-letnica Trubarjevega rojstva je pognala veliko semen, med drugim tudi to razstavo, ki nas je presenetila, saj je res vredna ogleda,« je poudaril Štoka in opozoril, da bi morali na podoben način proslaviti tudi ostale velike slovenske ustvarjalce. Kot otrok je imel predsednik SSO vtis, da je bil veliki reformator zapostavljen, danes pa z zadovoljstvom odkrivamo njegovo veliko ljubezen do dialoga. »Vedno je moral bežati pred zakoni, ravno tako kot mi Slovenci v Italiji, ki smo danes tako pod udarom.« Trubarjevo življenje je bilo prežeto z dilemami in problemi o jeziku ali pisavi na primer, ki pa jih je sam vedno znal rešiti, je z recitacijo izpostavil direktor Javnega zavoda Trubarjevi kraji Matjaž Gruden in dodal, da je sicer v Sloveniji še veliko nerazčiščenih dilem o velikem huma- nistu, a da se bodo s skupnimi močmi še te razblinile. Ob tržaški postavitvi se je ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor v svojem posegu posvetil Trubarjevemu bivanju v našem mestu, kjer je začetnik slovenske književnosti pridobil del potrebnega znanja in izobrazbe. V Trst je prvič prišel, ko mu je bilo 16 let; takrat je bival v škofovi palači, kjer ga je sam škof Peter Bonomo vzel pod svojo zaščito. Po študiju na dunajski univerzi se je vrnil v Trst in bil takrat posvečen v duhovnika. Tretjič je obiskal Trst leta 1540, ko je postal celo Bonomov zaupnik, skorajda osebni tajnik. »Po 500 letih je Trubar še vedno aktualen. Danes, ko se nad slovensko skupnostjo zgrinjajo temni in grozeči oblaki, še vedno velja Trubarjev nauk "Stati in obstati", a temu bi dodal še z možnostjo normalnega življenja in rasti. V imenu zavoda Parnas je kot zadnja spregovorila Barbara Pečnik, ki se je zaustavila pri razstavi posvečeni širjenju zavesti, da vse Slovence znotraj in zunaj meja veže Trubarjeva beseda. »Z razstavo želimo prenesti nekaj Trubarjevega duha in izročila širom po svetu,« je poudarila in orisala sedmerico stenskih panojev, ki ponuja pregled nad Trubarjevim življenjem in delom, nato pa se zaustavila še pri vitrinah, kjer pa je prikazan razvoj knjige oziroma njenega tiskanja in vezenja. Sicer tržaško postavitev spremlja še razstava faksimiliranih izdaj Trubarjevih del iz fonda Narodne in študijske knjižnice. Za še slovesnej-še odprtje je poskrbel tržaški glasbeni trio Terg Antiqua. Razstavo si bo mogoče ogledati do 22. oktobra, ko se bo odselila še v goriški Kulturni dom. (sas) Drago Štoka med včerajšnjim odprtjem razstave v galeriji Narodnega doma kroma Poklon očetu slovenske besede Skupina 85 si od vedno prizadeva, da bi s svojim delovanjem spodbujala strpnost, sožitje in sodelovanje med različnimi skupnostmi in kulturami, prav tako kot se je zanje potegoval veliki Primož Trubar. Ob 500-letnici njegovega rojstva si je tudi Skupina 85 zamislila serijo pobud, s katerimi se je želela pokloniti zglednemu humanistu in očetu slovenske besede. Prva bo na vrsti že v četrtek, 16. oktobra, ko bo v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan okrogla miza, ki se je bodo udeležili zgodovinarja Silvano Cavazza in Stefano Di Brazzano, tržaški luteranski duhovnik Dieter Kampen ter raziskovalci Claudio H. Martelli, Gianfranco Hofer in Tatjana Rojc, vodil pa jo bo novinar Pierluigi Sabatti. Istega dne bo ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v sodelovanju z Glasbeno matico srečanje o Trubarjevi vlogi in doprinosu h koralni in instrumentalni glasbi 14. stoletja. Prisoten bo skladatelj Carlo Tommasi, s pesmijo pa bosta občinstvu postregla Mešani mladinski pevski zbor Trst z dirigentko Aleksandro Pertot ter vokalna skupina Sraka pod vodstvom Bogdana Kralja. V soboto, 18. oktobra, pa bo ob 10.30 izpred stolnice sv. Justa startal zgodovinsko-umetniško-literarni sprehod po poteh Tomizzovega romana Zlo prihaja s severa. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Vprašanje po številnih nesrečah Bo tramvaj še turistična atrakcija? Openski tramvaj požira velike zneske, mestna uprava bo leta 2009 zanji investirala od 700 do 800 tisoč evrov Od obnove proge je tramvaj večkrat iztiril. Na sliki: nesreča 24. oktobra 2004 Kaj bi bilo treba storiti, da se nesreče openskega tramvaja ne bi več ponavljale? Vprašanje je v mestni skupščini zastavila tržaška občinska svetnica Demokratske stranke Bruna Tam, naslovnik je bil občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Pretveza za vprašanje je bila zadnja nezgoda zgodovinskega tramvaja na Škorklji, ko je težko vozilo kar na lepem iztirilo. Bandelli je brez dlak na jeziku povedal, da bi bilo najbolje, ko tramvajske proge ne bi obnovili. To pa so morali pred nekaj leti storiti, ker je bilo treba po dvajsetih letih zamenjati dotrajane vlečne kable. Odtlej kaže, kot da bi se tramvaju nekaj zarotilo; tako so postale njegove vožnje rizične, povsem v sozvočju z znano ljudsko pesmijo. Srž problema tiči v neskladju med tramvajevo prvotno, sto let staro strukturo, in vnašanjem novih tehnoloških rešitev. Občina je v sporu s podjetjem, ki je opravilo dela, stroški na- raščajo, potrebno bi bilo še kakih 700 do 800 tisoč evrov, da bi progo in tramvaje primerno uredili. To vsoto naj bi občinska uprava vključila v proračun za prihodnje leto. Gospodarsko se ta proga ne splača. Tramvaj je stalno v rdečem, saj se ga poslužuje malo ljudi in je zato nerentabilen. Ostaja pa pravcata turistična atrakcija, ki bi jo treba še bolje izkoristiti. Pri tem naj bi občini priskočila na pomoč »mamica dežela«, kot je Ban-delli ljubkovalno imenoval Tondov odbor. Vožnje bi bilo treba omejiti, na primer na eno na uro. Tako bi se stroški zmanjšali. Odbornik Nacionalnega zavezništva je poudaril, da »nihče noče ukiniti openskega tramvaja« in da on tega gotovo ne bo storil. Pač pa je potreben resen razmislek, da bi skupno ugotovili, kaj se da s tramvajem storiti, da bi istočasno ohranil svojo turistično vlogo in ne bi izpraznjeval blagajne prevoznega podjetja Trieste trasporti. ŠOLNIKI SSS pristopa k stavki Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole pristopa k vse-državni stavki, ki so jo za 30. oktober sklicali vsedržavni sindikati na področju šolstva proti vladni politiki radikalnega krčenja sredstev za vzgojo in izobraževanje. SSŠ namreč soglaša z ugotovitvami, da predstavlja omenjeno krčenje nezaslišan napad na italijansko javno šolstvo, na njegovo kvaliteto in možnosti nadaljnjega razvoja: »Ob izgubi okoli 130.000 delovnih mest, kolikor znaša predvideno krčenje za triletje 20092011, kajpak ne moremo ostati neprizadeti, pač pa lahko le ugotovimo, da bo po tej poti, v nasprotju s tem, kar razglaša vlada, Italija zdrknila še niže v evropski lestvici, ki meri delež sredstev za vzgojo in izobraževanje glede na bruto nacionalni proizvod,« je zapisano v sporočilu za javnost, ki ga je podpisala tržaška tajnica SSŠ Vesna Danieli. Slovenski šolski sindikat pa še posebej skrbi, kako bodo omenjene spremembe vplivale na šolstvo slovenske manjšine. Ti ukrepi ga bodo namreč močno prizadeli, če ne bo pri njih izvajanju obveljalo načelo manjšinske specifike. O le-tej pa v samem zakonskem besedilu ni ne duha ne sluha in se lahko samo nadejamo, da bo svoje mesto našla v izvedbenih pravilnikih. S tem v zvezi tržaško tajništvo poudarja, da mora biti slovenski manjšini - tudi preko komaj ustanovljene Deželne komisije -priznana pravica do soodločanja pri izbirah, ki utegnejo pogojevati prihodnost slovenske šole, pri čemer stoji v prvi vrsti seveda vprašanje t.i. racionalizacije šolske mreže. Še bolj odločno pa tržaško tajništvo SSŠ nasprotuje morebitnemu ukinjanju podružnic ali manjših šol, in to ne le zato, ker so le-te mednarodno zaščitene (na podlagi posebnega statuta, priloženega Londonskemu sporazumu iz leta 1954), ampak tudi zato, ker je teritorialna pokritost načelo, ki se mu manjšina nikakor ne more odpovedati. Prav tako se manjšina ne more in ne sme odpovedati raznolikosti vzgojno-izobraževalne ponudbe na ravni višje srednje šole. Sindikat zato nikakor ne more pristati na ukrepe, ki bi manjšinskim šolam ti dve pravici kakorkoli odrekali. SSŠ tudi zahteva takojšen razpis posebnega rednega natečaja za slovenske ravnatelje ter -na vsedržavni ravni - razpis natečaja za vodje uprav. Brez ustreznega števila omenjenih poklicnih profilov je namreč uspešno upravljanje slovenskih šol skrajno otežkočeno. V zvezi z odlokom o t.i. enem samem razrednem učitelju, ki je trenutno še v parlamentarni obravnavi, tržaško tajništvo izraža skrb, da bo imel za posledico krčenje šolskega urnika in okrnitev tistih popoldanskih dejavnosti, ki so bogatile vzgojno-izobraževalno dejavnost naših osnovnih šol in so naletele tudi pri družinah na čedalje večjo naklonjenost. Sindikat tudi skrbi, kaj bo z jezikovnim poukom na naših šolah, vključno z dvojezično šolo v Špetru, kako bodo šole z manj razpoložljivimi učitelji in sredstvi nudile to, kar od njih družba upravičeno pričakuje, piše v sporočilu za javnost SSŠ. 8 Torek, 14. oktobra 2008 TRST / AKTUALNO - Včeraj predstavili niz oktobrskih in novembrskih dogodkov Razseljeni v znamenju analize nekdanjih in sedanjih rasizmov Z debatami in filmi bodo spregovorili o islamu, ženski enakopravnosti, fašističnih zakonih, Srebrenici Knjiga 0 ^^ V'ad!, V Cappelli Underground drevi Friedkinov film Cruising Na sedežu centra la Cappella Underground (Ul. Economo št. 12/9) bodo drevi ob 21. uri predvajali film Wil-liama Friedkina Cruising, v katerem igra glavno vlogo Al Pacino. Vstop je samo za člane, včlanjenje pa je brezplačno. Rasizem, človečanske pravice, islam in skupne sredozemske korenine so glavne teme devete izvedbe niza Spaesati-Razse-ljeni; slednjega je avgusta uvedla fotografska razstava Monike Bulaj, nadaljeval pa se bo v prihodnjih tednih z vrsto okroglih miz, debat, filmov in drugih kulturnih dogodkov. Letošnjo izvedbo so včeraj predstavili v tržaškem Kulturnem domu, saj je med soorganizatorji tudi Slovensko stalno gledališče, kjer se bosta zvrstila dva žensko obarvana dogodka. Prvi bo na sporedu 21. novembra, ko bo na odru zaživela predstava 1791 - Deklaracija o pravicah žensk in meščank. Zgodba o francoski feministki in revolucionarki Olympe de Gouges, ki je septembra 1791 objavila dokument, v katerem je zahtevala enakost med moškimi in ženskami. Dve leti kasneje so jo zato ob-glavili. Predstavo režira Sabrina Morena, nastala pa je s podporo goriške pokrajinske uprave (njeno odborništvo za enake možnosti je včeraj predstavljala Ana Ma-gajna); premiero bo zato doživela v Gorici (17. novembra). Ženskam bo posvečen tudi drug dogodek v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, dramatizacija romana Amiche per la pelle indijske pisateljice Laile Wadia. Gre za zgodbo o tržaški stanovanjski hiši, v kateri prebivajo pri-seljenke različnih narodnosti, zato bodo protagonistkam »posodile« svoje glasove nekatere tržaške priseljenke. Ena od veznih niti letošnje izvedbe je islam. V Trstu se bo mudil Abdelwahab Meddeb, tunizijski pisatelj, ki poučuje primerjalno književnost na univerzi v Parizu. V soboto, 18. oktobra, ob 10.30 bo na znanstvenem liceju Galilei predaval o stičnih točkah med islamsko in zahodno umetnostjo. Dva dni kasneje (v ponedeljek ob 15.30) bo v kavarni gledališča Rossetti sodeloval na kongresu Evropska rodoslovja: korenine, veje in krošnje literarnih pisav. Ob njem se bodo s skupino docentov tržaške univerze pogovarjali grški pisatelj Iorgos Bramos, hrvaški pisatelj Predrag Matveje-vič, ciprski pesnik Michalis Pieris in tržaški pisatelj Giorgio Pressburger. Danes teden pa bo Meddeb spregovoril o islamskih sledeh v sodobnem svetu tudi v gledališču Miela (21. oktobra ob 20.30). Novembrski del niza Razseljeni bo 11. novembra (ob 18. uri) uvedlo predvajanje dokumentarca Come un uomo sulla terra; Italijan Andrea Segre in Etiopijec Dagmawi Ymer sta v njem zbrala pričevanja afriških nezakonitih priseljencev, ki skušajo pobegniti v Evropo preko Libije, a tudi nečloveško ravnanje tamkajšnje policije... Isti dan (ob 20.30) bo na sporedu srečanje s Hasanom Nuhanovičem, bosan- Niz Razseljeni so predstavili v tržaškem Kulturnem domu, saj je med soorganizatorji tudi Slovensko stalno gledališče kroma skim tolmačem, ki je preživel pokol v Srebrenici, kjer je bil zaposlen pri nizozemskem bataljonu OZN. Z avtorjem knjige Under the U. N. Flag, ki na haaškem sodišču toži nizozemsko kraljevino, se bosta pogovarjala Marko Gabrijelčič in Marta Verginella. Ob šestdesetletnici fašističnih rasističnih zakonov bo posebna pozornost posvečena rasizmu in drugim oblikam diskriminacij. Deželni inštitut za judovsko kulturo Irce in zgodovinska fakulteta bosta 18. novembra priredila posvet o rasističnih zakonih in današnjih oblikah rasizma, kateremu bo sledilo predvajanje filma Latcho Drom, glasbenega dokumentarca o romski kulturi. Med 20. in 23. novembrom pa bodo v židovskem muzeju Carlo in Vera Wagner predvajali tudi izbor izraelskih filmov. O rasizmu, izobčenju in izgonih bo 19. novembra govor na srečanju s sociologinjo (in bivšo ministrico za enake možnosti) Lauro Balbo. 21. novembra bo socialna psihologinja Marcella Ravenna spregovorila o rasističnih govoricah nekoč in danes, medtem ko bo o medijih in oglaševanju v večkulturni družbi govor 25. novembra. Dan kasneje bo na sporedu dokumentarec Giampaola Rampinija o sodobnem urbanem razvoju, v sodelovanju z bolnišnico Burlo Garofolo in ustanovo Sissa pa tudi debata na temo genskih razlik med moškimi in ženskami. (pd) »Valilnica« podjetij Znanstvenega parka Padriški Znanstveni park bo na bližnjem milanskem tehnološkem salonu Smau 2008, ki bo od jutri do sobote, sodeloval s stojnico, kjer bo predstavil svojo »valilnico« oz. inkubator za razvoj podjetij na področju raziskovanja in industrije z imenom Innovaction Factory. Ob tej priložnosti bodo predstavili predvsem podjetje Amped Srl in njegov računalniški program Five za obdelavo, analizo in izboljšanje kakovosti slik in filmskih posnetkov sistemov za vi-deonadzor, mobilnih telefonov in fo-tokamer. Obenem bodo tudi predstavili razvojni skupini modeFinan-ce in Biopodm, prvo z njeno inova-tivno metodologijo More za ocenjevanje ekonomsko-finančne kakovosti italijanskih in tujih podjetij, drugo pa z njenim novim sistemom Bio-pod Pesci za oralno cepljenje rib v ribogojnicah. V okviru salona Smau bosta Amped in modeFinance sodelovala v okviru tekmovanja Techgarage med tehnološkimi podjetji. Nov šolski pol ■ I •• • v • • v nekdanji vojašnici v Ul. Rossetti? Nekdanja vojašnica v Ul. Rossetti naj bi postala šolski pol, v katerem naj bi dobile svoj domicil višje srednje šole, nižje srednje šole in osnovne šole, ki bi imele na obsežnem območju tudi vrsto modernih in funkcionalnih športnih struktur. Tako je tržaški župan Roberto Dipiazza napovedal podtajniku na obrambnem ministrstvu Gui-du Crosettu med njegovim včerajšnjim obiskom nekdanje vojašnice, ki sta se ga udeležila tudi predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo in pokrajinska odbor-nica za finance Mariella De Francesco. Načrt naj bi občina izpeljala skupno s tržaško pokrajinsko upravo. Območje, obsežno kakih 10 hektarov, v zelenem okolju naj bi bilo pravšnje za šolske dejavnosti, je poudaril Dipiazza. strankah in demokraciji Na fakulteti za politične vede bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo L'uli-vo e la liberta - Governi e partiti in Italia nella democrazia dell' alternanza. Knjigo Giuseppeja Ieracija je izdala založba EUT. Ob udeležbi avtorja jo bodo predstavili Franco Goio, Paolo Fel-trin in Gabriele Pastrello. Kras v obdobju 1915-1917 V Novinarskem krožku bo danes ob 17.30 predstavitev knjige Fabia Todera Vojna obzorja - Kras 1915-1917. Publikacijo bo ob udeležbi avtorja predstavil Angelo Visintin z Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK. Tečaj esperanta Na sedežu Tržaškega esperantskega združenja v Ul. Coroneo št. 15 (3. nadstropje) bodo jutri ob 17. uri predstavili tečaj esperanta. Za vpisovanje in informacije sta od torka do petka od 19. do 21. ure na voljo telefonski številki 3314805706 in 3392226936, pa tudi elektronska pošta nored@tele2.it. Filmski večeri krožka Lumière Krožek Lumière bo jutri na sedežu društva Ivan Grbec v Škednju predvajal film Byambasurna Davaae La sto-ria del cammello che piange. Predvajanje bo ob 20. uri, sledila bo razprava. Vstop je samo za člane, včlanjeva-nje je mogoče ob vhodu. Konferenca o veri in znanosti Škofijska služba za kulturo prireja jutri ob 18. uri v tržaškem semenišču (Ul. Besenghi št. 16) javno konferenco na temo Vera v enega boga stvaritelja in dosežki znanosti. Srečanje je odprto vsem, na njem pa bo govoril teolog Carlo Molari. Jutri nagrajevanje Start Cup V gledališču v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss št. 9) bodo jutri ob 21. uri nagradili projekte, ki so se na letošnjem natečaju Start Cup uvrstili na prva tri mesta. Za nagrade, ki jih podeljuje tržaška univerza, se poteguje 10 projektov. Na srečanju bodo pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave tudi uprizorili igro La nave fantasma. MIELA - 23. izvedba Festivala latinskoameriškega filma Nagrada Allende režiserki Carmen Castillo Festival se je začel v soboto z odprtjem fotografske razstave - V nedeljo podelili nagrado Salvador Allende - Bogat filmski spored Nagrajenka Carmen Castillo z direktorjem festivala Rodrigom Diazom kroma V soboto se je v tržaškem gledališču Miela uradno začela 23. izvedba Festivala latinskoameriškega filma, ki vsako leto prinaša v naše mesto kanček južnoameriškega družbenega utripa. Festival, ki bo trajal vse do prihodnje sobote, 19. oktobra, je odprla fotografska razstava Hijos del agua, hijos de las nubes Francesca Romagnolija, ki predstavlja nasmejane portrete čudovitih perujskih otrok. Sicer se je uradni, filmski del začel v nedeljo. Vzporedno z jadralno regato se je program filmov, retrospektiv, dokumentarcev in kratkometražcev v gledališču na nabrežju začel že ob 9.30 in nadaljeval vse do večera, ko so ob 20.30 uradno predstavili letošnji spored. Glavna protagonistka je bila čilska režiserka in zgodovinarka Carmen Castillo, ki so ji ob predvajanju njenega dokumentarca o čilskem državnem udaru iz leta 1973 Calle Santa Fe (ki je na lanskem kanskem festivalu požel izreden uspeh) podelili nagrado Salvador Allende. Slednja je namenjena ustvarjalcem, ki so na trak posneli stanje in zgodovino južnoameriških narodov. Tudi današnji spored filmov in vi-deoposnetkov je precej pester. Tako kot vsak dan, se bodo predvajanja začela že v jutranjih urah in se zaključila opolnoči. Začnimo pri filmih v tekmovalnem delu: v veliki dvorani se bo dogajanje začelo ob 11. uri, ko bo na vrsti čilski Alicia en el pais Estebana Larraina, ob 16. uri El circulo Jo-seja Pedra Charlaa in Alda Garaya, ob 18. uri pa še La noche de los inocentes Artura Sotta. V okviru nagrade Oriundi (sekcija posvečena Franciscu Lombardiju) bo ob 20. uri na platnu zaživel La ciudad y los perros. Za vse filme bo poskrbljeno za prevod. Predvajanja v dvorani Birri se bodo začela že ob 9.30 s serijo kratkometražcev in se nadaljevala s petimi filmi v sklopu retrospektive posvečene Robertu Trianu Arenasu. Po 18. uri bodo spet prišli na svoj račun filmi tekmovalnega dela: venezuel-ski Encuentro con el pueblo Wayuu Joaquina Cortesa ter brazilska IXJogos Dos Po-vos Indigenas Ronalda Duqueja in Jurura, o espirito de la foresta Armanda Lacerada. Več informacij je na razpolago na spletni strani www.cinelatinotrieste.org. / TRST Nedelja, 12. oktobra 2008 9 GALERIJA ILLY - V nekdanji ribarnici Paolo Rumiz o odkrivanju poti in spomina na Hanibala Na pot je krenil za dnevnik La Repubblica, pred nedavnim pa je izšla knjiga Annibale Obiskovalci vneto sledijo novinarjevemu pripovedovanju kroma SSG - Pesniški večeri Drugi letošnji gost bo Primož Čučnik V tržaškem Kulturnem domu bo v petek, 17. oktobra ob 20.30 na vrsti drugi pesniški večer sezone Slovenskega stalnega gledališča. Ljubitelji poezije bodo tokrat lahko spoznali Primoža Čučnika, pesnika, esejista, prevajalca. Rodil se je leta 1971 v Ljubljani. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je doštudiral filozofijo in sociologijo kulture. Izdal je sedem pesniških zbirk. Njegova prva knjiga Dve zimi je leta 1999 prejela nagrado za najboljši prvenec. Njegove druge knjige so: Ritem v rokah (2002, Zlata ptica), Oda na manhatanski aveniji (2003, v soavtorstvu s pesnikom G. Podlogarjem in vizualnim umetnikom Ž. Karižem), Akordi (2004), Nova okna (2005), Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006) in Delo in dom (2007, Nagrada Prešernovega sklada 2008). Leta 2008 je izšla tudi knjiga njegovih esejev, kritik in fragmentov Spati na krilu. Iz poljščine in angleščine je knjižno (so)prevedel nekaj sodobnih pesnikov. Dela kot urednik revije Literatura in kot urednik in ustanovitelj žepne založbe Šerpa. Sodeluje v zvočnem dogodku CPG impro. Živi v Ljubljani. Janko Petrovec, pobudnik in realizator pesniških večerov, se bo pogovarjal s Čučnikom o njegovi življenjski in pesniški poti, med pogovorom bo Primož prebiral svojo poezijo. Poseben čar bo večeru dala predstavitev Čučnikovih prevodov poljskih pesnikov. Petkova prireditev bo v foyerju balkona, vstop prost! FILM - Pobuda Niz filmov o problematiki umskega zdravja Združenji Maremetraggio in Alpe Adria Cinema prirejata ob 30-letnici »zakona Basaglia« o reformi psihiatrije niz devetih italijanskih in vzhodnoevropskih filmov na temo umskega zdravja, ki bodo na sporedu štiri zaporedne četrtke v kinu Ariston pod skupnim naslovom Luči in sence. Prvo srečanje bo ta četrtek, ko bo ob 20. uri na sporedu film češkega režiserja Saše Ge-deona z naslovom Vrnitev idiota. Ob 22. uri bodo vrteli film madžarske režiserke Vere Janish Dobro, hvala (sledilo bo srečanje z avtorico), zatem pa še dokumentarec bolgarskega režiserja Andreja Paounova Georgi in metulji. Vstop je prost. PROSEK - V soboto v baru Luxa Superstar vreden 10.000€ Neznani igralec dobil najvišji možni instant-dobitek na igri superenalotto Sreča je preteklo soboto pozvonila v baru Luxa na Proseku. Iz svoje malhe sicer ni iztrošila 80 milijonov evrov, kolikor je konec tedna znašal nagradni sklad šestice na superenalottu, pač pa 10 tisoč evrov, kar je - v sedanjih kriznih tednih - vseeno čeden zaslužek. V dopoldanskih urah je eden od igralcev pripravil stavni listek za supe-renalotto z dodatkom igre superstar. Ko je upravitelj Sergij Husu vstavil listek v elektronski strojček, je ta z zvončklja-njem naznanil veselo novico: igralec je na igri superstar dobil najvišji možni in-stant-dobitek: 10 tisoč evrov. Vsi stavni strojčki v Italiji so namreč povezani v skupni igralski sistem, vsakih nekaj sto tisoč stav superstar eden od strojčkov izda zmagoviti dobitek. Prav to se je zgodilo preteklo soboto v baru Luxa na Proseku, v veliko veselje neznanega srečneža (menda je bil prvič v baru...) in upravitelja Husuja, ki se - po obilni zmagi decembra 2000 na stavah totocalcio - lahko spet ponaša s srečnim zadetkom. V sredo popoldne je bila Galerija Illy, začasno nameščena v nekdanji glavni mestni ribarnici, nabito polna. Ljudje so prišli poslušat Paola Rumi-za, ki je pred nedavnim izdal pri založbi Feltrinelli knjigo z naslovom Annibale. Ta pripoveduje o potovanju, ki ga je tržaški novinar opravil za dnevnik La Repubblica po Italiji, Franciji in drugih sredozemskih deželah, s ciljem odkritja spomina in krajev, mimo katerih je pred 2200 leti šel Ha-nibal s svojo nepremagljivo vojsko. Rumiz se je sprva odpravil v Padsko nižino in v hribovite predele Lombardije in Piemonta, kjer se v številnih primerih, na raznolik način in z veliko mero domišljije, še vedno ohranja spomin (izvor imen krajev, mostov, prelazov, itd.) na tega pun-skega vojskovodjo, ki je z vojaki in sloni šel čez Alpe ter nato premagal Rimljane. Po povratku domov je novinar pričel bolj znanstveno preučevati zgodovino o Hanibalu, mit katerega naj bi bil še močno prisoten v italijanskem kolektivnem imaginariju. Po branju mnogih knjig in raziskav se je ponovno odpravil od doma in sledil poti, ki jo je bil opravil slavni vojskovodja. V nadaljevanju se je Rumiz vprašal, kaj je dejansko gnalo Hanibala naprej na svojem zmagovitem pohodu? Katera je bila njegova glavna motivacija? Po novinarjevem mnenju je vojskovodja, »ki je znal zmagati, a ne izkoristiti zmage,« hotel ohraniti o sebi mit o nepremagljivem vojaškem voditelju ter »dejansko postati Bog.« Rumiz se je na srečanju izkazal kot prepričljiv in prodoren pripovedovalec, ki zna z navajanjem prigod in detajlov nadvse pritegniti pozornost poslušalcev. Zgodovinska dejstva je pri svojem izvajanju prepletal z osebnimi spomini in vtisi s potovanja, »ki je bilo vizionarskega tipa.« Med slednjim je srečal veliko ljudi, od katerih se je mnogo naučil: »Stvari razumeš samo, če zapustiš svoj dom.« Še predvsem v Armeniji in Turčiji je spoznal pomen duhovne razsežnosti v vsakdanjem življenju in jo kritično primerjal z našim zahodnim svetom, ki izpostavlja zgolj materialno plat življenja. Ko je v Aziji iskal Hanibalo-vo grobnico, je srečal osebe, ki dajejo velik pomen nevidljivemu in ono-zemskemu, kar ga je ganilo in mu nudilo nova pojmovanja o razsežnosti bivanja. Dejstvo, da je Rumiz pripovedoval Hanibalovo zgodbo na preprost način, je ljudi navdušilo. Ob koncu srečanja je menil, da se je s potovanja domov vrnil »z dušo polno spominov.« Matej Caharija S Izleti KLAPA'36 dolinske občine vabi na izlet v Nadiške doline v nedeljo, 19. oktobra. Vabilo na kosilo, ogled Čedada in obisk praznika kostanjev. Za informacije 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just). POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje -Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040220693 ali 347-9322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo po- kličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo, 19. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored.Odhod avtobusa ob 7.30 iz Bo-ljunca. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35,00 evrov. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13. ure (Trst - 040 362941, Gorica 0481- 82570). SKD TABOR vabi v nedeljo, 19. oktobra, na »Jesenski dan« s pohodom, kosilom, igrami ter družabnostjo, ob kostanjih in novim vinom. Po kosilu ex tempore za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. V primeru dežja bo pohod v nedeljo, 26. oktobra. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligu-rije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 0408990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. Obveščamo, da so prosta samo še 4 mesta, kajti smo se odločili za velik avtobus. Obenem prosimo vse vpisane, in tudi tiste, ki so bili vpisani v čakalni listi, da se najkasneje do četrtka, 16. oktobra javijo v naših uradih za plačilo salda. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezi-kovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. Prispevki V spomin na sestrično Karlo Rubini daruje Jadranka Granier z družino 25,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega strica Viktorja Sulčiča daruje nečakinja Nives 25,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na dragega Tojčija darujeta Nivea 50,00 evrov in Giuliana 25,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na soseda Rafaela Kosmača darujejo Klaudija in Lucija Boneta 20,00 evrov, družini Petaros-Hrvatič 20,00 evrov, družina Potocco 20,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na Draga Širco darujejo Jož-kovi sodelavci 100,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob pok. Aleksandra Gorjana daruje skupina župljanov 160,00 evrov za postavitev plošče, domačinu, duhovniku in pofesrorju Ivanu Tulu iz Mačkolj. V spomin na drago Karlo Rubini daruje Vera Vremec 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim V NOB na Opčinah. V spomin na Atilija Kralja daruje Jadranka Granier z družino 25,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob boleči izgubi drage mame Ivanke izrekajo občuteno sožalje svojemu predsedniku Aleksandru Žagarju in svojcem Upravni odbor in člani Zadružnega pašnika v Bazovici Ob smrti drage mame Ivanke izrekajo tajniku Aleksandru Žagarju in družini iskreno sožalje Predsednik in upravni odbor Agrarne skupnosti Bazovica IG Torek, 14. oktobra 2GG8 TRST / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Slovensko stalno gledališče pesniški večeri 08/09 Pesniški večer s Primožem Čučnikom. V petek, 17. oktobra ob 20.30. Slovensko stalno gledališče, foyer balkona vstop bo prost. ^Hlflp Ulica Petronio 4 - Ttst slovensko stalno gledaliICe info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Včeraj danes CI3 Lekarne U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Disaster Movie«. ARISTON - 16.30 »Parigi«. CINECITY - 17.15, 20.00, 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster Movie«; 17.55, 20.10, 22.15 »The Women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 15.50 »L'arca di Noe'«; 16.15 »Kung Fu Panda«; 21.00 »Miracolo a SantAnna«; 18.30 »Sfida senza regole«; 10.45 »Piccolo grande eroe«. Danes, TOREK, 14. oktobra 2008 KALIST Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 17.47 in zatone ob 6.49. Jutri, SREDA, 15. oktobra 2008 EDVARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,2 stopinje C, zračni tlak 1023,9 mb pada, veter 412 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,7 stopinje C. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.10 »The Women«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 16.30, 22.00 »La mummia -La tomba dell'imperatore Dragone«; 18.15, 20.15, »Il papa' di Giovanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KO LOSE J - 19.00, 21.20 »Tropski vihar«; 16.30, 18.40, 20.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 19.20, 21.40 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; 18.15, 20.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mist«; Dvorana 4: 18.30, 20.15, 22.15 »No problem«; 16.30, 22.00 »The Hurt Locker«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Disaster Movie«; Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10, 22.15 »Zohan - Tutte le donne ven-gono al pettine«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Mi-racolo a S. Anna«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 17. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. ¿i Čestitke Mali VRZOTKI ERIKU vse naj naj... voščijo tržaški kolegi, mamice Deborah in tatka Davida. ZÜ] Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD VIGRED obvešča da bo v društvenih prostorih v Šempolaju danes, 14. oktobra, ob 17. uri prvo srečanje za tečaj vezenja (začetni in nadaljevalni) z gospo Marico Peric. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 14. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS obvešča članice in člane ter vse zainteresirane, da bo naslednje srečanje v sredo, 15. oktobra, ob 20. uri v prostorih Športno-kulturnega centra v Lonjerju. KRUT - NATURA prireja začetno delavnico Bioenergije s prvim srečanjem v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri. Istega dne ob 17.30 bo stekla tudi nadaljevalna delavnica. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu Kruta, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle ob sredah od 20 do 21. ure. Prvo srečanje 15. oktobra. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča, da bo v sredo, 15. oktobra, demografski urad v popoldanskih urah zaprt, zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. ŠD MLADINA Dragi otroci, tudi letos vas Mladina pričakuje na plastični stezi v Nabrežini, zato da se čimboljše pripravimo na zimsko zabavo na snegu. Z začetnimi in nadaljevalnimi smučarskimi tečaji bomo začeli v me- secu oktobru. Za informacije pokličite na tel. 040-220718 ali 3386376575. AŠD MLADINA sporoča, da se smučarski tečaj na plastični stezi v Na-brežini začne v četrtek, 16. oktobra. Prosimo interesente, da zaradi organizacij skupin čimprej pokličejo na tel.: 040-220718 ali 338-6376575. JUS TREBČE obvešča vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2008/09 v Ljudskem domu v četrtek, 16. oktobra od 18. do 19. ure. OBČINA ZGONIK, ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA TER KD Rdeča zvezda vabijo v četrtek, 16.oktobra, ob 19.30 v prostrore bivše zbiralnice mleka v Zgoniku na predstavitev in praktičen prikaz uporabe Sušilnika z dr. Mauro Arh. Vabljeni! KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 16. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. SKUPINA 85 TRST prireja razne prireditve ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. V četrtek, 16. oktobra, ob 16. uri okrogla miza v dvorani »Tessitori« na trgu Oberdan, ob 20.30 koncert srednjeveške glasbe v baziliki sv. Silvestra. V soboto, 18. oktobra, ob 10.30 izpred katedrale sv. Justa sprehod po srednjeveškem Trstu, ob 13. uri v ribji restavraciji v centru mesta uradna predstavitev publikacije »Forum Tomizza« in družabnost s kosilom. Info in rezervacije na tel. št. 348-5289452 ali amm.Oberdan@li-bero.it. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala v soboto, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bi-serčki Swarovsky. Informacije in prijave na info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KD ROVTE KOLONKOVEC (Ul. Mon-tesernio, 27) vabi na večer z Biserko Cesar in »Njeni Afriški biser«, v sliki in besedi. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nac-jo). MLADINSKA MAŠA ob začetku šolskega, študijskega in delavnega leta, bo v soboto 18. oktobra v Marjaniš-ču na Opčinah. Ob 16. uri spoznavne igre in duhovna misel, ob 16.30 pogovorne skupine in delavnice na izbiro: pevska, športna (nogometni ali odbojkarski turnir), družabne ire in plesi. Ob 18. uri Sv. maša v dvorani Mrjanišča. Sledi zakuska. Vabljeni srednje in višješolci, mladi v poklicu in mlade družine! Org. Slov. mlad Pa-storala, društvo MOSP in ZCPZ. Info: MOSP ul. Donizetti 3, Trst, tel: 040-370846, 339-7046331. REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040360072. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. oktobra 2008,ob 15.30,tekmovanje v risanju,ter ob 16.30, predvajanje risanke »Ra-taouille« (v ital. jeziku, 110 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. SKD LIPA vabi v nedeljo, 19. oktobra, na naravoslovni sprehod z ogledom geoloških zanimivosti Spoznajmo kamnine okoli Bazovice, ki ga bo vodil Paolo Sossi. Zbirališče pri kalu ob 13.30, sprehod bo potekal od 14. do 16. ure in je primeren za vse. TEČAJ AEROBIKE z vajami za oblikovanje telesa v organizaciji AŠD Che-erdance Millenium je namenjen vsem in poteka ob ponedeljkih in/ali sredah v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah od 20.15 do 21.30. Vpisovanja so še v teku na tel.št. 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. TEČAJ STANDARDNIH IN LATIN-SKO-AMERIŠKIH PLESOV v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium poteka vsako sredo od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opcinah. Vpisovanja so se v teku. Tečaj je namenjen vsem in ni potrebno vpisovanje v paru! Info na 346-1852697 Petra ali 349-7597763 Nastja. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega oratorija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in olj-karje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. 35-LETNI KI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mailto:vecer-ja1973@yahoo.it« vecerja1973@ya-hoo.it ali tel. št. 329-8012528 in 3389436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtor-ja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: no-redv@tele2.it ali testudo.ts@gmail.com 0 Prireditve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 5. revijo odraslih in otroških pevskih zborov openske daka-nije, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). S Mali oglasi DELAVEC srednjih let išče novo službo. Klicati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 na tel. št.: 349-3320198. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo za nego ostarelih, pomoč v gospodinjstvu, likanje ali v gostinstvu (kuhinja). Tel. 040-251231. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in hrvaščine, samo v jutranjih urah. Tel. 347-1542693. KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040-208084 ali 0038641-852575. KUPIM majhno stanovanje v Miljah. Tel.št.: 339-4551135. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospo- Očka Kristjan in mama Mojca sta dobila malo Anjo Z njima se veseli pisarna Kuret in Cunja Žarek sonca je pri nas posijal in malo Anjo s seboj pripeljal. Z mamico Mojco in očkom Kristjanom se neskončno veseliva, Anji pa vso srečo v življenju želiva! Nona Vilma in nono Vojko dinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAJAMO PSIČKE pasme Golden retriver z odličnim rodovnikom. Tel. št.: 335-8111393. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 185.000 evrov. Tel. 040-327296. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM 4OOO kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Rep-nom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneghin, v zelo dobrem stanju, za vzrejo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 3297260688 v večernih urah. ö Poslovni oglasi DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kova-štvom, zaposli vajenca. Tel. 040-200329 KMETIJA NA KRASU IŠČE pomoč tako na osmici, domu ali v vinogradu. 349-1672926 347-4781748 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU preverja kandidate za delovno mesto odrskega delavca. Zaželjene izkušnje tudi iz tonske tehnike in razsvetljave. Prošnje in življenjepis poslati do 20.10.2008 na naslov Slovensko stalno gledališče, Ul. Petronio 4 34141 Trieste-Trst ali na elektronsko pošto tehnika@teaterssg.it H1 Osmice MARIO IN ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci, 17. Tel.: 040229449. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Gabrovcu 27. Vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040-299442. Aleš Omari: »Maxi Jena je med Tržačani zelo cenjenja« / 12 Na openskem Pikelcu uspel Poletov Pokal Pavla Sedmaka Tanja Romano pred letošnjim SP: delo šestih mesecih strnjeno v treh Bport ^L torkova priloga P f Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika 40. BARCOLANA - Kljub drugačnim napovedim zaradi skorajšnjega brezvetrja Vse po starem Alfa petič prva, Maxi Jena sedmič druga - Sedmak Pink Storm zmagal v 9. razredu - Zamejci dobri Jubilejni 40. jesenski jadralni pokal je glede na napovedi o zelo blagem vetru obetal drugačen razplet od zadnjih. Regata, na kateri je nastopilo več kot 1900 jadrnic, v (skrajšan) cilj pa jih je piplulo samo 191, je bila sicer res negotovo do konca, vendar je bil konec pravzaprav vedno en in isti. Petič zapored je zmagala velikanka Alfa Romeo Novozelandva Nevillea Crichtona, sedmič zapored je bila druga Kosminova Maxi Jena. Simčičeva Esimit Europa pa je že spet osvojila boj v razredu maxi-jev. V cilj so priplule le tri jadrnice pod zastavo zamejskih društev (vse tri od Čupe), toda naši jadralci so se dobro odrezali, saj jih je kar precej nastopilo na prestižnih plovilih. Franko Sedmak pa je s svojim Pink Stormom že devetič (odkar je lastnik te jadrnice) zmagal v najmanjši 9. kategoriji! Na 18. strani POGLED Z VEJE Barkolana in fašisti Marij Cuk In tudi to je za nami. Kot vse. Pa naj bo veter, naj bodo burja, tišina, napeta ali nenapeta jadra. A kaj bi z napetimi jadri! Pomembno je, da napetost ohranjamo kje drugje, na primer v pomladnih popkih, ko dekleta zorijo kot češnje in sanjamo, da se odpira svet... Barkolana je naredila svoje, spet presenetila, spet začudila in spet potisnila slovenske jadralce na drugo mesto, Kosmina sedmič zapored drugi, pa naj še kdo reče, da je svetopisemska mitologija od muh! Sedaj gre lahko le na bolje. Sedem let suhih krav je mimo, odslej bodo le debele in tolste, mimo je tudi slovenska nevarnost, Trst sije oddahnil. A lahko bi bilo drugače, ko bi me Kosmina povabil na krov, saj bi s svojo gripo, kihanjem in kašljanjem delal tak veter, da bi jadrnica rezala oljnato morje prav tako, kot se z lahkoto urežeš v prst. Regata za tržaški jesenski pokal pa ni le tekma najhitrejših in tehnično brezhibnih plovil. Gre tudi za drugačno tekmovanje, ko sosed skuša prehiteti soseda, prijatelj prijatelja. Mene je najbolj zanimalo, kako se bo iztekla plovba treh županov: Sardoča, Reta in Ne-sladka. Na start so s svojimi jadrnicami in posadkami prišli vsi trije, na cilj pa nikoli. Zato domnevam, da se je srditi boj končal z remijem, brez poražencev in zmagovalcev. Mnogi znajo povedati o treh čolnih, ki so še sinoči iskali pravo smer na morju, kar pa sploh ni pomembno, važneje je, da župani ne izgubijo kompa- sa pri upravljanju svojih občin. Pogrešali pa smo do-berdobsko občinsko upravo. In najbrž je prav tako, kajti ko bi se podala v Tržaški zaliv bi danes govorili o pogrešanih, ker bi vsak vlekel na svojo stran, cefral in trgal jadra, brodolom bi bil neizbežen, ker se več ne ve, kdo je opozicija in kdo večina. Nekatere zadeve so v našem življenju ovite v večno skrivnost... Nobena skrivnost pa več ni, da so nogometni navijači pravi huligani, ideološko primerno obarvani. Ni se še poleglo divjanje hrvaških desničarjev v Pragi, ko so jim kot odmev sledili še italijanski v Sofiji. Bolgarija je za Italijo nasploh nesrečna dežela. Tam je premier Berlusconi izrekel svoj ponesrečeni bolgarski diktat zoper novinarje, tam so fašisti dvignili desnico v rimski pozdrav. Brez dvoma je, da so zelo neumni, ker so pri sežiganju bolgarske zastave bili prepričani, da požigajo italijansko. Kaj pa oni vejo? Barve so iste! In sedaj so vsi odkrili toplo vodo in govorijo o fašistični nevarnosti. Vse te analitike bi kazalo povabiti v naše kraje, prirediti avtobusne izlete z ogledom spomenikov, Napoleonske ceste, pročelij hiš, kjer se dičijo simpatična fašistična gesla. Nam pa je zmanjkala bela barva, da bi jih prekrili, ker nimamo denarja za barvilo, saj so nam oklestili sredstva. Hudemu ni nikoli konca. Še sreča, da sije jesensko sonce. Zaenkrat zastonj, čeprav le podnevi. FAŠISTIČNI IZPADI - Odmevi v Italiji Ovadia z Lippijem v dvd-ju proti rasizmu RIM - Gnusne scene, ki so jih fašistoidni italijanski navijači v soboto uprizorili v bolgarski prestolnici Sofiji, so tudi na Apeninskem polotoku le dvignile precej prahu. Oglasili so se politiki, kulturniki in intelektualci, ki so bolj ali manj ostro obsodili početje skrajnežev iz Triveneta (tudi iz Trsta in iz naše dežele), Apulije in Kampanije. »Na prvi pogled bi ti lahko bili le navadni bedaki. Pa ni tako, saj so vsi lahko potencialni Arkani. Slednji, preden je postal balkanski zločinec, je bil namreč vodja navijačev,« svari pred podcenjevanem umetnik Moni Ovadia, veliki borec proti rasizmu in fašizmu. Ovadia je selektorju »azzurrov« Mar-cellu Lippiju predlagal, da skupaj sestavita dvd, ki bo namenjen vsem višješolcem. Lippi, ki je že pristal na pobudo, bo dijake seznanil s holokavstom in z naci-fašističnimi zločini. Z Lippijem bodo sodelovali še Jovanotti, Antonio Albanese in Nicoletta Braschi. Oglasil se je tudi Giancarlo Abete. Predsednik nogometne zveze je dejal, da zveza do nadaljnjega ne bo več prosila za vstopnice za svoje navijače, ki želijo spremljati tekme reprezentance v gosteh. »Ta sklep bo veljal vse doslej, dokler ne bomo dobili jasnih zagotovil in pregled nad tem, kdo je v resnici kupil vstopnico,« je dejal Abete. Trije italijanski navijači, ki jih je bolgarska policija pridržala po tekmi, pa so medtem zaradi pomanjkanja dokazov že na prostosti. (jng) 12 Torek, 14. oktobra 2008 ŠPORT / NAŠI DRUGJE - V nogometni 2. diviziji Carlijeva Cosenza po šestih zmagah tokrat poražena Nogomet Mantova Jasmina Handanoviča je znova globoko razočarala. Brucato-vo moštvo ni uspelo premagati niti nebogljenega Avellina. Pepelka prvenstva ima res skromno moštvo, ob tem se vbada s hudimi ekonomskimi težavami, ki bi lahko pomenile nove odbitke točk na lestvici. Klopca trenerja Bru-cata se tako že pošteno maje. Pravi polom pa je doživel Frosinone Zlatka Dediča. Sicer Koprčan tokrat ni mogel pomagati soigralcem, saj je bil zaseden z reprezentanco. V Livornu pa je ekipa iz Lacija doživela pravi polom. Izgubila je s 5:2, po samih osemnajstih minutah igre pa je bilo že 3:0 za domače. V 2.diviziji je nekoliko nepričakovano padla Cosenza Alena Carlija (tokrat ni igral). Po šestih zaporednih zmagah je bilo usodno gostovanje v Noicattaru. Poraz z 1:0 preseneča bolj zato, ker je to za Noicattaro prva zmaga v prvenstvu. Doslej je namreč zbral po tri poraze in neodločene izide. Kljub spodrsljaju ostaja Cosenza prva na lestvici s tremi točkami prednosti nad dvojico Catanzaro-Gela. VV A2-ligi je kljub prvemu prvenstvenemu porazu lahko zadovoljen s svojim nastopom Damir Kosmina. Loreto je sicer v Bologni doživel dokaj gladek poraz s 3:0 (22, 23, 17), vendar Kosmina je vstopil na igrišče tako v drugem kot v tretjem setu in dosegel sedem točk. Napadal je s 44% učinkovitostjo (9 napadov, 4 točke, 2 napaki), dve točki je dosegel z blokom eno pa izza 9-metrske črte. Pri Cremi so predčasno rešili težave z registracijo Aljoše Orla, ki je tako le bil na razpolago trenerja. Orel sicer ni vstopil na igrišče med pet nizov trajajočo tekmo med Gioio del Colle in Cremo. Orlo-vi ekipi je le uspelo iztržiti zmago v go-steh in vknjižiti novi dve točki. Lore-to je zdaj šesti na lestvici, Crema osma. Košarka Tokrat je Loris Mama s svojim Montichiarijem poskrbel za prvovrstno presenečenje, saj je s 3:0 (25, 24, 23) odpravil favorizirani Cuneo. Mania je v celi tekmi sprejel dvajset žog, 60% pozitivno in 40% brezhibno, prejel pa je dva asa. Ze v soboto je Matej Černic osvojil dve točki v Pinetu, potem ko je Martina Franca po pravem maratonu premagala s 3:2 domačo še-sterko. Černic je dosegel 17 točk. Na servisu je bil petkrat netočen, a dosegel tri ase, pozitivno je sprejel 67% žog, brezhibno 56%, manj uspešen pa je bil v napadu. Tu je imel 39% učinkovitost (14 uspešnih napadov na 36), 4-krat so ga blokirali in 3-krat je zgrešil napad. V A1-ligi nastopa letos kar peterka Slovencev. Fortitudo Bologna Uroša Slokarja (10 točk) je z 72:90 premagal Snaidero v Vidmu, Benetton iz Trevisa Domena Lorbeka (2 točki) je premagal z 71:68 Air Avellino Marka Tuška (20 točk), rimska Lottoma-tica Sani j a Bečiroviča (21 točk) in Primoža Brezca (4 točke) pa je po enem podaljšku s 83:81 odpravila Caserto. V ženski B1-ligi je bil na sporedu nov deželni derbi. Interclub Milje Jessice Cergol (tokrat je bila veliko bolj razpoložena in je dosegla 21 točk) je z 51:47 premagal Scame Tržič Martine Gantar (9 točk). V moški B2-ligi je bil Jan Budin nekoliko manj uspešen kot v prejšnji tekmi (14 točk, 42-odstotni učinek iz igre- 5:12, a 10 skokov in 4 asistence), s prostima metoma pa je dosegel izenačenje in vodstvo svoje ekipe v 38. minuti, ki ga nasprotniki niso utegnili več nadoknaditi. Brez pohvale ne graje: Daniel Batich (7 točk) in Peter Sosič (2 točki) sta dala svoj doprinos k dragoceni zmagi svoje ekipe v Vareseju. TRIESTINA - Allegretti omogočil zmago Pravi mojster prostih strelov Doslej je Cittadella edini gol dosegla z Meggiorinijem na derbiju proti Trevisu, ko je ekipa iz bližine Pado-ve tudi osvojila edino zmago v tem prvem delu prvenstva. Čeprav je proti Triestini z istim igralcem še drugič zadela, se je Foscarinijeva enajsterica vrnila domov brez osvojene točke. Najprej Antonelli in nato Allegretti sta namreč nasprotnika najprej dohitela in nato prehitela. O TEKMI - V prvem polčasu je bila Cittadella objektivno boljši nasprotnik in le nespretnost napadalcev ter odlični posegi Agazzija so preprečili, da bi se Triestina znašla v precej hujši situaciji. Težave sta povzročala zlasti Meggiorini in De Gasperi, ki je igral kot polšpica ravno med vezno in obrambno vrsto Triestine. Ni se točno vedelo, kdo ga je moral pokrivati, tako da je imel igralec Cittadelle preveliko svobodo. Triestini pa je kmalu uspelo nadoknaditi zaostanek s čudovitim strelom z razdalje Antonellija, v drugem polčasu pa je postavil stvari na jasno Allegret-ti z novim izvrstnim prostim strelom (zanj je to že tretji gol v prvenstvu, drugi s prostega strela). GRANOCHE - V drugem polčasu je po petih mesecih znova stopil na igrišče Pablo Granoche. Seveda lanski strelec Triestine še zdaleč ni v pravi formi, a le s stalnim igranjem bo lahko že v kratkem še kako koristil ekipi. Statistike sicer pravijo, da Triestina nima težav v napadu, vendar le zato, ker so do sedaj zadevali branilci in vezisti. Top: Ob zelo lepem golu je bil An-tonelli na splošno dokaj aktiven. Velja pa poudariti, da ima bočni vezist Trie-stine vedno in stalno podporo s strani branilca Cacciatoreja, ki je verjetno pravo presenečenje v tem prvem delu sezone Triestine. V prvem polčasu pa je Triestino pred polomom rešil Agazzi z nekaj suverenimi posegi. Flop: Obramba je zlasti v prvem polčasu zelo trpela, vendar je bila za to večkrat kriva vezna vrsta (zlasti na sredini z Gorgonejem in Allegrettijem), ki je bila nekajkrat nepazljiva. Prepustila je vse preveč prostora polšpici Citta-delle De Gasperiju in tudi nekaj zgrešenih podaj Gorgoneja se je takoj spremenilo v nevarne protinapade hitrih gostov. Triestina - Cittadella 2:1 (1:1) STRELCI: Meggiorini v 25., An-tonelli v 29.; Allegretti v 7.dp. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 7; Cacciatore 6,5, Cottafava 6, Minelli 6, Rullo 6; Antonelli 7, Allegretti 6, Gorgone 5,5 (36.dp Piangerelli), Testini 6,5; Figoli 6 (42.dp Cia), Della Rocca 5,5 (23.dp Granoche). Trener: Maran. CITTADELLA (4-3-1-2): Zotti; Cherubin, Gorini (18.dp Marchesan), Pesoli, Turato; Iori, Musso, Carteri (13.dp Oliveira); De Gasperi; Ganci (30.dp Campo), Meggiorini. Trener: Foscarini. SODNIK: Velotto iz Grosseta 6; OPOMINI: Ganci, Antonelli, Oliveira; GLEDALCEV: 5.000. Iztok Furlanič KVALIFIKACIJE ZA SP Tik pred četrtim nadaljevanjem Dimitrij KriZman Napadalec Novakovič, novi junak slovenske reprezentance i Na spletnem portalu youtube je v treh nadaljevanjih zbranih večina golov slovenske nogometne reprezentance pod naslovom "slovenska nogometna pravljica'! Zadnji posnetki so tisti iz že večkrat omenjenega (kaj hočemo, ne morem ga kar tako pozabiti) Cesarjevega gola, ki je v Celju potopil Italijo. Bil je to pravi labodji spev izbrane vrste, ki je od tedaj zbirala veliko porazov in bolj malo točk, pa tudi malo golov, ki bi jih uvrščali v četrto nadaljevanje posnetkov. Reprezentanca je po dolgih letih simbioze z navijači začela igrati pred napol praznimi tribunami celjskega stadiona, ki je lep, udoben, a mu je očitno nekaj manjkalo. No, da ne bosta za vse kriva železo in beton, moram resnici na ljubo povedati, da je manjkalo kar nekaj igralcev in malo manj trmoglavi selektor od Braneta Oblaka. Zelim si, da proglas ne bi bil pre-uranjen, kajti tudi začetek prejšnjih kvalifikacij za SP je bil prav tako uspešen kot sedanji, toda nekako imam občutek: material za četrto nadaljevanje na youtubu se počasi kopiči. Minila so štiri leta. V soboto so se v mariborski Ljudski vrt, idealen stadion za slovenske nogometne razmere, vrnili stari časi. Tisti časi, ko slovenska reprezentanca ni vsakič blestela in očitno prevladovala v igri, toda kljub temu vedno do konca verjela v zmago. In goli so tedaj padali, ne le s po- % 11 m lovice igrišča, kar se je najlažje spomniti. Padali so v 92. minuti iz prostega strela, ki se je prej v teku tekme nekajkrat razblinil ob živi zid; padali so iz radodarne 11-metrovke v 91. minuti, ko običajnega izvajalca 11-metrovk ni bilo na igrišču. Padali so, ker je bila želja veliko večja od tehničnih sposobnosti ekipe in predvsem večja od volje nasprotnikov. In tako je bilo tudi v soboto proti Severni Irski, ki je pred svoj kazenski prostor parkirala avtobus, da ja ne bi utegnila slovenska žoga do njihovih vrat. Trepetanje je zdaj še nekoliko večje, kajti če si nekoč vedel, da bo mož odrešitve najverjetneje Zahovič, lahko v trenutnih razmerah samo ugibaš, kdo bo potegnil zmagovito potezo. V Novako-viču je Slovenija dobila špico, ki ne pozna usmiljenja v kazenskem prostoru, vendar ljubljanski golgeter potrebuje prave podaje in te so vedno znova domena različnih akterjev. Jutri bomo videli, če se pravljica lahko ponovi in če bomo slovenski navijači čez leto dni na zadnji kvalifikacijski tekmi preplavili San Marino. Kaže odlično: Češka, zdaj že kar neposredni tekmec, se je odločila igrati popoldne v Teplicah. Ne moreš igrati odločilne tekme in to popoldne v nekem zgubljenem kraju, oziroma, lahko, ampak pomeni, da dviguješ belo zastavo. (dimkrizman@gmail.com) KOLESARSTVO Lance Armstrong na Giru 2009! RIM - Američan Lance Armstrong, ki je nedavno napovedal vrnitev na poklicne kolesarske dirke, bo prihodnje leto nastopil na dirki po Italiji, so potrdili organizatorji. Sedemkratni zmagovalec dirke po Franciji bo na Giro d'ltalia ob njeni stoletnici leta 2009 nastopil prvič v karieri. Armstrongu je vabilo poslal vodja Gira d'ltalia Angelo Zomegnan. »Obžalujem, da doslej nisem nastopil na Giru. Zelo rad se bom pomeril ob stoletnici tega velikega tekmovanja,« je dejal 37-letni Armstrong, ki se na dirke vrača po triletni odsotnosti. Prvič bo tekmoval januarja prihodnje leto na dirki po Avstraliji, saj je 8. oktobra dobil zeleno luč vodstva Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Armstrong se je pridružil kazahstanskemu moštvu Astana, za katero nastopa tudi Španec Alberto Contador, ki je letos zmagal na Giru in dirki po Španiji, leta 2007 pa na francoskem Touru, kjer je Armstrong zadnjič slavil leta 2005, preden je zapustil kolesarsko karavano. Teksačana, ki je prebolel raka in je dirko po Franciji dobil sedemkrat zapored med leti 1999 in 2005, so obtoževali jemanja nedovoljenih poživil, vendar pa mu tega niso dokazali. Od danes za svetovno šahovsko krono BONN - Rus Vladimir Kramnik in Indijec Viswanathan Anand bosta v nemškem Bonnu začela prvo partijo njunega dvoboja za svetovnega prvaka v šahu z nagradnim skladom 1,5 milijona evrov. Tekmeca bosta igrala 12 partij. Alonso drugič, Massa bližji Hamiltonu TOKIO - Španec Fernando Alonso (Renault) je zmagal na veliki nagradi Japonske v formuli ena. Drugi je bil Poljak Robert Kubica (BMW Sauber), tretji pa Kimi Raikkonen (Ferrari). Britanec Lewis Hamilton (McLaren), vodilni v prvenstvu, je bil šele 12., Felipe Massa (Ferrari), njegov največji tekmec v boju za naslov prvaka, pa je bil po kazni Francozu Sebastienu Bourdaisu (Toro Rosso) sedmi. Hamilton ima sedaj le še pet točk prednosti nad Masso. Loeb korak od naslova AJACCIO - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec relija po Korziki, 13. letošnje preizkušnje svetovnega prvenstva. Drugo in tretje mesto sta z velikima zaostankoma osvojila voznika Forda - Finec Mikko Hirvonen in Belgijec Francois Duval. Loeb je dosegel že deseto letošnjo zmago, 46. v karieri in četrto zaporedno na relijih po Korziki. Štirikratni svetovni prvak je z novim uspehom še korak bližje ubranitvi naslova, saj ima dve dirki pred koncem sezone že 14 točk naskoka pred edinim tekmecem v boju za prvo mesto Hirvonenom (106-92). DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 1.KROGA: Pesaro - Milan 62:67; Benetton Treviso - Avellino 71:68; Teramo -Ferrara 84:68; Rieti - Montegranaro 77:69; V.Bologna - Biella 83:72; Snaidero Videm - F.Bologna 72:90; Rim - Caserta 83:81; Cantu - Siena 61:96. ODBOJKA A1-liga IZIDI 3.KROGA: Perugia - Forli 2:3; Trento - Padova 3:1; Montichiari - Cuneo 3:0; Verona - Modena 2:3; Vibo Valentia - Ma-cerata 0:3; Pineto - Martina Franca 2:3; Tre-viso - Piacenza sinoči. VRSTNI RED: Ma-cerata 8, Trento 7, Montichiari, Cuneo in Perugia 6, Modena in Verona 5, Treviso in Piacenza 4, Martina Franca 3, Forli in Vi-bo Valentia 2, Padova 0. A2-liga IZIDI 3.KROGA: Catania - S.Croce 1:3; Bologna - Loreto 3:0; Gioia - Crema 2:3; Iser-nia - Castello 3:1; Castellana - Mantova 3:1; Cavriago - Roma 2:3; Castelfidardo - Latina 1:3. VRSTNI RED: Bologna in S.Croce 9, Roma 8, Latina 7, Bassano, Loreto in Mantova 6, Crema 5, Castellana, Cavria-go in Isernia 3, Castello 2, Catania in Gioia 1, Castelfidardo 0. ROKOMET A1-liga IZIDI 4.KROGA: Nonantola - Cologne 32:32; Meran - Pressano 32:29; Noci - Bozen 26:25; Romagna - Mezzocorona 25:31; Ancona - Capua 35:27; Castenaso - Palla-mano Ts 17:29. VRSTNI RED: Bozen, Pal-lamano Ts, Meran, Pressano in Noci 9, An-cona 7, Capua 6, Mezzocorona in Cologne 4, Romagna 3, Nonantola 1, Castenaso 0. KOŠARKA - B2 V V • Trzacani odpravili favorita USPEŠNI: vse deželne ekipe so zmagale! Največji podvig je opravil tržaški AcegasAps, ki je s 87:83 premagal po mnenju mnogih izvedencev prvega favorita za napredovanje Bitumcalor iz Trenta. Bernardijeva ekipa je nastopila brez poškodovanih Marisija in Bocchinija, trener Bernardi pa se ni bal poslati na igrišče tudi mlada Zurcha (letnik 1990) in Spanghera (1991). Junaka tekme pa sta bila Pi-gato (17 točk), ki je s trojko izsilil podaljšek, in Lenardon (25 točk), ki je bil glavni protagonist overtima. Po slabem začetku se je razigral tudi Benevelli (19 točk). Rožaški Centrosedia je v derbiju novincev v ligi doma premagal Basket Iseo s 76:65 (Meneghin 24, Vecchiet 13, Londe-ro 11). Zmaga ni bil prav nič lahka, saj so morali domačini stalno dohitevati nasprotnike (v začetku tretje četrtine so po-vedli celo za 18 točk) in so si prednost priigrali šele v zadnjih minutah tekme. Tržiški Falconstar se je oddolžil za domači poraz s prejšnjega kola in na tujem tesno premagal Varese s 73:74. Epilog tekme je bil skorajda neverjeten, saj so 21 sekund pred koncem domačini vodili z dvema točkama prednosti in žogo v rokah. Braidot jim jo je ukradel, v protinapadu pa se je Vidani 7 sekund pred koncem odločil za met izza črte in ga tudi zadel (skupno je dosegel 13 točk). Najboljša strelca sta bila veterana Laezza in Acunzo (oba po 16 točk). NPG je prav tako tesno (73:70) na domačem igrišču zmagala z Moncalieri-jem. Tudi Goričani so bili lep del tekme v zaostanku in dohiteli nasprotnika šele pet minut pred iztekom, nato pa bili boljši v končnici podaljška, potem ko so nasprotniki ponovno imeli5 točk prednosti slabe tri minute pred iztekom. Bossini (20 točk), Salis (23 točk in odločilne trojke) in Biondo (10 točk in uspešen pri prostih metov v zadnjih akcijah) so bili najboljši v vrstah Mianijeve ekipe. PRIHODNJI KROG: Tržačani bodo igrali spet na domačem igrišču, kjer bodo gostili še nepremagani Como; doma bo igral tudi Falconstar proti Valenzi, ki si je v drugem kolu privoščila celo Riva del Garda, medtem ko bodo Goričani odšli na gostovanje na jezero Iseo. Derbi kola pa bo v Trentu, kamor odhaja Centrosedia iz Corna di Rosazza. Če tačas poškodovani Ogrisek ne okreva, bo imela Berettova ekipa precej težav pod košem, kjer razpolaga Trento s solidnim Cupellom in eksplozivnim Emerujujem. (Marko Oblak) ^C_ŠPORT NAŠ POGOVOR - Sirenin jadralec Aleš Omari na slovenski jadrnici Vsi poznajo Maxi Jeno! Do velikank z znanjem in poznanstvi - Sproščeno vzdušje in profesionalni pristop Torek, 14. oktobra 2008 13 ŠPORT ZA VSAKOGAR Rad bi šel na Triglav, vendar bo to šele moj prvi izlet v gore (2) Svetuje prof. šp. vzgoje Matej Florjančič, gorski vodnik S KOM - V gore ne hodimo sami: če smo začetniki, se odpravimo na ture z gorskim vodnikom ali z že izkušeno osebo. Pri načrtovanju izberemo informacije o poti iz vodnika in zemljevida, o turi se lahko pogovorimo z nekom, ki je pot pred kratkim že prehodil. Na oznakah na izhodiščih poti je navadno zapisan tudi predvideni čas za vzpon na goro. Čas je seveda približen: dobro je, da na krajših in lažjih izletih ugotovimo, ali naš ritem soupa-da s časovnimi razmaki oziroma kolikšna so odstopanja. OPREMA - Zahtevnost in trajanje ture, letni čas in vremenske razmere seveda vplivajo na izbor opreme. Nenadomestljivi so gojzarji in nahrbtnik. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov vedno vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči, kape in rokavice (na Triglavu nas sneg lahko preseneti tudi sredi poletja). Če gremo na zahtevnejše izlete lahko vzamemo tudi kompas, piščalko in mobitel (za klic v sili), bivak vrečo, vžigalice, svečo in baterijsko svetilko. Pred vsako turo nujno preverimo vremensko napoved. TEHNIKA - Hodimo z nogama, očmi in glavo. Pri hoji velja pravilo treh opornih točk (nogi in ena roki ali dve roki in ena noga), pri vzpenjanju pa ne smemo zaupati vsakemu oprimku, klinu ali jeklenici; pred uporabo moramo nujno preveriti njihovo stabilnost. Na vejah ali jeklenicah ne visimo. Pri sestopu moramo paziti na zvine gležnjev. Možnost zvina lahko preprečimo s primerno obutvijo, in sicer z višjimi goj-zerji. PALICE - Palice s postale nenadomestljiv pripomoček: služijo nam tako pri vzponu, kot tudi pri sestopu. Pri vzponu naj bi na palice prenesli do 20 % moči, ki jo potrebujemo za napredovanje. Pri spustu je ta odstotek še večji. Palice nam pomagajo pri lovljenju ravnotežja, predvsem pa nam blažijo pritiske na sklepe; z njimi vključujemo v hojo tudi roke in jih s tem krepimo. Ker so gorske palice zložljive, lahko vsak izbere višino, ki mu je najbolj primerna. Navadno so pri spustih nekoliko daljše. PREHRANA - Med hojo je dobro, da si nabavimo nekaj hrane, ki hitro učinkuje na telo, kar pripomore da z malo hrane dobimo več kalorji, želodec pa je lažji. Lahko izbiramo sladkor, čokolado, suho sadnje in žita. Pijača je tudi poglavitna: izbiramo energetske pijače, vitamiske napitke in pijače, ki vsebujejo veliko mineralov in soli. Voda namreč ne vsebuje vseh snovi, ki jih med hojo porabimo. (naslednjič: raztezne vaje - zakaj so potrebne in kdaj jih izvajamo) Aleš Omari, član Sirene in bivši jadralec v razredu laser, se je letos znašel v vrtincu Maxi Jene. Po povabilu prijatelja se je septembra pridružil posadki Mitje Kosmine: zanimivo in privlačno priložnost je Sirenin jadralec takoj zgrabil: »Seveda mi je v ponos, da sem na Maxi Jeni. Gre za eno izmed najbolj pri-jubljenih jadrnic na Barcolani, tudi med Tržačani je zelo poznana. Obenem pa je prava stalnica Barcolane,« je priznal 30-letnik. Pri utemeljitvah pa se je zaustavil predvsem pri jeziku: »Prvič prevladuje na krovu samo slovenščina, kar je res zelo prijetno. Na Esimitu, kjer sem bil član posadke, smo slovenščino govorili mogoče le prvi dve sezoni, potem pa zaradi večine italijansko govorečih jadralcev, je bil pogovorni jezik italijanski.« Zakaj si se sploh zapustil Esimit? Po dolgoletnem sodelovanju na jadrnici Esimit, je pač napočil čas za spremembo. Tako si pristopil k Maxi Jeni, na krovu katere sta bila letos tudi Diego Kolarič in Peter Sedmak ... Sodelovanje z Maxo Jeno se je zame začelo septembra in se je zaključilo prav v nedeljo z Barcolano. Rad bi ostal, saj je bilo enkratno. Mogoče je bila letošnja najlepša Barcolana doslej. Vzdušje je bilo zelo sproščeno. Kljub temu da na krovu niso sami profesionalci, je bil odnos vseskozi profesionalen. Ob jadranju si redno v službi. Kako vsklajuješ vse? Do lani sem med pripravami za Barcolano delal le pol dneva in sem drugi del dneva vzel dopust. Letos sem se z delodajalcem zmenil prav tako. Od jutri dalje pa bom v Ljubljani zaradi nove zaposlitve, ki pa mislim, da ne bo ovira za nadaljnje regatiranje. Kako se sploh dokoplješ do takih jadrnic? Pomembno je seveda znanje, veliko pa ti pomagajo predvsem poznanstva. Nasploh je krog jadralcev vedno isti, tako da so posadke večinoma enake oziroma se jadralci odločajo vsako leto za kako izmed velikank. Zaključila se je 40. Barcolana. Ali ima po tvojem mnenju tržaški praznik jadralcev bodočnost samo s povabili prestižnih jadralcev in jadrnic? Mislim, da je to pozitivno za celo- Aleš Omari (1978) je po večletnem sodelovanju s Simčičevim Esimitom letos pristopil k Maxi Jeni. Pred tem je več let tekmoval v razredu laser (radial in standard), nato pa prestopil na večje jadrnice. Na Jeni je skrbel za jadra kroma ten praznik. To privablja veliko maso ljudi, ki v bistvu sooblikujejo Barcolano. Na Barcolani so že dolgo prisotne večje jadrnice, ki seveda ob veliki jakosti vetra, nimajo konkurentov. Ob drugačnih razmerah pa je favoritov več. Kaj sploh pomeni zmaga na Barcolani? Seveda ima zmaga svoj prestiž, saj ostane zapečatena v jadralnem svetu in se zmagovalke vsi ljudje zapomnijo. Istočasno daje dober rezultat na Barco-lani tudi ugled sponzorjem. Kje pa ima Barcolana že možnosti izboljšanja? Rekel bi, da je nasploh zelo dobro organizirana. V čem pa vidiš največ razlik? Jadrnice so vedno večje in so vedno bolj podobne ladjam. Najbrž se bo tudi to nekje ustavilo, menim okoli dolžine 80 čeveljev. Pri vzdušju pa je seveda tako, da je prvih 100 uvrščenih jadrnic tekmovalno naravnanih, ostali pa so na Barcolani predvsem zaradi praznika. Kaj pa razlike med Esimitom in Maxi Jeno? Vzdušje na Jeni je bolj sproščeno, a vsekakor je vseskozi prevladoval profesionalni pristop, tako na krovu jadrnice kot na kopnem. Obenem pa Maxi Je-no vsi poznajo, tako da so ostali jadralci na manjših jadrnicah pred regato kar navijali za nas in pozdravljali. Pri pomorksem klubu Sirena si odbornik. Kako gledaš na naše jadralno gibanje? Velika težava je v pomanjkanju finančnih sredstev, ki so pri športu kakršno je jadranju nujno potrebna. Zelo važno pa je sodelovanje med dvema pomorskima kluba na Tržaskem za nadaljnji razvoj in širjenje tovrstnega športa. Vredno bi bilo razmisliti o združitvi naših klubov. Veronika Sossa vse najboljše Danes praznuje Jadranov košarkar Peter Franco, čigar sezona se je zaradi poškodbe na prstu začela nesrečno. Franco za svojo nesrečo nima krivde, kar ne velja za drugega današnjega slavljenca, neslavno znanega ameriškega kolesarja Floyda Landisa, ki so mu po zmagi na Touru pomolili pod nos grešne izide doping kontrole. Med športniki, ki bodo danes ugašali svečke, velja našteti še slovensko plavalko Natašo Kejžar (sestra bolj znane Alenke) in nekdanjega portugalskega nogometnega reprezentanta Jorgea Costo. Njegov nekdanji kolega vratar Vitor Baia pa bo slaviljutri, tako kot napadalca David Treze-guet (Juventus) in Boško Balaban (Dinamo Zagreb), nogometni trener Didier Deschamp, belgijski kolesar Tom Boonen, bivša švedska smučarka Pernilla Wiberg in italijanska skakalka v višino Antonella Be- vilacqua. Zajetni seznam jutrišnjih sla-vljencev zaključuje novinar in glasbenik Peter Gergolet, ki se ga spominjamo tudi po številnih golih na amaterskih igriščih. Golgeter Udineseja Antonio Di Natale pa je slavil včeraj, medtem ko je v nedeljo poleg 40-letne Barcolane svoj prvi rojstni v vlogi mamice praznovala namiznostenisači-ca Katja Milič. Prilika za skupno pivo se ta teden ponuja tudi na Goriškem. V soboto bo namreč slavil Sočin odbojkar Gregor Testen. (PV) 360 STOPINJ Matej Št Učitelj smučanja, ki bi rad bil jadralec Matej Štolfa (rojen 6. 7. 1986), študent ekonomije na tržaški univerzi, je prvič stopil na smučke že pri treh letih, od šestih let do šestnajstih pa pri nabrežinske-mu društvu Devin tekmoval. Kot deček je treniral tudi košarko, pri devetih letih pa se je posvetih izključno smučanju. Zimsko dejavnost je smučar iz Nabrežine pri 13 letih dopolnil še s treniranjem in tekmovanjem v gorskem kolesarstvu, kjer je pri 15 letih postal tudi deželni prvak v okviru trofeje junior bike on road. Pri 17 letih je opravil izpit prve stopnje za učitelja smučanja, letos pa dokončuje tretjo in zadnjo stopnjo: »Želel bi opraviti tudi izpit za trenerja,« je napovedal Matej, ki pri SK Devinu že trenira super babyje in cicibane, oktobra pa je začel tudi tečaj plezanja. Stan: srečno zaseden Ostali športi: košarka, plezanje, downhill s kolesom Moj mentor: Box Ostale dejavnosti in konjički: član sosveta mladih v občini Devin Nabrežina, odbornik OOZUS-a Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Pic-colo/Ekonomist, Fo-cus/TGl/Le iene, exit Spletna stran: www.bandalterego.com Knjiga na nočni omarici: La caste dei gior-nali, biografija Julij Cesar Najljubša glasba: rock&roll 70-ih in 80-ih let Najljubši film: Top gun Moj lokal: kavarna Gruden (»pr Mateji«) Najljubša jed: pašta od none Najljubša pijača: voda in kava »pr Mateji« Cenim/sovražim: cenim odkritosrčnost, sovražim zahrbtnost Najljubši športnik: Lance Amstrong in Bode Miller Najljubša osebnost: Martin Luther King Najljubše počitnice: Praga v tretjem razredu višje šole in Pag 2008 in Nivice s prijatelji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... jadralec Moja himna: kriška himna Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): prijatelji, ljubezen, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO POKRAJINA V SLOVENIJI S SREDIŠČEM MARIBOR OZEMLJE, OBMOČJE, OKOLIŠ PREBIVALEC AZIJSKE DRŽAVE RUSKA REKA NEKD. KOŠ. OLIMPIJE (VINKO) NAŠA VAS PRI NABREŽINI BALETKA VEUKO REŠETO KRAŠKA ČRNINA SLANO JEZERO V KAZAHSTANU OKRASNI TRAK ZA OBLAČILA IN POHIŠTVO NICOLE KIDMAN LUCHINO VISCONTI KOFI ANAN ADA NEGRI VEUKO MESTO NA KITAJSKEM REKA V TURČIJI REKA NA ŠKOTSKEM TENIŠKI POKAL DERIVATI AMONIAKA PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI MANJŠE NASELJE SUKALO S TASTO SODOBNA ZABAVNA GLASBA, ... AND ROLL RUSKA REKA ITAL. RADIO-TELEVIZIJA KIRURŠKE IGLE ACE MERMOLJA SA5A RUDOLF TOR AUUN MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB IVAN LENDL ITAUJANSKA IGRALKA MALTAGUATI NAJVEČJA OBRAMBNA GRADNJA NA SVETU OTOK ČAROVNICE KIRKE NEKDANJI FR. VOZNIK FORMULE 1 (JEAN) 1 A Torek, 14. oktobra 2008 KOŠARKA / DRŽAVNA C-LIGA - Jadran Mark izgubil v 3. krogu Za poraz odločilen prvi polčas s 50 prejetimi točkami V treh minutah je bil delni izid 0:14 za goste - V zadnji četrtini reakcija, v 25. minuti so pošle moči r J 19-letni Saša Malalan je igral kar 31 minut. Zbral je 12 točk, le točko manj od ostrostrelca Coca, 9 skokov (6 v obrambi in 3 v napadu) in ukradel 4 žoge, izgubil eno. Skupna ocena učinkovitosti je 17 kroma Jadran Mark - Montebelluna 76:92 (20:24, 34:50, 52:70) JADRAN: Oberdan 6 (2:3, 2:6, 0:1), S. Ferfoglia 11(3:4, 4:12, -), Malalan 12 (2:6, 5:9, -), Zaccaria 0 (-, 0:1, -), Ma-donia 12 (2:3, 5:8, -), K. Ferfoglia 8 (-, 4:8, -), Slavec 10 (-, 2:3, 2:5), Marusič 0, Se-mec 2 (-, 1:3, -), Coco 15 (0:1, 6:9, 1:2). TRENER: Popovič. 5ON: Semec 29., Slavec 35., Malalan 36., Madonia 37., Oberdan 39. Jadranovci niso ponovili uspešne predstave iz drugega kroga. Proti Mon-tebelluni, ki je v prejšnjem krogu premagala Bor, bi lahko okrnjeni jadranov-ci (Franco bo snel opornico šele konec tdna, Marusič na igrišču samo v zadnji minuti) vseeno iztržili kaj več, saj so se do polovice druge četrtine enakovredno borili proti ekipi, ki ima v svojih vrstah zelo kakovostne strelce (Arnaboldi 28, Cinotto 21). Za drugi poraz Jadrana na domačem igrišču je bil po mnenju trenerja Po-poviča odločilen prvi polčas, v katerem so jadranovci prejeli kar 50 točk. Začetek srečanja je bil v rokah gostov, ki so povedli na 4:11, nato pa so domači igralci z nekaj uspešnimi akcijami pod košem »C-INGELCA« Na vrhu le še tri nepremagane Po treh Icrogih so v C skupini državne C lige ostale na vrhu še ne-poražene tri ekipe. Vse tri sodijo v ožji krogfavoritov za najvišje položaje, tako da dosedanji potek ne preseneča. Prav tako so še brez zmage tri peterke. Uspešni zrelostni izpiti Roncade (Visentin 21) so zanesljivo ugnale Drvaričev Pordenon (Piazza 22), ki ga lahko tako kot Bor in Oderzo uvrstimo med dosedanja razočaranja skupine. Pomemben zrelostni izpit so uspešno prestale tudi Caorle (Tomasini 19), saj so zadale prvi poraz vražjemu novincu Rovigu (Guerra 18). Številne spremembe v igralskem kadru je očitno hitro prebavil videmski Virtus (De Simon 26), prav tako uspešen tretjič zapored, tokrat doma po podaljšku proti Oder-zu (Fioretti 29). Že vidna izenačnost Po prvi zmagi Spilimberga (Vuanello 18) v Vicenzi (Premier 14) in Benetk (Sartor 18) v San Daniele-ju (De Clara 13) se je krog ekip, ki imajo po treh tekmah po dve ali štiri točke, že razširil na deset. Izjemna izenačnost, ki je ni bilo težko napovedovati, se že uresničuje. Hkrati pa tak režim leži kolel